GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 27. junija um, LETO IIL, štev. 57 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KAMNIK DRUŽBENI PLAN R Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in »krajev (lir. list I I.11J št. 26 -269/55) '9 »a (Hidlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list h RS št. 19/52) v zvezi z določbami jeznega družbenega plana za leto 'r>6 (Ur. list KI.H J št. 14 145/56). »oločbami družbenga plana Ljudske ^Publike Slovenije za leto.1956 (Ur. J18! LRS št. 15—45/56) in n n podlagi .j- 3. 24. člena statuta občine Kain-11'k, je sprejel občinski ljudski odbor Jamnik na svoji 11. seji dne 31. maja občin, I n d e k s Panoga: Plan 1956: Realiz. 1955 111 Proizvodnja in razde!, električ. energije Proizvodnja nekovin Kovinska industrija Lesna industrija Tekstilna industrija Usnjarska industrija industrija 116 117 122 124 125 127 Usnja rsk Živilska 122 116 128 129 169 121 100 Skupno DRUŽBENI PLAN ' Kamnik za leto 1956. PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956 i. Na podlagi smernic in ukrepov, j j*h predpisujejo zvezni, republiški 11 '‘krajni družbeni plan, se bo go-Podaratvo občine vključilo v sploš- i Be v n»pore, ki jih terjajo spremembe 'Jaši ekonomski jHifiliki, za stubili-?c,jo gospodarstva in dvig življenjih rav,|i delovnega ljudstva. V tem I ,u se bodo zmanjšali proračunski ■iltttki, znižal obseg investicij ter 1'večala proizvodnja sredstev za ši-^ko potrošnjo. I. poglavje Družbeni proizvod ^ letu 1 <>'56 se predvideva nadaljuj 1^'rast družbenega proizvoda in ... r<>niiIi| lanskoletni realizaciji. Po 'Ifijs^'/'"1" Punognb bo porast indu-L proizvodnje naslednji: Realiz. Plan Indeks •/• udeležbe 1955 1956 4956/55 |kis. panog 3,614.550 3,620.450 100 100 3,071.731 3,040.380 99 84 232.886 247.086 106 6,9 7.610 8.005 105 0.2 46.686 34.047 73 0.9 72.418 104.163 144 2.9 37.488 40.873 109 1.1 145.731 145.876 100 4 rala preiti na proizvodnjo gumbov iz uvoženih surovin, ker uporaba domače surovine ni rentabilna. Z naraščanjem proizvodnje se bo povečalo tudi število zaposlenih v industriji, vendar v znatno manjši meri kot pa bo jHirasla proizvodnja. Primerjava med porastom fizičnega obsega proizvodnje v letu 1956 z realizacijo v letu 1955 in porastom števila delovne sile v letu 1956 s stanjem delovne sile v letu 1955 je naslednja: n ih bolezni |»o vsej Tuhinjski dolini. V letu 1956 lx> izvedena nadaljnja selekcija živine in se predvideva, da bo v rodovniku že predvidoma 400 krav s povprečno molznosfjo 2400 kg. K povečani proizvodnji mleka bodo zlasti vplivali sledeči činitelji: a) zadostno število dobrih plemenjakov; b) umetno osemenjevanje krav, ki lx» razširjeno na celotno področje občine; c) zboljšanje kolobarjenja pri privatnih kmetovalcih v korist krmske baze. S lakirni ukrepi se lx> molz.nost dvignila v tem letu od 100 do 150 kg na glavo govedu. Dvig nesnosti pri 118 Na povečanje obsega industrijske proizvodnje vplivajo zlasti nove kapacitete, ki so bile dograjene v letu 1955 in 1956. Nove kapacitete so naslednje: V Tovarni »TITAN« — elcvator-ska temper peč, ki Im> povečata proizvodnjo temper litine na 400 ton in pa stroji zu obdelovanje fitingov, zaradi katerih se bo povečala letna kapaciteta zu 100 °/o (400 ton). V Tovarni kovanega orodja Kamnik bo izvedena montaža nove mokre brusilnicv. ki predstavlja ozko grlo. S to montažo se bo povečala kapaciteta za 40 °/o (75 ton). V Tekstilni tovarni »SVILANIT« Kamnik bo pričela delovati oplenie-nilniea z lastno apreturo. V Tovarni usnja Kamnik bodo razširjene sušilnice, s čimer ho odpravljeno ozko grlo in povečana Kapaciteta zu 20 •/«. Skoro vse povečanje industrijske proizvodnje pomeni istočasno tudi povečanje proizvodnje artiklov široke potrošnje. Vsa podjetja, ki so že doslej izvažala od 30 do 50 •/• svoje proizvodnje — Tovarna upognjenega pohištvu »STOL«, Tovarna usnju Kamnik, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »TITAN«, Tovar- Podjetje: Obseg proizvodnje Indeks po v p reč 1956 : 1955 •/. zaposlenih 1956 : 1955 Elektro Ljubljana ok. obral Kamnik 122 100 Kcramično-kcmičiia industrija 119 113 Rudnik kaolina. Črna 100 100 Tovarna gumbov, Kamnik 108 107 Livarna »Tituli«. Kamnik 130 121 Tovarna pohištva »STOL«, Kamnik 129 99 Tekstilna industrija »Svilanit« 167 122 Tovarna usnja, Kamnik 12! 110 Živilska industrija, Kamnik 100 96 Sk tipno Razmerje med visokim porastom fizičnega obsega proizvodnje in sorazmerno nizkim odstotkom povečanja delovne sile gre deloma na račun mehanizacije v novih in rekonstruiranih kapacitetah podjetij, deloma pa na račun povečanja storilnosti dela 118 107 kokoših 1m> dosežen s pospešitvijo uvajanja štajerske pasme na kmetijskih dvorcih. Ukrepi v kmetijstvu, ki so se izvajali v preteklih dveh letih, prihajajo v letošnjem letu do vidnega izrazu. Zaradi povečanja številčnega stanja živine in večje uporabe umet- na kovanega orodja Kamnik — bodo s povečanjem obsega proizvodnje še nadalje jiovečule obseg izvoza. Možnosti pa so. da nrično izvažati svoje izdelke še ostala industrijska podjetju. Zaradi vedno večje konkurence v proizvodnji med domačimi podjetji in zaradi povečanega uvoza blaga zu široko potrošnjo, bosta morali predvsem keramična in tekstilna industrija poskrbeti zu širši asortiment in pa temeljito izboljšavo kvalitete svojih izdelkov, du Iri tako zagotovili tržno absorhcijn svoje proizvodnje. Tovarna gumbov bo mo- Okrajni ljudski odbor VABILO Na podlagi 2. odstavka 48. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 9. sejo zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v torek, dne 31. julija 1956, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1955. Vsak ljudski odbornik lina pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št 16 (tel. 21-939). Predsednik OLO: dr. Marijan D e r ni a s t i a 1. r. III. poglavje Kmetijstvo Predvideno je povečanje kmetijske proizvodnje za 2 °/o. Povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo s |x>močio raznih ukrepov za pospeševanje kmetijstva, ki se lmdo uvajali preko kmetijskih zadrug ozir. njihovih pospeševalnih odsekov. V živinoreji računamo na povečanje številčnega stanja živine zu 6°/e, prirast za 23 °/«, povišanje produkcije mleka pa za 12*/o, ki l>o doseženo zaradi uspešne zajezitve kuž- nih gnojil se te izboljšala rodovitnost zemlje. V letu 1955 je bilo dano v analizo preko 500 vzorcev zemlje. V letu 1956 bo izvršenih nadaljnjih 500 analiz zemlje. Povečanje proizvodnje bo brez dvoma pospešila setev odbranega in razkuženega semena. Nadaljnja naloga v kmetijstvu je zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju ter poljskih kulturah. V naslednji sezoni bo poškropljeno, že KO°/o vsega sadnega drevja, s tem v zvezi pa lahko pričakujemo tudi v sadjarstvu stalne letine. Nadaljnji ukrepi, ki bodo vplivali na boljšo proizvodnjo v kmetijstvu, so nadaljevanje gradenj gnejničnilv jam in gnojišč ter izgradnja silosov, ki omogočajo večjo produkcijo mleka- v zimski dobi. Kot pomoč pri izvajanju ukrepov za dvig kmetijske proizvodnje bodo na razpolago znatna finančna sredstva pri okraju in občini. Iz občinskega investicij iškega sklada bo uporabljeno za napredek kmetijstva din 7,936.000.—. Sredstva sklada se bodo uporabila za kmetijske investicije, za ureditev pašnikov na planinah, za manjše melioracije, zn ureditev vaških napajališč, gradnjo gnojničnih jam, gnojišč in za druge svrhe, ki koristijo napredku vasi. Da bi sc zajel del dohodkov, ki >o nastali zaradi podražitve cen kmetijskih pridelkov, se bodo povečali kmečki davki za občinsko doklado na dohodke od kmetijstva in takse na kmetijske stroje, kmečka vprežna vozila ter prometni davek od prevoznih uslug in od meljave žita. Ta sredstva bodo naložena v investicijski sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje enakomerno za celotno področje občine. Davčna lestvica, ki se bo uporabljala na podlagi katastrskega dohodka, bo znašala v letu 1956 od 13—44°/o, občinska doklada pa bo znašala 10,5% od katastrskega dohodka. V letu 1956 l)o znašala občinska doklada na dohodke od kmetijstva 13.540.000 din, znesek taks pa 4,134.000 din. IV. poglavje Gozdarstvo Eksploatacija gozdov bo dosegla 94 % lanskoletne proizvodnje, in sicer 88 % v državnem sektorju in 106 \ privatnem sektorju. Celotna povr-l ia gozdov ObLO Kamnik znaša 14.872-ha, od tega je v državnem sek-T"rju 4069 ha. V gozdarstvu sc bodo Uvajali v letru 1956 zlasti naslednji i .repi: ponovno bo zmanjšana seč-i a leso, v večji meri sc bo skrbelo za gojitve gozdov in urejanje gozd-i' i potov. V ta namen bo uporabljenih 20,937.000 din gozdne takse, ki se bo okvirno uporabilo v naslednje namene: 1. za varstvo in obnovo gozdov 3,000.000 din 2. za popravilo gozdnih cest in potov 17,437.000 din 3. zn plače logarjev in admin. stroške 500.000 din Iz okrajnega gozdnega sklada se bo finansiral začetek gradnje po-membne gozdne ceste, ki l>o vodila iz Zg. Tuhinja preko Češnjic na Menino planino, od tam pa po grebenih v izhodiščno točko na Černivcu. Za gradnjo te ceste bo v letu 1956 na razpolago 10,000.000 din. Iz okrajnega gozdnega sklada se bo finansiralo nadaljevanje gradnje gozdne ceste v Kamniško Bistrico, za kar bo dotiran znesek v višini 3,000.000 din. V letu 1956 sc bo pričela izvajati taksacija gozdov privatnega sektorja lastništva. V. poglavje Zadružništvo Na področju občine je It kmetijskih zadrug splošnega tipa. V njih je včlanjenih 811 članov, od katerih je 512 izrazitih kmetov. Kmetijske zadruge opravljajo trgovinsko, gostinsko in obrtno uslužnostno dejavnost. KZ Komenda ima tudi kmetijsko gospodarstvo. V-okviru zadrug posluje še 45 kmetijsko-pospešcvalnih odsekov, od tega II živinorejskih, 10 poljedelskih, 11 sadjarskih, 3 čebelarski,^ 1 mladinski, 2 odseka žena zadružnim in 7 ostalih odsekov (strojni, kreditni in gradbeni). V okviru zadrug posluje 14 trgovskih, 4 gostinski in 3 obrtni obrati. Pretežni del dobička, ustvarjene- ga v letu 1955, bo vložen v investicijski sklad, ki bo uporabljen za gradnjo gospodarskih objektov in opremo (skladišča, veterinarske ambulante, zadružni domovi ozir. poslovni prostori, prevozna sredstva, poljedelski stroji itd.). Odkup kmetijskih pridelkov v letu 1956 bo povečan najmanj za 30% predvsem zaradi odkupa živine in lesa, ki se v tem letu vrši le potom kmetijskih zadrug. Odkup preko KZ pa se mora tekom leta še bolj razširiti in preiti na odkupovanje vseh onih artiklov, ki so šli doslej v promet neorganizirano — brez zadrug (prešiči, kokoši, jajca, mleko, gozdni sadeži idr.). V tem letu sc predvideva aktivna investicijska dejavnost zadrug. Veliko delo pa bodo opravile zadruge tudi pri dviganju vaške prosvete, organizaciji kmečkih knjižnic in strokovnih tečajev 'er kmetijskih strokovnih predavanj. VI. poglavje Gradbeništvo Predvidena vrednost gradbenih storitev bo znašala v letu 1956 skupno 100,000.000 din in je manjša od realizacije v letu 1955 za 20%. Znižanje vrednosti gradbenih storitev gre v veliki meri na račun sprememb v investicijski politiki. Zaradi tega se bodo morala podjetja pre-orientirati pretežno na stanovanjsko gradnjo, za katero bo iz stanovanjskega sklada občine na razpolago okrog 60 milijonov dinarjev. Pričakuje se tudi znatno znižanje cen gradbenih storitev zaradi večje konkurence, znižanje cen gradbenega materiala ter racionalnejšega načina gradnje. VII. poglavje Promet V prometu, ki ga zastopa podjetje »AVTOPROMETc Kamnik, se predvideva znižanje obsega izvršenih uslug za 6%, ker podjetje razpolaga z zelo iztrošenimi osnovnimi sredstvi. Zaradi večjih popravil ne bo moglo časovno izrabljati vozil v taki meri, kot je bil primer v preteklem letu. Podjetje bo z najetim investicijskim kreditom v višini din 5.300.0000. — nabavilo nov avtobus znamke »TAM«. VIII. poglavje Trgovina Blagovni promet bo v letu 1956 narasel za 7 odstotkov ter bo znašal 1.083.000. 000 din, in sicer v državni trgovski mreži 632,000.000 din, v zadružni trgovini z odkupi pa 431 milijonov din. Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem blagovnih skladov industrijske proizvodnje, s povečanjem industrijske proizvodnje in uvoženega blaga za osebno potrošnjo. Na področju občine opravljajo blagovni promet 4 trgovska podjetja s 25 poslovalnicami, II kmetijskih zadrug s 14 poslovalnicami in 3 trgovine proizvajalcev. Glavne naloge, ki jih bo v letu 1956 morala izvesti trgovina so zmanšanje materialnih izdatkov, pre-prečenjc kopičenja zalog, modernizacija poslovalnic, dvig kulturne postrežbe kupcev, sodelovanje z izvoljenimi potrošniškimi sveti, ureditev trgovine s sadjem in zelenjavo in izmenjava iztrošenega prevoznega mrka. Trgovine kmetijskih zadrug >odo morale poskrbeti za kadrovsko učvrstitev, da bodo sj>osobne zn odkup in prevzem vseh blagovnih kmetijskih pridelkov. • XI. poglavje Gostinstvo Promet v gostinstvu sc bo skladno s porastom blagovnega prometa po- večal za 8% ter bo znašal 124,554.000 dinarjev, od česar odpade v državno gostinsko mrežo 105,854.000 din, na zadružne gostilne 7,500.000 din in na privatno gostinstvo 11,200.000 din. Kljub porastu prometa sc bo število zaposlenih v gostinstvu znižalo za 5%. To znižanje bo omogočeno zato, ker bo izvedena popolna decentralizacija gostinske mreže in ker se bo izpopolnil plačilni sistem v tej panogi. Spremembe v strukturi cene gostinskih storitev in uslug, ki so posledica novih oblik družbenih dajatev, bodo povzročile stabilizacijo cen, zagotovile nadaljnji razvoj gostinstva in povzročile likvidacijo nerentabilnih obratov. Obrati družbene prehrane bodo oproščeni plačevanja obresti od osnovnih sredstev in občinskega prometnega davka na alkoholne pijače. Plačilni sklad bo določen z odstotkom od prometa in bo v njem zaradi stimulacije predviden tudi del za premije. X. poglavje Obrt Vrednost obrtniških storitev bo v letu 1956 porasla nasproti letu 1955 za 6% in bo znašala v državhem in zadružnem sektorju skupno 319 milijonov 235.000 din. Obrtništvo se je pravočasno preorientiralo na proizvodnjo artiklov široke potrošnje v serijah, ki se na tržišču lahko plasirajo. V letu 1956 se bodo ustanovili nekateri novi obrati v državnem in privatnem sektorju. Število zaposlenih v obrtništvu se ne bo spremenilo, povečalo se bo le število vajencev. Zaradi vsklnditve obveznosti privatnega sektorja obrti z državnim sektorjem bo uvedena občinska doklada v povprečju 14% na davčno osnovo, bi ko realno ocenjena in pa občinski prometni davek po stopnji 10 odstotkov. Sklad za pospeševanje obrtništva v višini 2,880.000 din se bo v celoti uporabil za investicije v državnem sektorju obrti. XI. poglavje Investicije Skupni obseg investicij se bo v letu 1956 zmanjšal od 330,000.000 din v letu 1955 na 190,000.000 din za gospodarske investicije in 12,000.000 dinarjev za negospodarske investicije. Za gospodarske investicije bodo uporabljena'sredstva v tovarni »Titan« za nadaljevanje izgradnje tovarne v višini 160.000.000 dinarjev, v tovarni »SVILANIT« za dograditev kotlarne 10,000.000 din, v Tovarni kovanega orodja Kamnik za dokončanje proizvodnega objekta 7,000.000 dinarjev. Ostala sredstva pa se bodo porabila za modernizacijo obrtnih, gostinskih in trgovskih podjetij. Negospodarske investicije sc botlo porabile za gradnjo poslopja za vzgojo predšolske mladine, dograditev zdravstvenega doma v Tuhinju, vodovodu v Motuikn in na Pšajnovici, elektrifikacijo na področju Motnika in dograditev dela osnovne šole v Nevljah. Zaradi večjega efekta pri investicijskih gradnjah bo občinski ljudski odbor preko krajevnih odborov organiziral občasne prostovoljne delovne akcije, bodisi s šolsko mladino ali pa s prebivalci posameznih vasi, zn popravilo cest in gozdnih potov ter drugih važnejših komunalnih objektov na deželi. DRUGI DEL EKONOMSKI INSTRUMENTI OBLO KAMNIK ZA LETO 1956 XII. poglavje Kot komunalni podjetji bosta na območju občine Kamnik poslovali: Parna pekarna Kamnik in Zadružna mlekarno Smarca. XIII. poglavje Amortizacija 1. Gostinstvo: Gostinska podjetja in gostišča tel pavšalirana samostojna gostišča bodo obračunala polni znesek predpi-sanega obračuna amortizacije, izr* čunane po amortizacijskih stopnjah) ki so določene z zveznimi predpisi- Gostišča na pravila bodo obraz čunala amortizacijo po stopnji 10*" od vseh osnovnih sredstev. 2. Obrt: Obrtne gospodarske organizacij* bodo obračunale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane p® stopnjah, ki so določene z zveznirffl , predpisi. 3. Komunalna podjetja: : Komunalna podjetja bodo obra- ' čunala polni znesek predpisan* amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene Z zveznimi predpisi. XIV. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1. Gost instvo : ,, Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za: a) zgradbe 2%, b) ostala osnovna sredstva 4%-Podjetja in gostišča družb«®* prehrane (menze), delavsko-ushp' bernske restavracije), ne plačuje)* obresti od osnovnih sredstev. 2. Obrt: Obrestna mera za osnovna sre* stva znaša na leto za: a) obrate, ki izdelujejo grad- boni material i*'* b) obrate živilske stroke, osebnih uslug, storitev in popravil, kakor tudi vse novo ustanovljene obrate (krojačnica »MODA« Kamnik, Splošna šivalnica Kamnik, slaščičarna »VESNA« Kamnik, Prevozništvo s konji Kamnik, Prevozni-OZZ »MLEKO« Kamnik) c) obrate s pretežno ročnim delom (»MEHANIKA« Kamnik, Avtomehanična delavnica Kamnik, »ELKKTRO« Kamnik, Cev- 1 jurska delavnica Kamnik) W d) obrate z večjo uporabo strojev (»Plesk« Kamnik, »MIZARSTVO« Kamnik, Lončarska zadruga Komenda, podjetje »MESO« Kamnik, »TORBAR- . STVO, Kamnik) e) obrati, kise bavijozvečjo ali serijsko proizvodnjo (Splošno ključavničarsko in vodovodne istalacijc Kamnik, »Sčetar- na Komenda, 'Lesarstvo OZZ , Komenda) 3. Komunalna podjetja: , Obrestna mera za osnovna src* stva znaša na leto 2%. 4. Splošne kmetijske z 9 druge: Obrestna mera za osnovna src° stva znaša na leto 2%. i XV. poglavje Zemljarinn Stopnja zcniljarine znaša za k* munalna podjetja 13% katastrske® dohodka od zemljišč. XVI. poglavje Občinski prometni davek od prometa na drobno 1. Trgovino: . Od vsega prometa v trgovini -drobno se določa občinski prom« j davek izvzemši od alkoholnih P1) v višini 2% doseženega prometa-Ta davek sc ne plača na Pr „ pO njevalne proizvode, za katere se L zveznih predpisih prizna povrn«^ (regres pri prodaji na drobno), { prometa proizvodov, zn katere f zveznimi predpisi določene PrfW, w-cene na drobno, od prometa s ‘8 0lpii iii poštnimi znamkami, poštni-1111 dopisnicami, vsemi drugimi 'rodnotnicami, časniki, revijami, •»Bigami in obrazci uradne izdaje ® vžigalic. Na promet z alkoholnimi §jjačami v trgovini na drobno se »oloea občinski prometni davek v višini 10% od prometa. Prodajalci °a drobno, ki prodajajo vino lastne Proizvodnje (proizvajalci) na javnih Prostorih (trgih), plačajo občinski Prometni davek v višini 20% od do-*z®i*ga prometa. Občinski prometni davek se pla- I tuje: od prometa v trgovini, izvzem-I ^ (jd alkoholnih pijač od 1. januar- • od prometa z alkoholnimi pi-Ijfuud v trgovini in od prodaje ~»oholnih pijač na drobno po indi-idualnih prodajalcih pa od 1. ju-8,Ju 1956 dalje. XVII. poglavje Občinska doklada na dohodek od kmetijstva Občinska doklada iz dohodkov 7* kmetijstvo znaša 10,5*/* katastr-lllegtt dohodka. XVIII. poglavje Občinska doklada na dohodnino iiostojnih poklicev in zasebno L,?\n'h oseb se določi s posebnim blokom. XIX. poglavje Razdelitev dobička Trgovina: dr , vOičck trgovskega podjetja na it]*'1 * * * *-0 OZ- lrB(,vinc» Ki ostane, ko se j.°č|io sredstva za okrajni družbeni jpl^ticijski sklad po čl. 90 Uredijo d L v* celotnega dohodka gospodarici!.pvgunizacij (Ur. list FLRJ, štev. iti v • s.e. vloži v občinski družbeni j.„i??0cijski sklad, ki se sme upo-'JQti lc za investicije v trgovini.. 2-Gostinstvo: Dobiček 8°stišč, *rMst gostinskih porljctij in ki ostane, ko se izločijo c‘ikL-tva zn okrajni družbeni investi-oJ(l'sklad im 113. oz. 90. čl. Uredbe da Ji !lv' celotnega dohodka gospo-in«h organizacij (Ur. list FLRJ, ' 'w56). se razdeli: ti:-,.'6 v občinski družbeni investi- ,8^ sklad, 3°v? v občinski proračun. \ *)»munalna podjetja: io.,' <>d komunalnih podjetij vloži dgj^^rohička, ki ustreza zveznemu 1'arnn pekarna Kamnik v obli T .Pekarnah; »na- lrnn pekarna Kamnik v obli s*' družbeni investicijski sklad, ... namensko uporablja za investi .'•»družna elektrarna Šmaren v Investicijski sklad. "izJ.-. 0 ,°dvede gospodarska orgn-i *Ju iz svojega dobička znesek Jost; Vesticijski sklad, krije obvez-zakonu iz dobička člen 39 W <> delitvi celotnega dohodka 1.1) [".rokih organizacij (Ur. list o)J’,st- 10/%). holJ ° °®cn' del za samostojno .Bnnje, ki znaša l°/o od celot-."hio °a°dka. Sredstva a djoti j cuzpolaganjc smo m lirmi sklad iz dobička znaša za snino- i - ■ j e t i: —r',i«aunjv komunalnih loč« smejo uporabiti tako, kot - {‘I. Uredbe o delitvi celot- i (ti.lka gos|xidurskih organi- 1 J SL11!* FLRJ It 10/56). f Je [in '\7k gospodarske orgnniza-c n 'Mn* oitku di-la zn samostojno . 'UŽbemVie se odvede v občinski 1,1 '»vesticijski sklad. 4. Splošne kmetijske zadruge: Dobiček, ki ostane po izločitvi tistega delu, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se deli: a) 10% v občinski proračun; b) 40°/e v sklad Okrajne zadružne zveze (sredstva tega sklada sme Okrajna zadružna zveza uporabiti samo za pospeševanje trgovinske dejavnosti); c) 506/o kmetijski zadrugi. XX. poglavje Sklad za plače gospodarskih organizacij 1. Trgovina: Trgovskim podjetjem in trgovinam sc določa sklad za plače od doseženega prometa v naslednjih odstotkih: 5,0 «/o 3,4"/» 4,5 e/o 4,1«/o Trgovsko podjetje »Kamniška Bistrica« Trgovsko podjetje »Kočna« Kamnik . Trgovsko podjetje »Potrošnik« Kamnik Trgovsko podjetje »Zvezda« Kamnik . 2. Gostinstvo: Gostinskim podjetjem in gosti- doseženega prometa v naslednjih ščem se določa sklad zu plače od odstotkih: Gostinsko podjetje »Planjava« Kamnik......................15,0% Gostinsko podjetje »Grozd« Kamnik...........................14,5% Gostinske) podjetje »Mokrica« Kamniška Bistrica .... 18,0% Restavracija »K-DOM« Kamnik.................................22,5% Menza Rudnik kaolina Črna...................................13,0% Gostišče Suhadole......................................... 17,0% XXI. poglavje Sredstva skladov ObLO Kamnik Dohodki: 1. Del dobičku gospodarskih organizacij.......... 2. Del prometnega davku iz gospodarstva (10%) . . 3. Del posebnega proračunskega prispevka (50%) . 4. Del dohodnine kmečkih gospodarstev (40%) . . 5. Del dohodnine od ostalih poklicev (40%) . . . 6. 45% občinskih doklad na dohodnini od kmetijstva 7. Občinska doklada na dohodnino ostalih poklicev 8. Občinski prometni davek........................ 9. J.okulne takse................................. 10. Zcmljarina (brez kmetijstva) ................. 11. Dohodki uradov in ustanov ..................... 12. Ostali proračunski dohodki..................... 13. Davek na maloprodajni promet................... 14. 50% ostanku dobička gostinstev in pavšal, podjetij 15. Prometni davek na alkoholne pijače............ Skupno Izdatki: 1. Administrativni proračunski izdatki............ 2. dotacije gosp....................,•............ 3. Negospodarske investicije................... . Skupno v 000. din 19.256 4.434 710 7.600 6.030 6.094 3.000 17.500 2.600 370 400 450 11.597 600 3.713 84.354 81.341 3.013. 84.354 Sredstva zn odplačilo anuitet v višini 500.000 din in za negospodarske investicije v višini 3,013.000 din se bodo zbrala iz občinskega pro- metnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami, in sicer v gostinstvu 2,300.000 din, v trgovini na drobno pa 1,413.000 din. XXII. poglavje Sredstva proračuna ObLO Kamnik v 000 din 1. Občinski investicijski sklad, ki bo znašal v letu 1956 . 26.520 sc deli na sredstva zu: a) kmetijstvo......................................9.174 b) trgovino........................................2.860 c) obrt ..........................................12.208 d) gostinstvo in komunalna podjetja .... 2.278 2. Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956 .... 1.714 3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal v 1. 1956 76.532 XXIII. poglavje Končne določbe Svet zn gospodarstvo in komunalne zadeve je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje tega družbenega nlanu. Ta družbeni plan velja od 1. januarju 1956 dalje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kamnik Janko Alfred, 1. r. 0SČINA MORAVČE DRUŽBENI PLAN Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ. 26-269/55) in na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ, št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ. št. 14-135/56), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Ur. list FLRJ, št. 13-43/56) in im podlagi statuta občine Moravče, je sprejel občinski ljudski odbor Moravče na svoji 8. seji, 31. maja 1956 DRUŽBENI PLAN OBČINE MORAVCE ZA LETO 1956 PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956 I. poglavje Skupni družbeni proizvodi in narodni dohodek V letu 1956 se predvideva nnduljni porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka kot rezultat povečane gospodarske dejavnosti. Na povečanje družbenega proizvoda bo vplival predvsem porast kmetijske proizvodnje in porast prometa v trgovini in gostinstvu, medtem ko se predvideva manjša gospodarska dejavnost v gozdarstvu, obrtništvu in gradbeništvu. Nasproti letu 1955 kaže indeks družbenega proizvoda narodnega dohodka naslednji porast: Indeks 1955 1956 družbeni proizvod 100 103 narodni dohodek 100 101 II. poglavje Kmetijstvo Predvideva se, da se bo kmetijska proizvodnja v letu 1956 nasproti letn 1955 povečala za 4%. Možno je, da bo planirani odstotek povečanja celo prekoračen, če bodo vremenske prilike ugodne. Številčno stanje živine stalno raste, k čemur je pripomogel v glavnem dober pridelek krme v letu 1955 in pa ]X)večunn gojitev krmnih rastlin na račun žitaric. Na nadaljnje povečanje številčnega stanja živine lx) vplivalo tudi umetno osemenjevanje, ki se v tem letu uvaja. Z uporalx> dobrega semena sc bo hektarski donos poljskih pridelkov znatno povečal. Z uporabo semenskega krompirja se bo pridelek slednjega povečal za 7%. Prav tako se bo povečala površina jagodičevja za 8 ha. Z regulacijo in melioracijo pp-toku Drlijščice se bo zboljšala kvaliteta sena na površini 120 ha. Kmetijska zadruga in privatniki bodo obnovili svoje sadovnjake na površini 7 ha na plantažni način. Rodovitnost sadnega drevja sc bo povečala tudi z intenzivnim čiščenjem in gnojenjem. Predvidena zgraditev 5 gnojnič-nih jam in 5 silosov bo vplivala na večjo produkcijo mleka v zimskem času. III. poglavje Zadružništvo Nn področju občinskega ljudskega odbora sta dve kmetijski zadrugi splošnega tipa s skupno 320 člani. KZ Moravče ima zadružno posestvo, kjer goji v glavnem jagodičevje in mlado plemensko živino. Obe zadrugi imata v svojem sklopu naslednje odseke: živinorejski, poljedelski, sadjarski, čebelarski, lesni in lirnnil-no-kreditni. V letu 1956 se predvideva za ca. 25% večji odkup kmetijskih pridelkov in živine tako, da bo z boljšo organizacijo zajet skoraj ves odkup kmetijskih viškov. IV. poglavje Gozdarstvo Nn področju občinskega ljudskega odbora Moravče je 2999 ha gozdov, od česar 2823 ha v privatni lasti in 176 ha v- družbenem sektorju. Nasproti letu 1955 je zn leto 1956 predvideno zmanjšanje sečnje za približno 10%. Iz gozdnega sklada, ki bo znašal 1,490.000 .din, bo občinski ljudski odbor popravljal gozdne komunikacije. V letu 1956 bo manj pogozdovanja, ker je v gozdovih dovolj-naravnega podmladka. V. poglavje Gradbeništvo V skladu s splošno investicijsko politiko, sc bo gradbena dejavnost v letu 1956 nasproti letu 1955 zmanjšala za približno 20%. Predvideno je lc nadaljevanje gradnje občinskega četvorčkn. VI. poglavje Trgovina V letu 1956 se v trgovini predvideva porast blagovnega prometa za 3%. VII. poglavje Gostinstvo Predvideva se, da sc bo promet v gostinstvu pri istem številu zaposlenih povečal zn 5%. Z uvedbo ne- deljskih zvez z Ljubljano, se ho povečal turistični promet. Treba bo obnoviti nekdanje turistične [msto-janke v okoliških hribih, za kur bo poskrbelo turistično olepševalno društvo. Vlil. poglavje Obi i Predvideva se, da se bo obrtniška proizvodnja gibala v isti višini kot v letu 1955 v državnem sektorju, medtem ko jv v privatnem sektorju opaziti, da število obrtnikov pa tl a. sklad iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad. Plačilni sklad iz dobička znaša do 16% plačilnega sklada pred izračunom dobička. (i) Po odbitku plače iz dobička se izloči del za samostojno razpolaganje, ki znaša 1% od celotnega dohodka. Sredstva za samostojno razpolaganje se sinejo uporabiti tako kot določa 51. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 10/56). r) Dobičke gospodarske organizacije po odbitku delu za samostojno razpolaganje se odvede v občinski družbeni investicijski sklad. XIV. poglavje Občinske doklade Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva znaša 8% katastrskega dohodka. Občinske doklade na dohodnino od samostojnih poklicev in zasebnopravnih oseb se določi s posebnim odlokom. Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne dosež,e j”: način, določen v prvem odstavi1 tega člena, bo razdeljen z odlok«” o zaključnem računu o izvršitvi o* črnskega proračuna za leto 1656. Za razdelitev presežka dohodk«1 i nad izdatki, ki ga dosežejo zdr*’ stveni zavodi, veljata odlok v fina” ^ si ran ju in poslovanju zdravstven* zavodov (Ur. list FLRJ, št. 14/55) ”j odredba o skladih zdravstvenih *jj vodov s samostojnim finansiranje” (Ur. List FLRJ, št. 17/55). DRUGI DLL EKONOMSKI INSTRUMENTI OBČINE MORAVČE ZA LETO 1956 IX. |K>glavjc Kot komunalno podjetje bo poslovala na območju občine Moravče Pekarija Moravče. X. poglavje Amortizacija 1. Gostinstvo: Gostišča na pruvilg bodo obračunavala amortizacijo |h> stopnji 10% od vseh osnovnih sredstev. 2. Obrt: Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunavale [mini znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 5. Komunalno podjetje: Komunalno podjetje Im obračunavalo polni znesek predpisane amortizacije, izračunane [m amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XII. poglavje Občinski prometni davek Občinski ljudski odlmr določi s posebnim odlokom občinam prometni davek v trgovini na drobno in individualnim proizvajalcem od prodaje alkoholnih pijač (vino žganje) na drobno. XIII. poglavje Razdelitev dobička 1. Trgovina splošne kmetijske o 310 4. Občinski znašal gozdni sklad bo 1.485 izvajanje tega družbenega plana, 'la družbeni plan Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČtNA LJUBLJANA-ŠENTVID Na osnovi 24. člena statuta občinskega ljudskega odbora Ljubijana-šentvid in 42. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, štev. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor hjubljana-Scntvid na svoji 8. redni seji, dne 12. VI. 1956 sprejel naslednji 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 2 milijona 773.000 din se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 3. člen ODLOK o proračunu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid za l. 1956 I. člen Proračun Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid za 1. s posebnimi prilogami obsega: 1956 L Občinski proračun din dohodki................... 52.759.000 izdatki................... 52.759.000 II. Predračun finančno samostojnih zavodov Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad izdatki s tem. da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke kot so s predračunom planirani, ali pa brez škode zu kakovost storitev oziroma proizvodov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot Im ugotovljeno z zaključnim računom zavoda za leto 1956 tako, da plačajo: a) v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati eno dvanajstino zneska rednih Osebnih izdatkov za leto 1956. din dohodki ...... 13,999.000 izdatki................... 16,772.000 presežki izdatkov . . 2,773.000 III. Predračun posebnih skladov din dohodki................. 68,181.000 izdatki................. 68,184.000 h) v sklad za nadomestitev iu dopolnitev ostali del presežka. Ce ima finančno samostojni zavod [m določbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi organ, ki odobri zaključni račun, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane |w plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade. 4. člen Predračune novoustanovljenih*^ | činskih organov in zavodov, k a*111 tudi izdaje novih odlokov, ki itn®( zu posledico povečanje izdatk«’ odobrava komisija za proračun, * jih predloži naknadno v potrdit”* občinskemu ljudskemu odboru. 5. člen Komisija za proračun je P00^ ščenu, da ra zim la ga s proračuni”* rezervo v vsakem četrtletju do i četrtine letnega plana proračun*” | rezerve proti naknadnemu poroča*!’ | občinskemu odboru. h 6. člen Krediti, ki jih vrnejo zavodi z* socialno zavarovanje po členih » 26 in 29 zakona o zdravstvenem z# varovanju delavcev in nameščen* ., se ne smejo uporabiti brez segla”! komisije za proračun. 7. člen XVI. poglavje Končne določbe Svet za gospodarstvo in komunal-zadeve je pooblaščen, da po po- Nastavitve pri občinskih org*®1 in zavodih, za katere v proračun niso predvideni krediti, se lahko 17 vršijo samo jm prejšnji pritrdil* komisije za proračun. trebi izda natančnejša navodilu za velja od 1. januarja 1956 dalje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Martin Klopčič, 1. r. ' ti 8. člen [ Tu odlok velja od dneva objavi v »Glasniku«, glasilu Okraja«!? i ljudskega odbora Ljubljana, upora« Ija pa se od 1. januarja 1956. Prcdsed nik: Stulur lx)jze, 1. r' OBČINA DOBROVA Na podlagi 10. točke 50. Čl«1!? , Zakonu o občinskih ljudskih <|db*rj:| v zvezi s členom 78 izda ju Občin* 1 ljudski odlmr na svoji seji, “" j 50. lil. 1956 1 ODLOČBO o potrditvi zaključnega račun® biv. Občinskega ljudskega od h« Dobrova za leto 1955 1. člen Potrdi se zaključni račun bivjj®*. Občinskega ljudskega odbora D<*L, v a zu leto 1955 sestavljen po Prl' piših 37. člena Temeljnega zaW’jJ o proračunu in 39. členu Uredb”’ izvajanju proračuna. 2. člen r Doseženi dohodki in izvršen* L (laiki so znašali [m zukljnf" računu: j l 7>*i ____| 3. člen dohodki...............din 5,431 ...........din 4.567- | izdatki Zaključni račun bivšega O*’***, s k ega ljudskega odlmra Dol>rova sestavni del te odločbe. n 1, X 4. člen i i Ta odlok vel ja od dneva ol>i®v';l uradnem glasilu okraja L j ubij®" Predsednik .. Občinskega ljudskega odb* Slane Vrhovec, 1. r.