the voice of canadian slovenians GLASILO kanadskih slovencev Soustvarjamo ga tudi mi. S svojim znanjem, izkušnjami, izdelki. Naša poglavitna skrb je namreč zdravje Zdravila za humano uporabo DlETETlČNI IN ZELIŠČNI IZDELKI Veterinarski izdelki. • BlOSINTEnČNI IZDELKI • Kozmetični izdelki Zdravniške storitve f&KRKk KRKA, d.d. Šmarješka c. 6, 8501 Novo mesto, Slovenija, tel: 068 312 111, faks 068 323 152 GLASILO Established • Ustanovljeno 1996 www.vsko.com Izdaja - Publisher Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee Za uredniški odbor: Majda Cunžer Sodelavci Cvetka Kocjančič, Anica Resnik, Milena Soršak, Ivan Dolenc,Metka Zupančič, Irma Ožbalt, Frank Novak, Anton Kačinik, Ifigenija Simonovič, Franc Šehovič, Pavle l.arič, Ted Kramoic. Silva Plut, Mirko Čepič, Drago Jančar, ... Svet revije - Editorial Advisors Florijan Markun {za VKO), Frank Hafcjan in Stane Kranjc (za KSK), France Brence (za Gospodarsko zbornico), Anton Kacinik (za radio Gtas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič, Anton Ovtar in Franc Slobodnik (za slovenske župnije), Frank Novak, lože Slobodnik Postavitev www strani - www pages: Ivan Kobe, Frank Pinter, Frank Majzelj Oglasi - Advertising: Ivan Plut Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forvvard to GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV P. O. Box 3949, Depot 4 HAMILTON, ON L8H 7P2 Canada Fax: (905) 561-5109 E-mail naslov: majduska@worldchat.com Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni. Articles do not necessar!y reflect the opinion of the Editors. Ali rights rese/ved. Reproduction in whole or in part ailovred only by nritten permission. Submissions are weicorne. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada IZ VSEBINE: Uvodna beseda • Koncert otroškega zbora Mladi rod • Obisk guvernerja Slovenske banke • Občni zbor KSK • Slikar Tone Kralj • Dramska skupina Lipa park • Pogovor z Rudijem Tuschkorn • Uspehi odbojkaric • Duhovna stran • Slovenija kot Švica • "Diplo-Gaffell" • Slovene poetry in English - Chal- lenges and problems • Srečanje slov. znanstvenikov doma in po svetu • Finančni svetovalec • Zdravje • !z Velike Pratike • Humor Na naslovnici • Cover Berthe Morisot: zibelka, 1872 4 8 0 210 •Pnbc/c, nuinuca, na/na/Acm SPonce (fantsJ iem naji imti, tvcj'jia^niJc, '^a- Ivojdan, najvbejjah&ejui'Jj<>nam. vAafsa io^a najjuvm ti, i?ole Vdm prigovarjanje privoli v možitev. Da bi se bogati ženin ne premislil, se pri vaškem bogatašu Napaljonu sposodijo denar za ohcet. Tudi Močeradnikov Miha in njegov stric Andrejka (Pevel Žugič) sta pri Napaljonu zadolžena in upata, da bosta z bogato doto poplačala svoje dolgove. Ko pridejo vse te intrige na dan in je lepa mlada nevesta do kraja osramočena, privoli v poroko s Napaljonom, Napaljon (Tony Kočič) pa končno tudi svojemu sinu Nacetu dovoli, da poroči Melharjevo mlajšo hčer Minico (Ivanka Plut-Evoy). Nace (Ivan Slobodnik) z razumevanjem sprejme očetovo zaroko, saj se zaveda, da bo bogastva dovolj za obe siromašni nevesti. Za uspeh predstave gre vsekakor velika zahvala režiserki Francki Seljak, ki je za vloge izbrala primerne igralce in jim pomagala ustvariti na odru pristno kmečko vzdušje. Tekst je prežet s slovenskimi pregovori in dovtipi, ki so še posebno dobrodošli v tujini, kot opomin na tisto preprosto slovensko modrost, ki pri človeku vzgaja klen in pošten značaj. Cvetka Kocjančič Gostovanje dramske skupine Slovenskega doma Lipa Park v Torontu Čas pripoveduje, da smo torontski Slovenci že dolgo po svetu. Zabavni instrumentalni in vokalni ansambli še prinašajo življenje na velike odre v naših dvoranah. Takrat glasno odmevajo slovenske melodije in domače plesne popevke ter se mešajo z modernimi, mednarodnimi ritmi... Tako je tudi sedaj v zgodnji pomladi zopet kulturno oživela naša srenja. Po domače je zadišalo v nevvtorontski dvorani. V april / maj 2000 - 9 Dramska skupim Lipa Park POGOVOR Z RUDUEM TUSCHKOM, PRVIM PREDSEDNIKOM SLOVENSKEGA DRUŠTVA V VANCOUVRU Večen učenec, večen iskalec zanimivega in razburljivega...' Morje se razprostira v nedogled in mesto Vancouver Idi v vsej svoji mogočnosti kot na dlani, ko se stoječ na pragu Tuschkovega doma visoko v 'British Properties' zazrem navzdol. Pozneje mi pride na misel, kako ta visokoležeča lega njihovega doma sovpada s stremenjem g. Rudija Tuschka po vedno večjih višinah, bodisi konkretnih, ali pa tistih manj oprijemljivih. Iz pogovora, ki sledi, spoznam meča mnogih sposobnosti, hobijev in interesov, polnega življenjskega optimizma in mladostnega poleta. Gospod Rudi, po narečju se Vam pozna, da ste Ribničan. Povejte nekaj o Vaši mladosti in o okoliščinah, ki so Vas pripeljale v Kanado. "Rodil sem se v vasi Grdi dol pri Zamostcu, kakih 6 km od Ribnice. Moj oče, krošnjar, je večkrat hodil v Avstrijo prodajat suho robo, in tako seje leta 1938 odločil, da gre cela naša petčlanska družina tja živet. Bilo mi je 12 let. Svoja mjstniška leta sem preživel v mestu Entis, kjer sem hodil v nemško šolo. S štirinajstim letom sem šel za vajenca k nekemu dentistu, da bi se izučil za zobotehnika. Med vojno se spominjam bombardiranja v bližnjih mestih, drugače pa nismo bili prizadeti. Za vojsko sem bil takrat ravno pravih let, pa sem seji kot italjanski državljan (moj rojstni kraj je bil tedaj pod Italijo) izognil. Po vojni sem končal zadnje izpite in postal zobotehnik. Kmalu meje začelo mikati, da bi šel po svetu. Oba stara očeta, z mamine in očetove strani, sta bila namreč v Ameriki in sta mi o njej pripovedovala 4 Rudi Tuschek na svojem "konjičku" Gostovanje dramske skupine - nadaljevanje nedeijo, 26. marca nas je obiskala dramska skupina Slovenskega doma Lipa Park. Z veseloigro "Dve nevesti" nas je popeljala na slovensko podeželje, k pristnim slovenskim ljudem. Pisatelj Miha Kunaver ohranja v svojih igrah življenje in navade kmečkega ljudstva, originalne značaje, edinstveno za slovensko zemljo, ki so še pred vojno bogatili naše vasi in trge. Veseloigra "Dve nevesti" šaljivo predstavlja razplet in srečen zaključek dogodkov v kmečki družini z dvema hčerkama, zreli za možitev na eni strani in skrb strica za svojega nečaka, ki si sam ne zna poiskan neveste. Vmes pride značilna vaška potovka, ki brez telefona in časopisa povezuje vaško življenje in vplete v zgodbo premožnega kmeta, vdovca, ki ima glede ženitve svoje osebne namene. Dvourna igra je brezhibno potekala v odlični režiji Francke Seljak, ki je iz igralcev ustvarila originalne kmečke značaje. Vsi igralci so resnično zaslužili priznanje od mnogih gledalcev, ki so napolnili dvorano. Upamo, da igralska skupina Lipa Park še večkrat okrasi naše gledališke odre. Anica Resnik Opomba: Da se opis nastopa dramske skupine iz Lipa park ne bi ponavljal - zlasti imena nastopajočih - (glej poročilo Cvetke Kocjančič na 9. strani), smo v soglasju z avtorico Anico Resnik njeno poročilo skrajšali. - Uredništvo zanimive stvari - o gradnji cest, pa o letalih in avtomobilih... Očetov oče je bil šestkrat v Ameriki, pa se je šestkrat vrnil. Ko sem ga vprašal, zakaj ni tam ostal, je rekel: "Tukaj sem se rodil, in tukaj bom umrl." Pa gaje smrt pričakala nekje v Italiji v italjanskem taborišču. No, mene pa je vleklo, da grem kamorkoli - tudi v Južno Ameriko bi šel, pa me niso hoteli, ker nisem bil izučen v kakšni težki stroki. Kanada pa meje takoj sprejela, ker je potrebovala ljudi. Leto pred odhodom sem se oženil in tako sva oba z ženo prišla leta 1919 v Kanado." Vaša žena Miri je Avstrijka, vendar odlično obvlada slovenščino. "Res je, najbolje pa se sporazumeva v češkem jeziku, tako kot takrat, ko sva se spoznala. Njeni starši so s Češkega. Meni pa jeziki tudi ležijo." S svojim poklicem ste se v Kanadi kmalu znašli. Kakšni so bili pogoji za to delo in kako ste napredovali? "Svoj poklic sem začel opravljati po šestih mesecih, potem ko sva bila z ženo, po dogovoru z vlado, zaposlena kot hišna oskrbnika pri raznih družinah. Leta 1954 sem že imel svoj laboratorij. Takrat je vladala velika konkurenca med zobozdravniki in zobotehniki, ali po angleško, "dental mechanics" (danes "denturists"J. Prvi so imeli stike s pacijenti, drugi pa le - teh nismo smeli imeti. Zobotehniki smo tako smeli delati izključno za zobozdravnike. Skupina nas je takrat pritisnila na vlado in dosegli smo, daje prišlo do spremembe zakona in da smo lahko začeli delati direktno s pacijenti. Spominjam se, kako je bilo tudi v mojem poklicu veliko "bootlegging" in kako sem še nekemu glavnemu policaju delal zobe 'na črno 7 Bilo je tako pač bolj poceni. Med Slovenci v Vancouvru ste znani kot odličen vodni smučar. Kdaj ste se prvič navdušili za ta šport? "Ko sem bil še majhen, bi rad imel smuče, pa so rekli, da si bom zlomil nogo. Z dvanajstim letom sem si kupil par starih smuči; to je bil začetek, pozneje v Avstriji pa spet ni bilo nobene priložnosti. Ko pa sem prišel v Kanado, meje pritegnilo vodno smuča nje, ki sem ga gledal na televiziji. Kakor hitro sem mogel, sem si nabavil star motorni Čoln, pa košček zemlje na jezeru Hatzig, da sem lahko začel gojiti ta šport. S pomočjo rojaka Janeza Škerbineka, ki mi je med drugim zgradil skakalnico, sem prišel do vsega potrebnega za treniranje skoka in slaloma. Torej ste kaj kmalu začeli tudi tekmovati? "Moje prvo tekmovanje je bilo v Kelovmi leta 1962, ko sem osvojil prvo mesto "overall" v moji starostni skupini "Senior", z najvišjim skupkom točk iz vseh treh kategorij: slaloma, skoka in figur ("trick skiing"). Tekmovanja so se potem vrstila vsako leto, tudi po petkrat. V Qiiebec-u sem leta 1966 postal kanadski prvak "overall" v moji starostni skupini, to je, od 35. leta naprej. Danes obstaja sedem starostnih skupin. Trenutno se nahajam v šesti, to je, od 55. do 74. leta starosti. Drugo leto pa bom že v zadnji... Kako je Vaše športno udejstvovanje vplivalo na Vaše družinsko življenje? "Kot družina smo vedno hodili na jezero za razvedrilo. Sčasoma sta tudi hčerki Danica in Cindy vzljubili vodno smučanje, mlajša, Cindy, pa je kmalu začela tudi tekmovati. Leto 1971 je bilo posebno 'plodno' z ozirom na medalje, saj sva v Halifaxu oba s hčerko osvojila prvo mesto "overall", ona kot "Junior", jaz pa kot "Senior". Cindy je pozneje še enkrat prejela to najvišje kanadsko priznanje v vodnem smučanju. Žena meje vedno podpirala v mojem navdušenju in me še danes redno spremlja na treningih. Potrebujem nekoga, ki vozi čoln, ki me vleče in to delo žena opravlja že 35 let! Včasih je šoferka tudi moja hčerka, v prvih letih pa je bil za volanom tudi moj zvesti rojak Janez Škerbinek. Še danes je vsak konec tedna med aprilom in avgustom redno rezerviran za trening na jezeru. Slalom in skakanje s skakalnice si lahko predstavljam, kako pa se izvršujejo figure na vodi? "To je tako razložiti z besedami, v glavnem pa gre za to, da tekmovalec pokaže največ, kar zmore, v najkrajšem času - skoči čez vrv, ki ga vleče, preskoči vrv, se z njo ovije, pa dela v zraku krone ali polkrožne obrate, vozi ritensko itd. To je neba videti..." Iz spominskih albumov, ki sijih ogledam, dobim pestro sliko o neštetih tekmovanjih, saj je gospod Rudi s fotoaparatom in kamero vestno beležil dogajanja na večini svojih potovanj širom Evrope in Severne Amerike. Ogledam si tudi vrsto medalj iti drugih priznanj, katerim je namenjena cela stena v kleti hiše, in pa knjigo časopisnih izrezkov, ki pričajo o njegovih dosežkih in prisostvovanjih na raznih prireditvah. Fotografije ga ponazarjajo zdaj lahkotno drsečega po vodni gladini, zdaj stoječega na glavi, spet drugje sedečega na straniščni školjki, pa še letečega z zmajem - vse te 'akrobacije' seveda april / maj 2000 - 1 1 R. Tuschek, nadaljevanje z 11. strani izvršene med vcžnjo na vodnih smučeh! Med svoje najvišje dosežke šteje tri kanadske rekorde v skoku ter medaljo s svetovnega prvenstva m Danskem leta 1989, na katerem je postal svetovni prvak " overall". Tudi tekmovanja v Siciliji leta 1985 se dobro spominja, saj je tam postavil rekord v skoku, ko je skočil skoraj 27m daleč, to je, 5m dlje kot katerikoli tekmovalec na tekmovanju. Nekateri njegovi rekordi se danes držijo. Očitno vztrajnosti in energije gospodu Rudiju ni nikoli manjkalo. Pove mi še o dogodivščinah iz mlajših let, ko je bil rudosledec na severu, o lovu in ribarjenju, pa o vodnem potapljanju in o izumu zaščitnega ogrodja za podvodno kamero. Podvodno slikanje je namreč tudi eden od njegovih hobijev. S svojim talentom na vodi, je v tistih časih kot prostovoljec redno zabaval ljudi na raznih vodnih festivalih in prireditvah, ker pa se je udejstvoval tudi politimo, saj je bil blagajnik lokalnega odseka stranke Social Credit kar 20 let, je za to stranko delal politične reklame s svojim letečim zmajem . Povprašam ga še o malce drugačni politiki'. Bili ste akthmi tudi pri Slovenskem društvu, saj ste bili njegov prvi predsednik... "Predsednik društva sem postal leta 1958 in sem na tem mestu ostal sedem let. Moram reči, daje bila peščica drugih Slovencev, kije dala pobudo za ustanovitev društva, jaz pa, tako mislim, sem bil izvoljen, ker sem se zavzemal za to, da bi bilo društvo neodvisno od kakršnekoli idologije. To je bilo kasneje zapisano tudi v pravila društva." ... Ste imeli redne občne zbore1 "To pa. Ker sem bil vključen v zvezo zobotehnikov, sem tnalo vedel, daje treba imeti pravila, pa demokratske volitve, itd. Bili smo takrat tiuii malo pod pritiskom, da se pridružimo jugoslovanskemu društvu, vendar smo se zavedali, da bomo ostali Slovenci le, če obdržimo svojo samostojnost." Ob kakšnih priložnostih ste se zbirali v tistih letih? "Nekajkrat na leto smo imeli plese v tujih dvoranah, ker svoje še nismo imeli, poleti pa smo prirejali piknike - večkrat tudi na jezeru Hatzig, kjer sem lahko ljudi zabaval. Zbirali smo se tudi pri bogoslužju, saj smo imeli enega za drugim vsaj tri duhovnike, g. Turka, g. Goljo in g. lucciati. 1 g. Ooljo, sva se prav dobro razumela. Spominjam se še, kako sem ga učil vodnega smučanja, pa mu kar ni šlo. Bil pa je odličen plavalec." Zvem še, da je gospod Rudi navdušen zbiralec dunajskega porcelana Royal Vienna' ter ljubitelj slikovne umetnosti - v njegovi zbirki je tudi nekaj originalov Franca Goršeta, njegovega soseiia iz Grdega dola, o katerem bi imel tudi veliko za povedati. Med njegovimi zbirkami je še vrsta filmov, družinskih in tistih s potovanj, kijih je znal glasbeno in drugače popestriti. Nazadnje me preseneti še s tem, da mi pokaže popolnoma okroglo posteljo v stilu Louis-a XVI, kar pa nekako le še potrdi njegovo nagnjenje do nenavadnega. Kljub temu, da seje lansko leto upokojil, kar ne more odnehati. Pacijenti mu še vedno telefonirajo, če potrebujejo informacije. Pogreša namreč stike z ljudmi. Gospod Rudi, v svojem življenju ste veliko dosegli, veliko zanimivega videli in izkusili. Kaj Vam daje moč, da se še vedno povzpenjate v same višine vodnega športa in čemu pripisujete svoj življenjski uspeh? "Kar mi da uspeti na športnem področju, je gotovo to, da se ne bojim velike hitrosti in da uživam v tem, da se čimbolj približam svojim največjim zmožnostim. S stalnim treningom ostajam v dokaj dobri formi in tako mi zdravje, hvala Bogu, dobro služi. Tudi v življenju se nisem nikoli ustrašil gledati naprej, včasih tudi tvegati. Sem optimist in ne črnogled. Zaupam, da se bodo stvari prav iztekle, se pravi, v neke vrste božjo previdnost. Moram pa reči, da bi ne zmogel vsega tega, če nebi imel podpore v svoji krni, ki mi vedno stoji ob strani." Nekateri ljudje uspevajo najbolj, kadar morejo svojo energijo uporabiti na čim več kar se da različnih načinov. Takšen občutek sem dobila tudi ob tem možu: večen učenec, večen iskalec tistega zanimivega in razburljivega v življenju. Še bi se lahko pogovarjala, saj je g. Tuschek prava zakladnica zgodb in doživetij. V kratkem se začne nova vodna sezona. Zmenila sva se, da se prikažem enkrat na jezeru Hatzig in se o njegovih sposobnostih v živo prepričam. Silva Plut Uspehi naših odbojkaric Slovenski športni klub v Torontu sestavljajo odbojkarji, odbojkarice, hokejisti in nogometaši. Od vseh malokdaj slišimo, zato se bomo sedaj seznanili z našimi odbojkaricami in njihovimi uspehi. Odbojkarska ekipa je bila ustanovljena leta 1972. Vsako leto se Članice udejstvujejo tekmovanj, naj bo to v lokalnem ali pokrajinskem obsegu. Omeniti je potrebno imena dolgoletnih članic, ki so sodelovale pri ekipi v preteklih letih. Te so: Nada Škrlj Stajan, Betty Turk Krmelj, Margaret Cvet Martin, Sonja Broadbent in Kelly Gunner. Njihov dolgoletni trener je bil Joe Čemas.Letošnjo ekipo pa sestavljajo: Judy Brunšek.Andrea Stajan Ferkul, Francka Jakopin, Carol Stajan Laplante, Anica Jakopin Vlahovič, Nancy Zabukovec, Joanne Aru, Carolyn Campbell, Elaine Gravelle, Helen Solakis. Njihov trenerje Darren Gričnik, vodja ekipe pa Nada Škrlj Stajan. Nang' Zabukovec je bila imenovana za najboljšo igralko leta. Ta dekleta in žene vložijo v ta šport veliko svojih prostih ur in truda, vendar pa o tem slovenska skupnost ni dovolj seznanjena. Tekmovanja so ponavadi ob sobotah in nedeljah in tako zapravijo svoj prosti čas v telovadnicah. Naj omenim samo zadnje tekmovanje v provincialnem okviru, kije bilo 1. In 2.aprila v Unionville, vToronm, na katerem so zasedle drugo mesto. Izgubile so le eno tekmo. 15. aprila so se pomerile v lokalnem okviru, potem pa bodo imele malo oddiha čez poletje. Nova sezona se bo začela šele v septembru. Upamo, da nas bodo članice kluba o njihovem delu obveščale, mi se pa bomo potrudili, da jih včasih presenetimo na igriščih z našo prisotnostjo, kar smo 1.aprila tudi storili. Udeležba je bila na solidni ravni. Zaslužnim članicam preteklih let se zahvaljujemo za vso požrtvovalnost in dolgoletno udejstvovanje, sedanjim odbojkaricam pa k uspehom iskreno čestitamo in jim želimo še v bodoče veliko športne sreče. Mimi Radovan Odbojkarice iz Toronta Možnost preživljanja 14 dnevnih aktivnih počitnic slovenskim otrokom iz Kanade in ZDA v Sloveniji! Iz Veleposlaništva v Ottavvi smo dobili sporočilo Urada RS za Slovence po svetu, ki preko Centra za šolske in obšolske dejavnosti, nudijo možnost preživljanja 14 dnevnih aktivnih počitnic v Sloveniji. Program je namenjen otrokom v skupini od 10 do 17 let in to v času 7. - 19. avgusta 2000. Urad bo kril stroške bivanja v Sloveniji ter 40% cene letalske vozovnice za skupino 16 udeležencev. Prednosti pri izboru imajo učenci, ki so aktivni v okviru slovenskih društev in šol. O tem razpisu so seznanjene slovenske šole in posamezni kandidati. V naslednji številki našega Glasila vam bomo posredovali zasnovan program, namen tega druženja ter lokacijo 14 dnevnega bivanja mladih. Za podrobne informacije se obrnite na naslov veleposlaništva v Ottavvi tel: (613) 565-5781. "Prijatelj, pomakni se više!" - "Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzertieljski raj." V vsaki številki Glasila nas šli"Prijatelj" povabiti malo više, v svet duha, bliže viru in cilju življenja; obenem pa globlje, v bistvo nas samih. Mesec maj, v slovenski vernosti "Marijin mesec", vabi k razmišljanju o Jezusovi materi Mariji. Vernost slovenskega naroda skozi stoletja je globoko zaznamovana s pobožnostjo do Marije. Premnoge cerkve in še številnejše kapelice, ki so raztresene po vsej slovenski deželi, govorijo o priljubljenosti Jezusove Matere. Najbrž ni v Sloveniji cerkve, kije ne bi krasila vsaj skromna Marijina podoba. Najbolj priljubljene, (romarske) cerkve, pa so vse posvečene Njej. Kako velikega pomena za notranji mir, ravnotežje in zdravje, je obisk in molitev v romarskem Marijinem svetišču, pa se verjetno največkrat niti tisti ne zaveda, ki to izkusi. Tudi danes nas Marija lahko globoko nagovori. Predvsem, kar verujemo o njej, velja tudi za nas. Kot tista, kije rodila 'Božjega Sina', nas spomni, da smo tudi mi tisti, po katerih prihaja Bog k nam: z vsakim dejanjem ljubezni je med nami Bog -Ljubezen bolj navzoč. Tako tudi mi - kot ona - "rojevamo Boga" za ta svet.. Če se zgodi, da se nam omaja vera v smisel, oz. vrednost našega življenja, nas spomni: "Velike reči mi je storil Mogočni!" (Ik 1, 49): tudi ti si obdarovan(a) s tolikimi darovi in prav je, da veruješ vase in v svoje poslanstvo na tem svetu in veš, da ima vse svoj smisel... Kakor nekoč na svatbi v Kani (Jn 2, 5), tudi tebi pravi: "Karkoli vam (Jezus) reče, storite!" - in Voda' se spreminja v žlahtno vino; tam kjer je bilo prej 'vodeno', brez vsebine, začneš okušati polnost smisla... Tista, kije "spoaia od Svetega Duha", te spomni, daje vse dobro, "spočeto od Duha", zato si vzameš čas in greš vase; daš priložnost Duhu, da v tebi "spočne" vse kar je dobro in prav ... Franc Slobodnik Lk 10, 14 ŠMARNI CE 2000 Po cerkvah v Sloveniji (in tudi drugod po svetu, n. pr. v Torontu in Hamiltonu), letos v mesecu maju prebiramo šmamično branje z naslovom "Pod Marijinim plaščem -Stoletja slovenske vernosti". Avtorica Mira Dobravec (ki je tudi urednica verske revije za otroke "Mavrica"), na zanimiv in privlačen način vodi bralca skozi pomembnejše mejnike krščanstva na Slovenskem, od pokristjanjevanja, prek pomembnejših osebnosti in dogodkov v zgodovini slovenske vernosti, do zadnjega obiska papeža Janeza Pavla II v Sloveniji in razglasitve škofa Slomška za blaženega. Dr. Janez Gril, urednik "Družine", jih v uvodu predstavi: "Čeprav letošnje šmarnice pretežno govorijo o preteklosti in zgodovini slovenske vernosti, nam prinašajo nova spoznanja, odpirajo nova obzorja, pomagajo razumeti našo sedanjost in nas usmerjajo v prihodnost...." REVUA "OGNJIŠČE" - 3 5 LET - Za Veliko noč letos je mladinska verska revija "OGNJIŠČE" praznovala 35-letnico obstoja. Čestitamo! J Tisoče katoliških mladih bo svojo vero in veselje nad njo ob velikem jubileju leta 2000 izrazilo b. maja v Portoriku. Cerkev v Portoriku je namreč ta dan organizirala narodno mladinsko srečanje, s katerim bodo proslavili 2000. obletnico Kristusovega rojstva. Predsednik portorikanske škofovske konference škof UKses Casiano je poudarit da mladi iščejo odgovore in da najboljši odgovor predstavlja Kristus. Nadškof Roberto Nieves pa je povedal, daje Kristus pred 2000 leti postal prav eden izmed mladih, ki imajo zato velik razlog za praznovanje jubilejnega dne. Organizatorji srečanja pričakujejo od 8 do 10 tisoč mladih iz vsega Portorika. Križev pot za življenje in mir Kolumbijska Karitas je letos v znamenju Velike noči že petič pripravila narodni križev pot za življenje: "Pravičnost in Mir". Z molitvijo te pobožnosti želi Cerkev v Kolumbiji spodbuditi ljudi k spoštovanju človekovih pravic, mirnemu sožitju in reševanju sporov ter spravi. Križev pot je imel posamezne postaje v različnih mestih in vaseh, v katerih se vsak dan srečujejo z raznimi težavami, obhodil pa je vsa ta mesta v desetih dneh. JEZUS - 2000 let zgodovine vere in kulture Enajst avtorjev - od pisateljev do akademikov in nadškofov - je v tej odlično oblikovani in vsebinsko bogati knjigi velikega formata povzelo temeljna vprašanja Jezusove vidne podobe in naših podedovanih predstav o njej. Lepa in poučna knjiga, nadvse primerna za obdarovanje. Dr. Alojzij Šuštar dvajset let nadškof V ljubljanski stolnici je bila 14. aprila letos slovesnost, na kateri so se spomnili dvajsete obletnice škofovskega posvečenja dr. Alojzija Šuštarja, zdaj tri leta upokojenega ljubljanskega nadškofa, o katerem so zapisali, daje bil "zadnji škof na Slovenskem, kije doživljal posebno skrb realsocialistične oblasti." Jubilant je sam opravljal zahvalno mašo z jasnim in odločnim glasom, v nagovoru med njo pa je njegovo življensko pot orisal sedanji nadškof dr. Rode. Mašo je obogatila in oplemenitila Mozartova glasba, "Maša ob Kronanju", ki jo je izvajal mešani pevski zbor iz Škofijske gimnazije. Slovesnosti so se udeležili papeški nuncij v Sloveniji Edmond Farhat, mariborska škofa Kramberger in Smej ter številni duhovniki, med njimi tudi najožji sodelavci upokojenega nadškofa. Lepe so njegove misli in ena takšnih je: "Osrečuje me vse dobro,vse lepo in plemenito"! Iz Družine Bobov apel za Etiopijo Bob Geldof, irski pevec, rocker, ki seje leta 1985 proslavil z organizacijo humanitarnega koncerta za pomoč lačnim v Etiopiji, na katerem so nastopili številni glasbeni zvezdniki, je svetovni skupnosti predlagal in poslal apel, naj ukrepa, da se ne bi ponovila takratna situacija. V Etiopiji namreč spet primanjkuje hrane, prebivalcem pa grozi vsesplošna lakota. Bob Geldof trdi, da ima mednarodna skupnost le še štiri tedne časa, da z urgenrno akcijo dostavi hrano in prepreči katastrofo. Srečen rojstni dan! Papež Janez Pavel II. bo 18 maja dopolnil osemdest let življenja. Sredi marca se mu je izpolnila srčna želja, daje kot romar obiskal kraje, kjer je pred 2000 leti živei in umrl Jezus. Bilo je naporno potovanje zanj, saj je pretresljivo zaznamovan z boleznijo Parkinsonovega sindroma. Potovanje je bilo krona njegovih prizadevanj za spravo med kristjani in Judi. Prav ta razsežnost romanja je opozorila na pretresljive dogodke iz preteklosti, v katerih se jasno zrcali papeževa naklonjenost "starejšim bratom in sestram v veri". Na vseh poteh njegovega romanja kjer so bili prisotni muslimani, Judje in krisgani, so ga spremljali z globokim spoštovanjem kot glasnika edinosti in miru zaradi njegove silne vere v poslanstvo, ki mu je zaupano. V jutranjih urah njegovega rojstnega dneva 18. maja 1996 v Ljubljani. s s Slomškove drobtinice za Veliko noč Pravi in svet kristjan se posebno v svetem velikonočnem času prebudi, pravo pokoro stori, pregrehe zapustivši, na novo (živi, vstane iz starega groba svojih slabih navad. To je veselje angelov, pa tudi nam kristjanom druga vesela aleluja, da hvalimo Boga y aprilTmajToOO - 15 Sreča nje študetov in študentk različnih narodnosti v Don Bosco Secondary School, 15. aprila 2000 v Torontu Srečanja so se udeležili tudi učenci 10 razreda (Credit Course Class), ki ga že nekaj let poučuje Elizabeth Stariha, tudi po poklicu učiteljica. Kmalu po 8. uri zjutraj so se zbrali pred našo dvorano učenci in učenke tega razreda z učiteljico, podravnateljico Sonjo Kolenko - Kus ter ravnateljem in se odpeljali v Don Bosco katoliško gimnazijo, ki se nahaja na Islington Ave, en blok pred avtocesto 401. V šolskem avditoriju seje zbralo okoli 1000 študentk in študentov devetnajstih različnih narodnosti s svojimi učitelji in ravnatelji. Organizatorja tega mednarodnega srečanja sta v glavnem bila superintendanta pri šolstvu - Mr. Frank Meagher in koordinator programa Mr. Ashley Molloy s svojim odborom. V prvih vrstah avditorija so sedeli diplomati mnogih držav, med njimi tudi slovenski veleposlanik Dr. Božo Cerar in častni konzul g. Jože Slobodnik. Plesna skupina "Mladi Glas" pod vodstvom g. Nevenke Slavinec je tudi uspešno zaplesala pri kulturnem programu. Vodstvo slovenske šole se zahvaljuje materam otrok desetega razreda, saj so napekle potice, štrudel, piškote in druge dobrote, ki so jih prinesle na mednarodno srečanje ter s tem dokazale, da so Slovenke dobre kuharice. Zelo skrbna je bila njihova učiteljica, pripravila je lepo razstavo fotografij in knjig, nad vsem pa je bila na vidnem mestu slovenska zastava. V veliko pomoč mi je bila tudi moja asistentka g. Sonja Kolenko, ki je izvrstna administratorka, tudi njej gre zahvala za uspešno srečanje. Hvala tudi veleposlaniku Dr. Cerarju in častnemu konzulu g. Slobodniku, ki nam je prinesel več slovenskih publikacij seveda napisanih v angleškem jeziku ter značk, katere sem razdelil vsem organizatorjem tega srečanja. Okoli 2. ure popoldne seje srečanje končalo, študenti in študentke so pospravili svojo razstavo ter se zadovoljni vračali na svoje domove. Blaž Potočnik - ravnatelj Zvedavo dete Kje sem? Odpre dete prvič očke. V deželi širni blagostanja, marsikdo o njej brezupno sanja, zreš v njene puhaste oblačke. Kdo si ti? Sem mlada tvoja mati, ki zvesto za tebe bom skrbela, bode te ljubezen očka grela, dete ljubo, ni se treba bati! In na sliki? Babica in dedek. Večnost neizbežno si odela, spomine grenke s sabo vzela, ohranila topel sta nasmešek. Žena, k' radostno objema dete? naroda je mati prekaljen'ga, v priprošnjah ne pozab'nobenga, Bog po njej pokliče nas med svete! K'teri stric me tak' prijazno gleda? Slomšek blaženi! Beseda, vero nam ohranil, talal dušno bero, da okrne se nam srčna beda. Kdo zrezljal te mrke je obraze? Jarmov je pasjon povojne "zmage", kaj resnica je, se ve brez vage, dleto le spolnilo je ukaze! Kakšno čudo tam je sred' jezera? Nebeški kinčje, otoček bleski. Zrasteš gor; pokažem mir ti vaški, ponosna v procesiji bandera. Pa tisti les tam gori v kovu? To Jezus je! Križani, trpeči, ki spremlja nas v nesreči, sreči, lajša romanje v trpljenju potu. _ Ted Kramolc, 1951 Rojen v slovenske zgodovine sem zaklad, življenje darovala, težko čakam brate, sestre. Hvala! Zraščtn sem v dedov korenine! Ne boj se, dete! Nebo bo dalo! Da b'ne imeli velikih družin, grozil zares bi nam grenak pogin, že nas bi spod Triglava pobralo! Majhno krpo le pustil' so zemlje in še po tej steguje se več rok, cel svet je domovina nas otrok, tuj'c zibelko očetnjave ziblje! Napisano za kanadski materinski dan 2000 Bernarda A. Četnas Slovenija kot Švica? Tako je napisal novinar Mc Neii v prestižnem časopisu New York Times, marca letos: Slovenija kot Švica, vendar brez kukovičeve ure. Morda preveč laskavo, lahko pa bi bilo to v prihodnosti. Slovenija in Švica imata isti imenovalnik kot prostorno male države, vendar bogate v naravnih lepotah. V tem morda prednjači celo Slovenija, ki sicer nima tako velikih gora in jezer kot jih ima Švica. K svojemu arzenalu naravnih lepot pa Slovenija lahko doda še kraški svet s Postojno, termalnimi zdravilišči in delčkom morja. Na drugi strani enačbe pa je seveda Švica daleč, daleč izpred Slovenije. Veliko denarja se pretaka v švicarskih bankah, Švica je svetovni bankir. Švicarska turistična industrija je ena od najbolj organiziranih in donosnih na svetu, posebno za petične turiste. Švicarska drobna industrija, urarstvo in drugo je na višku današnje svetovne tehnologije in produktivnosti. Tudi meni Švica ni neznanka, že kot otrok sem v Ljubljani občudoval zlato žepno uro mojega očeta, znamke Schaffhausen. Tudi meni odmerja čas že 50 let ročna ura Longines. Kot poslovnež v Montrealu sem se dolga leta soočal s švicarskimi kolegi in sem se od njih marsikaj naučil. Še več, leta 1972 meje Svvissair nagradil s kravjim zvonom kot najbolj produktivnega agenta v prodaji Svvissair. Izgleda, da so krave v Švici zelo cenjene kot simbol odličnega alpskega mleka, katerega potem pretopijo v svetovno znano švicarsko čokolado. Ko potujem v Ljubljano preko Zuricha občudujem "modus operandi" tega poslovnega in čistega mesta v katerem bi bil škandal v kolikor kakšna javna ura ne bi kazala pravilnega časa. V kako visokem protesionalizmu pa živi švicarska turistična 0 Do 15. maja je odprt razpis za novo koncertno sezono GLASBENE MLADINE SLOVENIJE. Prijavijo se lahko glasbeniki in komorne skupine iz Slovenije in slovenski glasbeniki, ki živijo in delajo v tujini. Za komorne skupine velja povprečna starost do 25 let, za solopevce pa do 30 let. Razpis poleg kakovosti izvajanja zahteva tudi vsebinsko zanimiv in sodoben spored. Ciklus komornih koncertov so pred devetimi leti zasnovali kot projekt, s katerim so kleli nadgraditi vse številnejše koncerte mladih glasbenih umetnikov. industrija, doživim kot smučarski turist v St.Moritzu, Davosu, Zermattu. Ključ poslovnega uspeha Švice pa so seveda švicarski državljani: urejeni, točni, poslovno prijazni in seveda svetovni bankirji, ki uživajo zaupanje svetovnega kapitala v naložbah. Slovenija je v tem aspektu šele na začetku svoje državnosti v preoblikovanju novega političnega in gospodarskega sistema. Šolski sistem pa naj bi v Sloveniji izoblikoval lik mladega Slovenca, takšnega, kot so sedaj švicarski državljani. Upam si trditi, da so mladi Slovenci iz istega železa kot so bili Švicarji na začetku svoje neodvisnosti. Vprašanje je v tem ali bo slovenska državnost iz istega železa skovala nov rod mladih Slovencev v duhu švicarskega etosa. Novinar Mc Neil klasificira Slovenijo kot "Eastern Europ's best-kept secret". Slovenija naj bi bila tudi zelo cenjena v ZDA, edina dežela Vzhodne Evrope, katere državljani lahko obiščejo ZDA in Kanado brez vize. To je po besedah Mc Neila "The Higest form of compliments the U.S. pays". Pri tem pa se lahko vprašamo, zakaj ZDA ni podprla slovenske kandidature za NATO? Tudi slovenski turizem je in bo v bodoče adut slovenskega nacionalnega dohodka. Ta panoga bo v polnem zaživela po zgrajeni turistični infrastrukturi in dokončni privatizaciji (ceste, hitri vlaki in drugo). To je nekaj misli, ki jihje napisal Mc Neil v primerjavi Slovenije s Švico, morda je ta primerjava dan-danes še izven konteksta. Naj pa bi bila ta primerjava izziv slovenskim državljanom in slovenski politični eliti, kako jih ceni tujina v tem, da bi v slogi in konstruktivnem delu povedli Slovenijo v sam vrh zahodne demokracije. V sam vrh razvite ekonomije. Tako bi se lahko predstavila Slovenija tujim turistom in poslovnežem kot Švica, ki ima morje! __Vladimir Urbane, Montreal 0 AERODROM LJUBLJANA is one ofthe best equipped airports in Europe regarding safety levels, itwas agreed at the internatiotial conference on airport safety held in Ljubljana. The airport has already introduced the EDS systemfor deteeting explosives, which offers 100% security examination ofregistered luggage. The time for introducing siteh a je večje od sonca od zvezd, je večje; veliko večje kot ves svet, je svetlo, je svetlejše od vseh luči. SLOVENE POETRY IN ENGLISH - CHALLENGES AND PROBLEMS irtna M. Ožbalt Perusing slim, often bilingual editions of Slovene poetry in English, published on both sides of the ocean betvveen 1954 and 1993, one inevitably has to ask 'who are these elegant books for, who will read them' Editors and translators seem to have anticipated this question, and some of them define the purpose of their endeavour in longer or shorter introductions to their seiections and\or anthologies, The editors of the selection from Prešeren's poetry in 1954 clearly state "...until now on!y a fevv isolated poems by Prešeren have been accessible in English. Consequently, a publicarion of this kind may help to fil! a distinct gap for lovers of poetry and for students of literature in general," thus defining their target audience as two distinct groups of readers those vvho read poetry for nothing else but pleasure, and the scholars vvho vvould study Slovene poetry and assess it in the context of world literatures. In the Preface to his monograph on Prešeren, in vvhich he interprets rather than translates Prešeren s poetry, Henry R. Cooper explains that he aims at about the same tvvo groups, defining them as the majority vvho knovvs "nothing or almost nothing about either the man or his poetry," and "those vvho come to this book with šotne or much knovvledge of M making it accessible to readers of English," aiming at the vvorld audience vvho should be acquainted vvith Prešeren's "Baptism" to the same extent it is familiar vvith e.g. Milton's "Paradise Lost." Tom Ložar anticipates not tvvo, but four audiences for his bilingual volume of Kocbek's poetry, he sepa-rates them into "Lovers of poetry," "those vvho know a little Slovenian and a lot of English," "those... vvho knovv more Slovenian than English" and finally "those fascinated, perhaps newly, by Central and Eastern Europe." The choice of the original texts thus depends on the translators anticipated audience, or, commer-cially, or the buyers of his book. What options does he have. This question vvas amply discussed in Rado L. Lenček's paper "On the Options of the Poetry of a Small Nation." His conclusions are, if a translator vvants to invite the attention of an international audience, he has to base his choice of poems, vvritten in an unknovvn language, first, on their quality, i.e. on the formal perfectiori and the value of each poem's message, and second, on their speci ficity. This means, each poem has to offer an international audience something nevv, i.e. either present a knovvn theme or an t. ' J,niti nt/tt / P^ti •'Cirjtolk t/u^t Mrntcra M/. milj' v/iA-jit' i''kyl/y njL Ljtvt J t e JitjuČih. nu, t >LH , nit. oAeJu. / / J - 7 ■ //2' ' Ji ti. v slu jL J t nt rfilttui jettjh,c ' fc 11 ve m jirtUHA. ii-fata. f/j/*. 'nS.kr. the poet and his oeuvre. !n the Introduction to his translation of Prešeren's 'Baptisrn on the Savica," the same author gives an addi-tional reason for undertaking his task'"... to elucidate a central text of Slovene culture by r«^-; 'Zlu.fu, »ttnt- nI Ji o mtntL. Jj V.J, Mjrivi mtiz- -rfjnpik ftjUn* i^inja. Mih*. /'«- France Prešeren, izpuščeni sonet ciklusa "Sonetje nesreče" often expressed idea in a novel, fascinating way, or introduce nevv motifs, feelings and thoughts, based on the socio - historic experi-ence and cultural tradition of a particular ethnic unit. An anthol-ogy, or a selection of poems by a single author, should - in addition to the above - endeavour to choose poems which define each individual poet as unique, different from ali the others, the poems that illuminate him in his most striking aspects. In other vvords, the poetry that deserves a role on the vvorld stage should be at the same time national, typical for the land in vvhich it was conceived, and international, in that its human appeal reaches the ultimate boundary of universality. These considerations, unfortunately, have not always determined the choice on the translations of Slovene poetry in the last forty years. After determining for vvhom and what to translate, the translator has to decide hovv he is going to proceed, i.e. vvhat method he would use. There have been many discussions and polemics on the theory of poetic translation, the attitudes towards it having been defined according to the relative importance given to the source and target texts. At one extreme, translators view the original poems as little more than the source of themes and styles, vvhich they adapt at vvill' at the other, there is Nabokov's view that the only true translation is the one he calls literal, i. e. the one rendering, as closely as the associative and syntactic capaciries of another language allovv, the exact contextua! meaning of the original. Somevvhere betvveen the two extremes there is the so-called "creative translation," in vvhich the translator's creativity is respected and is in a delicate balance vvirh the creativity of the source author. The editors and translators of Slovene poetry do not mention to vvhich theory they subscribe, except Ložar, vvho dedares that he is "of the Nabokovians." It seems that they simply undertook their task (or chose a poem close to their heart) and executed it according to their individual abilities and tastes, with vastly different results. These, of course, depended on vvho the translators were, and vvith vvhat qualifications they ap-proached the challenge. The demands on a translator are daunting. The most essential and yet the least achievable among them is his absolute mastery of both languages. This comprises not only the easy and natural application of grammar rules and fluid manipula-tion of the idiom in both the source and the target languages, but also - very often - the knovvledge of a particular jargon or a dialect vvith al! its sub -cultural connotations. In addition to that, the translator must possess a sharp ear for the sound effects, vvhich play such an important part in conveying images; and feelings in Slovene poetry. Finally, a translator of poetry must be a poet himself, vvithout this quality, he performs a valuable task of transmission and interpretation, but not that of translation, vvhich demands co-creation. It has been repeatedly said, that poetry cannot be translated, that every translation, no matter hovv poetical, violates the original, The discussion that follovvs, vvill try to point out that this is not necessarily true, that in the right hands a poem can be conveyed into another language virtually vvithout any damage to the original. Svetlana Makarovič Sončnice Jaz pa pojdem na polje, med rumene sončnice, tam bom tako dolgo stala, da bom sončnica postala. Pa se lep večer stori, k meni msrtnik prileti, kljun mi bo zapičil v glavo, da bom padla v sivo travo. Ptiči bodo zobati moje sončnične oči, moje sestre sončnice pa bodo sonca čakale, bodo sonca čakale, nič ne bodo vedele, bodo sklanjale glavo le za to,ker bo temno. SREČANJE SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV IN RAZISKOVALCEV DOMA IN PO SVETU Hotel Golf na Bledu od 28. do 30. septembra 2000 Slovenci imamo v tujini in zamejstvu izjemen umski potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov. V prihodnje se mora Slovenija opreti na svoj celoten umski potencial, kajti to je imperativ sedanjosti in prihodnosti, kar so že davno spoznale druge države v tranziciji. To je tudi v skladu z odločitvijo neodvisne Slovenije, ki seje zavezala, da bo prevzela civilizacijske vrednote in načela sodobnega demokratičnega sveta tudi v odnosu do svojih znanstvenikov in se s tem vključila v Evropsko zvezo. Če prevzemamo načela prostega pretoka idej, ljudi, blaga in storitev, potem moramo te principe najprej uveljaviti v odnosu do naših rojakov. V zadnjem času pa postaja ključni problem vprašanje, kako zmanjšati "beg možganov", predvsem mladih strokovnjakov, v tujino. Dejstvo je, da potrebujemo drug drugega, saj gre za ohranitev naroda in države. V času globalizacije in integracij nas čaka konkurenčni boj za obstanek v združeni Evropi in v svetu in naše najboljše orožje bodo lastna pamet in znanje, pridnost, poštenost in sloga. Slovenija lahko postane naravno mostišče za naše prekomorske rojake-raziskovalce za lažji prenos znanja in tehnologije. Organizacija tega kongresa je nadaljevanje podobnih srečanj, ki jih je v zadnjih dveh letih priredil Svetovni slovenski kongres: dve srečanji zdravnikov-rojakov in srečanja gospodarstvenikov-rojakov. Letošnje srešanje znanstvenikov-rojakov bo priložnost za vzpostavitev trajnega sodelovanja med znanstveniki iz domovine in znanstveniki iz diaspore. Cilji kongresa so: • vzpostavljanje stikov in ugotovitev, kdo je kdo med rojaki na področju znanosti in akademskega delovanja v tujini; • pokazati na odlike in izjemne uspehe naših rojakov v svetu in doma; naši rojaki so ponekod ogromno doprinesli k napredku držav, ki so jih gostoljubno sprejele in z njihovo pomočjo dosegle svetovno odmevne rezultate. Temu bodo namenjena tudi nadaljnja podobna srečanja. • kongresi naj bi postali vsakoletni in tradicionalni. Posvečeni naj bi bili različnim tematskim sklopom oz. posameznim področjem znanstvenega dela ali pa tudi širši aktualni problematiki. Obravnavali naj bi tematiko, ki bo upoštevala stanje in probleme znanosti v svetu in doma; • srečanja naj bi postala forum, kjer bi znanstveniki in raziskovalci vseh zvrsti in področij raziskovalnega dela odmevno in z vso svojo avtoriteto razpravljali o razvoju Slovenije v širšem smislu (poleg znanstveno-tehnološkega razvoja in razvoja posameznih ved tudi o povezavi znanosti z gospodarstvom in družbo, o razvoju države, o vrednotah družbe, o vzgoji in izobraževanju, okolju in kakovosti bivanja); • kongres bo priložnost za razmislek, kako omogočiti rojakom, da se bodo kot znanstveniki sistematično vključevali v raziskovalno delo in visokošolsko pedagoško dejavnost, pa tudi, kako pospešiti medsebojne izmenjave raziskovalcev, asistentov, profesorjev in študentov. Vse rojake - znanstvenike, raziskovalce in univerzitetne učitelje vabimo, da se udeleže našega srečanja in da aktivno sodelujejo s prispevki v obliki tematskih predavanj, krajših diskusij in s predstavitvami s posterji. Kongres bo potekal v petih tematskih sklopih. Vsak sklop se bo pričel z dvema uvodnima predavanjema (30 min), sledila pa bo diskusija ob okrogli mizi, kjer bodo prijavljeni avtorji lahko predstavili svoje misli s krajšimi prispevki (10 min). Nekaj predlogov za tematske sklope: kako pospešiti nadaljnje sodelovanje vseh slovenskih znanstvenikov; kako vključiti slovenski znanstveni potencial iz tujine kot zalogo znanja za Slovenijo; stanje in rrendi znanosti v svetu in domovini v luči globalizacije; etika v znanosti doma in v tujini; kakšna naj bo vloga SAZU do slovenskih znanstvenikov v tujini; kako povečati število štipendij za študij v tujini in kako izboljšati pogoje za vrnitev diplomantov. Predlogi za okrogle mize: • problematika vključevanja znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v znanstveno raziskovalno in pedagoško delo v domovini ter prispevek umskega potenciala iz diaspore; • prioritetne smeri razvoja slovenske znanosti in raziskovalnega dela (bazične in aplikativne raziskave) glede na strategijo gospodarskega in obrambnega koncepta Slovenije; • ali znamo ceniti svojo intelektualno lastnino (ustvarjanje potencialov, inovacije); • trendi razvoja in razmerje med osnovnimi in aplikativnimi raziskavami, prenos znanja v industrijo, povezave univerze z industrijo; • organizacija znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji; • Študentska problematika; primerjava univerzitetnega študija doma in v tujini. Za organizacijo bo skrbel ta programski odbor: dr, Jože Bernik (predsednik SSK), dr. Boris Pleskovič (prvi podpredsednik SSK), dr. Jože Rant (SK SSK). Logistika: dr. Darja Piciga (SK SSK), g. Franci Feltrin (SK SSK) in ga. Jana Podobnik (SSK in SK SSK). Prijave zbira glavna tajnica SSK, ga. Jana Podobnik Svetovni slovenski kongres Cankarjeva 1 /IV 1000 Ljubljana Slovenija tel/faks.: + 386 1 125 24 40 elektronska pošta: ssk.up@eunet.si Podatke in informacije o srečanju boste lahko dobili tudi na svetovnem spletu. (h tpp://www.ssk-krs.si) Ted Kramolc: Ponca, 1973 Finančni svetovalec i Stan Konda Financial Consultant Tel: (905)624-8069 REGAL CAPITAL PLANNERS LTD. Fax: (905)670-3121 Investment Funds, - Insurance services - RRSP - RRIF TAX & Estate Planning Dajte vašemu RRSP "svetovne možnosti"... Po zadnjih raziskavah, 6 od 10 Kanadčanov nima 'tujih naložb' v svojih RRSP. Najbrž ne vedo za te ugodnosti. Investirati v različne države je zelo pomembno in uspešno. Če investirate del denarja izven Kanade, lahko zmanjšate tveganje in povečate dohodek. Poglejte čez kanadske meje... Kanada je zelo majhen igralec v svetovnem merilu, saj predstavlja samo 3% svetovnega tržišča. 97% drugih investicijskih skladov se nahaja v USA, Evropi in Aziji. Poglejmo, kako seje v zadnjih desetih letih uvrstila Kanada HONG KONG 10 let, povprečje na leto... 24.87% USA 10 let, povprečje na leto... 20.71% EUROPE 10 let, povprečje na leto...... 15.94% KANADA 10 let, povprečje na leto...... 11.40% Kako si pridobimo izven državne ugodnosti? "Revenue Canada" nam dovoli, da lahko investiramo do 25% tujih naložb v naš RRSP. Prihodnje leto (2001), bo to povišano na 30%. Najlažje je investirati v svetovna tržišča preko 'International Mutual Funds'. Investirate lahko v različne države po celem svetu. Danes lahko tudi investiramo denar v t. im. 'Clone Funds' ki so dejansko zunanje naložbe, štejejo pa 100% kot legitimne za RRSPs. S temi 'Clone Funds' lahko dejansko prekoračimo dovoljeno 25% vsoto zunanjih investicij za RRSP. Pokličite vašega finančnega svetovalca in se z njim pogovorite o ugodnostih 'svetovnega investiranja'. Stan Konda je slovensko govoreči finančni svetovalec, ki zastopa "Regal Capital Planners" od leta 1997. Pomaga Slovencem iz južnega Ontaria s finančnimi zadevami kot so: RRSP, RRIF, "Mutual Funds", življenjska zavarovanja, davki. Če vas glede tega karkoli zanima, ga pokličite. Obiše vas lahko tudi na domu. Na Občnem zboru Vseslovenskega kulturnega odbora, 14. aprila letos, je bil za predsednika VSKO izvoljen g. Florjan Markun. Želimo mu veliko uspeha pri koordinaciji slovenskih društev in pri povezovanju vseh kanadskih Slovencev! Dosedanjemu predsedniku g. Ivanu Plutu pa za vse pozitivne poteze in dejanja v naših društvih hvala. Sicer pa še ostaja dejaven v naši sredi. Srečno - in dobro v bodočnosti! - Uredništvo Glasila Najboljše, kar v življenju lahko storimo je, da delamo dobro, smo veseli in pustimo, da vrabci čivkajo! - Sv. Janez Bosco Popravek iz prejšnje številke Glasila: V prejšnji številki Glasila je bil objavljen članek v spomin +Janezu Benku v rubriki 'In Memoriam'. Ker smo ta članek pripisali napačnemu avtorju, se dr. Tonetu Kačiniku, kije ta članek napisal, za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo Uredništvo Glasila kanadskih Slovencev se iskreno zahvaljuje tudi tokrat, vsem spodaj objavljenim naročnikom Glasita za prostovoljne denarne prispevke v naš tiskovni sklad: Cvetka in Ignac Skala, Emilija Salehar, Janko in Hermina Piko in Ludvik Stajan. (Sprejeto do izida Glasila. Ostali prihodnjič.) -Uredništvo zdravje Viri energije za zdravega človeka Spanje lahko vrne energijo, vendar pa je pomembnejša kakovost kot količina. Prav tako je pomembno, da gremo spat vsak dan ob isti uri. Preveč spanja pa ima lahko nasproten učinek od želenega. Tudi popoldanski dremež je koristen, vendar zadostuje 15 minut; & je daljši, je spanec bolj globok, in če ga morate hitro prekiniti, je zelo pogost učinek neprespanost. Zajtrk je nujen za dober začetek dneva, vendar pa z njim ni dobro pretiravati, saj lahko postanete po obilnem zajtrku utrujeni, ker je večji del energije namenjen prebavljanju zaužite hrane. Sprehod in druge telesne aktivnosti na prostem pospešijo prekrvavitev in poživijo celo telo, telesu pa koristi tudi sveži zrak. Kava in cigarete sicer delujejo poživljajoče, vendar pa so učinki le kratkotrajni; ko ti popustijo, je občutek utrujenosti še večji. Voda je nujna za normalno delovanje telesa. Utrujenost in pomanjkanje energije sta lahko tudi posledica dehidracije. Včasih je lahko voda edino zdravilo za utrujenost. Pravilna prehrana vsebuje pet obrokov. Sestavljeni iz vseli skupin živil. Sladkarije nam dajejo sicer veliko energije, vendar je njihov učinek kratkotrajen; po 15 minutah se raven krvnega sladkorja zniža, kar povzroči ponovno željo po sladkorju. humor • - Kaj ti je rekla žena, ko si včeraj ob treh ponoči prišel domov? - Pravzaprav nič. Tista dva zoba sem pa tako ali tako mislil izruvati. * Pride Janezek v mesnico in brez besed opazuje mesarja. Čez nekaj časa ga mesar vpraša: "Kaj me pa tako gledaš, fant?" - "Mama meje poslala pogledat, & imate svinjsko glavo." Iz VELIKE PRATIKE Maj Če je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. Velikega travna mokrota, malega srpana (julija) suhota. Velikega travna če pogostoma grmi, kmet se dobre letine veseli. Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja. Na sv. Urbana (25.) sonce gorko, obilno bo vina, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. Če trjakov dan (12. - 14.) dežuje, dobro letino oznanjuje. Binkoštno blato - leto bogato. • "Žena, če se mi bo slučajno službena pot zavlekla in ne bom mogel nocoj domov, ti bom poslal telegram." -"Ni treba, sem ga že našla v tvojem žepu in prebrala." • Mimo ribiča, ki je pravkar potegnil iz vode ribo, je prišla znana klepetulja. "Uboga ribica!", je rekla. -Ribič: "Sama sije kriva. Če bi držala usta zaprta, bi se ji nič ne zgodilo." • V trgovini: "Prosim, dajte mi past za miši. Pa prosim, pohitite, ujeti moram avtobus." - "Avtobus? Tako velike pasti pa nimamo." • General pregleduje eto. Dobrohotno potreplja mladega vojaka po ramenu in mu reče: "No, kako je kaj, sinko?" - Vojak zažari: "Me veseli, da si se končno javil, očka. Mama te iša? že dvajset let." GRADBENO PODJETJE JOE KASTE LIC LIMITED KVALITETA, KI JI VSEKAKOR LAHKO ZAUPATE Tel: (416) 255^2085 Home: (905) 2715538 770 Browns Line To konto, Ont. M8W 3VV2 MIHAEL ACTION INTERNATIONAL MEC GROUP LIMITED MIHAEL LUZAR TEL905-271-0672 OR: 416-737-6813 FAX 905-271-7383 IN SLOVENIA: 011-386-68-848-50 E- Maii: mihael@ihome.com REPRESENTING ALL RHEEM PRODUCTS IN SLOVENIAAND REPUBLICS OF FORMER JUGOSLAVIA WE PROVIDE DESIGN AND INSTALLATION OF ALL TYPES AND SIZES OF HVAC SYSTEMS -INDUSTRIAL / RESIDENTIAL / COMMER-CIAL / INSTITUTIONAL / SPECIALIZED FACILITIES - EOUIPMENT CAN BE PUR-CHASED AND ARRANGED FROM CANADA OR SLOVENIA Condus Electric Industrial, Commercial & Institutional John Recef EI5513 Tel: 416 741 7374 Fax: 416 741 7372 Pager: 416 331 3641 105 Riverhead Drive Etobicoke, Ontario M9VV4H1 WH IZ - A - TOP LIN EN OVVNED AND OPERATED BYTHE GRBAVAC FAM1LY L1NENS FOR ALI OCCASIONS. LARGE VAR1ETY OF COLOURS. LET US HELP MAKE YOUR EVENT COMPLETE 142 STAPELTON AVE. HAMILTON, ON. L8H 3N8 TEL: 905 545 1316 FAX: 905 545 7869 WATS 1-800-263-8623 Anthony Klemencic B.Sc., LL.B. SLOVENSKI ODVETNIK Tel: (416) 251-5281 Fax: (416) 251-0029 332 Browns Line Toronto, M8W 3W2 HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION 725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel. (416) 255-1 742 618 Manning Ave., Toronto, ON M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 23 Delavvana Dr., Hamiiton, ON L8E 3N6 Tel. (905) 578-7511 Vse bančne usluge nudimo -po najugodnejših pogojih. Brezplačne potovalne čeke in mednarodna denarna nakazila. J.M. DIE Limited 909 Pantera Drive Mississauga,Ontario L4W 2R9 Tel: 905 625 9571 Fax: 905 625 2855 CUSTOM AAAN U FACTU RES OF METAL STAMP1NG D1ES Complete engineering design and manufacturing for metal parts and tooling Fully computerized technologically advanced CAD, CAM and CNC machin-ery Production machinery up to 500 tons and 72x120" capacity President: Joe Skof Titan 2300 Forbes Street, Whitby, Ontario Canada L1N 8M3 Tei: 905 721 1200 Fax: 905 721 1204 VVebsite: http://www.dynexeng.com Email: pkoslik@dynexeng.com Engineering Inc. ISO 9001 Turnkey Steel Mili Eguipment ROCKVVOOD OPTICAL owner: MARJAN MOZETIČ • Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prompt Service • Repa i rs Rockvvood Mali 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625-6444 Leadership Management Canada INC. Mastering Leadership Frank J. Kreze President Licensee e-rnail: fkreze@bar.imag.net Pager: 4163185821 @pcs.cantelatt.com 192 Park Avenue Holland Landing, Ontario L9N 1J7 ALDBTOOOD JEvmm Miro or Peter Rak will be happy to discuss with you ali the characteristics of Diamonds and other precious stones. Alderwood Plaza 857 Browns Line Etobicoke, ON, M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429 -i'-- ..• ____i——---S—i—1-13________M_;.,-•.,:. _ J* v ■ TOP GRADE MOLDS, LTD President: Joe Slobodnik 92.9 Pantera Drive Mississauga, Ontario Canada, L4W 2R9 Phone: 905/625-9865 Fax: 905/625-5417 e-mail:tgm@topgrademolds.com Website: www.topgrademolds.com i^j ' ' ' IIJ [M^ m.,, .1 r |l * 14 ___________________ Quality since 1964 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JOHN E. KREK'S SLOVENIAN C REDIT UNION Offering a Full Range of Financial Services. Discover The Difference and Become A Member! CAR LOANS 7.75% Variable Rate Rate based on credit history. MORTGAGE SPECIAL 7.3% 5-year Closed Residential owner-occupied property. Purchase or transfer in from another fmancial institution. Contact our Loan Specialists and we vvill pre-approve you today! Tel. (416) 252-6527 Emaii: loans@jekscu.com 747 Brown.'s Line 611 Manning Ave. Toronto Toronto, ON, M8W 3V7 ON. M6G 2W1 Rates subject to change without notice koledar prireditev 2000 c a ' e n 'l a r ° f events Hamilton, Kltchener, Niagara May 6, 2000 - Lipa Park, Mother's Day May 13, 2000 - "Sava " Kitchener; "Triglav",London; Bled, Beamsville - Mother's Day May H, 2000 - H.W. Slov. Cultural Society, Mother's Day May21, 2000 - Slovenski Park, First Picnic - "Alpski Glas" May 22, 2000 - Lipa Park, Open House May 25, 2000 - Lipa Park, Tribute to VValter Ostanek May 28, 2000 - Bled, First Picnic Jiitie 10, 2000 - Slovenski Park, Golf Tournament June 11, 2000 - Slovenski Park, Picnic - "Golden Keys" June 18, 2000 - "Triglav"; St. Qregory's&Bled, Father's Day June 25, 2000 - Slovenian Day 2000 - TRIGLAV- LONDON June 10, 2000 - Hamilton Šport Club Slovenia, Exhibition Soccer Game vs. NK Kolpa from Slovenia - [Brian Timmins Stadium, 7:00pm] Dance to followgame atSt. Gregory the Great Hali GREEN ACRES MOTEL 1303 Lakeshore Rd. E. Mississauga, ON L5E 1G5 Tel: (905) 278-6910 West Side Toronto Adjacent to Downtown Toronto Via Expressways FAMILY MEAT & DELICATESSEN Na razpolago imamo vse vrste domačih izdelkov, prekajeno meso, po naročilu odojčke, pečene na ražnju. Za najboljšo postrežbo sta na voljo: Mary ali Richard 278 Brown's Line Toronto, ON, M8W 3T5 416 255-1098 Zobni zdravnik Dr. A. P. Kačinik Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401 (Bloor-Sherbourne subway) Toronto, ON, M4X 1W4 Tel: 416.922.1161 ROČK GARDEN CAFE Owner: BORIS MOZETIČ 760 Brant Street Burlington, Ont. 905 / 632-8465 P. I. CONSTRUCTION Ivan Pezdirec General Renovation Comrnercial and Residential Lating Drywall Acosting Ceiling Tiles Pager: (416)600-2909 Fax: (905) 625-2990 1139 Talka Cr. Mississauga ON, L5C1B1 Toronto May H, 2000 Slovensko letovišče, Bolton, Mother's Day May 28, 2000 Slovensko letovišče, Bolton, Walk-a-thon June 11, 2000 Večerni zvon, Picnic June 17, 2000 S.H. & A.C., Fishing on Lake Nippising June 1 8, 2000 Holiday Oardens, Pickering, Picnic Simon Gregorčič, Picnic June 25, 2000 Slovensko letovišče, Telovska procesija