■št. 26 (1559) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 28. junija 1979 Cena:6 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom . ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416 - 224?
Trajni sadovi prizadevanj
Posavski muzej pognal globoke korenine v pokrajini
«aklona
muzej je za svojo v petek, 22. junija, občinstvu enkraten cert Cn* *n *^ovn' večer: kon-7, vrhunskih umetnikov firakt- j so,istov v slavnostni J»Ki dvorani, retrospektivno praJ?Vo ^stvaijalnosti slikana Diftrfcf j^P^vška in na novo Postavljeno zbirko sloven-
di» 3 ar°čnega slikarstva v E?Jenih sobanah stalne Oaročne galerije.
^p°vornik Miloš Poljanšek je po-niu .na ^ajne sadove prizadevanj zejskih delavcev od ustanovitve
Um
do danes, pohvalil živo ■ prisotnost muzeja v sodobnem kulturnem utripu Brežic in Posavja. O vlogi in pomenu te ustanove je v imenu pokrovitelja jubileja, sveta posavskih občin, spregovoril Stanko Rebernik. Meta Gabršek - Prosenc je predstavila umetniško pot slikarja in prvega muzejskega ravnatelja Pranja Stiplovška, Ferdinand Šerbelj pa je imel besedo o zbirki baročnih slikarskih del, ki bogatijo posavski muzej. Za 30-letno delo in zvestobo muzeju je ravnatelj Marjan Gregorič izrekel priznanje tovarišici Ivi Stiplovškovi in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali k sadovom tokratnega slavja, Meti Gabršek - Prosenc za študijo o Stiplovšku v razstavnem katalogu, Francu Silipčiču za strokovno pomoč pri preurejanju baročne galerije in likovno ureditev kataloga, sodelavcem za zbiranje razstavnega gradiva itd. Posebno zahvalo izreka muzej tudi akademskemu slikarju Viktorju Povšetu, ki je za Stiptovškovo retrospektivo nadvse prizadevno restavriral okoli 40 poškodovanih slik.
J. TEPPEY
ZBOR ZBOROV -
Stični sestavljali pevd
Na posnetku je le slaba petina zbora, ki so ga na nedeljski prireditvi v Šentvidu pn d iz stodevetdesetih slovenskih in zamejskih pevskih zborov. (Foto: D. Rustja)
^lovškova
dek
RAZSTA pomemben likovni dogo-
Bogastvo iz šest tisoč grl
Na zaključni prireditvi šentviškega kulturnega tedna je nastopil edinstven pevski zbor -M. Čangalovič bo predal tov. Titu pismo slovenskih pevcev
BRE2ICE: jANA VIDENIC PREDSEDNICA
dosedanjo sekretarko občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah Jano Videnič so na seji 20. junija v Mokricah izvolili za predsednico, Milana Lokarja za sekretarja. Na nadomestnih volitvah so glasovali tudi za šest novih članov sveta. V razpravi so se posvetfli uresničevanju delitve dohodka po delu, ruzbenem planiranju, stanovanj-®m gospodarstvu in aktivnosti ^noupravljalcev pri obravnavi pesnih obračunov.
Javna obtožba: trgovci so ^podkupljivi
SL,^e zbora krajevnih Upn°sti v Novem me- stu
kakor je bilo najbolj vroče točki 11. seje zbora skupnosti, ko so de-obsežno informacijo Pomenu in delu potro-svetov v krajevnih skup-novomeške občine. Med-Stom*°i.V . ^0tn* vasi, Otočcu, Straži še nimajo
'aščitm VeleS’S katerimi naJ bi
'eSinnm	drUsie	delujejo
, ^ ma slabokrvno in neuspe-
h® so rnenili, da 1 ega novomeška trgovina io kri*0512-*1' Tr8°v<* so ponov-itičrm ,	^1’ jim očital> neela-
‘onnvl samoz3dovoljnost itd. >ar lri !°	da	se	di-
Jlaoai	ostal	v domačih
^»Jnah, seli v Ljubljano, m V zadl«em času celo
„Ker se ne morem odzvati vašemu povabilu in biti na tem velikanskem pregledu slovenske pesmi, pošiljam vsem udeležencem prisrčne tovariške pozdrave v prepričanju, da boste tudi v prihodnje zvesto izpolnjevali svoje kultumo poslanstvo, oblikujoč ga v sestavni del celotnega napredka delovnii ljudi Socialistične republike Slovenije. Želim vam mnogo uspeha pri nadaljnjem ddu.“
S temi brzojavnimi besedami je tovariš Tito počastil veličastni zaključek desetega tabora slovenskih pevskih zborov. Ob spremljavi pihalnih godb je na prehodu v zadnje nedeljsko popoldne v Šentvidu pri Stični skoraj šest tisoč pevcev zapelo enajst pesmi, ki simbolizirajo tukajšnjo socialistično stvarnost, njeno trdnost in povezanost z naprednim svetom, takemu zmagoslavju zborovske pesmi pa so med več tisoč ljudmi prisostovali tudi ugledni družbenopolitični delavci Sergej Kraigher, dr. Marijan Brecelj, Lidija Šentjurc in drugi.
Letošnji šentviški kulturni teden se je torej iztekel z nastopom edinstvenega pevskega zbora, katerega petje je bilo posvečeno tudi spominu Edvarda Kardelja ter partijskim
ŠOLARJI ZA SPOMENIK
V priprave za gradijo spomenika na Raki so se z vso prizadevnostjo vključili tudi šolarji tamkajšnje osnovne šole.
Obiskali so dobesedno sleherno domačijo na območju svoje krajevne skupnosti. Tako so za spomenik zbrali okrog 20.000 dinarjev. Do praznovanja naj bi bilo urejeno tudi šolsko igrišče z atletsko stezo. Poseben odbor pri občinskem odboru ZZB pripravlja izid brošure „Raka, 4. julij 1979”.
in sindikalnim jubilejem, predtem pa se je v gostoljubnem dolenjskem kraju zvrstilo več gledaliških predstav, koncertov posameznih zborov, k plodnejšemu razvoju zborovskega petja pa ob gotovo pripomoglo tudi sobotno posvetovanje blizu 250 zborovodji-
Miroslav Čangalovič, član predsedstva zvezne konference SZDL, ki je na zaključni prireditvi v Šentvidu opisal vsestranski pomen kulturnega udejstvovanja ljudi, je še posebej poudaril tvorno vlogo glasbe, ta pa je iz grl tisočev pevcev spet dokazala, da „Iahko bogati življenje, vzbuja fantazijo in zavest o takem svetu, v katerem ljudje izražajo svojo človečnost."
Čangalovič bo Titu predal pismo, ki so mu ga napisali slovenski pevd. Na nedeljski prireditvi so podelili priznanja tistim zborom in zborovodjem, ki so bili že desetič ali petič na šentviškem taboru.
D.RUSTJA
ZA KONEC NAJBOLJŠIM PRIZNANJA — Šolski zvonec je zadnjikrat pozvonil tudi za 378 učencev Glasbene šole „Maijana Kozine'4. Ob koncu preteklega tedna so osemnajstim najboljšim poddfli pohvale in nagrade, še prej pa so pripravili kulturni program. Jožica Bradač je zaigrala dve lastni skladbi. (Foto: J. Pavlin)
Praznik
metliških
gasilcev
V Metliki se bodo v petek, soboto in nedeljo vrstile _ .1 redit ve v počastitev 110-letnice ustanovitve metliškega gasilskega društva, najstarejšega tovrstnega društva na Slovenskem, hkrati pa bodo proslavili tudi 10 let delovanja slovenskega gasilskega muzeja v tem mestu.
Jutri bo svečana seja gasilskega društva, na kateri bodo društvu izročili letošnje občinsko priznanje OF, v soboto pa svečana seja sveta slovenskega gasilskega muzeja, nato pa bodo odprli nove muzejske prostore, zvečer pa bo v metliškem kulturnem domu akademija v počastitev obletnic gasilskega društva in muzeja.
V nedelo ob 8. uri se bo na metliškem kopališču na Kolpi začelo republiško tekmovanje industrijskih gasilskih enot tekstilne in usnjarske industrije, katerega pokroviteljica je „Beti*‘. Pomorilo se bo 23 moških in 11 ženskih ekip iz vse Slovenije ter
1 4 ekipe iz sosednje Hrvaške. Po tekmovanju bo mimohod gasilskih ešalonov od gasilskega doma do Trga svobode.
Kostanjevica: »Rešite Krko!”
Krka je vedno bolj umazana — Inšpekcija premilo postopa — Klic na pomoč
Med prebivalci Kostanjevice vre nezadovoljstvo. Ogorčeni so nad brezvestnim zastrupljanjem Krke, nad lastno nemočjo, s katero iz dneva v dan spremljajo njeno umiranje.
Industijske odpadke letos močne-	treh let niso obredili pričakovanih
je onesnažujejo reko kot kdaj prej,	sadov. Krajani so prepričani, da so
to pa pomeni, da dogovori izpred	bili na ..protestnem" zborovanju
m lovac. Dokaj f^m
"'Poštenje
glasna sta bila pred-ki vesta še za p "J" novomeških trgov-trdj.	delegati in gosti sta
cunnu • P°znata primere pod-tuVertanja- Omenjala ,sta celo 300q j’. v ^terih je tudi po 'junem m’ PodkuPovanje je po ahek ■ mneniu Pot’ d® lahko na ioVe„ m tliter način prideš do nalejiai^°mobila- gradbenega
iej^a ža*?st na dokaj pomembni 'elikn " b' trgovci slišali tem« Pikrih, predstavnikov ^0yine ni bilo.
J. PEZELJ
V UNIFORMAH — V centru za obrambno vzgojo dolenjske pokrajine v Svetlem potoku je že ves mesec živahno. Pripadniki enot teritorialne obrambe se seznanjajo z vojaškimi veščinami. Več o življenju in delu teritorialcev v prihodnji številki Prioge Dolenjskega lista. (Foto: Janez Pezelj)
julija 1976 preveč popustljivi, da so podlegli leporečju dogovorov, katerih onesnaževalci Krke ne spoštujejo. Naicdili so napako, ker tudi pozneje niso Dili dovolj vztrajni in odločni.
Zaradi tega so zdaj ponovno povzdignili glasove, in da bi vendarle rešili Krko pred katastrofo, so zahtevali sestanek z občinsko komisijo za varstvo okolja. Prisostvovali so mu predstavniki najbolj prizadetih krajevnih skupnosti: Kostanjevice, Podbočja in Cerkelj. Skupaj so ugotovili, da je Krka vedno bolj umazana in da inšpekcijske službe niso dosledno izpeljale vseh dogovorjenih ukrepov, da so industriji preveč gledale skozi prste.
Udeleženci sestanka so nadalje menili, da Tovarna zdravil v Novem mestu ni največja in edina krivka.
Krka se namreč skali že pri Novoteksu. Ugotovili so, da nekatere tovarne sicer imajo čistilne naprave, vendar jih ne uporabljajo vse leto. Zaradi teh nedo&lenosti so udeleženci sestanka sprejeli sklep o trajni skrbi za čistost Krke. Ta se nikakor ne more omejiti le m krajevne skupnosti, ampak mora biti zastavljena v mnogo širšem obsegu.
JOŽICA TEPPEY
V PREČNI TEKMOVANJE MOTORNIH PILOTOV
V organizaciji DLC Prečna in pod pokroviteljstvom novomeške tovarne 1MV, bo na letališču v Prečni 29. in 30. junija ter 1. julija 15. slovensko prvenstvo motornih pilotov. Na tekmovanju se bo med 25 ideleženci iz vse Slovence za najboljšo uvrstitev potegovalo tudi šest pilotov DLC Novo mesto.
STANARINE ŠE PO STAREM
Z dnevnega reda zadnjega zasedanja zborov občinske skupščine v Sevnici je bil umaknjen sveženj odlokov, ki naj bi dvignil stanarine za nekaj nad 27 odst. in na novo uredil tudi nadomeščanja stanarin. Pred tem mora biti namreč še razprava o stanovanjski politiki v republiški skupščini. Stanarine pa po novem ne bi urejali z odloki, temveč s samoupravnim dogovarjanjem- Nekaj časa bo torej še po starem.
KOČEVJE: KANDIDAT BIŽAL
V ponedeljek, 2. julija, bo prva seja nove občinske konference SZDL Kočevje. Na njej bodo izvolili tudi nove vodstvene organe: predsedstvo ter več odborov, svetov in komisij. Kandidat za novega predsednika občinske konference je prof. Saša Bižal, za podpredsednico mr, phr. Zofija Rovan in za sekretarja Peter Šobar.
NA DAN BORCA V JELENOV ŽLEB
Na dan borca, 4. julija, bo ob 11. uri pri Breznu v Jelenovem žlebu slovesnost, na kateri bodo odkrili spominsko ploščo v čast padlim partizanom v sloviti borbi 26. marca 1943. Slavnostni govornik bo predsednik odbora Gubčeve brigade Stane Skrij. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Odbor vabi nanj vse borce, aktiviste in občane.
RAKA VAS PRIČAKUJE
Krajanom Rake se bodo na letošnji slovesnosti v počastitev dneva borca pridružili številni občani iz drugih krajevnih skupnosti v krški občini. Pred novo šolo bodo 8. julija odkrili spomenik padlim borcem, žrtvam fašističnega nasilja in izgnancem. Avtor spomenika je dipl. inž. Franc Filipčič iz Brežic, umetniške reliefe s prikazom narodnoosvobodilnega boja in izgnanstva pa sta izdelala akademska kiparja Vladimir in Vladka Štoviček iz Leskovca. Na slovesnosti bo govoril sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Organizatorji so za to priložnost poskrbeli za bogat kulturni program. Do praznika bo izšla tudi brošura z naslovom „Raka,4. julg 1979“.
KRST V VELIKI STRMICI
Vaščani Velike Strmice pri Trebelnem bodo v nedeljo, 1. julija, ob 14. uri krstili gasilski avtomobil domačega gasilskega društva, ki je bilo ustanovljeno šele pred tremi leti, pa ima že motorno brizgalno, gasilski avto, dri^o leto pa bo zgradilo še gasilski dom.
Ifcdi t drugi pdorid ted-i * bo nadaljevalo nočno n toplo neme, v popoldanskem času pa so možne kra-evne neviite.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Kljub poletju in počitni- Izredno velik del pogovo-škemu razpoloženju za jugo- rov zajema tudi gospodarske slovansko diplomacijo ni po probleme, saj se tudi Portu-čitnic. Le nekaj dni po tem, galska zavzema za pravič-
ko je končal uradni in prijateljski obisk predsednik indijske vlade Morardzi Desai, je prišel na obisk k um portugalski predsednik Ramalho Eanes.
Pogovori indijskega premiera z jugoslovanskimi voditelji, zlasti pa njegov dialog s predsednikom republike Josipom Brozom Titom, še vedno odmeva v svetovni javnosti kot izredno dragocen prispevek k pripravam na 6. srečanje predsednikov džav ali vlad neuvrščenih, ki bo septembra v Havani.
Ni počitnic
Indija in Jugoslavija sta p otrdili svojo trdno odločenost da ohranita neuvrščenost kot neodvisen in neblo-kovski dejavnik in se dosledno zavzemata za ohranitev ter utrditev osnovnih načel, na katerih se je gibanje pred skoraj dvema desetletjema začelo razvijati
Obisk portugalskega predsednika bo že drugo srečanje s predsednikom Titom. Portugalska sicer ni neuvrščena dežela, vendar pa kaže za 6. konferenco v Havani izredno zanimanje. Na tej konferenci želi portugalska sodelovati kot povabljeni gost.
Pogovori uglednega portugalskega gosta z jugoslovanskimi osebnostmi bodo, kot je to sicer običaj ob podobnih priložnostih, zajeli tako dvostranske odnose kot pregled mednarodnih vprašanj in še posebej kriznih žarišč.
nejšo delitev dobrin in pravičnejše odnose v novem red narod nem ekonomskem redu na sploh.
Sicer pa velja, da so , odnosi med Portugalsko in Jugoslavijo čedalje boljši, saj im ta deželi o vrsti najpomembnejših svetovnih pro-blemoi enaka ali podobna stališča.
SOMOZA VZTRAJA
Sef diktatorskega režima v Nikaragui Somoza je glad ko zavrnil vse pozive svetovne in domače javnosti naj odstopi Nikaraški diktator je s tem odgovoril tudi na poziv organizacije ameriških držav, ki mu je priporočila, naj v dobro Nikarague, odstopi
V deželi se med tem radaljujejo krvavi boji ned silami, ki so še vedno zveste diktatorju Somozi in pripadniki sandinističnega gibanja. Vojaški položaj je še vedno razmeroma nejasen, saj kljub nespornim uspehom, borci s andinističnega gibanja ven darle še niso uspeli zasesti ključnih točk v Managui, glavnem mestu dežele.
Zdi se, da utegne biti za voj aško zmago sandinistov odločilna predvsem napo vedana pomoč v orožju, ki naj bi jo poslale nekatere južno-ameriške države. Medtem pa je Somoza v govoru po radiu dejal, da se bo njegova narodna garda bojevala do konca.
JANEZ ČUČEK
smsm
k/ _ _ .
raHoi
SCHMIDT SPOTOMA V MOSKVI — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt se je na poti v Tokio za nekaj ur ustavil v Moskvi. S sovjetskim piemierom Aleksejem Kosiginom in zunanjim ministrom Andrejem Gromikom se je pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med državama, obravnavni pa so tudi svetovne gospodaiske probleme in izid nedavnega sovjetsko-ameriškega srečanja na vrhu. (Telefoto: UPI)
V zvezde kovane lažne vrednote
Kako do časti dela in znanja? — Kaj je to moralno—politična neoporečnost
Odkar se v razpisih prostih opravil in nalog pojavlja zahteva o
i njegova partija
na oblasti, nedvomno obstaja stalno tveganje, da si bodo karieristi prizadevali priti v partijo. ZK ni imuna pred tem pojavom, vendar bi bilo vsako posploševanje nevarno, kajti tisoče mladh vstopa vanjo iz najplemenitejših pobud in zato, da bi nadaljevali tradicije ZKJ ter nesebično prispevali k uresničevanju velikih nalog, ki so
NM še cenejše
Kaj dokazuje statistika
Ko smo v drugi polovici aprila razčlenjevali Slovenskega statističnega zavoda mesečni pregled februarskih cen na drobno v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, smo dokaj začudeni ugotovili, da je dolenjska metropola med omenjenimi mesti povprečno najcenejša.
Zdaj imamo na voljo podatke o cenah petdesetih stvari v aprilu in številkam, ki govorijo, da se je Novo mesto glede cenenosti še bolj utrdilo na prvem mestu, ne gre oporekati
Februarja so bile novomeške cene
najnižje v sedemnajstih primerih, aprila pa v devetnajstih (naštejmo le: krompir, fižol v zrnju, špinača, orehova jedrca, mleko, testenine z jajci, sir trapist, tkanina, moške nogavice, pohištvo za spalnico, cement, deske). Skupaj z enim ali dvema mestoma je Novo mesto najcenejše še v osmih primerih (enako februaija; npr. črni kruh, govedina, teletina, svinina, šunkarica, jedilno olje). Na predzadnjem mestu so novomeške cene devetkrat (februarja enajstkrat), najgloblje pa moramo Novomeščani seči v žep samo štirikrat (februaija osemkrat; jabolka, tkanina za ženske obleke iz česane preje, moški nizki čevlji in 60-vatna žarnica).
Tako statistični podatki.
pred nami.
Tudi brez formalne zahteve, da je moralno-politično primeren, moramo od človeka zahtevati, da je delaven in pošten. Birokracija pa pogosto izenačuje moralno-politično primernost s članstvom v ZK. To je čisti formalizem, ki ne služi ničemur, razen morda komu za tolažbo vesti. Vendar tudi tega ne gre posploševati, zlasti še, ker smo to že ugotovili in ker se bojujemo proti takšnemu formalizmu.
Sleherna družba v posameznih obdobjih svojega razvoja zavestno ali nehote ustvaija ,4dole“ in javne ,junake“, ki imajo velik vpliv na vzgojo in izobraževanje, zlasti na mlado generacijo. V vojni smo imeli junake, ki jih je ljudstvo slavilo, 'o vojni so njihovo vlogo
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Konec junija je, družbenopolitična aktivnost v Jugoslaviji in Sloveniji pa ne ponehuje.
Tako je denimo predsedstvo CK ZKJ zaokrožilo pobudo za dosledno uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti kot pomemben prispevek k nadaljnji demokratizaciji političnega vodenja in delegatskega odločanja. Temu so posvečene številne tehtne razprave v vodstvih družbe nepolitičnih organizacij v Sloveniji, toda pri tem je pomembno, da ne popušča tudi siceršnja aktivnost pri odlikovanju najboljših načrtov
29 let samoupravljanja
za naš nadaljnji razvoj, kar sd, denimo poudarili tudi na seji predsedstva RK SZDL Slovenije.
V centralnem komiteju Zveze komunistov Srbije je potekala zanimiva razprava strokovnjakov ter uglednih družbenopolitičnih delavcev o marksizmu v šolah. Med drugim je bilo rečeno, da teorijo marksizma še vse prevečkrat obravnavamo nezanimivo za mlade ljudi, odtrgano od problemov življenja, ali pa tako zanosno - torej tudi nerealno - da dobi slušatelj občutek, kot da je marksistični družbeni načrt pravljica za jutrišnji dan in celo kozmetika za lepšanje našega perspektivnega razvoja.
V Sloveniji je prišla v javno razpravo programska platforma pravkar grajenega kulturnega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Javna razprava bo trajala vse tja do jeseni in nikakor ne sme biti omejena zgolj na
Ljubljano, kajti dom Ivana Cankaija je opredeljen kot stekališče vsega dobrega in lepega, kar je ustvarjenega na področju reproduktivne umetnosti v Sloveniji in Jugoslaviji ter tudi daleč izven meja naše domovine.
Pomemben kulturni dogodek je bil tudi v Šentvidu pri Stični, kjer so imeli svoj zbor ljubitelji lepe pesmi.'Prireditev je tradicionalna in priča o pomembnem mestu, ki ga ima naša zborovska pesem med ljudmi.
27. junij je dan, ko je pred devetindvajsetimi leti stekel proces samoupravne preobrazbe jugoslovanske skupnosti dela. V Ljubljani je bila v počastitev tega dneva slovesnost, na kateri je orisal pomen samoupravljanja za Jugoslavijo Milan Kučan, predsednik slovenske delegatske skupščine.
V smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je Edvard Kardelj zapisal: „Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov v naši socialistični družbi je pravica do samouprav-1 janja. To je nova in neposredna demokratič na socialistična pravica, ki je možna edino v razmerah družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in vladajočega položaja delavskega razreda v družbi. Ta pravica je nedotakljiva in neodtujljiva in kot takšna pripada vsem delovnim ljudem in občanom . . . Socialistično samoupravljanje je v naših razmerah najneposrednejša oblika in izraz boja za svobodo delovnega človeka, za svobodo njegovega dela in ustvarjanja, za njegov odločilni ekonomski in politični vpliv v družbi."
MILAN MEDEN
prevzeli udarniki na delovnih akcijah. Vendar smo bili tudi tedaj nepravični:	odlikovali
smo samo nekaj udarnikov, medtem ko javnost ni poznala tisočev njim enakih. Mnogi anonimi junaki so v teh letih žrtvovali svoje zdrahe, pa tudi svoje življenje. Velik odstotek današnjih upokojencev so delovni invalidi, ki so dali vse od sebe in nihče zdaj zanje ne ve tudi zato, ker jih nista opazila tisk in javnost.
Današnje razmere so še bolj drastične. Premalo populariziramo prave, delovne, socialistične in samoupravne vrednote, najboljše delavce in strokovnjake,
TELEGRAMI
PEKING - Vietnamska državna delegacija, ki jo vodi namestnik zunanjega ministra Dinh Nho Liem, je prispela v Peking, kjer se bodo nadaljevala kitajsko-vietnamska pogajanja. V prvem krogu se je za Vietnamce pogajal namestnik zunanjega ministra Fau Hieu. Prvi
p ogovori med Kitajsko in Vietni mom so bili v Hanoju od 18. aprila do 18. maja. Pogajanja so navezali kmalu po večtedenskih obmejnih spopadih med Kitajsko in Vietnamom.
BRIONI, BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz Tito je na Brionih sprejel člana predsedstva SFRJ Kadila Hodžo pred njegovim iradnim in prijateljskim obiskom na Filipinih, v Maleziji ter Bangladešu.
RIM - Kot so ugotovili balistični strokovnjaki rimske policije, je bila brzostrelka tipa Skorpion, ki so jo prejšnji teden našli v stanovanju dveh aretiranih pripadnikov Rdečih brigad, uporabljena vsaj v petih velikih akcijah te ekstremistične organizacije. Izvedenci so pregledali to orožje, ki laliko izstreli 750 nabojev v minuti in dokazali, da je bilo uporabljeno 3. maja v napadu Rdečih brigad na sedež krščansko-demokratske stranke v središču Rima. V akciji jc sodelovalo vsaj 15 teroristov, ki so pri tem dva policista ubili, tretjega pa ranili.
TEHERAN - Iranu zdaj grozi največja nevarnost od anarhije, je rekel Ajatola Homeini v govoru, ki ga je imel v svetem mestu Komu. Verski voditelj iranske revolucije je poudaril, da je brezvladje za Iran grožnja in izziv, ki je ..morda hujši od strmoglavljenja bivšega šahovega režuna". Zmaga revolucije ne pomeni, da lahko tisti, ki imajo zdaj v rokah oblast in orožje, jemljejo ljudem premoženje in ogrožajo nedolžne, je dodal Homeini.
iznajditelje in znanstvenike -tako v časopisih kot v RTV. Drugače pa je, kadar nekdo kaj ,napoje". V nekaj mesecih napravijo iz njega „zvezdo“ naše estrade, zlasti še, kadar mu izdajo ploščo. Za takšno popularnostjo se, žal ne skriva delo, ampak tekma disko podjetja za dobičkom in reklamo, ki jo nekritično sprejema tudi del sredstev javnega obveščanja.
Razmere na področju obveščanja, torej tudi populariziranje resničnega znanja in dela, lahko izboljšujejo le novinaiji. Zaman bi kdorkoli opozarjal na neškodljive pojave, če naš tisk in RTV ne bosta prenehala poveličevati lahkih in lažnih vrednot.
VINKO BLATNIK
Tisti dan, ko bi moral sodnik v Chicagu izreči kazni skupin' četniških teroristov, obtoženih za različna nasilna dejanja, Je eden izmed njih v slepem uPa' nju, da bo izsilil izpustitev svojih zaprtih tovarišev, ugrabil letalo. Toda pri tem se je pošteno zmotil, zakaj po resda dra-matičnem, toda zanj vsekakoi neugodnem razpletu, se je tnorsl
Nemir med teroristi
predati oblastem na Irske®’ kamor je prisilil pilota, nato p* so ga vrnili v Združene drža*® Amerike. Ugrabitelj ne samo & ni dosegel svojega namena, nw*' več je le še pospešil to pot, k0' vse kaže, res široko in temelji'0 akcijo ameriških oblasti p«0*1 četniškim in ustaškim teioff stom v Združenih državah Am6-rike.
Medtem, ko so bili čla"' četniške tolpe v Chicagu obso; jeni na visoke zaporne kazn' (prvoobtoženi celo na 20 lel ječe), so namreč ameriška po^ cija in pravosodni organi zač^1 po malone vsem ozemlju ZDA> po vseh znamenjih sodeč, odlo-čilno akcijo proti teroristom^0' kaže, so to začeli na zahtevo ameriške vlade, ki se je vendarle odločila, da tako je vsaj mogo^6 soditi po prvih podatkih, enkfa| za vselej naredi konec dejavno*'1 četniških in ustaških teroristo* na svojem ozemlju.
Videti je, da dosedanje preli kave povzročajo nemir med teroristi, ki so se navadili & manj ostre ukrepe proti njim $ pa dolga leta celo uživali 1 ničemer zasluženo gostoljubja Preiskavo sicer otežkoča prizadevanje teroristov da bi skr® sledove in poizvedbe usmerili rnpačno pot, toda odločnost preiskovalcev vendarle daje slu; titi, da bodo to pot rezultat' zanesljivo uspešni.
Tisto, kar pa v zvezi s tel" i preseneča, so lažne govoric* | ustašev in četnikov o nekakšne®
„udoru jugoslovanskih agentov" v te teroristične skupine. In & bolj zanimivo je, da so temu | nasedli celo nekateri ameriški časniki, med njimi tudi zel0 ugledni New York Times . < Toda natolcevanje ima tako ko'' j laž, kratke noge ...
(IZ ZADNJEGA PAVLIHE)
i N' 'li v _-j il
597o
DIN.
6834 din.} 751odi* 8693di*
CENTER ZA IZOBRA2EVAIMJE TREBNJE VABI K VPISU V IZOBRAŽEVALNE OBLIKE:
IN KULTURO NASLEDNJE
1. Osnovno šolo za odrasle — 5., 6., 7. in 8. razred
2. Ekonomsko srednjo šolo
3. Poklicno kovinarsko šolo
4. Delovodsko šolo za strojništvo
5. Poklicno administrativno šolo Rok prijave je do 20.8. 1979
Za potrebe delovnih organizacij po dogovoru organiziram0 tudi druge oblike izobraževanja.
Vse potrebne informacije o vpisu dobite lahko osebno, vsak dan od 7. do 13. ure na Centru za izobr. in kulturo Trebnje« ali pa po telefonu št. 83-183.
U0*.EN)SK1 LISI
DELO SPRETNIH ROK - Slovesno podelitev spričeval maturantov novomeškega KŠC Grm so ^razstavo ročnih del popestrile učenke poklicne "®etijske šole. Na ogled so bile njihove vezenine, sivilski (na posnetku) in volneni izdelki, pri P°gostitvi pa se je izkazala tudi njihova kuharska spretnost. (Foto: D. Rustja)
NI VEČ VAREN - Most, ali bolje brv, ki pelje v edini novomeški park, bi moral biti opremljen z opozorilnim napisom »Samo za plavalce", saj ga zamaje otroški korak, zvit je kot iara kača, povrhu pa mu na več mestih manjka ograja. Novomeščani z mostovi nimamo steče. (Foto: J. Pavlin)
V	BRKINE - Zadnjo nedeljo je Novo mesto zapustila že druga mladinska brigada. 50-članska „Baza 20“, njen pokrovitelj je IMV, je odpotovala na republiško akcijo v Brkine, kjer bo pomagala pri gradnji ceste, vodovoda in izkopov jarkov za PTT kable. Dolenjci bodo delali do 14. julija. (Foto: J. Pezdj)
BELA KRAJINA ’79 - 23. junija popoldan so v Kotu pri Semiču sprejeli 78-članaco mladinsko delovno brigado, sestavljeno iz mladincev iz Slovenjgradca in Domžal. Brigadirji bodo delali na republiški delovni akciji Bela krajina '19. Več o akciji v prihodnjih številkah. (Foto: J. Pezelj)
OPOZARJAMO VSE KMETOVALCE,
da se kemična sredstva, škodljiva za čebele, ne smejo uporabljati na kmetijskih rastlinah, kadar te cvetjjo.
Za čebelam škodljiva sredstva s® štejejo vsa kemična sredstva, ki imajo na embalaži oznako >,strup za čebele", ali pa so v skladu s predpisi na kak drug način deklarirana kot strupena *a čebele.
Ce je zatiranje rastlinskih borzni in škodljivcev neogibno potrebno, morajo lastniki zemljišč S nporabi kemičnih sredstev, škodljivih za čebele, obvestiti najmanj 48 ur pred škropljenjem jmetnike čebel v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, ki so odžene do 3 km.
x„**kropljenje se m0ra izvajati v asu ko čebele ne vzletajo, to je
v večernih urah.
OBS N ovo mesto oddelek za gospodarstvo
Metličani še najbliže. V
Na Dolenjskem bi morali v tej petletki zgraditi 3517 stanovanj, pa so jih 1821
Sejmišča
seji
27:
NOVO MESTO: Na tedenski iem so tokrat rejci pripeljali '3 prašičev, prodali pa le polovico, to je 148. Pujski so bili po 700 do 1.050 din, od tri do est mesecev stari prašiči pa po ^60 do 2.000 din BREŽICE: Sobotni sejem je , , ^et bogato založen, saj je _ ° :prodaj nad 500 prašičev, pa 403. Pujski so stali d din, starejši prašiči pa 27 din kilogram žive teže.
V zadnjih dveh letih zdajšnjega srednjeročnega obdobja bi morali zgraditi v štirih dolem-skih občinah več družbenih stanovanj kot v prvih treh letih, da bi bil plan dosežen. Povsod pa je razmerje med družbenimi in zasebnimi gradnjami postavljeno na gjavo. Gradi se veliko več zasebnii hiš, kot je bilo v načrtih.
Stanovanjska in kadrovska problematika si na celotnem dolenjskem'območju podajata roki in sta močno odvisni ena od druge. Ker povsod potrebujejo kadre, zanje pa stanovanja, je bil plan izgradnje stanovanj zasnovan glede na potrebe, ki so se kazale že pred petimi leti. Žal vsa zagnanost ni prinesla zaželenih sadov, kajti po treh letih . planskega obdobja lahko ugotovimo, da je bil stanovanjski plan dosežen le z Sl ,8 odst.
Se najbolj so se predvidevanjem približali Metličani, saj so v tej občini že doslej uresničili preko 98 odstotkov plana. Zgrajenih je bilo 84 družbenih stanovanj in 70 zasebnih stanovanjskih hiš.
V čmomeljski občini so v prvih treh letih planskega obdobja zgradili 238 stanovanj, od tega približno polovico družbenih in pol zasebnih hiš, vendar je izpolnjeno le 35 odstotkov plana.
Podobno je v Trebnjem, kjer je plan dosežen z 39,6 odst. zgrajenih pa je bilo 78 družbenih in 158
Kmetijski
Montažna gradnja prihaja
dr^rUŽene države Amerike imajo poceni hrano in hkrati .■ ,nosno kmetijstvo, kar pri nas nekako ne bi šlo vkup, vsaj cen 'b' u'B’	^dijo izhod iz stalnih kmetijskih težav le	— v višjih
videl m m.etijskih pridelkov in mesa. Zato pa se marsikdo, kije « Novi svet onkraj Atlantika, ne more načuditi, kako poceni bet Er®Pr°sto poskrbijo v Ameriki za živino. Malo ali nič ronskih, zidanih zgradb, zato pa mnogo preprostih, največ-lesenih, montažnih staj daje zavetje brezštevilnim čredam l^vsej deželi.
Montažna gradnja, ki pri nas le stežka pridobiva pristaše, pa IUtti - hidi v nekaterih drugih deželah. Denimo sosednji v ji že leta primanjkuje mesa in ki želi s cenejšo gradnjo živinoreji odločilno spodbuditi rejo in pomagati kmetom, da j* jun živinoreja tudi izplačala, bo i «iUgotavlia tudi tržaško »Gospodarstvo", prihaja čas, ko vzt ■	3 ^avno besedo industrija montažnih zgradb. Počasi, a
Živi	• dozorevajo načrti o tovrstni modernizaciji mnogih
veli!ri>re^^ obratov> med katerimi bodo seveda imeli prednost late ■’ ta¥’ ^ imajo vsaj 20 glav goveje živine. Industrija, pri nri7	nai °menimo predvsem znano tvrdko Montedison, si
ustre	i3 najti take konstrukcijske rešitve, ki bodo zares
kmetijstvu, da ne bo treba ugotavljati, kot so na
leta^o^n »Industrializirano gradbeništvo za zaščito živinoreje4* ki ly?7 v Boloeni. namreč, da težke industrializirane eradnie
evov in i kmetij Današi
!1 v Bologni, namreč, da težke industrializirane gradnje m drugih kmetijskih stavb ter naprav presegajo zmožno-
hlevov
sti Kv,_T“. KJiiciijsKin sravo jmretijstva vsaj za 30 odstotkov
pren I?ontažne kmetijske zgradbe morajo biti narejene iz Živin* • Htro ustavljenih delov, ki ne bodo predragi, sicer se
t^morcja ne b0 mogja postaviti na noge. To velja za Italijo p; proiz Za.nas, P” Čemer ostane vprašanje: ali imamo takt izvajalca montažnih elementov in ali si dovolj prizadevamo, P® tej pleti res storili kaj korenitega v prid kmetijstvu?
hi. M. L.
zasebnih stanovan. V novomeški občini, kjer je kadrovsko problematiko šteti za najbolj pereče, je bilo doslej grajenih 484 blokovskih stanovanj in 710 stanovanj v zasebnih hišah, plan pa je uresničen s 57,3 odst.
Zakaj taki zastoji povsod, razen pri Metličanih? Zadnja strokovna analiza o teh vprašanjih pravi, da zato, ker ni prostorske dokumentacije in ker je pot za pridobitev vseh potrebnih »papirjev" za gradno predolga. Kažejo pa se tudi težave pri prehodu od klasične gradnje za trg na družbeno usmerjeno gradnjo, pri čemer stanovanjske skupnosti s svojimi strokovnimi službami temu niso kos. Deloma pa so k zastoju pripomogle težave pri pridobivanju stavbnih zemljišč in neurejeno financiranje komunalnega opremljanja takih zemfjišč. Vse to pa je v dolenjskih občinah že dolgo znano.
R. BACER
Nič ne skrbite, mi spremljamo
cene!
Skažen dober namen
Podaljšanje zimske premije za pridobivanje mleka?
Republiška premija za mleko pomaga vsaj delno izboljšati že tako skromen dohodek pri pridobivanju mleka. V zimskem času znaša za liter oddanega mleko 40 par, v
poletnem času, to je od 30. aprila naprej, pa samo 20 par, češ da je prehranjevanje živine v poletnem času cenejše.
Toda rejci vse več mleka pridobivajo z izgubo. Republiški podatki izkazujejo, da imajo slovenski zadružniki pri vsakem prodanem litru povprečno 70 par izgube, družbeni obrati pa celo od 1,30 do 2,63 din.
Nič čudnega potem, če se je začela količina odkupljenega mleka zmanjševati. Tudi v sevniškem temeljnem obratu za kooperacijo že dalj časa ugotavljajo nazadovanje. Z nedavno sušo in zelo slabim prvim odkosom pa so se razmere še izrazito poslabšale, zato prihaja zmanjšanje premije ob zelo nepravem času.
Razumljiv in podpore vreden je zato predlog republiškega odbora za govedorejo, naj bi obdobje zimske premije podaljšali, saj rejci že tako ne morejo v korak s cenami gnojil, nafte in drugega reprodukcijskega materiala, ki ga potrebujejo. S pomočjo bi bilo treba pohiteti, saj se črede krav molznic že zmanjšujejo in nastaja težko popravljiva škoda.
a. Železnik
RAZVOJ GRE SVOJO POT
Kmetijcem se zdi škoda kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki jih bo načela gradnja Liscine tovarne elastičnih pletenin na Dolnjem Brezovem, še bolj pa predvidena nova tovarna Stillesa za sedežno pohištvo pri Kladju. Slednja je bil pred časom še znani sadjarski strokovnjak prof. dr. Adamič ocenil kot edinstvena za sadjarstvo. Občinski izvršni svet je na seji 7. junija po obsežni razpravi dal sogasje k izjemni lokaciji za omenjeni tovarni in Rudnik nekovin Blanca. Dokler je ta krajevna skupnost še priznana kot manj razvita, je še možnost pritegniti ugodnejša posojila.
Solidarna »injekcija”
Pomoč kmetom, ki jih je prizadela suša
Minulo majsko in deloma junijsko sušno obdobje je močno prizadelo tudi kmetovalce v novomeški občini. Posebna komisija je ugotovila, da je bilo najhuje v šentjemejskem in suhokrajinskem koncu. Sicer pa je samo v novomeški občini na pšenici škode za 5.207,000 din, koruzi za 11.638,000 din, krompirju 23.084,000 in travnikih
22.202.000 din. Skupaj
62.131.000 din.
Ker je živinoreja v novomeški občini glavna kmetijska panoga, menijo strokovnjaki, da jo je suša najbolj prizadela in da se bodo posledice poznale tudi čez leto dni. Zavoljo pomanjkanja osnovne krme je namre S že sedaj precej manj mleka, kot bi ga moralo biti, zmanjšuje pa se tudi stalež živine. Zaradi tega so pristojne službe že ukrepale in se
odločile za hitro in solidarno injekcijo. Kmetovalcem pomagajo z nasveti, dobili pa bodo tudi denar.
Na podlagi odkupljenih količin mleka in mesa bo dobil vsak kmetovalec po 0,10 din za liter prodanega mleka in po 0,60 din za kilogram prodane žive teže živali, in sicer v lanskem letu. Pri izpačilih si bodo pomagali z zapiski kmetijskih zadrug. Kmetovalci naj bi z dobljenim denarjem do 1. novembra kupili močna krmila, umetna gnojila, semena strniščnih posevkov ter semensko pšenifco. Na podlagi kooperacijskih pogodb bodo nagrajevali tudi privezovanje telet. Kmetovalec naj bi dobil (predlog so potrdili na 11. seji zbora krajevnih skupnosti) po 500 din za privezano tele.
J. PEZELJ
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ji Ureja Tit Doberšek
5
J Hmeljnik drugače
TOZD Hmeljnik, ki se vrsto let ukvarja s predelavo in prodajo vina, lastnim vinogradništvom ter trsničarstvom, je po dolgih letih, ko je deloval kot TOZD pivovarne Union, pristal tam, kamor sodi, to je kot TOZD Kmetijske zadruge Krka, Novo mesto. Ne samo zaradi dejstva, da je vinogradništvo na Dolenjskem pomembna kmetijska dejavnost, temveč predvsem zato, ker bomo, združeni v enotni kmetijski organizaciji v novomeški občini, laže premagovali
J težave, ki tarejo kmetijstvo na-
tem času krije vse potrebe po kakovostnih cepljenkah.
Ni moj namen prikazovati vse, kar je TOZD Hmeljnik storil dobrega za vinogradništvo na šir- ■ šem Dolenjskem, povedati hočem le, da so dane možnosti za nadaljnji razvoj z združitvijo s KZ Krka.
Združeni v Kmetijski zadrugi Krka bomo lahko močneje pospeševali razvoj vinogradništva, predvsem pa bomo laže kreditirali obnovo vinogradov v okviru vinogradnišldh skupnosti, za kar je veliko zanimanja. Skupaj z Društvom vinogradnikov bomo zaradi lažjega kreditiranja ustanavljali vinogradniške skupnosti zaradi obnove vinogradov ter vinogradniške strojne skupnosti zaradi pocenitve nabave dragih vinogradniških strojev.
Modernizacija vinogradov je možna v okviru navedenih skupnosti; tako bomo pocenili stroške pridelovanja, kar bo povečalo tudi dohodek te gospodarske veje. Poleg omenjenih nalog, ki nas čakajo v novi organizaciji, je trenutno najpomembnejša gradnja obrata za predelavo grozdja in vinske kleti.
FRANC PLANINC
splošno, predvsem pa vinogradništvo, ki je bilo doslej mačev-sko obravnavano celo od nekaterih vidnih gospodarstvenikov pa tudi kmetijskih strokovnjakov.
In ravno na tem področju se danes srečujemo s problemom, mimo katerega ne moremo. Pridelujemo eno najbolj iskanih vin na tržišču, cviček, na drugi strani pa smo v pridelovanju, zlasti pa predelavi in stekleničenju tega vina daleč zaostali za drugimi vinorodnimi območji. Nedvomno je to dediščina preteklosti, posledica pomanjkanja čuta za vinogradništvo in premajhne organiziranosti te panoge v družbenem sektorju, pri čemer so zasebni vinogradniki našli zasilno rešitev v Društvu vinogradnikov Dolenjske.
Vkljub tem dejstvom pa vinogradništvo le ni popolnoma zaostalo za razvojem. To je nedvomno zasluga kmetov vino-. gradnikov, Društva vinogradni-^ kov in edine družbene organiza-
1
I ..
■ Z#//########/#/##/#####/####/#/########/ ■
cije, ki se je zanimala za vinogradništvo na območju občine Novo mesto, Trebnje in Sevnice, TOZD Hmeljnik ter nekaterih posameznikov, ki so orali ledino.
Po zaslugi teh ljudi, Doberška, Čučnika, Pungerčarja, Martinčiča in drugih trsničarjev ter naprednih vinogradnikov, članov Društva vinogradnikov, je vinogradništvo le napredovalo. Ne moremo pa tega trditi za družbeni sektor glede predelave grozdja, kletarjenja in stekleničenja vina.
Težko je reči, koliko hektarov vinogradov je bilo obnovljenih v zadnjih 10 letih. Podatki o prodanih cepljenkah in zrigolanih parcelah pri TOZD Hmeljnik kažejo na okrog 250 do 300 ha. Vzporedno s tem se posebno v zadnjih letih zmanjšujejo površine, zasajene s samorodnico. Poleg obnove pa imamo razvito tudi trsničarstvo, ki v
ŠKROPLJENJE
VINOGRADOV
je v tem času naj .ižnejše opravilo, saj je ob v' g' in vročini ter bujni rasti trsja nevarnost bolezni zelo velika Škropimo zato, da bi vinograd obvai ovali pred boleznimi, peronosporo in oidijem.
Kljub temu c’a smo v št. 20., 21. in 22 opisali zaščitna sredstva, ki jih nudijo trgovine z zaščitnimi sredstvi pri Kmetijskih zadrugah, Sc vinogradniki še vedno sprašujejo, katero sredstvo je bolj učinkovito.
Vsem
tem se enkrat povem, da je vsekakor sredstvo učinkovito, če smo pravočasno škropili, če smo delo dobro opravili in če smo vzeli ustrezno raztopino tako, kot je pisano na navodiHh.
Se
vedno ne razumem, zakaj vinogradniki najrajši kupujejo draga zaščitna sredstva, ko pa lahko isti učinek dosežejo s cenejšimi.
Ko sem opisoval v Dolenjskem listu zaščitna sredstva, sem prav zaradi tega pri vsakem sredstvu izračunal, koliko stane 100 litrov napravljenega škropiva.
DT.
obrambni dan. Učenci s o opravljali številne naloge * l pomagali rezervni voj** i: lekcija o bojnih strupu1
Novi domovi upokojencev v vseh treh posavskih občinah, od petka tudi v Sevnici
Minuli petek so v Sevnici slavnostno izročili namenu novi dom upokojencev. S tem je v Posavju izpeljana lepa skupna akcij izgradnje teh domov. Pred leti so tak dom zgradili v K iškem, pred 14 dnevi so ga odpili v Brežicah, tokrat pa še v Sevnici
PRIZNANJA ZASLUŽNIM -Prejema ga dr. Peter Kapš. (Foto: J. Pavlin)
Darovali del sebe za sočloveka
Priznanja krvodajalcem
V počastitev 35-letnice RKS, dneva krvodajalcev in letošnjih jubilejev je 22. junija občinski odbor RK Novo mesto v Domu JLA pripravil proslavo, kjer so najzaslužnejšim krvodajalcem in aktivistom podelili občinska in republiška priznanja.
Za potrebe novomeške bolnišnice je v lanskem letu 4719 krvodajalcev darovalo skupaj 1283 litrov krvi. Plakete za 25-kratno darovanje krvi je letos prejelo kar 30 krvodajalcev, dva sta prejela diplome za 50-kratno daritev, Alojz Avbar iz BrSjina in Novomeščna Danilo Kovačič in Nikola Padevski pa so za več kot šestdesetkratno darovanje krvi in svoje delo kot aktivisti RK na širšem področju občine prejeli spominska darila.
Na večemi akademiji je sekretarka RO RK Slovence Ivica Žnidaršič podelila 96 aktivistom v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in aktivih RK republiška priznaja in zlasti znak RK. Ob tej priložnosti je bila občinskemu odboru RK Novo mesto izročena Zahvalna listina skupnosti RK Jugoslavije.
Prireditev so zaključili: folklorno društvo „Kres“, Sentjernejski oktet ter učenci novomeške Glasbene šole Maijana Kozine.
J. P.
Skupno je v vseh treh posavskih občinah, kot je ob otvoritvi po-
ARTIČE: PLAKETE IN PRIZNANJA
S sobotno svečano sejo skupščine krajevne skupnosti in konference SZDL se je v Artičah iztekel mesec prireditev v počastitev revolucionarnih obletnic partije, Skorja in sindikatov ter krajevnega praznika. Na tej zaključni slovesnosti so podelili plaketo Artič OO ZSMS za uspešno vključevanje v družbenopolitično delo, arhitektu Francu Filipčiču za pomoč pri urejanju kraja in borcu NOV Vojku Cerjaku za družbeno aktivnost v povojnih desetletjih. To priložnost so izkoristili tudi za podelitev bronastih priznanj OF. Dobili so jih KO ZRVS Artiče, Lovska družina Artiče, Ivan Štritof, Marija Gorišek, Franc Hode, Miha Ogorevc in Jože Fakin. V imenu organizacijskega odbora so izročili tudi 14 spominskih priznanj občanom.
udaril predsednik gradbenega odbora Jože Knez, na voljo 260 postelj. Vse to je bilo zgrajeno v pičlih štirih letih. Društva upokojencev vseh treh posavskih občin so solidarnostno združevala denar v skladih republiške zveze invalidskopokojninskega zavarovanja, denar pa so združevali tudi doma- Lepo so sodelovale stanovanjske skupnosti, posavska temeljna banka in drugi.
Sevniški dom je skupno z opremo veljal nad 29,4 milijona dinarjev, kar je znatno več kot prvi dom v Krškem. Podražitve so šle pač svojo pot. Vsekakor je pohvalno, da podpisniki družbenega dogovora niso odnehali, doker niso bili zgrajeni vsi trije domovi.
Tudi sevniški dom je izredno lepo urejen. Stoji tako rekoč v blokovskem naselju, tik zdravstvenega doma- V domu je 85 postelj, sodobna kuhinja, ki lahko hrani 150 ljudi, čitalnica, bife, zaklonišče. V domu bo urejena patronažna služba, kjer bo delala tudi socialna delavka.
Petru Breščaku ob slovesu
Ob koncu prejšnjega tedna je na vrhu svoje življenjske in duševne stiske nenadoma odložil svoje novinarsko in publicistično pero zunanjepolitični komentator ljubljanske televizije Peter Breščak. Z njegovim odhodom na pot brez vrnitve je odšel nadarjen slovenski novinar, eden pronicljivih raziskovalcev in analitikov mednarodnih razmer, predvsem v deželah tako imenovanega latinskega sveta. In še zaradi nečesa so bralci in poslušalci
MDB BREŽIŠKA CETA
24. junija je iz Brežic krenila v Slovenske Gorice mladinska delovna brigada „Brežiška četa". Sestavljena je v glavnem iz dijakov in mladih delavcev, do 15. junija pa bo pomagala razširjati vodovodno omrežje. V brežiški brigadi je tudi 10 mladincev in mladink iz občine Klanjec. Mladi so se na akcijo dobro pripravili, saj so v mesecu pred odhodom nekajkrat delali na delovnih akcijah v brežiški občini.
M. JAZBEC
njegovi besedi radi prisluhnili: to je bil lep, sočen in metaforičen jezik, in prav spoznanje, da je Breščak z jezikom znal ravnati, ga je dvignilo visoko nad povprečje naših žurnali-stov.
Preden je Breščak prišel na televizijo, je dolgo vrsto let podpisoval svoje sestavke na straneh osrednjega slovenskega dnevnika Dela, kjer je najprej polnil stolpce kulturne rubrike, nato pa svojo vedoželjnost in znanje dal na voljo zunajepolitičnim vprašanjem. Več let je bil stalni dopisnik Dela v Rimu.
Novinarsko pot pa je začel pri Dolenjskem listu, kjer je nekaj časa honorarno urejal kulturno stran in priobčeval zanimive zapise o dolenjski zemlji in njenih ljudeh na drugih straneh. Kultura mu je bila najbližja sorodnica, saj jo je tudi zasebno skrbno gojil. Izpod njegovega peresa so izšle črtice, novele, radijske jgre in podobne stvaritve, in ko je še bival v svojem rodnem Novem mestu, ni skrival načrtov in ambicij na tem področju.
Poslovil se je v svojem še ne dopolnjenem 40. letu. Pravijo, da so to najlepša moška in ustvarjalna leta. Peter Breščak se je naglo vzpenjal proti svojemu zenitu. Smrt mu je preprečila, da bi ga dosegel. In nihče ga ne bo mogel namesto njega. V tem pa je pravzaprav največja človeška tragika. Njegovi stanovski kolegi se te krute in boleče resnice dobro zavedamo.
Tako usposobljeni bodo lahko nudili pomoč starostnikom na terenu, čeprav ne bodo bivali v domu.
A. ŽELEZNIK
Jezik v glasilih
Z druge seje aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v DO
Druga seja aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu za dolenjsko in spodnjeposavsko regijo je bila 20. junija namenjena rabi slovenščine v glasilih delovne organizacije.
Štirinajstim udeležencem posveta je v prostorih SGP Pionir v Novem mestu Alojz Jožef najprej predstavil razvejeno delo več kot 4000 delavcev tega uveljavljenega gradbenega podjetja, ki vzgaja hkrati 350 učencev in ima nad 200 štipendistov. Ogled filma „Zaupanju je ime PIONIR" je potrdil, kam vse je doslej posegel novomeški Pionir.
V imenu podružnice Slavističnega društva za Dolenjsko je nato prof. Gabrijelčičeva z odlično pripravljenim pregledom seznanila udeležence srečanja o jeziku za vsakdanjo rabo. Hkrati je analizirala pravilnost slovenščine v glasilih delovnih organizacij ter predstavila pripomočke za učenje materinščine. Zelo določeno je opozorila na vrsto napak, ki se ponavljajo v teh glasilih, kar je grozilo ustrezno hvaležno in razgibano razpravo. S primeri so ugotovili, da potrebuje družbeno samoupravljanje dobro obveščenega delavca, da je obveščenost naša ustavna pravica in da vse, kar ji nasprotuje, slabi uspešen nadaljnji razvoj. Slab jezik, ki kvari bralca in ga zavaja, je lahko eden izmed glavnih vzrokov tudi za nepopolno obveščenost.
Pri tem so udeleženci posveta cmenili tudi pomen nedavnega portoroškega posvetovanja o Slovenščini v javni rabi". Sklenili so, da bo pomenilo tudi zanje le uvod v stalno a kcijo za dvig kulture jezika. Pogovor je stekel tudi o nadaljnjem delu aktiva in nekaterih praktičnih tečajih, ki jih bodo začeli uresničevati septembra skupaj z novinarskim servisom pri Dolenjskem listu.
TONE GOŠNIK
SOU RAVNATELJA, SKUPNOSTI BREZ TAJNIKA
Pred novim šolskim letom bo prevzel opravila in naloge ravnatelja šentjanške osnovne šole Franc Bastardi iz Krmelja. Dotlej opravlja naloge tajnika občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva. Delegacija šentjanške krajevne skupnosti se je na seji občinske skupščine javno zahvalila dosedanjemu ravnatelju Jožetu Bavcu za dolgoletne delo ne le v šoli, temveč nasploh v krajevni skupnosti.
Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem
Piše: Franček Saje	Lu
Tako je
svojo oblast naslonila na stari avstrijski upravni - politični aparat, čeprav je bil med ljudmi osovražen, vendar pa ji je bO pripravljen zvesto služiti in izvajati njene ukaze. Zato ni hotela priznati oblastvenih ukrepov revolucionarnih narodnih svetov. S tem so številni krajevni sveti prišli v spore z občinskimi odbori, okrajnimi glavarstvi in samo narodno vlado.
Nekateri narodni sveti so bili razočarani in so iz protesta odstopili. Okrožni narodni odbor v Radovljici je 10. novembra sporočil narodni vladi, da se je razšel, ker je vlada potrdila za okrajnega glavarjadr. Mathiasa, ki je bil med vojno zvest služabnik dunajske vlade. V dopisu je dodal, da so s tem dekretom narodne vlade ..razblinjene naše sanje” o svobodi. Nekateri narodni sveti pa so ob podpori ljudstva še nekaj časa trdovratno nadaljevali boj’ in celo podpirali razne akcije revolucionarnega ljudstva.
V	Cerkljah se je 1. novembra zbralo v gostilni okoli 30 vojnih beguncev in kmetov s Krškega polja, ki so zatem napadli orožniško postajo in orožnike razorožili. Nato so krenili proti Krški vasi in na cesti nekega orožnika pretepli. Zvečer so napadli tudi orožniško postajo v
Čatežu pri Brežicah. Cez štiri dni sta oborožena kmeta pri Kostanjevici skušala razorožiti nekega orožnika.
Rudarji in kmetje iz okolice Brestanice so 4. novembra pregnali uradnike iz uprave senovskega rudnika. Naslednji dan je okoli 50 delno oborožitev rudaijev in kmetov odkorakalo v Brestanico, kjer so hoteli prisiliti trgovce, ki so skrivali blago, da jim ga prodajo po starih cenah. Razpostavili so oborožene straže in orožnike pregnali. Zate, so šli pred trgovino osovraženega župana Preskarja, ki pa je ni hotel odpreti Zato so s silo vdrli v trgovino. 6. novembra je šlo 11 oboroženih upornikov na lov v grajski gozd v Globokem, ker je „lov zdaj vsem prost".
V	Semiču so kmetje v začetku novembra napadli orožniško postajo in pregnali orožnike, hkrati so odstavili osovraženega klerikalnega župana in na njegovo mesto izvolili podžupana Mihelčiča.
Nad 300 kmetov je 8. novembra v Libeličah pri Dravogradu napadlo in oplenilo Pugelnikovo veleposestvo, Pugelnika, ki je bil občinski komisar, pa so pretepli Prav tako so kmetje plenili po gradovih ob premikih koroške fronte maja 1919.
Oboroženi kmetje iz Dolenje vasi
pri Cerknici so sredi novembra v velikih skupinah začeli sekati v gozdovih graščine Haasberg na Planini. Gozdnemu čuvaju so 15. novembra dejali, da ne priznavajo več grajskega posestva, ker je „sedaj vse pro sto*4.
V	Loški dolini so mnogi kmetje, ki so se vrnili s soške fronte, zadržali orožje, oboroženi hodili po vaseh in se zbirali v gostilnah. 17. novembra so šli v grad Snežnik, streljali okrog gradu in odpeljali 9 volov, 2 kravi in eno telica Živino so razdelili po vaseh, jo pobili in meso razdali. V naslednjih dneh so napadali orožniške patrulje in se ..obnašali zelo oblastno". Imeli so se za boljševike in igavljali, „da hočejo imeti tako, kot je v Rusiji, da hočejo odpraviti vojne dobičkarje in one trebušnike, ki so bili med vojno doma“. Za zadušitev upora so 24. novembra poslali iz Ljubljane na pomoč 33 orožnikov, iz Čabra in Prezida pa je prišlo 60 mož narodne straže.
Kmetje so obračunavali tudi z avstrofllsko duhovščino. Napadli so župnišča v Gorjah pri Bledu, v Šentlovrencu na Dolenjskem, na Igu in v Kranjski gori Na župniščih so pobili okna, poškodovali gospodarska poslopja in na nekatere duhovnike celo streljali Za osovražene župnike v Dolenjskih Toplicah, Fari pri Kostelu, Šmartnem pod Šmartno goro, Vodicah in drugod so zahtevali, da morajo zapustiti fare.
Iz mnogih krajev je narodna vlada pogosto dobivala poročila, da je kmečko ljudstvo kot na primer na Robu, „precej na strani boljše-vizma“, ali Mirenski dolini, na Krškem polju, v Beli krajini in drugod pa vladajo „boljševiške razmere". Kmetje so sekali les v grajskih gozdovih, želeli razdelitev velepo-
TUDI ŽENSKE - Čeprav med tekmovalci ni bilo videti veliko žensk — mogoče so v ozadju tega tudi kakšni predsodki moških tekmovalcev - so se predstavnice po tekmovalni vnemi enakopravno kosale z moškimi.
Zmaga je šla na Dob
Mokronog: uspelo občinsko tekmovanje gasilcev
V nedeljo, 24. junija, je bilo na mokronoškem sejmišču prvo tekmovanje gasilskih ekip civilne zaščite občine Trebnje. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip iz krajevnih skupnosti in 4 ekipe iz organizacij združenega dela.
Ekipe, katerih vsaka je štela po 9 članov, so se pomerile v polaganju cevovoda na 105 metrov in v vaji s hidrantom. V boju, kjer sta odločali hitrost in spretnost, so štoparice pokazale, da je najboljša ekipa KPD Dob, drugi so bili tekmovalci krajevne skupnosti Trebnje, tretje mesto pa so zasedli tekmovalci mokro-noške ekipe.
Vsekakor zaslužijo več pohvale ekipe krajevnih skupnosti, ki so se udeležile tekmovanja v večjem številu, od 16 krajevnih skupnosti je tekmovalo kar 10 ekip, pa tudi v boju so bile uspešnejše. Če zmagovalca ne štejemo med organizacije združenega dela, potem so se ekipe
delovnih organizacij odrezale dokaj slabo; Trimo je bil šele osmi-Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da so se tekmovanja udeležile le štiri ekq>e iz združenega dela.
Komandant občinske gasilske zveze Ivan Repovž je ocenil tekmovanje kot uspešno, čeprav so tekmovalci naredili po gasilskih merilih tudi nekaj grobih napak. Načelnik štaba civilne zaščite v občini Trebnje Dušan Mežnaršič pa je povedal, da je tekmovanje glede na to, da je bilo prvo te vrste, v celoti uspelo. Seveda pa bodo analize pokazale, kje je bilo največ napak, ki jih bodo potem skupaj z gasilskimi društvi tudi odpravili. Mežnaršič je še pohvalil zgledno sodelovanje civilne zaščite in občinske gasilske zveze, ki bo v prihodnosti obogateno tudi s skupnim nabavljanjem opreme, zlasti pa s pomočjo pri pouku gasilskih ekip.
IS.
VODSTVO TEKMOVANJA - Vročina je bila tako nadležna, da je zaradi nje odpovedal žepni kalkulator, s katerim je vodstvo izračunavalo rezultate. Toda vodstvu je kljub temu uspelo opraviti svoje delo. (Foto: J ..Simčič)
sestev in agitirali za republiko, ki je zanje pomenila resnično vlado ljudstva, in ne gospode, izpolnitev svojih revolucionarnih zahtev in široko svobodo. Zaro so zavračali pomirjevalne nastope meščanskih politikov, razbijali klerikalne in liberalne shode. To so storili 8. decembra v Semiču, 22. decembra 1918 v Šentjerneju in drugod. V takem razpoloženju kmečkega ljudstva so se zdaj tu zdaj tam nadaljevali krajevni upori in druge revolucionarne akcije.
V	občini Šmihel - Stopiče, kije bila z nad 8000 prebivalci naj večja slovenska kmečke občina, je završalo, ko je županstvo 22. decembra 1918 objavilo zvišenje občinskih doklad. Sedlar Jože Pirnar, ki se je iz vojske vrnil s socialističnimi idejami, njegov brat tesar Tone Pirnar, ki se je v ruskem ujetništvu pridružil oktobrski revoluciji, in kovač Ivan Florjančič, ki se je pred koncem vojne več mesecev skrival doma, so se dogovorili, da organizirajo pohod na sedež občine v Kandiji pri Novem mestu.
Na praznik 26. decembra so v Župnijah Vavta vas, Šmihel in Stopiče kar po maši javno oznanili ljudem, naj se naslednjega jutra zbe-ro na Brodu pri Kandiji. Na ta poziv se je kljub visokemu snegu zbralo okoli 500 kmetov, ki so obkolili hišo župana Zurca in zahtevali njegov odstop. Zatem so manjše skupine kmetov hodile po vaseh in na občino privedle tudi več odbornikov. Po celodnevnih demonstracijah so župan .in odborniki podpisali izjavo, da odstopajo in prevzamejo nase dolg za vojno posojilo. Zatem so uporni kmetje izvolili začasno upravo, prevzeli občinski urad in se z navdušenjem razšli. Uporniška občinska uprava je poslovala štiri dni.
Ko so orožniki 31. decembra dobili precejšnjo okrepitev, so aretirali Florjančiča.Zaradi tega je na novega leta dan prišlo pred sodišče v Novo mesto okoli 300 kmetov, ki so zahtevali njegovo izpustitev. Na množico, je navalilo 26 orožnikov, ki so uporne kmete pregnali iz mesta. Popoldne 1. januarja 1919 pa je v mesto prišla še četa srbske vojske, ki je s stalnim patruljiranjem po občini Šmihel - Stopiče na videz spet vzpostavila mir.
Po tem zgledu so se 31. decembra 1918 dvignili tudi kmetje v sosednji topliški občini. V Dolenjskih Toplicah se je pred občinsko pisarno zbralo okoli 150 ljudi, ki so pozvali župana na odgovor. Zahtevali so pojasnila glede podpisa avstrijskega vojnega posojila. Potem je šla množica v župnišče po župnika in ga
VOJNA ZA POSKUS — Na osnovni šoli Baza 20 v Dolenj Toplicah so imeli ta mesec lepo uspel obrambni hitro umaknili iz šole in nato v gozdu organizaciji obrambnega dne so jim starešine in gasilsko društvo. Na sliki: varstvu gozda. (Foto: Mihaela Muhič)
privedla v občinsko pisarno, kjer je moral odgovarjati, kam je dal denar za zvonova, ki jih je oddal vojaški upravi, in za les iz cerkvenega gozda' Nadaljni razvoj tega kmečkega na-stopa je preprečil prihod deseti!1 orožnikov in Novega mesta, ki sC nekaj kmetov aretirali.
V	Posavju so kmetje, ve činom*, bivši vojaki, ki sojih spremljale tud1 n ženske, 2. januarja 1919 v večjtf1 skupinah prišli v Krško, 7. januaij9 pa v Leskovec pri Krškem, Boštaj* in Radeče. Demonstrirali so pro*1 vojnim dobičkarjem in oderuhoti1; nato so preiskali trgovine in skla^ šišča trgovcev ter jih prisilili, da prodajali skrito blago. »Ropalo ni“, je v svojem poročilu naglas*1 okrajni glavar v Krškem.
(nadaljevanje prihodnjih
Domovi upokojencev sredi življenja
-Sprašujem, kdo je kriv”
  čebele so se zastrupile na cvetočem plevelu!
naslov članka tov. Fran-Dnl	ki	je	bil	objavljen	v
Onnn ■ em **stu Juniia letos. n?«?4 na to, da je prišlo do se m P°mora čebel. Sprašuje Hord * -ie *criv za 10 *n ali niso fcdi * i zastrupljene vse poljščine,
Dod k atka vsa hrana- (Pismo s °t>no vsebino nam je poslalo onn 10V0rne^ko čebelarsko društvo,
™>ba uredništva).
Cjj. e*?hnaiska in kmetijska in%rek-Času ^skujeta ta primer, v tem ugotavljata in laboratorijske 80 to potrdile, da je pogin povzročilo škropljenje krompi-5	P10*! koloradskemu hrošču.
uJ?ai..? nekaterimi čebelarji smo bi i,°a» *** do zastrupitev čebel ne okoliš-0’ ^.e ne b' bi,o 5e drugih tnvii'	so	vplivale	na	to.	Ugo-
l0Vlli smo, da
 -----
je v bližini čebelnja-
Odmev v prazno?
^5roc' opozarjajo na PfOmetno (ne)varnost
.»Od mojega doma do "govme v Šmarju ni pločni-je zapisala učenka 4. ~zreda.,tNogo so mj 0bvili z rešilcem odpeljali v celj-0 bolnišnico, “ opisuje rl°L vrstnik, ko ga je na isti to oplazil fičko. Nesreče, živete na svoji koži ali Podoživete ob branju tujih Kritična zapažanja ClJner ‘n vedenja udeležen-v prometu. Vsa zbrana Vih>fnem mestu, v „Odme-, ’ glasilu Pionirskega odda Sava Kladnika sev niške
osnovne šole.
„ Površen bralec teh jj°šklh vrstic, napisanih za falsko ali domačo °So, lahko opazi kritič-‘ marsikdaj tudi hudo Itfdbo. Nedvomno se da-nJi malčki učijo več o ,,pIne.tu kot katerakoli ge-doslej, nesreče pa se jWo dalje Tudi tako, Otr S° u°leleženi otroci oct so pač najpogostejši P ci, torej nezaščiteni s pločevino.
V tem tednu se za njimi zapirajo šolska vrata čez poletje, prenekateri bodo še več rta cesti kot sicer. Ne pozabimo na to!
A. 2.
kov velika površina krompirjevih nasadov močno zapleveljena s cvetočim plevelom, na katerem so čebele našle pašo. S škropljenjem po takih krompiriščih smo uničili koloradar-ja in čebele. Očuvali smo krompir, izgubili čebele.
„Taki so časi", rečemo večkrat. V modernem kmetijstvu se moramo posluževati kemičnih Sredstev za varstvo rastlin, sicer nam bi škodljivci napravili preveč škode. Ob upoštevanju predpisov (Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, Odredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin) in navodil, ki morajo biti priložena pri prodaji, ne bi smelo priti do posledic, to je zastrupljanja hrane, vode, koristnih žuželk in podobnega. Pri škropljenju krompirjevih nasadov so bila prejšnja leta uporabljena ista kemična sredstva, insekticidi, vendar pri uporabi ni prišlo do takih posledic. Zato velja posebej opozoriti na to, da se s strupi ne sme škropiti v nasadih, kadar ti cvetijo ali je v njih cvetoča podrast.
Inšpekcijske službe bodo proti kršiteljem predpisov ukrepale v okviru pristojnosti.
FRANC PREŠEREN, dipl. inž. kmet., kmetijski inšpektor
FRANC TURK
3. junija smo se za vedno poslovili od našega krajana Franca Turka iz Drage. Vseh 81 let je preživel v svoji rojstni vasi, razen dveh krutih vojn. V prvi svetovni vojni je moral kot mlad fant na fronto in prestati mnogo gorja. Po končani vojni se je vrnil na rojstni dom, kjer je do druge svetovne vojne živel obkrožen od takratnih Kočevarjev. Turkova družina v Dragi je bila daleč naokrog znana kot zavedna slovenska. Pri Turkovih so se v začetku druge svetovne vojne sestajali prvi aktivisti OF, zato je bila njihova hiša med prvimi požgana, Franc Turk pa odgnan v zloglasno taborišče Rab.
Po osvoboditvi je sodeloval v raznih množičnih organizacijah, bil je večkrat odbornik v KLO in v občini Draga, kjer se je vedno zavzemal za pravico, zato je bil tudi dolgo član poravnalnega sveta pri krajevni skupnosti. Veljal je za poštenega, skromnega in delovnega človeka.
LOJZE PANTAR
OBRAMBNI DAN
Učni program obrambnega dne, ki smo ga imeli 16. junija učenci metliške osnovne šole, je bil sestavljen iz dveh delov: najprej smo se v razredih z učitelji pogovarjali o
pisma
in . odmevi
ravnaju ob raznih nevarnostih, o alarmnih znakih, načinu umika iz šolske stavbe in zbornem mestu, nato smo zapustili šolsko poslopje in opravljali opazovalne in obveščevalne naloge, poročila o uspešno izvedenih nalogah pa so v šolo prenesli kurirji.
CVETKA RAJER in MIRA VRANIČAR nov. krožek
VELIK DAN ZA PIONIRJE
V Mozirju je bil v soboto, 16. junija, zaključek pohoda pionirjev po poteh XIV. divizije z zborom pionirjev Jugoslavije. Zbora se je udeležilo tudi 12 učencev metliške in podzemeljske osnovne šole ter tovarišica Katica Pirkovič, mentorica pibnirskega odreda.
Osrednja prireditev se je začela ob 10. uri, potem ko smo se pionirji razvrstili v Tomšičevo, Šercerjevo, Bračičevo in Slandrovo brigado. Glavni govornik je bil Stane Dolanc, ki je spregovoril o vlogi in nalogah pionirjev nekoč in danes. Prikazal nam je, kakšen je bil pionir med NOB, ter nam ga postavil za zgled-V kulturnem delu je nastopil pevski zbor. Na koncu smo se vsi prijeli za roke in skupno zaplesali kolo.
ALENKA ŠTEFANIC OŠ Metlika
NAČRTI
INFORMATORJEV
Člani centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Novo mesto so na zadnji seji sprejeli dokaj obsežen in zahteven akcijski program. Vsak mesec bodo poslej izdali dva biltena, trikrat na leto pa glasilo občinske konference. Prav tako so razmišljali o tiskanem mladinskem časopisu, ki naj bi ga izdali vsaj dvakrat na leto. Dogovorili so se, da bodo razširili center, ustanovili klub mladih novinarjev, klub dopisnikov, skuoino za izobraževanje itd.
V. RATAJ
POUK ZAKLJUČILI S KULTURNIM PROGRAMOM
Dijaki novomeške gimnazije smo 20. junija zaključili šolsko leto s prireditvijo v Domu JLA. V kulturnem programu so najprej nastopili člani ritmične skupine novomeškega -'-snega kluba, ki io vodi gimnazij-Marjetka Derlink. Polurni recital so z igranjem popestrili pianisti in kitaristi, burno ploskanje pa si je z odlično izvedeno vajo prislužila tudi gimnazijska ritmična skupina. Po
Cl el it vi nagrad in priznanj najbolj-dijakom je igral še znani novomeški pianist Ales Vesel.
LJUBA GRIČAR
V 30 dneh mora iz stanovanja
pojasnilo
občinske skupščine Črnomelj na članek s tem naslovom, objavljen 14. junija
št. Dolenjskega 1979, dajemo
obiavfi!.anlcu pod gornjim naslovom,
usrrrv24 •
„ , z dne 14 *
"pednje pojasnilo:
LOV. Pollrv*
lazm^ ™ac Je prekinil delovno
Črnomelj Centru srednjih šo1 zaradi	Zaposm	v	drugi OZD
Vzpored	družbenih interesov,
zaposlitvi Z razgovori o novi med skiir,čA° potekaU tud> razgovori Centrom no občin° Črnomelj in doknaditi	^	na-
nje tov P r' vrn*ti centru stanova-I'ačelen . maca- Dosežen je bil Uravnavo g0VDr’ .in t0 * pred
dda. Zair • 03, s.°dlšču združenega do obravr?J Je -*ub dogovoru prišlo SmaraVC'jc ^ vprašanje, ski in	^	je članek enostran-
Poudarja nre.Z utemeljene podlage Predsedniklroiaa^?nit0 Postopanje * tako p . .p ne občine. Bere članka. ’	b‘ bd to osnovni cilj
^oreiT?^ skupžčine, ki je sood-napredek občine, mora
večkrat zaradi širših družbenih interesov konkretno reševati kadrovska in stanovanjska vprašanja, še posebno kadar gre za nove investicije. Pri reševanju omenjene zadeve so sodelovali tudi drugi funkcionarji, pa mislimo, da ni nobenemu od njih moč očitati, da je skregan z zakonom in da bi v konkretnem primeru delavcem Centra srednjih šol odrekal pravico do njihovega
stanovanja. Nasprotno, veliki napori so bili vloženi, da je zadeva že delno rešena, oz. je tik pred dokončno rešitvijo.
Prepričani smo, da navedeni članek ne koristi nikomur, ampak da neupravičeno meče slabo luč na odgovorne funkcionarje in stranko, zato taksnega tendencioznega pisanja ne moremo sprejeti za celovito informacijo s primernim poudarkom, kot ji gre.
Kdo in koliko je odgovoren za takšno pisanje, je ravno tako posebno vprašanje.
Skupščina občine Črnomelj sekretar
ŠUŠTARIČ NIKO, dipl. iur., 1. r.
Na potezi je »družba”
štrekljevec upravičeno pričakuje družbeno pomoč
Krajani vasi Štrekljevec so si lansko leto sami napeljali vodovod ter za to žrtvovli ogromno truda in
Sleden
PRIMER: kadar poprimejo roke vaščanov.
denarja. Letos pa so si naložili na rame še večjo obveznost: začeli so graditi gasilski dom v Štrekljevcu, saj je stari,tik pred drugo vojno zgrajeni(že skoraj razpadel.
Predračunska vrednost celotne investicije znaša 3,800.000 Ndin. Do sedaj so zabetonirali temelje, sezidali okvir, 17. junija pa so že zabetonirali prvo ploščo. Svojega denarja so doslej porabili preko
200.000 din, vložili pa so tudi preko
6.000 delovnih ur, saj so vsa dela opravili sami. Od gasilske zveze so prejeli zaenkrat samo načrte, vendar jim je obljubljena tudi denarna pomoč. KS Semič jim je dala vrtalni stroj, vrtalca in minerja, tudi občina Črnomelj jim je obljubila pomoč, toda letos žal še niso v proračunu.
Štrekljevčani pravijo, da je njihova denarnica popolnoma prazna, saj so izčrpali vse razpoložljive vire, na potezi pa je sedaj širša družbena skupnost.
FRANC DERGANC
Štirideset oktetov
Tradicionalno 8. srečanje oktetov se bo začelo jutri s L7 koncerti v osmih krajih, osrednja prireditev pa bo v soboto, j 30. junija, na znanem prireditvenem prostoru v Šentjerneju
Tradicionalna vseslovenska prireditev pevskih oanercev, znana kot srečanje oktetov z glavnim nastopam v Šentjerneju, je spet pred vrati.Na8. srečanju,ki se bo začelo jutri z večernimi koncerti v osmih krajih in se končalo dan kasneje na stalnem prireditvenem prostoru poleg šentjemejskega hipodroma, bodo obiskovalci lahko prisluhnili petju 40 oktetov.
Toliko oktetov na tej prireditvi, ki je bila naposled deležna nekoliko naklonjenosti tudi pri republiški kulturni skupnosti (plačala bo snemanje programa za predvajanje na malih zaslonih), še ni bSo, kar kaže, da je resnično potrebna tako občinstvu, kot nastopajočim. Med prijavljenimi je več novincev, ženskih oktetov in nonetov. En ženski oktet prihaja z onstran Karavank - lz Sel na Koroškem. Kot štirideseti oktet je na seznamu dalmatinska klapa Ja-dera iz Zadra, ki bo nastopila kot gost.
Vsi prijavljeni okteti bodo jutri v skupinah peli na celovečernih koncertih v Velikem Gabru, Dolenjskih Toplicah, Škocjanu, Črnomlju, Metliki, na Prevolah, v Kostanjevici in Novem mestu (v Domu JLA). Koncerti se bodo začeli povsod ob 20. uri. Na Prevolah bodo okteti peli zlasti brigadirjem, ki tam že tretji teden pomagajo pri graditvi komunalnih objektov.
Sobotno srečanje se bo začelo v Šentjerneju ob 16. uri, ko bodo okteti krenili v sprevodu izpred Iskrine tovarne na prostor glavne prireditve. Na zaključnem
nastopu bo vsak oktet najprej posamično zapel po eno pesem. Sledil bo združen nastop vseh 40 oktetov, ki bodo pod taktirko Janka Avsenaka zapeli štiri pesmi.
Pokroviteljica letošnjega srečanja oktetov je novomeška Industrija motornih vozil. To je pomembno poudariti, saj kaže, da tudi večtisoččlanski kolektiv te velike tovarne odpira kulturi vrata čedalje bolj nastežaj. S celotno prireditvijo bodo počastili 60-letnice ZKJ, SKOJ in delavskih sindikatov.
I. Z.
RIJAVČEVA RAZSTAVA ŠE DO JUTRI
V Dolenjski galeriji bo še danes in jutri odprta pregledna razstava slik in akvarelov akademskega dikarja Milana Rijavca. Na njej je letošnji Prešernov nagrajenec razgrnil plod več kot tridesetletnega dela. Precej del je naprodaj. Julija bodo razstavo prepeljali v eno od galerij na slovenski obali.
' v-'. / X ’
TABORSKO SLIKANJE — Udeleženci XII. tabora likovnih samorastnikov, ki se začenja z drevišnjo otvoritvijo na Mimi, bodo delali od iutri do sobote prihodnji teden v prostorih trebanjskega izobraževalnega centra.
V Trebnjem od danes XII. tabor
Slovesna otvoritev drevi na Mirni, „delovno mesto" pa od jutri do 7. julija v Trebnjem Na otvoritvi V. salona bo govoril predsednik SAZU dr. Janez Milčinski
Na XII. taboru likovnih samorastnikov, ki se začeiga drevi s slavnostno otvoritvijo na Mimi, bodo ustvaijali slikarji Suzanne Boland von de Weghe iz VVandrea (Belgija), Evgen Buktenica iz Šolte, Dragiša Bunjevački iz Novege Bečeja, Josip Falica iz Jastrebarskega, Jose de Freitas iz Pemambuka (Brazilija), Josip Generalič iz Zagreba, Milan Generalič iz Hlebin,Sylviane Gratio iz Pariza, Madija Hadžič iz Ljubljane, Džuro Jančič iz Zagreba, Dušan J evtovič iz Beograda, Stjepan Ivanec iz Kladarov, Martin Kopričanec iz Mole v, Boris Lavrič iz Kranja, Branko Lovak iz Zagreba, Viktor Magyar iz Grosupljega, Francesco Maiolo iz Piossasca (Italija), Janoš Mesaroš iz Novega Bečeja, Dobrosav iz Svetozareva, Greta Pečnik iz Pirana, Lucijan Reščič iz Trebnjega, Petar Ristič iz Ljubljane, Sava Sto|cov iz Sombora, Mahmoud Soua iz Mkasena (Tunizija), Ivonaido Veloso de Melo iz Sao Paola (Brazilija), Zlata Volarič iz Kranja in Boris Žohar iz Ptuja in kiparji Ismet Bajramovič, Rifet Bajramovič inSejfo Bajramovič iz Kaknja, Josip Laslavič iz Kariovca, Rudi Stopar iz Sevnice in Miroslav Župančič iz Kosovca.
Prvi delovni dan na taboru bo jutri, nakar bodo udeleženci ustvarjali (v Trebnjem) vse do 7. julija, ko bodo v Galeriji likovnih samorastnikov odprli peti Salon z razstavljenimi deli 40 slikarjev in kiparjev iz vse Jugoslavije. Slavnostni govornik na otvoritvi bo predsednik Slovenske
Ob jubileju noneta Vitre
govor z ustvarjalci, srečanje s predsednikom SAZU prof. dr. Janezom Milčinskim in skupna slavnostna seja skupščine tabora in častnega odbora s podelitvijo taborskih odličij za letošnje udeležence. I. Z.
Slike z j	Bali]	> a
Popotnik iz Ljubljane posrednik azijske kulture		
Mlade ribniške pevke so nastopile 90-krat
Nedavno je dekliški nonet Vitra v Ribnici proslavil petletnico ustanovitve z zelo dobro obiskanim jubilejnim koncertom v avli osnove šole. Nastopil je pod taktirko profesorice Bernarde Kogovšek, ki vodi tudi otroški in mladinski zbor ter moški kvartet Vre.
Nonet je bil ustanovljen novembra 1974 na ribniški osnovni šoli. Na samostojnem koncertu seje prvič predstavil marca 1976. Zdaj ima za seboj okoli 90 nastopov. Gostoval je v Kopru, Valdoltri, v Ricmanjih pri Trstu in na Madžarskem. Radijski poslušalci so mu lahko prisluhnili na javnih oddajah Prvi aplavz, Veseli tobogan in Kar znaš, to veljaš.
Nonet je dobil že več priznanj; sestavljajo ga pevke, ki so v njem tudi začele prepevati: sopranistke Tea Lavriv, Marjana Benčina in Mirjam Klemenc, prrvoaltistke Eda Tanko, Martina Zbašnik in Mira Kodiš ter drugoaltistke Irma Nosan, Mojca Šipka in Jasmina Melkič.
M. G.
akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Milčinski kot predsednik častnega odbora letošnjih taborskih prireditev. Prireditelji so tudi tokrat poskrbeli, da bo v dneh XII. tabora več zanimivih manifestacij. Tako bo v avli trebanjske osnovne šole že pojutrišnjem pogovor o kulturi in umetnosti držav, katerih ustvarjalci bodo delali na taboru. Clan častnega odbora Bogdan Osolnik pa bo 4. julija vodil pogovor, na katerem bodo udeleženci iz tujine zvedeli kar največ o naši deželi. Dva dni kasneje bo v Trebpjem folklorni večer z nastopom ansambla iz občine llijaš, ki je pobratena s trebanjsko.
Zadnji dan XII. tabora bo (pred otvoritvijo 5. salona) zaključni po-
V Kompasovi galeriji v Ljubljani bo še do sobote, 30. junija, odprta razstava slik z Balija, indonezijskega otoka, ki ga poznamo iz knjig zavoljo eksotične lepote in drugih zanimivosti.
Razstava obsega 30 slik in 5 kipov, ki jih je z Balija prinesel popotnik in častilec umetnosti Rado Malenšek, nekdaj tehnični vodja v ljubljanski Moderni galeriji. Precej del sodi v zvrst ljudske umetnosti - naive. Sicer pa razstava pripoveduje o ljudskih običajih, verovanju, delu na riževih poljih, boju med dobrim in zlim. Vsako delo govori zase kot zaokrožena pripoved.
Kot posrednik azijskih kultur se je Malenšek občinstvu že prej predstavil. Lani so v celovški Avli slovenici odprli podobno razstavo z deli, ki jih je Malenšek zbral na Indijsko-tajskem kulturnem območju.
SKUPNI NASTOP — Nonet Vitra pogosto nastopa na koncertih z moškim kvartetom Vre. Tako je bilo tudi na jubilejnem koncertu noneta. (FOTO: MILAN GLAVONJIČ)
kadarkoli
sodobno urejen n
starem je 21
Lahko torej rečemo, da so podani vsi pogoji, da bomo naše delo opravljali tudi v bodoče. Ob 25. obletnici imamo, kar se tiče sredstev za delo, boljše pogoje kot smo jih imeli kadarkoli v preteklosti. Le delati bomo morali z njimi kot dobri gospodarji. Tudi v ugled in solidnost naše usluge bo treba vložiti več naporov. Na geslo: potrošnika — kupca zadovoljiti hitro — solidno in varno, se sklicujemo tudi mi, če se znajdemo v vlogi potrošnika — zato se potrudimo, da bomo koristnikom naših uslug v tem tudi ustregli.
Naša DO in njene TOZD so aktivne tudi na drugih področjih. Ob reorganizaciji poslovnih združenj smo aktivno sodelovali in postali člani Poslovne skupnosti Avtoprevozništvo in Intertran-sport, ki je na sedanji stopnji razvoja najprimernejša oblika organiziranja. Tudi sodelovanje z ostalimi cestno transportnimi podjetji je zelo dobro.
Aktivni smo tudi v vseh zbornicah, tako v področni Zbornici Dolenjske, Slovenije, kot tudi v Zvezni gospodarski zbornici. Povsod polnopravno sodelujemo in prispevamo svoj delež k oblikovanju ukrepov in politike za naš nadaljnji razvoj. Zlasti pa je uspešno naše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in interesnimi skupnostmi.
Prepričan sem, da bomo s tako organiziranostjo in usmeritvijo ter delitvijo dela in z nadaljnjim vključevanjem v razne oblike združevanja sredstev in dela in z upoštevanjem vseh bogatih izkušenj in prekaljenosti kolektiva izoblikovan in našli najustreznejše oblike in načine za prihodnje, predvsem v okviru naše sedanje dejavnosti.
Ob koncu bi se zahvalil svem, ki so prispevali svoj delež k razvoju naše delovne organizacije: družbenopolitičnim organizacijam, organom upravljanja, vsem sedanjim in bivšim članom kolektiva, vsem poslovnim partnerjem. Posebna zahvala velja zvestim jubilantom, ki so vztrajali 25 let.
Ustavimo se za trenutek ob tem pomembnem mejniku na naši začrtani poti, z iskreno čestitko ob srebrnem jubileju z željo, da bodi ta pot v bodoče še srečnejša.
G LA VNI DIREKTOR Štefan Galič
DOLENJSKI UST
Četrt stoletja na evropskih cestah
Ob petindvajseti obletnici
Delovna organizacija „GORJANCI" Novo mesto proslavlja svoj srebni jubilej v času, ko na vseh področjih našega družbenega življenja uresničujemo določila naše nove ustave in zakona o združenem delu. Na osnovi teh dokumentov in s petindvajsetletnimi izkuš-
   n jami smo bogatejši in močnejši, kot
smo bili kadarkoli v preteklosti. Obogateni s skoraj tridesetletno prakso samoupravljanja, z bogatimi izkušnjami in visoko zavestjo stopamo v prihodnost in v še boljše poslovne rezultate, boljše življenjske pogoje delavca - samouprav!jalca, kar je in ostane naša glavna skrb.
Hitro in prehitro je minilo 25 let. Pomembno pa je, kako smo ta čas preživeli in kaj smo dosegli. Z zadovoljstvom lahko rečemo, da smo bili uspešni. Rezultati našega dela so vidni. Poglejmo le nekaj značilnosti naše delovne organizacije. Vse doslej so bili naša temeljna naloga urejeni medsebojni odnosi, ki smo jih uspešno reševali sami v okviru svoje „ograje”. Gospodarjenje je vseskozi intenzivno. To seveda ob upoštevanju sorazmerno visoke stopnje inflacije ne daje posebne spodbude, vendar pa je pomembno, da smo se navadili tako gospodariti, to pa daje tudi daljnosežnejša zagotovila naše stabilnosti.
Po določilih samoupravnih aktov smo organizirani v tri TOZD, katerih dejavnosti so tovorni promet, avtobusni promet in gostinstvo; imamo pa še delovno skupnost skupnih služb. Posebej velja poudariti, da je DSSS odvisna od rezultatov poslovanja TOZD in ni v ničemer neka „proračunska ustanova". Prepričani smo, da je tako tudi edino prav. S takimi pristopi in odločitvami, ob upoštevanju družbenih smernic, pormetne politike in pogojev dela na enotnem jugoslovanskem tržišču, so nam dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj.
Da so bile naše odločitve in pristopi pravilni, nam zgovorno govore naslednji podatki:
- skupni prihodek se je povečal od 2,6 milj. v letu 1954 na 287 milj. v letu 1979- ali 110 krat,
— vrednost osnovnih sredstev se je povečala 58 krat in znaša sedaj 218 milj.,
- število zaposlenih se je povečalo od 107 na 520 ali 5 krat,
— nosilnost tovornega voznega parka se je povečala iz 280 ton leta 1954 na 3.000 ton - ali 11 krat,
- število avtobusov se je povečalo od 6 vozil na 65 - ali 11 krat,
— zgrajen je novi del hotela Metropol in preurejen stari del. Hotel ima 127 ležišč visoke B kategorije. Število postelj je povečano na 3,5 krat
Iz teh podatkov je razvidno, da smo ves čas skrbeli za rast produktivnosti dela in ekonomičnost poslovanja. Zasluga vseh članov kolektiva, organov upravljanja, kakor tudi naših poslovnih partnerjev je, da so ti pokazatelji tako ugodni.
In kako naprej? To vprašanje srečamo povsod, kjer govorimo o cestnem transportu. Zlasti sedaj, ko nas tarejo problemi pogonskega goriva, prometne politike, izgradnje prometne infrastrukture in drugi problemi, s katerimi se ubada vse gospodarstvo in seveda tudi promet. Ker pa so vsa ta vprašanja življenjsko pomembna za vse gospodarstvo, zlasti pa za delavce cestno-transportnih podjetij, menim, da probleme nujno moramo razreševati in naša stališča usklajevati na temelju družbenih po treb po transportu. Prizadevamo si, da bi tudi mi prispevali k hitrejši uskladitvi delitve dela med vsemi dejavniki: cestnim transportom, železnico, režijskim transportom in zasebniki. Prepričani smo, da je treba vprašanje obravnavanti celovito in ne le delno, kot smo to počeli doslej. Res je namreč, da je dela dovolj za vse in da si ne moremo zamisliti, da bo poslej cestni transport doživel svoj konec ali podobno. Doživel bo, oziroma že doživlja počasnejšo stopnjo rasti, preusmeritev v vozila manjše nosilnosti itd.
25 LET
Razvoj tovornega prometa
Tovorni promet „GORJANCI" je nastal iz AVTOPROMETA Novo mesto in avtoparka LIP Straža.
Predstavniki teh podjetij so ugotovili, da bi bilo gospodarjenje boljše in napredek večji, če svoje razmeroma šibke moči in majhna sredstva združijo. Tako je 1. 7. 1954
re9^tJ"'I’al]C) novo podjetje pod nazivom Avtopromet „GORJANCI" Novo mesto.
Novo podjetje »GORJANCI" je imelo takrat 40 vozil in 4 prikolice, vendar s pretžno starimi vozili. Leta 1960 pa je podjetje^ „GORJANCI" stari vozni park zamenjalo z novimi vozili. Že leta 1964 je zabeležen viden uspeh. Podjetje je razpolagalo s 615 tonami nosilnosti tovornih vozil, ki so vtem letu ustvarila realizacijo v višini 6.340.000,00 dinarjev in opravila 36.710.698 ton/km.
Uspehi tovornega prometa so rasli iz leta v leto. Že leta 1969 je znašala nosilnost tovornega parka 1.132 ton, realizacija 14.463.300,00 dinarjev, opravili pa smo 65.067.757 ton/km.
Leta 1974 smo imeli 198 voznih enot z 2.120 ton nosilnosti. Prepeljali smo 132 miljonov ton/km in dosegli 64.000.000,00 realizacije.
Zadnjih 5 let se je vozni park povečal in dosegel nosilnost 3.500 ton z 296 voznimi enotami. Za leto 1979 predvidevamo, da bomo dosegli realizacijo v višini 195 milj. din in opravili 182 miljonov ton/km.
Glede na družbene tendence razvoja tovornega prometa v ožji in širši domovini, glede na že znane probleme okrog preobremenitve cest in gostote prometa ter stanja cest in zlasti glede na dosedanjo stanje tovornega parka, njegovo opremljenost in tipizacijo, se v tem letu vozni park ne poveča, pač pa pomladi z vozili, ki jih je mogoče registrirati pod največjo dovoljeno skupno težo in uporabljati le z enim voznikom, saj so predpisi o tem zelo strogi.*
TOZD Avtobusni promel
Začnimo z letom 1954. V Novem mestu je bilo takrat avtobusov, ki so vozili na petih medkrajevnih progah ••'L nekaterih lokalnih. Novo mesto je bilo povezano z Vinico* Kostanjevico, Stično, Zagrebom in Sevnico. Šele po zgraditvi avtomobilske ceste Zagreb — Ljubljana in modernizaciji cestnega omrežja na Dolenjskem se je začel hitreje razvijsti avtobusni promet. 1964 imamo že 24 avtobusov in znatno razširjeno mrežo linij po Dolenjski ter avtobusno zvezo Novega msta z Ljubljano, Karlovcem in Mariborom. Precej se ie povečalo tudi število izletov po domovini in v inozemstvo. 0^ tedaj je avtobusni promet v nenehnem porastu.
Tako danes ob 25. obletnici podjetja TOZD Avtobusni , Ta promet razpolago s 60 avtobusi in opravlja redno linijsk&J^4 šolske, delavske in izletniške prevoze. Avtobusni promet je zelo tem c gost, saj je z avtobusne postaje v Novem mestu vsak dan 250-toianj 300 prihodov in odhodov (tudi drugi prevozniki), odvisno odM sezone. Pri tem velja poudariti, da opravlja podjetje nekatere d prevoze ali celo vzdržuje linije zaradi potreb prebivalstva p^ PR] ceno lastnih stroškov, kar nam povzroča določene težave-19. nj Menimo, da je nujno pogovoriti se z uporabniki naših uslug, P3^11 ne samo kadar gre za ceno, ampak tudi takrat, ko se daa<*t, ugotoviti, da je potovanje z avtobusom ceneje kot z osebniifl |e ošk avtomobilom in prav tako udobno. Tako bomo dosegli ob primernih cenah večjo zasedbo avtobusov, razbremenili prom®1 in prispevali k splošnemu varčevanju z energijo.	aflc^
Foj!
TOZD GOSTINSTVO':
V 1971. letu je po opravljenem referendumu Gostinsko 3
   __ i* . •	»^ n . _ trs _
podjetje združeno s podjetjem organizacijo.
GORJANCI" v enotno delovno® 8»
‘teti
:čai
Leta 1974 smo prevzeli in adaptirali prostore Gostišča na Loki, kjer smo preuredili kuhinjo, uredili sodobno restavracijo in novo 4 stezno kegljišče. Novo sodobno kegljišče je posebna 13- ji pridobitev ne samo za ožji kolektiv gostinstva oziroma podjetij Ju temveč za vse Novo mesto.	55
Razvoj gospodarstva in turizma in še posebej ugodna leganj hotela, sta narekovala kolektivu gostinstva in delovne *nez organizacije odločitev za gradnjo novih kapacitet. Tako je !°kui delovna organizacija že leta 1970 pripravila načrte za gradnjo novega hotela, ki naj bi bil neposredno povezan s starim hotelom. S sodelovanjem vseh TOZD in po predvidenem dogovoru je bil leta 1978 zgrajen nov objekt hotela „B" kategorije, ki je bil Novemu mestu zelo potreben. Z razvojem industrije in turističnega prometa prihaja v Novo mesto vse več f6 ■ poslovnih ljudi in turistov, kar terja večje prenočitvene in gostinske zmogljivosti.
Po zgraditvi novega hotela je bil preurejen i. tudi stari del hotela.
Tako ima sedaj Hotel METROPOL v novem in preurejenem hotelu 159 ležišč. V novem hotelu enoposteljnih in 29 dvoposteljnih sob, s sodobno ( -
kopalnicami in sanitarijami ter 4 apartmaji. V starem I_____________
je 22 preurejenih sob s skupnimi kopalnicami.
V novem delu hotela je še sejna dvorana s tremi prostori za 70 oseb, konferenčna dvorana za 105 oseb, nova r restavracija s 115 sedeži, sodobno urejena kuhinja, ! urejena pralnica, zaklonišče za 100 oseb, savna, r~J kozmetični salon. Hotel razpolaga z 8 garažami ter | prostorom za cca 70 vozil.
petindvajset let zvesti podjetju
i
j
C
i; -« > C E
pOŠi
a
ti 1, t
Stefan Galič
Franc Piletič
Franc Ivanetič
Vinko Smrekar
Stanislav Šobar
Vera
Albin
Ivan Zagorc
Alojz Gačnik
Avgust Bradač
Rudolf Pintar
Alojz Damiš
Alojzija Bohte
Alojzija Mokricki
Marija Progar
!t
Kar naprej primanjkljaj
Pokvarjeni stroj za kuhanje eskpres kave izkoristila za kritje primanjkljaja — Poneverba preko 28.000 din
por '
*hy stanovanju - 18.
i uoa+ ,nJa Zabčič v Vel. Bučni
ob&-da,j0 j\kak dan pre2
nanjv*,	Iz sobe je namreč
jiili več kosov zlatnine, iz-»kodnlso tudi šilingi, tako da je v®1*® za 6.000 dinarjev.
3ve. 19. juniji ® BILA V noči na na Mišine Ve n.?kd° na dvorišču pro-j, Oeju s J^etijske zadruge v Šentjer-Sektrom e. • ^ stroja odmontiral lirn je oji. ‘j10t°r in ga odnesel. Zadruga ob kovana za 2.000 dinaijev.
ib	JE	RAVS - 20. junija
■ . .a^ov so Šentjernejski milič-
Tiet>bX\L ® RAVS
liki	so Šentjernejski milič-
^voiL i, domačina 29-letnega !°stnlS troviča- v LamP' ‘ n se h	nadlegoval	i
3
1 ** hotel
STar
nadlegova na vsak način tepsti.
ietovi
goste
il. iunii ^ANEC GA ČAKA
pstUni TLT1^ Je v LlParJevl 5ko 'Ul 37-iPtn; °,ta.njn razgrajal doma-no 0 ga S^'92 Žvegnč. Miličniki ,n ta bo «Adl1 112 iztreznitev, moral Steri L sodniku za prekrške, s na Ječanj. Utadn° poznata že z več
ina SŽ,^ IZKORISTIL GNEČO --ti3ia juripin z.Ve^er je bil v Črnomlju o se l^?ju Jože Medic z Rodin.
E*81*! pri stojnici, mu je najij	ml denarnico z 12.000
n«nanclDM in 20 USA dola^i-Dkumentf\pa 50 3i tudi 1321,1 tnamif?	1 J®1 Je imel lastnik v
njo Pejiči.
tragična sala
^ie art železniški postaji ^"ii3 zvečer smrtno
irV vec iz K A184etni Matjaž Erja‘ ♦1 *. Kočevja. Fant je hodil v
, ennisko srednjo šolo v Krškem J? se Je s prijateljem peljal z 'rakom proti Brežicam. Pred po-jrn .ttajo je priSel sprevodnik in ju 21 lobaral za vozovnico, fanta pa je mj lista pokazala, zato ju je opozoril, da bosta morala izstopiti.
Erjavec se je pri tem hotel Pošaliti, in ker se je vlak že bližal Postaji, je rekel: ,,Bom pa takoj ' Odprl je okno, okobal . nanj, toda zračni pritisk ga i« v* ®8®*1 ven. Padel je med tire med poškodoval, da je že Prevozom v bolnišnico
en n
umri.
Ivanka Golobič, stara 27 let, in 23-letni Dušan Košček iz Novega mesta sta bla pred temeljnim sodiščem v Novem mestu obsojena zaradi poneverbe v bistroju Gostišča na Glavnem trgu.
V tem lokalu so kar naprej ugotavljali primanjkljaj i sta ga morala Golobičeva kot vodja in Košiček kot njen namestnik od mesečnih zaslužkov vračati. Oba trdita, da po njuni krivdi ni prihajalo do čudnega izginotja, ampak da so jemali blago in denar učenci, ki so bili tam na praksi. V dokaz za to navajata dva primera, ko so bili učenci tudi zaloteni.
V takih razmerah se je 8. marca 1979 pokvaril stroj z kuhanje ekspres kave, tako da ni več delal števec, ki je kazal, koliko skodelic so natočili in prodali. Golobičeva in Košiček sta to okoliščino izkoristila, po njunih besedah zaradi ,.neupravičenih odtegljajev". V posebnih obrazcih, kjer sta prikazovala dnevni promet, sta navedla veliko manj prodanih kav. Tako sta od 8. marca do 9. maja ustvarjala črni fond. V upravi pa so postali pozorni, kako da je naenkrat toliko manj „kofetarjev“, ko je lokal običajno poln, in so zadevo odkrili. Oba sta takoj priznala, ugotovljeno pa je bilo, da sta si prilastila 28.632 dinarjev.
Pred sodiščem sta trdila, da sta od tega porabila zase morda 4.000 dinarjev, ostalo pa da je šlo za kritje nenehnih primanjkljajev, za katere nista bila kriva. Senat je ob izreku kazni za poneverbo upošteval odkrito priznanje, da je Golobičeva že precej škode povrnila in njeno sicer urejeno življenje. Košiček pa je nekaj podobnega že prej ušpičil, zato so mu odmerili več.
ZA SLOVO SE STRELI
35 -letnega Ota Mrakiča iz Šentle-narta so 24. junija zvečer pridržali do iztreznitve brežiški miličniki. Dama je namreč opit razgrajal, tako da je morala žena pobegniti, potem pa je za njo še streljal s plašilno pištolo- Miličniki so mu pištolo odvzeli, zadnjo besedo pa bo imel sodnik za prekrške.
Golobičeva je bila obsojena na 1 lf to in 1 mesec zapora, Košiček pa na leto dni in 3 mesece zapora. Zaradi olajševalnih okoliščin so jima kazen pogojno odložili za tri leta. Sodba še ni pravnomočna.
Pil na račun banke
S čeki brez kritja je dvignil blizu 25.000 din in jih pri priči pognal po grlu
28-letni Ljubljančan Franc Domi-trovič je letos februarja en teden dvigal na bankah, poštah in v trgovinah denar in blago na čeke, ki pa so bili brez kritja. Kot invalidski upokojenec z nizkimi prejemki bi rad živel na veliki nogi, denarja pa ni imel. Vdal seje tudi pijači, še toliko bolj zadnje čase, ko je izvedel, da je žena vložila tožbo za razvezo.
Mož pa je imel tekoči račun in čeke, pa je nanje dvigoval denar v več krajih: v Ljubljani, Grosupljem, Zagrebu, Bistrici ob Sotli in na novomeški pošti. Domala vse je zapravil za pijačo.
Za te podvige, ki pa jih ni naredil prvič, saj je bil že lani pred ljubljanskim sodiščem pogojno obsojen na 9 mesecev zapora, je odgovarjal pred novomeškim temeljnim sodišč em-„Rad bi se zdravil, vse bom povrnil,“ je hitel zatrjevati. Pogledal ga je tudi sodni izvedenec psihiater, ki je ugotovil, da je Domitrovič alkoholik, osebnostno moten in inteligenčno podpoprečen in da je storil ta kazniva dejanja v zmanjšani prištevnosti.
Senat novomeškega sodišča je preklical pogojno obsodbo iz Ljubljane in mu izrekel enotno kazen 1 leta in 6 mesecev zapora. Hkrati so odredili, da se mora obvezno zdraviti proti alkoholizmu in povrniti stroške Ljubljanski banki, ki jo je oškodoval. Sodba še čaka na pravnomočnost.
SERENADA V KRŠKEM
22. junija zvečer sta. 26-letni Milan Planinc in 23-letni Drago Zupanc sredi noči priredila Krčanom serenado. Popevanje iz vinjenih grl ju je pripeljalo v prostor za spanje na državne stroške, čaka pa ju tudi razgovor s sodnikom za prekrške.
m
PRITEKEL JE Z DVORIŠČA -19. junya popoldne je Janez Koncilja iz Rumanje vasi vozil dostavni avtomobil proti Straži, v Vavti vasi
fa je z dvorišča nenadoma pritekel -letni Rok Dular. Voznik je sicer zaviral, a je vseeno fantička zadel, da so ga morali ranjenega odpeljati v novomeško bolnišnico.
večje kazni zalegle?
ov
sprerrf^*1 ? temeljih varnosti v cestnem prometu bo enJen in dopolnjen — A. Prus dobil motorno kolo
NIKDAR VEČ PO LEVI - 20. junija popoldne se je Jože Juršak z Drežnika peljal z motornim kolesom od Sinjega vrha proti Vinici. V Sečjem selu je v ovinek pripeljal po levi, naproti pa je pripeljal z osebnim avtom Stanislav Stefanič iz Špeharjev. Prišlo je do trčenja, Juršak pa je zatem pristal v jarku. Ranjenega mopedista so odpeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 6.000 dinarjev.
BREZ DOVOLJENJA IN SLABE ZAVORE - Anton Imperl iz Stranj pri Blanci je na kolesu z motorjem
Prihodnjega »n o »	veljati	nov
»em n	varnosti	v
!fKmb^reJU’ J* Predlo«u .akona nn	dopolnitev tega
tudf J*.1*-junija razprav-pnjkZ S™1 novomeškega ob-^jo v „ 6	preventivo in
cestnem prometu. Za-R®®v°sti je razložil
0V<SC> VodJa
von»eSkemAMD.
Je Precej sprememb 1 tudi n t?0V’ zalron naj bi do-bistven	čebinskih poprav-
? dolofiu 6 ^emembe pa zadeva--^jSnja v:*0 ženskih ukrepih. I na	*^zn>	namreč	ne
iJ*1 Prom«* n-ie van,osti v cest-
t 00 PoslahLiP°10Žaj * je 1x10 !^0s*°Vanslr-I?	Je 531,10 lani na
nad de«n* . Ces	izgubilo življe-
hflo , ljudi, ranjenih pa
{iripeljal pri Pokleku v ovinek, po evi pa je naproti pripeljal avtomobilist Ivan Šturbej iz Stranj in sta
Na seji so se pogovarjali o možnostih za pripravo posveta o varnosti cestnega prometa v novomeški občini, podelili pa so tudi nagrade nekaterim udeležencem tekmovanj „Kaj več o prometu? “.
Tako je Andrej Prus, ki je na evropskem-prvenstvu zasedel četrto mesto, dobil motorno kolo poni, kolesa pa je prejel osnovna šola Prevole.
D. R.
trčila. Imperla so odpeljali v brežiško bolnišnico. Šturbej nima vozniškega dovoljenja, razen tega so bile na avtu pokvarjene zavore.
Je
°vem zak^ny0t 140.00 oseb. Po
^metnp ,,aJ
“'Polkra/ ^ 0(1 dvakrat do °Zn*ki, ki uVe<^e od sedanjih, tisti 'ekŠcov .JX)do storili več težjih „ed druejm pored, pa bodo morali ^nje v ?JJdi na ponovno pre-i°Vem zakn	sposobnosti.	Po
1 v°ziti 2 nU k°d° morali motori-Zasenčenimi lučmi tudi sLli°Ci’ mlajši od 12 let, ne ..^iku *deti na sedežu ob 'fci noVPmZ k° dovoljenje pa naj 01 veljalo deset let.
naj bi bile kazni za
AVTOBUS S POTNIKI V JARKU
18. junija zjutraj je Branko Govednik iz Grabrovca vozil avtobus „Gorjancev“ od Metlike proti Novem mestu. Pri vožnji od Vahte navzdol so zavore odpovedale, avtobus pa je zapeljal na levo po bregu navzdol. S prednjim delom se je zaril v kup zemlje in kamenja in ga rinil pred seboj, dokler se ni ustavil. V avtobusu je bilo 50 potnikov! Bil je precejšen preplah, saj nesreča ni bBa tako nedolžna. V bolnišnico so odpeljali ranjene Marijo Rus iz Lokvice, Ružico Ivičič z Obrha in Martino Mihelič, medtem ko sta voznik in potnik Martin Hrovati s Konca d obila samo nekaj prask. Gmotne škode je za 300.000 dinarjev.
BOLJŠE CESTE — MANJ NESREČ - Pred kratkim so asfaltirali cesto v vas-Pristava in pa v Gor. Mokro polje (na sliki), kar vse spada v Krajevno skupnost Orehovica. Vaščani so največ zemeljskih del opravili sami, za asfalt pa so porabili 400.000 dinaijev. (Foto: Polde Miklič)
LM 1
11J11 < 111
{■' < >-«*
• * 1
1ZM.
r ».j**;'''
I
? div r - < •]
PRED POLETOM - Prvi dan tekmovala se je udeležilo tekem 14 klubov in 52 tekmovalcev, drugi dan, ko so tekmovali modeli F—1-B in F—1—C, pa tekmovalci 8 klubov. Tekmovanje je po sodbi vseh navzočih izredno dobro uspelo. Njegova pokroviteljica je bila ,J)ana“ z Mime. (Foto: J. Simčič)
Novomeščani dobro leteli
Uspelo republiško tekmovanje letalskih modelov
Preteklo soboto in nedeljo je trio na Rakovniku pri Šentrupertu v organizaciji Ljuddke tehnike z Mime republiško prvenstvo prosto letečih letalskih modelov.
V kategoriji F-1 -A (jadralni modeli) je zmagal Tone Videnšek, član Aerokluba Ljubljana, drugi je bil Matej Jevšček, Aeroklub Novo mesto, in tretji Matija Žnidaršič, tudi član ljubljanskega kluba. Nacedim najboljši Dolenjec je bil Janez Grošelj.	/
Dobri kolesarji
V zadnjih štirinajstih dneh so novomeški kolesarji dosegli nekaj lepih uspehov. Udeležili so se tudi izredno zahtevne tekme na Vršič, Iger so navzlic močni konkurenci in slabim vremenskim razmeram dosegli nekaj lepih uvrstitev.
v kategoriji mlajših mladincev je bil Zagorc tretji, Papež pa trinajsti, pri starejših mladincih je bil Stih peti, N ovak pa osmi.
Zadnjo soboto je vse boljša novomeška kolesarska posadka odpotovala v Kranj, kjer je bila na tamkajšnjem dirkališču zahtevna kolesarska prireditev. Novomeščani so bili dobri, saj so osvojili tri medalje.
Rezultati: - pionirji B: 5. Ljubi, 7. Smole; pionirji A: 1. S. Papež, 4. Črnič; mlajši mladinci: 2. Zagate; st. mladinci: 10. Štih, 13. Novak; člani: 3. B. Mijijlovič.
NOVOLES OSMI
Straški Novoles in GG Novo mesto sta pripravila 23. junija 10. tradicionalno športno srečanje delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije. Na novomeških športnih igriščih je nastopilo blizu 2000 športnikov in športnic iz 49 podjetij, ki so se pomerili v 14 športnih disciplinah. Na jubilejnem prvenstvu so bili najboljši Cerkničani (Brest), domači tekmovalci in tekmovalke pa so se uvrstili na dobro osmo mesto.
TRATARJEVA
NAJBOLJŠA
Končalo se je odprto prvenstvo Novega mesta za ženske. Zasluženo je zmagala Karlina Tratar iz „Krke”, zelo dobro pa je metala Malči Mezgec iz Trebnjega.
Vrstni red: 1. Tratar (Krka) 384 podrtih kegljev, 2. Mezgec (Me
  	■	Tk	‘
slabili sodnikov 81:
V tekmovanju letalskih modelov F-l-B (pogon na gumo) je bil najboljši Damjan 2unič iz novomeškega kluba, drugo in tretje
mesto pa sta zasedla Ptujčana Janko Hostnik in Dušan Peček. Na solidno 5. mesto se je v tej kategoriji uvrstil tudi Martin Brudar iz Novega mesta.
Med modeli F-l-C (letalski modeli na motorni pogon) je zmagalo letalo Konrada Janžekoviča iz Ptuja, drugi je bil Branko Leskošek iz kluba EMO Celje, tretje mesto pa je zasedel Janez Grošelj iz Novega mesta.
V kategoriji modelov na pogon z gumo je bil najboljši Aeroklub Ptuj, Novomeščani so bili drijgi, tretji pa Celjani. Med letali na motorni pogon so se najbolje odrezali spet Ptujčani, drugo mesto so zasedli tekmovalci Ljubljane, tretji pa so bili Novomeščani.
J. S.
USPEH SSD POLJANA
Konec minulega tedna je bila v Ljubljani slovesnost, s katero so končali letošnje republiško tekmovanje za najboljše šolsko športno društvo. Med osnovnimi šolami z do 16 oddelkov je zmagalo ŠŠD Storžič (Tržič). Med prvih dvajset so se uvrstila tudi društva z Dolenj! "
PTUJ: USPEH NOVOMEŠCANOV
Na XI. republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih Slovenije v atletskem mnogoboju v Ptuju, ki je bilo 23. junija, so nastopili tudi člani Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Novo mesto. Ekipno so dosegli S. mesto, med posamezniki pa so se Dolenjci uvrstili tako: skupina A (popolnoma slepi): Nežka Furlan zlato odličje, Marjana Rauh srebrno, Tone Goršak bronasto, 11. Gustl Škrabec. Skupina B (slepi z ostanki vida): 16. Jože Mlakar, 17. Jože Klančar, 18. Jakob Furlan.	i
Na tekmovanju je nastopilo več kot 60 udeležencev, tako da je uspeh novomeških tekmovalcev lep in spodbuden.
PARTIZANSKI MNOGOBOJ ’79
Tradicionalno športno srečanje »Partizanski mnogoboj" bo letos v Mariboru. Začel se bo 30. junija, končal pa 4. julija. Pokrovitelj tega srečanja - na njem bo letos nastopilo več kot 1000 udeležencev iz vseh
republik in pokrajin sednik republike Josip Broz
bo pred--Tito.
Rezultati: 4. ŠŠD Poljana (OS Stari tre) 814 točk, 5. ŠSD OŠ Senovo 801, 7. ŠSD Janez Smole (OS 20. oktober Šmaijeta) 705, 15. ŠŠD Rog (OŠ Baza 20, Dolenjske Topli-ce)~573 itd. Med šolami z nad 16 oddelki je bilo ŠŠD Trebnje osmo (884 točk), med srednjimi šolami pa sta se izkazali le gimnaziji: 6. ŠSD gimnazija Brežice s 568 točkaifii, 16. ŠŠD gimnazija Novo mesto s 403 itd.
ŠENTJERNEJ: IZŠEL ,JPOLET“
Tik pred koncem letošnjega šolskega leta je uredniški odbor „Pole-ta“, glasila šolskega športnega društva Polet na OŠ narodnega heroja Martina Kotarja, izdal obsežno glasilo, v katerem podrobno prikazuje uspehe svojih športnikov. Zanimivo glasilo je opremljeno z risbami in prinaša vesti tudi o sekcijah, krožkih in podobnem.
TOMOS -NOVO MESTO 62:106
V zadnjem spomladanskem kolu slovenske zahodne republiške mladinske lige so Novomeščani gostovali prt koprskem Tomosu. V dokaj zanimivi tekmi so Dolenjci dosegli zanesljivo zmago in so še vedno med najresnejšimi kandidati za uvrstitev na zaključni turnir štirih najboljših slovenskih mladinskih ekip. V Kopru so nastopili vsi Novomeščani, izkazal pa se je Jure Rihar.
r  —— ________________  ^..lerca-
tor) 376, 3. Dalmacija (Krka) 356, 4. Oražmen (Pionir) 355, 5. Poljak (Krka) 346, 6. Bukovec (Mercator) 346 itd.
N. G.
SUŠEVI PLAKETA
Na slovesni razglasitvi rezultatov za najboljše šolsko športno društvo so med drugim podelili tudi plakete učencem-oiganizatorjem v ŠŠD. Tokrat je lepo priznanje z Dolenjskega dobila le novomeška gimnazijka Marinka Suša, ki je bila članica odbora ŠŠD gimnazije Novo mesto. Suševa bo v jescn! začela študirati v Ljubljani in je tudi članica novomeške odbojkarske vrste.
LOKA - STRAŽA 71:105 (34:52)
Tudi po 5. kolu so ostali košarkarji Straže neporaženi. Tokrat so gostovali v Novem mestu in srečanje z Loko dobili brez težav. Tekma je bila izredno slaba, saj so v glavnem igrali le gostje, zakaj domača vrsta je bila preslab nasprotnik, da bi redki gledalci lahko videli boljše srečanje. Kadeti Straže so gostovali v Metliki in srečanje z Beti izgubili po zaslugi
Z dna na prvo mesto
Novomeška enajsterica zmagala tudi v zadnjem kolu in osvojila prvo mesto — Zelo uspešna in obetavna sezona
Novomeškim nogometašem se je dolgoletna želja uresničila.
Postali so prvaki zahodnega dela slovenje nogometne lige.
Dolenjcem so pri njihovem uspehu malce pomagali tudi Kranjčani, ki so premagali vodilno Dinjo. Tako sta vrii lige osvojili ekipi, ki sta pred dru-gjun krogom tekmovanja veljali za najslabši. Prvak super lige pa je postal trboveljski Rudar in se je uvrstil v II. zvezno ligo.
Zadnjo prvenstveno tekmo so Novomeščani odigrali v Ajdovščini, kjer so se pomerili proti izkušenemu, a dokaj slabemu Primorju. Ker je ekipa Ilirije srečanje odigrala že med tednom in ga izgubila, je Dolenjcem za osvojitev prvega mesta
zaigrali hitreje, postajali so vse bolj nevarni in domača obramba si je večkrat pomagala z nešportnimi prekrški. Zato je v- 50. minuti sodnik upravičeno piskal enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Gabrič. Dolenjci so nato igrali še bolje, drugi zadetek pa je dosegel domači igralec Žorž. Novomeščani so z lepo zmago (2:1, 0:0) zasluženo osvojili prvo mesto.
Dolenjska: Jerman,Primc,Perhaj, Žnidaršič, Janežič, Suban, Venta, Gabrič, Bradač, Radešček.
Trener novomeške enajsterice Ivan Matjašič je ob koncu prvenstva 1. mesto komentiral tako: „V 1. krogu je sicer dobro pripravljena ekipa brez izkušenj igrala boječe. To najlepše potrdi pogled na tabelo, saj smo dosegli veliko premalo zadetkov. V drugem krogu pa je vrsta igrala sproščeno in ugotovila, da je najboljša. Tako smo z dna lestvice napredovali na 1. mesto. Od desetih tekem smo kar sedemkrat zmagali in le dvakrat izgubili, dali smo 16 zadetkov in le 7 dobili- Fantom čestitam za lepi uspeh."
I. ŠKEDELJ
zadostoval že neodločen izid. V dokaj pomembnem srečanju, ki si ga je ogledalo okoli 120 gledalcev, so gostje slabo začeli, zakaj domači nogometaši so hitro povedli in visti sta odšli k počitku pri rezultatu 1:0. Ce bi srečanje Novomeščani izgubili, bi prvo mesto osvojil Kranj.
V nadaljevanju tekme pa so gostje
Presenečenje z dolenjskega — Mvomeška enajsterica, ki je v minulem prvenstvu prvič nastopila v najkvalitetnejši republiški nogometni ligi, je presenetila vsa moštva pa tudi strokovnjake. Dolenjci so odlično igrali v drugem delu prvenstva, ko skorajda niso izgubili srečanja. Povihu vsega so odlično igrali tudi v pokalnem tekmovanju. Na sliki: prizor s srečanja z Domžalami.
GIP GRADIS LJUBLJANA TOZD LESNO - IND. OBRAT ŠKOFJA LOKA
fcl*£!uSI?	T0ZD LK"0 i;d 0brat Skofia Loka želi skleniti,
Fnklice:	1979/80 učn* razmerja z učenci, ki se žele izučiti za sledeče
TESAR MIZAR ŽAGAR BRUSAČ
,UaČ®"u 2aJZUČiteV;V p°k,icih tesar in mizar morajo imeti končano osemletko ff p°khc žagar in brusač pa najmanj 6 razredov osnovne šole.
letkp	o6 •2UČ!ct' “ ^t6Sar mizar in nlmaj° dokončane osem-
s ,em'da bo "iihovo izobražeyani8
YSSnST t-r693 razmuerja W° Učenci bivaj° v sodobno urjenem domu nrPiamiL^^ J imaj0Jbr®zPlačn0 stanovanje in prehrano, poleg tega pa prejemajo se denarne nagrade, ki so odvisne od njihove prizadevnosti.
LokaCKidričeva cS56 n P°Šl^te prošnje 03 naslov GRADIS TOZD LIO Škofja
elektrotehniško podjetje grosuplje/(7\ pozd elektroservice
Elektrotehnišk o podjetje Grosuplje POZD ELEKTROSERVICE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
p m sta dela oziroma naloge:
I. VK ELEKTROINSTALATER (1 delavec)
Pogoji: delovodska Sola, vozniški izpit in večletne delovne izkušnje,
II. KV ELEKTROINSTALATER (1 delavec)
Pogoji: poklicna šola, vozniški izpit in dve leti delovnih izkušenj,
III. NK DELAVEC (več delavcev) za pomoč pri elektroinstalacijskih delih z možnostjo priučitve.
Pogoj: starost do 18 let,
IV. UČENEC ZA POKLIC ELEKTROINSTALATER (več učnih mest)
Pogoji: končana osemletka, zdravstvena sposobnost in starost do 18 let.
Delavce iščemo za delo na terenu na področju No vega mesta in Krškega.
Pogoj za vse je zagotovljeno stanovanje v bližini delovnega mesta, ker DO ne razDOlaaa s stanovanji.	^
Delo se združuje za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Nastop je možen takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba: 61290 Grosuplje, Cesta na Krko 9, v roku 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
r
~\
dotenjka
EMONA - DOLENJKA
ORGANIZIRA v sodelovanju s
SLOVENIJALESOM
UGODEN NAKUP POHIŠTVA
VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH, KOPALNIŠKIH IN SOBNIH RARNItiip PRODAJA NA KREDIT IN DOSTAVA NA DOM	GARNITUR
vsak dan ^ Sef^ G™ 0d 30' J""* d° «• M* '•»,
J
Mercator
Mercator — Rožnik tozd
Gradišče
T rebnje
cenjene potrošnike na
razstavo pohištva .30.6. ^ 10.7.79
v telovadnici osnovne šole Trebnje Razstava je odprta vsak dan od 10. do 19. ure
Izkoristite ugoden nakup na potrošniški kredit. Blago dostavljamo na dom brezplačno (do 20 km).
VLJUDNO
VABLJENI!
Mercator
r
/l/l metalna
VAS VABI
SMO EDEN NAJVEČJIH PROIZVAJALCEV GRADBENIH ŽERJAVOV, DVIGAL IN OPREME ZA GRADBENIŠTVO V JUGOSLAVIJI. DINAMIČNI RAZVOJ IN VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NAŠIH IZDELKIH NAM NAREKUJETA, DA NEPRESTANO DOPOLNJUJEMO SVOJE SILE Z NOVIMI KADRI.
Stimulativni oSebni dohodki in možnost osebnega napredovanja so momenti, ki lahko pomembno vplivajo na vašo prihodnjo perspektivo in vaš osebni razvoj.
Za potrebe proizvodnje potrebujemo delavce za opravljanje del oz. nalog:
l REZKANJE I. stopnje — dve osebi
2. STRUŽENJE II. stopnje — štiri osebe
3. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH OPRAVIL III. stopnje — deset oseb
4. OPRAVLJANJE PLESKARSKIH OPRAVIL I. stopnje — ena oseba
5. VARJENJE II. stopnje — v zaščiti CO2 — 10 oseb
6. TRANSPORTIRANJE I. stopnje — 3 osebe
7. UPRAVLJANJE MOSTNEGA ŽERJAVA - ena oseba
Prosta dela in naloge objavljamo tudi v kadrovski službi, in sicer:
8. STENODAKTI LOG RAFI RAN JE I. stopnje -ena oseba
Za pripravljalne službe proizvodnje potrebujemo:
9. STROJNEGA TEHNIKA - PRIPRAVNIKA
Pogoji:
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev
1 zpolnjevati še naslednje:
pod 1. VK rezkalec ali strugar, 2 leti delovnih izkušenj ali KV rezkalec ali strugar, 4 leta delovnih izkušenj pod 2. KV strugar, 1 leto delovnih izkušenj pod 3. KV ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj pod 4. VK pleskar, 1 leto delovnih izkušenj ali KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj
pod 5. VK varilec, 3 leta delovnih izkušenj ali KV varilec,
4. leta delovnih izkušenj
pod 6. PK delavec, 3 mesece delovnih izkušenj
pod 7. PK delavec z izpitom upravljalca mostnega žerjava,
3 mesece delovnih izkušenj
pod 8. SŠ izobrazba ekonomske ali administrativne smeri,
2 leti delovnih izkušenj, popolno obvladanje strojepisja, ali SS izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, lahko začetnik — pripravnik
pod 9. SŠ izobrazba tehnične smeri, brez izkušenj.
Za opravljanje del oz. nalog pod točkama 8 in 7 traja poskusna doba 60 dni, pod točko 1 pa 90 dni.
Za opravljanje objavljenih del oz. nalog delavci združujejo delo za določen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: METALNA - TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, kadrovska služba, 68281 SENOVO.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 20 dneh po sklepu o izbiri.
„ZLATO TELE“ -senator William Proxmire je *' časa znana osebnost, proste"! ni z udrihanjem po Caf*1 političnih odločitvah, aflf. dodeljevanjem nagrade Slednjo vsak mesec podeli smešno in nesmiselno razm*, državnega denarja. Zajedlj11' grado je nazadnje dobil* ;
uprava za šolstvo, ke je ^ dolarjev namenila za pri čajev, na katerih se bodo
seznanili, kako naj z ve£j°! kritičnosti spremljajo tele* oddaje. Takih tečajev na1 skem zaenkrat še ne potreb1 saj so oddaje zvečine nareje1*1 da se jih še kritizirati ne spla^1 LUKNJE - V ameff Teksasu se radi širokoustfj imajo vse največje, pa naj > naftne vrelce, čaše za viski ^ zajce. Po izračunu prof. Gallawayja pa imajo teksaški savci še en vzrok več za trIzprsili : učeni mož je nam^j stregel s podatkom, da dežela premore kar 8,2 & poškodb na cestah, Kaliforf. jih imajo za polovico manj- f1 ni premer lukenj na teksaških1 je 40 cm, globoke pa so 12 bi Teksačanom ne kvarili hv* užitkov, molčimo o števif velikosti lukenj cestah!
o 51C' ,
na jugoslo’
J,
BLODNJAK - Neka r, nizozemska podeželanka je opravki v Utrechtu zašla r: tamkajšnje oskrbovalno sredi' pod eno streho združuje nadif trgovin. Slednje so zvečine 0 dan in noč, ženička pa s® sodobnem blodnja kubitro izf Ker jo je bilo sram osebje povf po izhodu, je tri dni tav» trgovinah, povsem izčrpano p‘ napotili k pravim vratoin policaji.
STROJ ZA TRUŠČ - J afriški farmar Brane/ Gien s polj nikakor ni mogel požrešnih opic. Nadležnic znebil šele potem, ko je na , namestil poseben stroj določenih časovnih zganjal pošasten trušč bila zelo koristna, če... Ne^i trušč je motil tudi krave iC L zato so se prenehali pariti. W možak spet točno odganja °P treba posebej poudarjati.
troj, ki) i pre>i č. Napi*’;
A
Mabel je odvedla čemu očetu in se ra s/ pomorščaka, ki je bi*
Ko sta ■ tako žaloval3’ \ pretresel stahovit fJr°. jji granata iz topa! Mabc ^ padeno obstrmela, Ka?e;' »To je dobro znatni to granato!«
prejšnje križanke
[S K A TBOjmf w e u v k's'č f /vf/
- A s /Ifrf
C O 10 'Ml 8
f« Ka/ /
3 .0 A/ c _
p r C K.
gjS^BTR-frnrobg
N 4
N
N
Zat ray?j°’.t*a Je $asba lepa prav *Cer je mogoče prilagoditi uif®ene vtise vsakršni duševni nai?,osti- Vesel človek bo v zvokir veselje, žalosten
Mn
F. M. DOSTOJEVSKI
|°gi ljudje se ne bi nikoli ljub ^ *t0 ne slišali o 621,1	T.	VVILDER
v |*f
prosti
premet
stara
povij.
mera
globel
semit.
Jordan.
ljudstvo
muslim.
post
izdelovalec
sodov
kopač
soli
vonj
del noge
gi mn. prvina
tipalka
avar
bombaž
SogrepeT
vrsta
piščali
lastnina
del namiz. ten iške ion
frnikola
letva
tovarna
opeke
zelo dolga jama
rekavmp-
zopotamiji
veznik
aluminij
mesto v j-
lUlIUL
otok pri jiluL
polj.
reka
simfonija
rimski-
korsakcva
DČka
sanitet.
material
:ov
tisto pre nrnženiE
plesen na vinu
običaj
TivTT
tekočina
btiniHei:
glasbilo
dodelitev
imena
org
topilo
pogorje v bolgariji
naklep
pritok
donave
Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši
^ V
I Cas rahlja spone stoletnih navad
| Pred desetletji so Eskimi ubili dva od treh dojenčkov ženskega spola, zdaj pa med njimi že rovarijo kazniva dejanja, spolne bolezni in pijanstvo
^ Z Grenlandijo, največjim otokom na svetu, ki leži v g ^ktičnem polarnem krogu, bi lahko prekrOi sedem Jugoslavij. | kopnine premore ta severna dežela le za dobro sedmino svoje ( hi 0St*’ sicer pa -*° Pre^trivata sneS in led. poltretje stoletje je § M- Grenlandija posest danske kraljevine, neodvisnost pa si je | j 1211 petdeset tisoč Grenlandcev priborilo šele na začetku tega
g	Živelj z daljnega severa pozna-
^	zlasti pod imenom Eskimi.
| loda Grenlandci se sramujejo tega lzraza. Pravijo, da so jih z g Zaničevalnim namenom začeli g Jako imenovati severnoameriški g mdijanci; beseda Eskim namreč g °značuje „t istega, ki je surovo g hieso". že dolgo si Grenlandci
§ trZac*evai°’ i**1 P° svetu
g kUcjij Inuiti, kar pomeni „Ljud-g Je I njihov izraz Kalaadlit nunaat g °2uačuje Grenlandijo kot „Zemljo
g Eskimi, Grenlandci ali Inuiti s ponosom trdijo, da so njihovi predniki prišli na sever iz današnje Mongolije. To naj bi se zgodilo v drugem tisočletju pred našim štetjem, pot pa naj bi jih vodila prek Sibirije, Beringovega preliva, Aljaske, severne Kanade in otokov v Baffinovem zalivu.
Na to domnevno pot se je 1921 odpravil znameniti danski raziskovalec in etnograf Knud Rasmu-ssen, le da je šel v obratni smeri, in to iz grenlandskega mesteca Thulea. Osemnajst tisoč kilometrov sta z njim prepotovala tudi •Na Eskima, 22-letni Ouavigar-
K-
ssuaq (Pomočnik) in 28-letna Arnarulunguaq (Ženica). Imeli so dva para sani, ki jih je vleklo 24 psov, in čez dve leti so po številnih neverjetnih prjgodah prispeli v Sibirijo.
Rasmussen je tako dokazal verjetnost eskimskega izročila o azijskem poreklu tega naroda, z odpravo pa se je prvič v zgodovini proslavila tudi Eskimka, predstavnica žensk, ki so bile dotlej in še desetletja zatem prav muče-niško neenakopravne. Žal pa Arnaruhinguaq ni mogla nadaljevati začetega boja, po sprejemu v glavnem mestu Danske je zbblela za jetiko in pred smrtjo izrazila prepričanje, da se ni trudila zaman.
Dandanes na njeno ime prisegajo Eskimke, ki se še vedno borijo za enakopraven položaj z moškimi, le s to razliko, da imajo neprimerno večje možnosti za uspeh, kajti sodobni čas je prinesel dokajšnje spremembe tudi na daljni sever, kjer se že rahljajo spone stoletnih navad, ki so Eskimke utesnjevale.
Se pred nekaj desetletji so na
Grenlandiji veljali domala barbarski običaji, posledica krutega življenjskega okolja. Bolni in ostareli, za delo nesposobni ljudje so se morali ubiti, vdove so se skupaj z otroki metale v ledeno morje, pri življenju so pustili le vsako tretje dete ženskega spola. Zenske niso imele nikakršnih pravic, možilc so se lahko le z očetovim privoljenjem, primorane so bile spati s priložnostnimi gosti, v navadi je bilo medsebojno izposojanje žena, šibkejši spol pa je lahko samo s strani poslušal, kadar možje modrujejo o usodnih 1 življenjskih odločitvah. Po podatkih iz 1951 je bila na Grenlandiji življenjska doba moških 27, žensk pa 22 let.
Zdaj je že na moč drugače. V Jakobshavenu, po velikosti tretjem grenlandskem mestu, živi poltretji tisoč ljudi, imajo pa nad šest tisoč psov. Puške so nadomestile osti, motorni čolni kajake, še zmeraj pa se v glavnem ukvarjajo z lovom in ribolovom. Dekleta se šminkajo in plešejo po klubih, vendar še zdaj ne morejo nič zoper to, če očetje ponudijo njihova telesa gostom.
Življenjski uspeh Eskimov se še vedno meri po številu ubitih belih medvedov in po sposobnosti učenja psov za vleko sani. Čeprav se v trgovinah dobijo vse vrste mesa. Eskimi nairaie iedo surovo
lllllllllll
tjulenjevino, ki jo mehčajo tri ig mesece. Zvečine so luteranci, g molitev pa začnejo takole: „Tju- g| lenjevirio našo vsakdanjo daj nam gg danes...“ Kličejo se samo po §§ imenih in med seboj tikajo, tako g pa se obnašajo tudi do tujcev, ne g glede na njihovo starost, spol ali = družbeni položaj.
Na Grenlandiji ne poznajo ne- = zaposlenosti, svet se jim je pri- jj§ bližal s helikopterji in letali, po s izkoreninjenju jetike, ki je nekdaj = morila po otoku, pa se je življenj- = ska doba moških podaljšala na 58, g žensk pa na 62 let.
Sodobni razvoj je zanesel k = Eskimom tudi škodljive pojave, g povečalo se je število kaznivih dejanj, razširile so se spolne bolezni in pijanstvo. Oblasti so že začele ukrepati, omejena je prodajal alkoholnih pijač, odprli so posvetovalnice za boj zoper spolne bolezni in uvedli obvezne preglede. Kazni so stroge, ženska, ki ima spolno bobzen, pa ne sme občevati od šestih mesecev do dveh let.
Prizadete so torej samo ženske, te pa že glasno izjavljajo, da je za vselej končana doba njihovega zatiranja.
Ledino enakopravnosti Eskimk je = pred več ko pol stoletja začela g orati Arnarulunguaq (Ženica). Na g posnetku je z znamenitim Ras- g
mussennm in Pnrnn^nilrAm
milil
u
r ^ k umirajo-\Jami starega hi" ° Pretrescn. iV"? Henadoma V?Je je udarila 'itjj e<lee sta pre-\ .1,10 zasmejal: ^li so samo
101.
Indijanci so hoteli takoj izkoristiti zmedo, ki jo je po njihovem mnenju morala povzročiti eksplozija, in s strahovitim vpitjem so navalili proti trdnjavi. Ker pa niso mogli na silo vdreti vanjo, so zdaj sklenili, da poskusijo drugače. Začeli so znašati dračje, da bi z ognjem in dimom prisilili neustrašene branilce k predaji. Stezosledec jih je hladnokrvno opazoval.
102.
Nato je poklical Kapa in mu razložil svoj načrt. Na rob strehe, prav nad krajem, kjer so Mingi nameravali zažgati, sto postavila sod in potlej jima je še Mabel pomagala, da sta ga napolnila z deževnico. Kap je nato ostal pri sodu, da bi počakal na Stezosledčeva povelja, Stezosledec sam pa se je vrnil dol. S puško se je postavil k lini in_prežal na pravi trenutek.
1
janus goleč
'A
10DS
m
\
i
I
*
*
*
s
*
*
*
*
*
*
*
*
*
S
*
5
5
5
Kmalu je imel svoje lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake.
Vinko je postal v nekaj dneh tovariš med novimi tovariši.
Kaj kmalu ga je prevzel občutek samostojnosti.
Na dom ga ni priklepala nobena vez. Mati je že davno počivala pod zemljo, očetove ljubezni ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena prisilna delavnica.
Pohlep po lastnem imetku je bil podedoval po očetu. Lahko zasluženi gddinarji so mu padali v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mladi, dela željni fant je bil pod vsako streho dobrodošel.
Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko ponosen na zaupanje, ki ga e užival med tovariši! Pravilen pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe židovski brezvestnosti, kadar se je določala cena. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji, le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju navednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je kot nalezljiva bolezen razpotegnila z Bizeljskega do izvira in izvliva Sotle. V obsotelskih rakarjih je pognalo prepričanje: le kot skupna „gmajna“ bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami „
Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden z Bizeljskega kot središča. Zaradi vedno boljše prodaje plena si je vsak rakar zaželel osebno spoznati neznanega dobrotnika. Vinko Lapuh je v kratkem času postal glavar rakarske organizacije, ki se je utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z bistrim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti pred židovskim oderuštvom kaka sirotka, pač pa mož po duhu in telesu.
Na prestol organizacije rakaijev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv.
Iz posestniškega sina do rakaiskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino, kot da bi jo po smrti prepustil sinu, poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov.
Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila zavest, da dela dobro in bo napravil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril samostojno, ko bo že on sam star. Dosti dolgo je bil hlapec brez plačila in pravic, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje kot na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah.
Mladi Lapuh je imel lepe načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogja beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta.
Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je zapustil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek, a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega.
Marsikomu se bo zdelo čudno, da so v ospredju vedno le rakarji na Štajerski strani Sotle in da hrvatskih ne omenjamo niti z besedico.
Sotla je bila do prevrata mejna reka. V mejnih vodah je . ribarjenje prosto in tako je bilo dolgo tudi v Sotli. Pravice J prostega ribolova se je posluževal samo Štajerec, Zagorec " redko kdaj. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje, kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe ne za rake.
Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak sije rajši privoščil sanjarjenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter „švercu“ z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake.
Ko so obsotelskc kraje preplavili raki, so se Obsotelčani mastili z njimi vsak večer. Velike sklede so se ob večerih kadile na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali v žepih s seboj na sejme kuhane rake in prav tako deca v šolo namesto kruha.
Zagorcu pa je bil rak na mizi nekaj povsem tujega. Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek! Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo bogve kolikokrat prišlo do hudih obračunov zaradi dobičkonosnosti rakarstva.
Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni prišlo. Ali iz zagorske zanikrnosti ter brezbrižnosti ali iz bratske popustljivosti? To vprašanje je še danes nepojasnjeno.
Štajerski rakarji niso imeli konkurence na drugi strani Sotle in zaradi tega so se sami veselili dobička.
V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom: spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih so obiskovali v celih gručah krčme, j kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali in razgrajali, plačevali J pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesehlov J končan, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter .
i
I
Nazaj pride le drobiž
Denar iz turistične takse se ne vrača
Neurejeno financiranje je trenutno najtrši oreh, s katerim se ubadajo turistična društva v brežiški občini. Kljub vsemu se jih vel k del uspešno pridružuje skupnemu reševanju krajevnih problemov.
Krajevne skupnosti in SZDL c enijo njihova prizadevanja, žal turističnih akcij ne morejo finančno
Bodite strpni!
Popisovalcem ne kažite vrat!
V	brežiški občini se začenja popis vseh stanovanjskih hiš, gospodarskih objektov, počitniških hišic in vinskih kleti, zgrajenih po 1950. letu. Te akcije se lotevajo z namenom, da bi ugotovili, koliko objektov je zraslo brez dovoljenja in kdo so njihovi lastniki.
Občinska skupščina je namreč februarja letos sprejela odlok
o	merilu za razvrstitev objektov, ki jih občani uporabljajo, pa so jih iz kakršnihkoli razlogov zgradili „na črno". Za nekatere bodo lastniki lahko naknadno uveljavili manjkajočo dokumentacijo, nekatere pa bodo morali prej ali slej podreti.
Oddelek za gospodarsko-upravne zadeve poziva občane, naj z razumevanjem sprejmejo pooblaščene delavce uprave občinske skupščine, da bodo ti svojo nalogo lahko temljito opravili To priporočilo velja tako za tiste, ki so gradili z dovoljenjem, kot za tiste, ki so ubrali krajšo nezakonito pot. Občani v krajevnih skupnostih naj bi skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pomagali tudi pri ugotavljanju lastnikov „črnih“ gradenj, predvsem počitniških hišic in ..vinskih kleti".
podpreti. Večina KS se namreč spopade s težavami enake narave. Po nnenju Turistične zveze je nujno v peljati turistično pristojbino namesto turistične takse. Taksa se namreč steka v občinski proračun
i	n se le delno (20 do 25 odst.) vrača v turizem. Predlog za ukinitev takse v občinski Turistični zvezi že dolgo podpirajo. Treba je namreč spremeniti zakon o taksah.
V	občini je zdaj 12 društev. Iz podatkov občinske Turistične zveze povzemamo, da so najbolj delovni na Čatežu, v Globokem, Kapelah, Sromljah, Pišecah pa ob Krki od Vel. Malcnc do Cerkelj. Na Čatežu so se letos odrezali z odličnim organiziranjem ,JPraznika vina", v Globokem s prikazom bogate razstave jedi iz mlevskih izdelkov in krajevnih specialitet, v Sromljah pa s sodelovanjem na krajevnih proslavah, pri urejanju vasi in pripravah na gradr\jo vinske ceste. Društva na Vel. Malencah, v Krški vasi in Cerkljah se v glavnem posvečajo skrbi za urejenost kopališča. V mestu ni prave zagnanosti. Tudi v Dobovi in Mokricah ni čutiti dru-
štev. Razen finančnih težav jih tarejo še kadrovske skrbi.
J.T.
NOVO V BREŽICAH
TURIZMU V SRAMOTO - Pred nekaj leti so imele Brežice na Čatežu svoj turistični biro, kamor so se gostje obračali za posredovanje prenočišč, za informacije o kulturnih in drugih zanimivostih občine. Kiosk še stoji, toda zdaj je zaprt in ničemur več ne služi. Na voljo je le zobu časa. Kako dolgo še? Ali ga bodo glasovi turističnih delavcev morda le obudili?
PO STAREM MOSTU SPET PES? - Pešci vedno pogosteje zahtevajo, naj bi železni most čez Savo in Krko zaprli za avtomobilski promet. Naravnost vzorno so ga obnovili, a kaj pomaga, če vozniki kar naprej podirajo ograjo in še pešce spravljajo v nevarnost.
POIMENOVANJE PO KARDELJU?
Bizeljska osnovna šola, edina s celodnevnim poukom v brežiški občini, želi v prihodnje nosti ime Edvarda Kardelja. Prošnjo za poime-novanje je naslovila na republiško konferenco SZDL.
ČE IMATE RADI GLASBO, PRIDITE! - Na prevečer dneva borca, 3. julija, bo ob 17. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu zaključna slovesnost brežiške glasbe-
aiu
ne sole. Pred razdelitvijo spričeval bosta kot gosta pianista Igor in Alenka Dekleva. Občinstvu se bosta
predstavila s programom za letošnji ljubljanski glasbeni festival.
BREŽIŠKE VESTI
dinaijev. (Foto: Jožica Teppeyj
Drug drugemu prevzemajo delavce
Gospodariti tako, da bo več ostalo — Res premalo pozornosti stroškom?
Delegatsko gradivo za zadnje zasedanje občinske skupščine v Sevnici je v mnogočem odebelil sveženj, ki je vseboval analizo izpolnjevanja tekočega srednjeročnega načrta. Priloženih je bilo več primeijalnh podatkov za Posavje, analiza SDK o lanskih zaključnii računih in pregled osebnih dohodkov vodiliuh v
ne zagotavlja večjega uspeha", je menil v tej razpravi sekretar občinskega sindikalnega sveta Maks Zupanc.
a. Železnik
gpspodatstvu in negospodarstvu
Nekaj več razprav je bilo na ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora, medtem ko na zasedanju zborov združenega dela in krajevnih skupnosti ni bilo omembe vredne razprave, čeprav za to ni manjkalo pobud. Sevniško gospodarstvo je lani ustvarilo za nekaj nad dve milijardi dinaijev celotnega prihodka-Od tega je ostalo pičlih 100 milijonov. Prvič po več letih je bila lani porušena doslej ugodna
SZDL na novo
Predsednik Jože Bavec
20. junija so se sestali na prvi seji novoizvoljeni delegati občinske konference SZDL. Za to najbolj množično frontno organizacijo, ki jo bo odslej vodil Jože Bavec, je dvoje dobro izpeljanih volitev:	najprej	v
družbenopolitične in samoupravne skupnosti, letos pa še v organizaciji sami. Na novo je zastavljeno delo v svetih in koordinacijskih odborih, kjer bo vključenih nad 300 ljudi.
SZDL v občini že doslej ni bila kakšna ohlapna organizacija, kjer se pač le nekaj razpravlja. Med številnimi nalogami v novem delovnem načrtu ne manjkajo tudi zadolžitve na gospodarskem področju. Navsezadnje le vsi delovni ljudje in občani skupaj lahko nekaj storijo, da bi s e sevniška občina končno odlepila z dna lestvice slovenskih občin.
Na kraju velja omeniti opozorilo mlade delegatke s te konference: SZDL sije naložila skrb za boljši jezik, gradiva za to konferenco pa so bila močno sprta s slovnico, stavčne zveze šo bile nemalokrat take, da je sporočilo izgubilo sleherni smisel. Dobronamerno, upravičeno opozorilo!
A. Ž.
občinska uvozno-izvozna bilanca. Do ugodnejše slike bo prav gotovo prišlo, ko bo , Lisca" s sovlagatelji zgradila tovarno elastičnih pletenin na Brezovem. Vsa pozornost velja tudi opozorilu predsednika občinske skupščine Janka Rebernika, da so sevniški kolektivi ostajali praznih rok pri bankah, ker niso imeli pri roki kakovostnih programov.
Posebno gostinci in trgovci opozarjajo, da jim drugi kolektivi prevzemajo usposobljene delavce. Administrativno omejevanje prehajanja delavcev bi bilo protiustavno. Zgolj samoupravni sporazum med kolektivi tudi ne bo prinesel spremembe. Vsekakor bi morali v kolektivih, kjer gostincem in trgovcem prevzemajo delavce, za svoja dela in naloge usposabljati lastne delavce. Predsedstvo sindikalnega sveta se med drugim zavzema, da se na eno prihodnjih sej občinske skupščine postavi vprašanje povezovanja gospodarstva v občini »Razdrobljenost, s kakršno se srečujemo,
Sevniški paberk
KAM BI DEL - V katerem od blokov v sevniškem Naselju heroja Maroka od časa do časa izbruhne bolj ali manj vroča vojna, kam s televizijskimi antenami. Pred nedavnim je eden, ki ve, kako se taki reči streže, vrgel sostanovalčevo anteno na tla in tja postavil svojo. Pred poravnalnim svetom je bilo kajpak vse drugo, samo televizijski program ne.
ZGOLJ »SLUČAJNO"? - Če odgovorni za cestno službo ne morejo videti luknje na pločniku od banke do pošte, saj jih ne zajamejo »parno-neparne" prepovedi, bi lahko videli vsaj luknjo na samem cestišču pred Komunalo. Kolo res še ne more pasti vanjo, kakšna noga
pa!
SAMO IZ SKRINJ? - V Šentjanžu se jezijo, ker še vedno niso uresničene obljube kmetijcev, da bodo tam prodajali tudi meso. Menda ti ne mislijo, da bo lahko tudi naprej tako kot prejšnja leta, ko so za prvi maj obljubili prodajo rnsa, pa je v resnici ni bilo!?
ZAHVALA DOSEDANJEMU PREDSEDNIKU
RAZSTAVA POHIŠTVA - V novih razstavnih prostorih na sevniškem gradu bo prvi razstavljal izbrano stilno pohištvo sevniški Stilles. Pohištvo bo na ogled dva meseca, v tovarni pa bo enake izdelke mogoče kupiti. Na sliki: med urejanjem novih prostorov.
Občinsko organizacijo SZDL je dve minuli mandatni obdobji uspešno vodil Slavko Štrukelj, sprva kot sekretar, nato štiri leta kot predsednik. Zdaj odhaja v pokoj, v SZDL pa mu je zaupana še vrsta dolžnosti V zahvalo za dosedanje delo mu je bilo m konferenci izrečenih več pohval, med njimi tudi predstavnika republiške konference SZDL Zorana Solna.
SirVNI&l VKSTNK
Nesporen napredek
8. julija bo na Raki osrednja proslava v počastitev dneva borca krške občine. Ob 10. uri bodo odkrili spomenik izgnancem, talcem in borcem. Za slavnostni govor so zaprosili sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca.
Predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev Raka Janez Gorenc ne skriva zadovoljstva, da bodo slednjič na lepem prostoru pred novo šolo odkrili ta spomenik. »Te kraje je zajel zloglasni preseljevalni pas. Iz Nemčije, predvsem Slezije, se ni vrnilo okrog 150 domačinov. Tisti, ki so se vrnili, so našli opustošene in zanemarjene domačije,” prepoveduje Gorenc. Sam je okusil bridkosti italijanskih zaporov. Kadar govori otrokom ob raznih srečanjih in obujanju spominov, ne more mimo primerjave s tistim, kar je bilo nekdaj, in tem, kako je danes. »Napredek je nesporen,” poudari in navede, kako so še v njegovi mladosti šolarji nosili hlače iz hodnega platna, vsi na domačiji pa so bili obuti v obuvala z istega ravnega kopita. »Večina naših cest je že asfaltiranih. Pot na Mikote je bila pred časom tako slaba, da so bolnike nosili na n< -šilih, ker rešilec ni mogel tja. Sedaj so krajani Zaloke in Mi.-.ot sami segli v žep in prispevali 100 tisočakov, da se asfaltira z c ružbeno pomočjo še cesta pvati Rimšu,” navaja sano zadnjo akcijo.
A. ŽELEZNIK
Janez Gorenc
Bodo gasilci dobili več denarja?
Razvoj gospodarstva terja sodobno tehnično opremljeno gasilsko službo - Zato bodo žanjo namenili več sredstev — Povečala naj bi se prispevna stopnja
Danes in jutri bodo v Trebnjem ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati zbora združenega dela in krajevnii
skupnosti, ki bodo imeli sejo jutri, bodo obravnavali med drugim tudi poročilo o reali ariji programa Samoupravne interesne
skupnosti za varstvo pred požarom v preteklem letu, finančni načrt let -----------------  “
CESTA DO PRAZNIKA - V krajevni skupnosti Raka so zadnja leta posodobili že precej cest. Trenutno pospešeno potekajo dela na cesti od Zaloke do Rimša. (na sliki) Asfaltirati nameravajo tudi cesto skozi Sela. (Foto: Železnik)	\
za leto 1979 in predlog odloka o povečanju prispevne stopnje za financiranje te skupnosti.
naj bi vsekakor šel za izobraževanje kadrov in njihovo operativno usposabljanje.
Sredstva bodo namenili tudi za pomoč gasilskim društvom, ki bodo nakupila še nove motorne brizgalne, cevi in prevoza sredstva.
Iz kraja v kraj
TOKRAT DRUGAČE - Nova številka sindikalnih »Informacij” ima enovito vsebino. V celoti je namreč posvečena izumiteljstvu, tehničnim izboljšavam in koristnim predlogom oziroma njltovim predlagateljem, ki so pred dnevi dobili priznanja in nagrade.
ŠESTKRAT 25 - Med krvodajalci je bSo letos 6 takih, ki so darovali kn 25-krat To so: Rafael Novak, Janez Uršič, Jože Žnideršič, Vinko Žnideršič, Stanko Medvešek in Rudi Samec.
VEC, KOT SMO ZAPISALI -Podatki o številu občanov, ki so prejeli krvodajalske znake in smo jih
nihinvili V nroiinii	—	2__Lil:
objavili v prejšnji številki niso”bfli popolni V Krškem in_na Senovem
C ^	aai
so jih skupaj podelili 271.
VSI ZA BOJ PROTI TOČI
Delegati krške občinske skupščine podpirajo osnutek republiškega zakona o izgradnji sistema za obrambo pred točo. Izgradnja sistema po branjenih območjih bo kmetijstvo in gospodarstvo nasploh lahko rešilo hude naravne ujme. Koristi vsekakor ne bodo imeli le na teh območjih. Pridelovarije hrane je že v sedanjih načrtih prednostna naloga; če jo, denimo, prizadene toča, je bo manjkalo vsem. Kmetijstvo je praviloma na rev-nejšSi območjih. Tudi zategadelj so v razpravi o osnutku tega zakona v Krškem menili, da financiranje sistema za obrambo pred točo ne bi smelo bremeniti le branjenih Območij.
Samoupravna interesna skupnost izvaja na področju te družbeno izredno pomembne dejavnosti vrsto nalog, zlasti pri preprečevanju požarov, vzgoji gasilskega kadra, vključevanju v programe delovanja civilne zaščite, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vse te naloge in zadolžitve zavzemajo vse večji obseg, finančnii sredstev pa je razmeroma vedno manj. Doslej je namreč prejemala v skladu s samoupravnim sporazumom in občinskim odlokom le 0,20 odst. iz dohodka OZD. Ker pa se z uvajanjem nove tehnologije, z uporabo vnetljivih tekočin, z razvojem gospodarstva na splošno, vedno bolj
veča potreba po učinkoviti in sodobno tehnično opremljeni gasilski službi, je treba misliti na povečanje teh sredstev. Zato bo samoupravna interesna skupnost na seji predlagala delegatom obeh zborov občinske skupščine, naj sprejmejo sklep o povečanju teh sredstev: od sedanjih 0,20 odst. naj bi se povečala na 0,30 odst
Samoupravna interesna skupnost bi s temi sredstvi sodelovala pri nakupu novega gasilskega avtomobila, denar bi vložila v gradnjo doma družbene samozaščite, z okoli 150.000 dkiarji pa naj bi sodelovala tudi pri financiranju programa občinske gasilske zveze. Največji del
VOJAKI GOSTUJEJO - V petek ob 20. uri bo v Delavskem domu
kultumozabavna prireditev .Računajte na nas!” Pripravili so jo člani Vojaškega kluba iz Cerkelj, folklorna skupina iz Artič ter oktet Boštanjski fantje.
POSLEJ ŠE KOMUNALNA SKUPNOST
KMALU PO ASFALTU - Promet od novega mostu mimo dijaškega doma so preusmerili na spodnjo cesto, dokler zgornje ne bodo asfaltirali. Kaže, da so se Krčani naveličali »dobrih” starih časov, na
KRŠKI
TEDNIK
katere jih je vsak dan znova akad
spominjal makadam. Pa še celo tako pozorni so bili, da so ga polivali! Za avti se je kadilo samo ob sobotah in nedeljah, ko so bili delavci prosti
Minuli teden so se v Krškem sestali delegati komunalne samoupravne skupnosti. Ustanovitev te skupnosti so odlagali več let. Za predsednika skupščine so izvolili Jožeta Račiča, predsednik zbora uporabnikov je postal Vlado Vogrinc, izvajalcev pa Lojze Kerin. Za predsednika izvršnega odbora so izvolili Hermana Pregla. Poklicni tajnik te skupnosti bo Peter Cesar, ki opravlja te naloge hkrati tudi za stanovanjsko skupnost.
OH, TI SUHCI!
Pred dnevi bi se bili morali na nogometni tekmi v Velikem Gabru pomeriti enajsterici suhih in debelih. Na veliko razočaranje napetih športnih trenutkov pričakujočega občinstva je tekma odpadla Iz neuradnih krogov se je izvedelo, da ima prste vmes življenjski standard: suhci namreč nikakor niso zbrali dovolj mož za polnoštevilno ekipo, četudi so bojda pretaknili vso bližnjo in daljno okolico.
SOLIDNA
UVRSTITEV
Na republiškem taktičnem tdi-movanju občinskih ekip Zveze rf zervnih vojaških starešin se j® trebanjska ekipa uvrstila na solidno 31. mesto.
NA MORJU SEDEM TREBELJANOV
.ar"*
CESTA BO NARED DO ROKA — Cestno podjetje, ki gradi cesto proti Selom-Sumberku, hiti na vso moč. Tako bo cesta, ki s«*o krajani te najbolj odmaknjene krajevne skupnosti v trebanjski občini še kako potrebovali, kmalu lahko približala te kraje ne samo občinskemu središču, marveč tudi delovna mesta delavcem, ki se po njej vozijo na delo.
Šole v naravi v Tašaleri pri PulJ11 se bo udeležilo tudi 7 učencev s Trebelnega. Starši imajo za tako obliko dopolnilnega izobraževanja vse večje razumevanje, še posebn? zato, ker je treba zanj prispe*** ej 500 dinarjev.. Ostale stroške n^Tup-krije občinska izobraževalna ** nost.
mnogim
TREBANJSKE NOVICE
Najmanj pet obiskov na leto
Ocena dela v SZDL trebanjske občine pozitivna, toda ne brez kritičnih pripomb
Krajevne volilne konference SZDL so v trebanjski občini zaključili pred nedavnim, občinsko volilno konferenco pa so izpdjali ta teden. £ volitvami se bo v orgaiuh Socialistične zveze izmenjalo nekako polovico aktivistov, zato je zdaj primeren trenutek za pogled na njiiovo minulo aktivnost, hkrati pa tudi spoznavanje njihovih bodočih načrtov.
Predsednik Občinske konference SZDL Trebnje Tomaž Plazar je povedal, da je bilo delovanje SZDL v preteklem obdobju vsekakor pozitivno. Zlasti označuje to obdobje razgibana politična aktivnost tako na območju vse občine kot tudi v krajevnih skupnostih in krajevnih konferencah SZDL. Socialistična zveza se je v tem obdobju vključevala tako v pripravo skupščinskih volitev, volitev v organe krajevnih skupnosti, SZDL in pripravo občinskega referenduma za samoprispevek ter več krajevnih samoprispevkov. Še posebej rnočno pa se je angažirala pri utijevanju delegatskega sistema, samoupravljanja v krajevnih skupnostih in krepitvi organizacijskih sposobnosti.
„Seveda ocena ne more biti popolnoma brez kritičnih pri-
Trava na,
Ljudski glas, da kmetije zlasti v bolj odročnih predelih vse bolj propadajo, se sliši obrabljeno, skoraj brez resnične podlage. Naše vedenje o dolenjskem, pa tudi ostalem slovenskem podeželju je pogosto samo tako veliko, kolikor daleč sega pogled skoz okno drvečega avtomobila: tedaj vidimo razkošno zelenje pokrajine, idilične vasice in plodna polja, skoraj nič pa ne izvemo o življenju onkraj tega pogleda.
Prav tako je je zgodilo Antonu Puclju iz Repelj ob cesti, ki pelje od Biča proti Žužemberku. Pogosto je bral o ostarelih in osamljenih ljudeh, nikoli pa si ni mislil, da bo prvi v vasi doživel to neprijetno usolo. Sele zdaj je spoznal trpko resničnost časopisnih zapisov o samoti, propadlih kmetijah.
Že dve leti živi sam na kmetiji Zena mu je umrla pred tremi leti, otroci so šli po svetu. Dva sinova sta v Ljubljani, hči se je primožila v neko bližnjo vas. Čeprav je sam, še vedno redi dve kravi, telico in konja, toda polja, ki so vpila kdove koliko znoja njega samega in njegovih prednikov, da so ostala plodna, prerašč a zdaj trava.
„1, kaj čem narediti? Verjetno bom vse skupaj prodal, ko bom imel vsega zadosti,” pove Pucelj in z jezika mu ne gre beseda »obnemogel”. Preveliko bolečino bi mu povzročilo že zdavnaj domišljeno, toda nikoli izrečeno spoznanje o koncu domačije.
Okoli njegove kmetije je vse zelo vzorno, celo prevzorno pospravljeno, tako da se človek vpraša, ali sploh kdo tukaj živi. Da. tu ni znamenj polnega, kipečega življenja. Ves ta red izvira iz Pucljeve nuje in spoznanja, da nikakor ne sme obmiro-
vati Prav zato so ti ljudje kot po pravilu ved 10 na tekočem z vsi mi dogodki, prav zato tako pozorno berejo vse časopise, še posebno rrij pa spregovorijo z mimoidočim. Samota, o kateri Pucelj nik >li ne govori, ni za človeka. Pa čeprav, tako se zdi včasih, ohranja bistrino pogleda in ostrino pameti dalj kot varno spravljenost v toplo domače ognjišče-Pucelj pravi, da doslej res še ni potreboval pomoči odbora za medsebojno sosedsko pomoč, tako pomoč rabijo resnično obnemogli Pravi, da bo šel nekoč k hčerki Kdaj se bo to zgodilo, še ne ve, toda do takrat bo na kmetiji le živel sam.
J. SIMČIČ
18
pomb. Še vse premalo naših moči smo posvečali razvoju manj razvitih območij v naši občini, kar pa je ta trenutek že tudi drugače. Sprejeli smo program razvoja teh območij in tudi družbeni dogovor. Prvi določeni rezultati dogovorov se že kažejo, saj bo na temelju tega dogovora marsikatera vas dobila boljšo cesto, tako na Trebelnem, Selih—Šumberku, Svetinjah. Prav ta akcija je spet zbudila sveže moči v krajevnih skupnostih, kjer je ponekod prevladala apatija. Zato imajo te akcije tudi velik političen pomen, ne samo materialnega,” je dodal Plazar.
kami dela naj bi zaživele tudi sekcije v krajevnih konferencah, ki so zadolžene za posamezna vprašanja. Podobno naj bi se okrepilo del o koordinacijskih odborov pri občinski konferenci, med katerimi delajo le nekateri.
Plazar je še posebej poudaril, da bodo morah v prihodnjem obdobju skrbeti za razvoj delegatskih odnosov in sistema informiranja. Pričakovati je, da bodo že do konca leta na tem področju naredili prve korake. Razmišljajo namreč, da bi v trebanjski občini začeli izdajati posebno glasilo, ki ne bi bilo namenjeno samo delegatom, marveč tudi ostalim občanom.
J. S.
ODDAJA O MOKRONOGU
Tomaž Plazar
Prav gotovo delo v krajevnih konferencah SZDL in vaških odborih ne bi bilo tako uspešno, če bi ga sproti ne preverjali, iskali v njem šibke točke in jih tudi sproti odpravljali. V zadnjih dveh letih se je zvrstilo v vsaki krajevni skupnosti po 5 obiskovalcev na leto, na obiskih krajevnih skupnosti pa je sodelovalo več kot sto aktivistov. Z njimi bodo nadaljevali Za prihodnost ostaja naloga, da okrepijo delo SZDL v občinskem in krajevnem merilu tako, da bo vanjo vključenih še več ljudi kot doslej. K podružb-ljanju političnega dela pa bo prav gotovo prispevalo tudi kolektivno vodstvo. Med obli-
Pred kratkim so v Mokronogu ljubljanski televizijci posneli oddajo Iz domačih krajev, v kateri so prikazali Mokronog in njegovo zgodovino. V oddaji bo sodeloval tudi domači pevski zbor.
V__________________________y
ORIENTACIJSKI POHOD V MOKRONOGU
22. junija so v Mokronogu v organizaciji TVD Partizan izvedli orientacijski pohod mladine do La-kenc. Na pohodu je sodelovalo 10 ekip, najboljša je bila ekipa odbojkarjev, 2. mesto so zasedli člani ekipe osnovne šole Mokronog, na 3. mesto pa so se uvTstili vojaki.
BRIGADA RDEČEGA KRIŽA NA MDA
Tako kot na vsaki mladinski akciji v Suhi krajini bodo tudi letos organizirali brigado Rdečega križa. Ta brigada bo v Dobrniču delovala od 8. julija do 4. avgusta. Razdeljena bo na dve enoti: socialno in vzgojno-varstveno. Vzgojnovarstveni del te brigade bo za tamkajšnje malčke organiziral otroški vrtec, v katerega se bodo lahko vključili vsi predšolski otroci.
ŽETEV V DEŽJU — Živina nikoli ne vpraša, kako je gospodar prišel do krme, sploh pa ne sprašuje, kako bo prišel do nje. Resnica je samo ta, da krmo potrebuje. Zato sta tile dve žanjici iz Podšumberka pohiteli na njivo kljub dežju. Semenske detelje sta se lotili kar s sipi. Povedali sta, da se delo ne da povsod opraviti s stroji. Fanta pa sta bila hkrati za varstvo in za družbo. (Foto: J. Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
KREPKA JUHA — Močno deževje, ki je končno le začelo namakati žejna polja, se pozna tudi v marsikateri juhi Pa ne da bi bila ta juha zaradi oblUice meteorskih voda kaj slabša, nasprotno! Zaradi dežja morajo vodo klorirati bolj kot sicer in juhe, ki jih kuhajo iz te vode, so zato seveda veliko bolj krepke; n& primer: v trebanjskem obratu družbene prehrane je bila juha zaradi ldora tako močna, da je marsikdo s šibkejšim želodcem ni mogd spraviti po grlu.
ZDAJ VERJAMEJO - Se pred nedavnim marsikateri občan ni verjel, da bo do Repč kdaj speljana cesta. Toda zdaj, ko vidijo gradbene stroje, kako pridno rijejo novo traso
za cesto, vendarle verjamejo. Tudi do gostilne Marije Cugelj bo laže priti
CESTARJI KOMAJ DOHAJAJO - V trebanjski občini so se cestarji lotili toliko del, da komaj dohajajo dela. Na cesti proti Selom-Sumber-ku so morali finišer kar ustaviti, dokler ni tovornjak pripeljal nove asfaltne mase.
NAJPREJ DOMOVINO - Učitelji trebanjske in mirenske osemletke tudi v življenju ravnajo tako, kot učijo. Tako se bodo za izlet, ki ga prireja osnovna organizacija sindikata, odpravili po Jugoslaviji, v Džer-dap in Beograd. Najprej je treba spoznati domovino, šele potem tujino!
TREBANJSKE NOVICE
OREHOVCANI
ASFALTIRAJO
Pred kratkim so v Orehovici asfaltirali šolsko igrišče, nato pa še cesto do vasi Pristava in Gor. Mokro polje in del ceste proti Loki v skupni dolžni poldrugi kilometer. Pri vseh delih so prizadevno pomagali krajani. Če bo šlo po sreči, dobi še to jesen asfalt tudi vas Loka. Orehovi-ška krajevna skupnost si prizadeva, da bi čimprej modernizirali vse krajevne ceste. V celotni krajevni skupnosti pa ima že vsaka vas vodovod.
P. M.
IZ ŠENTJERNEJA
ASFALTIRALI ULICE - Sent-jemejska krajevna skupnost je poskrbela, da so asfaltirali nekaj cest v samem kraju, asfalt pa sta dobili še vasi Dobravica in Razdrto. K napredku so največ pripomogli krajani s prostovoljnimi prispevki.
KOLIKO ČASA ŠE V TEMI? -Negodovanje je upravičeno, saj cestna razsvetljava že nekaj dni ne sveti.
ŠKOCJANSKI GASILCI GRADIJO - Sodoben in prostoren gasilski dom so začeli graditi v Škocjanu. Les za celotno ostrešje so darovali občani, gasilci in mladina pa večkrat udarniško delajo. Otvoritev doma je predvidena maja 1980. (Foto: Polde Miklič)
ČAKAJO NA NESREČO? -Ljudje spri ne pop
hišo št 4U. Se mora res poprej udreti tovornjaku ali šolskemu avtobusu?
P. M.
je sprašujejo, zakai odgovorni opravijo jaška kanalizacije pred št 40. Se mora res poprej
Ena Sola manj
Podružnična šola Drča bo začasno prenehala delati
Ker število učencev podružnične šole na Drči pri Šentjerneju že nekaj let upada in so imeli letos samo še 12 učencev s kombiniranim poukom v 3. in 4. razredu, so sklenili šolo začasno zapreti.
Že v letošnjem šolskem letu so osem učencev 1. in 2. razreda prešolali v Šentjernej, po novem p* bodo morali vsi do preklica v matično šolo. Kakor so sklenili delegati občinske skupščine v vseh treh zborih, bo šola na Drči 31-avgusta letos zaprla svoja vrata. Kaže, da do leta 1985 v tamkajšnjih vaseh in zaselkih ne bo več, ampak š e manj šoloobveznih otrok, zato so starši in vaščani dali soglasje k takemu ukrepu.
Šolarje z Drče do Šentjerneja vozili, nedvomno pa je, da bodo v sodobno organizirani šoli deležni tudi kvalitetnejšega pouka.
VIDNO BREZ ANALIZ
O gradivih, ki prihajajo v roke delegatom, je bilo izdelanih že nekaj poročil in analiz, nihče pa se ni doslej spomnil preprostega sredstva za ugotavljanje primernosti gradiv, kot ga je te dni predlagal občan Franc K. „Jaz na sejah samo pogledam po dvorani, pa takoj vidim, če je gradivo v redu di ne. Če jih več očitno spi, nekaj pa zdeha, potem je gradivo napisano tako, da ga nihče ne razume. To velja tudi za poslušanje govorov in za tolmačenje raznih poročil,... ”
Kaj bomo jedli?
Zahtevajo prepoved gradnje na dobri zemlji
Ker za_dnja leta v novomeški občini promet z zemljišči močno narašča, pri tem pa se že tako majhna kmetijska posestva še drobijo, je pred kratim razpravljal o tem Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi, ki dela pri občinski konferenci SZDL. Stališča sveta je v kratkem razložil predsednik Jože Beg:
„Nujno je zaustaviti drobljenje parcel in onemo gočiti gradnjo na dobrih obdelovalnih površinah, sicer zdaj zdaj ne bo kje kmetovati. Potem se bomo spraševali, po čigavi krivdi je do tega prišlo. Pridelovanje hrane v novomeški občini že tako pada, če pa bomo dovoljevali zidati še na kompleksih, primernih za kmetijstvo, bo pridelovanje hrane ogroženo.
Jože Beg:	„Skrbi	nas
drobljenje kmečkih parcel.“
V zvezi s to problematiko je svet zavzel tudi odklonilno stališče do zazidave v vasi Krka. Blizu hleva, kjer že gojijo 18 glav, je predvidena še manjša farma, zraven pa bo skupina meščanov gradila stanovanjske hiše. To se nam ne zdi prav. Vemo, da je pritisk graditeljev močan in da se povsem ne bo dalo ogniti pozidavi njiv, vendar menimo, da bi morali kmetijske površine načrtneje pozidavati. V novem družbenem planu bo vsekakor potrebno natanko določiti, v katerih krajih je pozidava kmetijskih površin družbeno sprejemljiva.
Svet za kmetijstvo je pismeno priporočil izvršnemu svetu občinske skupščine in Zavodu za družbeno planiranje, naj ukrepata, dokler je še čas. Ker razne službe doslej niso skladno delovale, je bilo v preteklosti več primerov, kakršen je vas Krka, občani pa so negodovali. Kritike žal niso rod3e dosti sadov, zato naš svet meni, da je zadnji čas začeti spoštovati predpise. Te namreč imamo."
R. B.
Zaplanirano planiranje
Prve tehtne pripombe k sistemu planiranja, za nove pa jo čas do 10. julija — Razprava v skupščini
Zbor združenega dela novomeške občinske skupščine je 20. junija v rekordnem času opravil sejo, čeravno je imela 10 točk dnevnega jeda. V eni uri je bilo vse dogovoijeno in sklenjeno.
Delegacija tovarne Krka, ki prihaja na skupščine vselej dobro pripravljena, je imela tudi tokrat več pripomb, ki pa so jih podprli še drugi. Tako so na primer ob sprejemu odloka o uvedbi samoprispevka za gradnjo šol (po referendumu) zahtevali naj bo zapisano, da se mora o tako zbranih sredstvih občanov in delovnih ljudi vsaj enkrat na leto natančno poročati in to v javnem glasilu.
Ko pa so obravnavali osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja, ki bo predvidoma že julija letos prejet v republiški skupščini, so opozorili zlasti na zapleten in dolgotrajen način sprejemanja planskih dokumentov. Če bo zdajšnji osnutek obveljal, bodo morali v tozdih za sprejem plana sedemkrat razpravljati na zborih delovnih ljudi enkrat pa glasovati na referendumu. To gotovo ni smotrno. Na seji so poudarili da je za pripombe k temu osnutku zakona čas še do 10. julija,
NOVO IME ZA P REVOLSKO ŠOLO
Na pobudo osnovne šole Prevole je bil na nedavnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Novo mesto sprejet sklep, da se šola poimenuje po I. slovenski artilerijski brigadi po lateri se je doslej že imenoval pionirski odred in s katero šola že dalj časa uspešno sodeluje. Slovesen „krst” bo šola dočakala 2. septembra, ob proslavi 35-letnice ustanovitve I. slovenske artilerijske brigade in ob zaključku mladinske delovne akcije Suha krajina 79.
sprejemajo pa jih v občinski skupščini
Pričakovati je namreč, da se bo usul pravi plaz kritike na sistem planiranja, ko bo potrebno začeti z delom, medtem ko zdaj v večini delovnih organizacij o planih samo govorijo, naredili pa niso še skoro nič. Tako je bilo namreč poročilo oddelka za gospodarstvo, ki so ga sporočili delegatom.
EDEN GRE, DRUGI PREVZEMA
Alojz Pucelj, načelnik geodetske uprave v Novem mestu, je prosil za razrešitev dolžnosti kar so delegati občinske skupščine z razumevanjem sprejeli Namesto njega bo vrtilka dolžnosti načelnika geodetske uprave Jožica Auerspeiger, prav tako i n ženirka geodezije. Do zamenjave bo prišlo s 1. julflem.
Ugodnejše za borce
Kaj prinaša novi odlok
V novem občinskem odloku, ki skrbi za udeležbo NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane, sprejetem 20. junija, je nekaj novih ugodnosti za borce. Dana je možnost izjemnega podeljevanja priznavalnin tudi tistim borcem, ki imajo priznano posebno dobo v enojnem š tetju. Ugodnejše je tudi to, da se pri določanju priznavalnine odslej upošteva le dohodek upravičenca in zakonca, ne pa več dohodek vseh družinskih članov. Izjemoma lahko obdrže priznavalnino tudi borci, čeravno'bi jo bilo glede na spremenjene ekonomske razmere ukiniti ali znižati če gre za starost, bolezen ali izjemne zasluge med NOB. Priznavalnino bodo po novem dobivali tudi družinski člani padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, če so pridobitno nezmožni in če izpolnjujejo ostale pogoje. Te novosti bodo upoštevane od 1* januarja 1979 dalje.
Novomeška kronika
NIKAR V DEŽJU - Hoja po Partizanski cesti ob vsakem dežju pomeni, da boš pošteno oškropljen-Ob krajeh se nabere toliko vode, da se ji vozila nikakor ne morejo umakniti. Podoben primer je na Cesti herojev, na poti od zadnjih hiš do pokopališča. Ob številnih olepševalnih delih v mestu na tako hude pomanjkljivosti ne bi smeli pozabiti.
SE ŽE SELIJO - V novo občinsko stavbo, ki je bfla nekdaj koman-
nudba borovnic. Prodajali so jih po 30 do 40 din liter, medtem ko so kupci spraševali za gobe, a jih ni bilo. Cene se še ne nižajo, tako veljajo breskve še vedno 50 dinarjev, marelice 60 din, paradižnik 39 din kg, krompir je po 19 din itd.
 J selijo. Na njihove zdajšnje zasilne prostore pa že komaj čakajo novi interesenti TE TEDEN PRETEŽNO DEKLICE - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Lilijana Milenkovič z Drske 46 - Jeleno; Vera Bregar iz Ulice pod Trško goro 47 -Gregorja; Lidija Bevc iz Germove 5 - Sandro; Majda Markovič z Brega 13 — Heleno in Breda Dominko iz Ulice Majde Šilc 20 - Jano.
VELIKO BOROVNIC, GOB PA NIČ - V ponedeljek je bila na novomeški tržnici zelo dobra po-
Ena D__r_ ^	_
čudnega, če je v Šentjerneju precej dolgolascev. Nimajo nit* enega frizeija in morajo za te stvari V 20 lnlnm»tmv *AAMer
no Novo
ometrov oddal j e-mesto...
DOLENJSKI LIST
Padlim dolžno spoštovanje
Letos 275 tisočakov za urejanje partizanskih grobov Najprej natančen popis, potem družbeni dogovor
—
Čeprav so v črnomaljski občini Pred leti že sprejeli odlok o varstvu * vzdrževanju kulturnih spomeni-ov> ki zajema tudi vzdrževanje ^minskih obeležij padlim borcem ^odnoosvobod ilne vojne, za to pa J® bile zadolžene razne ustanove, pajevne skupnosti, šole in drugi, se j* izkazalo, da to ni potekalo tako,
Qt bi želelL Zato se v Črnomlju ^vzemajo, da bi sprejeli družbeni “ogovor, ki bo vse podpisnike 'bolj fcvezoval.
Pred sprejemom tega družbenega ‘■ogovora pa je potrebno izdelati bančno evidenco grobov in gro-.
ZA NADALJNJO KREPITEV ZK
Jutri bo v Črnomlju seja občinske konference ZKS, na kateri bodo •"ed drugim sprejeli sklepe o nadaljuj* krepitvi vloge in delovanja Zveze komunistov v občini Na dnevnem [edu je tudi program dela OK ZK za obdobje avgust - december, kadrov-s*e spremembe v OK ZK in njenih °iganih ter obravnava ocene idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK * zadnjem izobraževalnem obdobju “j1 nadaljnje naloge na tem področ-
o URBANISTIČNIH DOKUMENTIH
Seja črnomaljskega izvršnega sve-® 22. junija je bila posvečena Pfoblematiki urbanizma v občini. eseda je tekla o urbanističnem načrvu Črnomlja, o urbanističnem [edu v občini, na dnevnem redu je “ predlog urbanističnega programa °očine, izvršni svet pa je zavzel tudi stališč e do pripomb občanov v javni Opravi o teh urbanističnih dokumentih.
120 OTROK BO LETOVALO
V organizaciji občinske Zveze Nateljev mladine bo letos iz tnomajjske občine na Debelem rtiču, v Fazanu in v Kranjski gori etovalo okoli 120 otrok. Prva ^pina 23 otrok je odšla na ^-dneVno letovanje na Debeli rtič Joboto, 23. juijja.
bišč borcev NOV, borcev za severno , mejo, slovenskili vojnih dobrovolj-cev, pripadnikov bivše jugoslovanske vojske, padlih v boju s sovražnikom, internirancev in drugih žrtev fašističnega nasilja ter predvojnih revolucionarjev, žrtev političnega nasilja. To med drugim zahteva tudi lani sprejeti zakon o grobovih in grobiščih borcev.
Na občini so že sprejeli program urejanja in vzdrževanja grobov in grobišč za letošnje leto; za uresničitev tega bodo iz proračuna občine zagotovili 275 tisočakov. Največ, 140.000 dinarjev, bo šlo za dokončanje del pri popravilu osrednjega belokranjskega spomenika padlim borcem NOV na črnomaljskem Gričku; ostala potrebna sredstva za restavracijo tega spomenika so zagotovljena v okviru kulturne skupnosti. Prav tako bodo letos postavili spomenik padlim borcem na pokopališču v Starem trgu, uredili grob hrvaškega partizana na pokopališču na Preloki ter grobnico Ivana Komarja na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi.
MIRKO JELENIČ -PREDSEDNIK OK SZDL
Na zadnji seji OK SZDL Črnomelj, ki šteje 51 delegatov, so med drugim izvolili predsedstvo občinske konference. Za predsednika OK SZDL so izvolili dosedanjega predsednika Mirka Jeleniča, za podpredsednico Tončko Mrzljak, za sekretarja pa Janeza Stariho. Poleg teh treh so v 16-članskem predsedstvu še: Jure Perko, Rade Vrlinič, Franc Košir, Niko Požek, lože Urh, Jule Novak, Janez Dragoš, Danilo Rus, Mirko Mihelič, Miro Doltar, Slavica Badjuk, Franc Stajdohar in Franc Moljk.
OBRTNIŠKI PIKNIK
Črnomaljsko Združenje samostojnih obrtnikov prireja v nedeljo, 1. julija, zabavo pri Prokšljevem mlinu v Učakovcih pri Vinici, kjer bo za dobro jedačo in pijačo izdatno poskrbljeno, združene vabi na piknik vse obrtnike in pri njih zaposlene. Začetek bo ob 9. uri.
O RAZVOJU ČRMOŠNJIC
Prejšnji torek so se v Črmošnjicah sestali predstavniki črnomaljske in novomeške občine, črnomaljskega Viatorja in „Krke“ iz Novega mesta, sestanka pa se je udeležil tudi Franc Leskovšek-Luka. Govor je bil o, razvoju širšega turistično-rekreadj-skega območja Črmošnjic. Do septembra, ko se bodo spet sestali, naj bi bia izdelana študija o možnostih takega razvoja na tem območju.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NOVA FOLKLORA? - Po sobotnem večernem kresovanju, ki se je v obliki take ali drugačne zabave zavleklo v zgodnje nedeljske ure -bila je kot nalašč kresna noč - se Črnomaljci pritožujejo, da skušajo v glavnem vsako leto isti mladi razgrajači starim obredjem dodati nove ..folklorne" elemente:	razbijanje
steklenine, uničevanje nasadov na prireditvenem prostoru, juijevanj-skih zastav. Vsi se zavzemajo, da je treba tem objestnežem čim prej stopiti na prste in ne dovoliti, da bi se ustanavljale tovrstne ..folklorne" skupine.
JURJEVANJE IN KOMUNALNA DELA - Tega, kar so letos naredili Preločani, gotovo niso našli v ljudskem izročilu. Njihova folklorna skupina je nastopila skoraj na vseh prireditvah, za sodelovanje na zadnjem jurjevanju pa so postavili pogoj: pridemo, če bodo v vasi narejena nekatera komunalna dela. Ker jurjevanje kot kulturna prireditev nima nobene zveze s posodabljanjem cest in podobnimi komunalnimi zadevami, Preločani niso prijeli za tamburice in oblekli narodnih noš.
VSTOPNINE PA NE - Večini obiskovalcev juijevanja je jasno, da taka prireditev ni poceni in se ne samo ne izmikajo plačati vstopnino,
redki - ki so mladince, ko so pobirali vstopnino, nadirali in niso hoteli plačati borih 20 dinarjev za vstopnino in značko. Med njimi je bil tudi uspešen obrtnik, ki ni znan po tem, da bi trpel kakšno pomanjkanje .. .
Gasilci so pripravljeni
Uspelo občinsko gasilsko tekmovanje na Krasincu
V počastitev kongresa Gasilske zveze Slovenije, 60-letnice KPJ-ZKJ, SKOJ in združenih sindikatov Jugoslavije je pripravila Gasil-ska zveza Metlika na Krasincu občinsko tekmovanje pionirjev, čla-^ in članov teritorialnih in indu-^tiskih gasilskih enot.
Pionirke in pionirje so poslala na stanovanje gasilska društva iz Porcija, Gradca, Lokvice, Suhorja, ^asinca in Metlike, moške ekipa so Prišle iz Krasinca, Drašič, Metlike, odzemlja,	Božakovega, Jugorja,
| .radca, Dobravic, Suhorja, Rosal-Radoviče, Otoka, Slamne vasi, j ^ostka, Dragomlje vasi, Krimske vasi, Lokvice in z Grabrovcu g .ske ekipa pa so tekmovale za galska društva iz Gradca, Dobrrvic, Votu Ce’ Božakovega „Beti”, No-*«ks in Novoles so imeli med jnujočimi moške ekipe, delovne JBanizacije	Novoteks, Beti in
|	pa tudi ženske.
vsej zadevi gotovo ni toliko ,	^»nbno,	kdo je bfl prvi, kdo
i	j ^8* 'in kdo zadnji, važnejše je
v^°' le bflo na Krasincu zelo Pok 5teva° tekmujočih ekip, ki so |	veliko	znanja, spretnosti in
pJVravJjenosti. Gotovo zaslužijo še nj**no priznanje pionirke in pio-da o dekletih in ženskah sploh Zgubljamo besed. Tekmovanje
na Krasincu je pokazalo, da se v naši občini veliko deTa na področju gasilstva, da je to delo sistematično, saj zajema vse starostne skupine, da so uspehi vidni na vsakem koraku, da so gasilci v naši občini dobesedno razumeli stavek: „Nič nas ne sme presenetiti.” Da je tako, so dokazala že neštetokrat naša gasilska društva, ko je bilo treba očuvati družbeno in zasebno lastnino, poleg tega pa seje prav po zaslugi gasilstva zasidrala v ljudeh preventivna zavest. Ob takšnem razmahu korak nazaj ni mogoč, gasilstvo se bo še naprej razvijalo, kar je brez dvoma razveseljivo in vredno pohvale.
TONI GAŠPERIČ
V KOLPI SE NAMAKA STA-
RO IN MLADO, največ pozornosti pa so vzbudili zadnji čas posamezni mladi, ki so odvrgli tradi-
cionalne kopalke in so se zabrisali v vodo, kot bi bili rojeni pred petimi minutami. Moralistom je zastal za trenutek dih, ko pa so prišli spet do kisika, so se zapodili za nagci, da bi si napasli oči na goli pregrešnosti. Na podzemeljskem kopališču je bilo dekie ,.zgoraj brez prava atrakcija, ki bi jo moral primerno nagraditi Viator, saj se je število kopalcev in s tem tudi pivcev očitno povečalo.
V BOJU Z OGNJEM - Na gasilskem tekmovanju na
bna mcu so * pomerile tudi ženske ekipe. Med teritorialnimi je * naju<~-i—-•* i-s— /-—J— 1 J I_J— i : — •_
sa
cipa Novo
a Gradca I, med industrijskimi enotami pa je sa. (Foto: P. Riznič)
do njih, ki so sosedi Zvirč. Vendar Prevolčani niso ukrenili ničesar, da bi prišlo do gradnje. Tudi KS Hinje molči. Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto pa KS Struge na dopise ne odgovarja, pač pa je odgovoril IS občinske skupščine Kočevje, da gradnje te ceste nima v letošnjem načrtu.
Žvirčani in Polomčani oz. Stru-žanci so sklenili, da bodo kljub vsemu še letos opravili nekatera dela, zakoličili traso, opravili popis potrebnih del in začeli tudi z deli, saj so v glavnem že dobili soglasja lastnikov zemljišč za gradnjo. Na sestanku so tudi ugotovili, da interesi gojitvenega lovišča „Žitna gora" niso isti kot interesi občanov - lovci se boje, da bi s cesto prišlo sem več divjih lovcev - vendar bo to nesoglasje zelo verjetno kmalu odpravljeno. H gradnji ceste nameravajo krajani pritegniti še mladinske delovne	J.	PRIMC
Cesto nerazvitim krajem
Vasi v Suhi krajini zbližati s cesto in tako omogočiti boljšo obdelavo zemlje ter preprečiti izumiranje teh
krajev
O gradnji ceste Polom—
Žvirče, dolgi okoli 4,5 km, so se pred kratkim dogovaijali predstavnici KS Struge in obči-le Kočevje ter vasi Zvirče v KS Hinje. Kljub vabilu se predstavnici občinske skupščine Novo mesto in skupnosti za r azvoj Suhe krajine niso udeležili sestanka.
Z novo cesto bi imeli Polomčani bliže do trgovine, Žvirčani in sploh Suhokranjci pa precej krajšo zvezo z mestom Kočevje, ki jim je precej bližje kakor Novo mesto. Razen tega bi imeli Žvirčani lažji dostop do svojih njiv in drugih parcel. Se posebno pomembno pa je, da bi Suhokranjci oz. Žvirčani lahko pridobili nova zemljišča in kmetijske objekte na območju Poloma,
Iger Združeno KGP Kočevje opušča kmetovanje.
Polomčani so se že leta dogovarjali s Prevolčani za gradnjo ceste
Mesec dni suše
Le krompirju ni škodila
Po dolgotrajni suši - zadnje izdatno deževje je bilo 2. maja - je šele v juniju redka kratkotrajna ploha v Dragarski dolini namočila zemljo. Sadno drevje je začelo cveteti šele kon;c maja. Večina cvetja pa je zarali suše in visokih temperatur odpadla. S sadno letino ne bo kaj prida, mlajše, slabše zakoreninjeno drevje se je že začelo sušiti.
Kmetje so presajevali sadike zelja in kolerabe na zelnike s pomočjo napornega zalivanja, sicer se ne bi nič prijelo. Še to delo je bilo težko, ker primanjkuje vode.
Pridelek sena bo zaradi suše kar za polovico manjši; na njivskih površinah na tako imenovanih „rebrinah“, pa ni zraslo nič, ker se je na plitvi zemlji vse posušilo. Niti najstarejši krajani ne pomnijo, da bi bil ves mesec maj brez dežja. Edina rastlina, ki lepo kaže, je krompir, ki ga je 13. junija ponoči zalil po cblgem presledku tako težko pričakovani dež.
FRANC KALIČ
občan
vprašuje
medved odgovarja
- To pa ni mogoče, da si bi zaprt zato, ker nisi nič naredi?
— Kako da ne, saj je cesta proti Novemu mestu tudi zaprta, čeprav na njej nič ne
POBRATENJE PRAPOROV -Na nedavni proslavi 25-letnice Lovske družine Mala gora iz
Kočevja je starešina te družine, narodni heroj Jože Boldan-Silni, pripel v znak pobratenja trak na prapor Lovace družine Bučkovd iz Prekmuija. Svečanosti se je udeležilo nad 50 domačih in približno toliko lovcev iz Bučkovcev. (FOTO: PRIMC)
BOGAT PROGRAM
V občini Kočevje so pripravili bogat program dela v počastitev dneva civilne zaščite in akcije „Nič nas ne sme presenetiti". Poročali smo že o vaji RBK ekip, minuli torek popoldne pa je bilo tekmovanje ekip prve medicinske pomoči.
V programu imajo še tekmovanje gasilskih enot, predvajanje filmov, vzgojo pripadnikov enot, izpopolnitev enot in seznanjanje prebivalstva s svojim delom, pa tudi, kako se naj obnašajo v primeru nesreč ali vojne.
Drobne iz Kočevja
RAZSTAVA ZA PRAZNIK -Filatelistično društvo Kočevje se marljivo pripravlja na 30-letnico društva. Proslavili jo bodo ob občinskem prazniku z veliko meddruštveno razstavo znamk in zbirk članov, mladincev in pionirjev. Vsi skrbno urejajo zbirke, v katerih bodo prikazali predvsem jugoslovanske znamke, ki so izšle od leta 1945 do dneva razstave.
KOLESARJE S PLOČNIKOV -Vožnje kolesarjev po pločnikih je treba prepovedati. Pešci že niso nikjer več varni zaradi nekaterih, ki si domišljajo, da jim je vse dovoljeno!
SVET POTROŠNIKOV SE POČIVA — Vsak dan beremo v časopisju, kako v nekaterih krajih uspešno delujejo sveti potrošnikov. Zal za Kočevje tega ni mogoče trditi, čeprav bi imel ta svet dovolj dela.
INSULINA NI — Sladkorni bolniki bodo zašli v težave, ker zopet ‘ primanjkuje insulina.
KOČEVSKE
SPREHOD PO METLIKI
GOSTILNIČAR IN LASTNIK KEGLJIŠČA GABRE BADOVINAC je namestil na svojo hišo svetlobnii napis, ki opozarja mimoidoče in mimovozeče, naj se ustavijo, da ne bi preveč žejni nadaljevali vožnje ali hoje. Ne bi bilo trapasto, da se spomnijo tega tudi v hotelu Bela krajina, saj je njihova reklama tako skopa, da jo tujci mimogrede spregledajo.
UČENKE POKLICNE šole ,3eti” so izdale letos kar štiri številke svojega glasila „Zvita nit”. Zadnja je izšla pred nekaj dnevi. Izdajatelji zaslužijo pohvalo, ki naj jim bo spodbuda za nadaljevanje dela v jeseni. Vmes bodo počitnice, namenjene oddihu in nabiranju moči, da bo „Zvit« nit” jeseni ponovno prišla v roke vsem, ki jo .radi prebirajo.
VEČERI SO TOPLI, pa ni zato nič čudnega, če splete ljudska domišljija zgodbe, ob katerih se človeku ježijo lasje. V pripetljajih, porojenih v preveč vročih glavah, nastopajo pretepači, mrtveci, ki pa
Kmetijski odkup precej upadel
Najuspešneje poslovala le suha roba, medtem ko so ostali brez ostanka dohodka
V prvem trimesečju letos je ribniška kmetijska zadruga poslovala slabše kot v istem obdobju lani. Precej prometa manj je imela trgovina, ker so obnavljali nekatere lokale. Promet jim je upadel kar za 7 odstotkov. Nazadovanje celotnega prihodka so imeli še pri posestvu, transportu in v Loškem potoku. Večji prihodek so zabeležili le pri suhi robi, ki je tudi edina ustvarila nekaj ostanka dohodka, in pri odkupu.
Vendar pa so pri odkupu imeli gube je nastalo zato, ker kupci
Izmišljotine so sicer zabavne, vendar pa gotovo krepko škodijo glavnim junakom, ki so največkrat poimenovani kar s pravim priimkom in imenom. Nekaterim oi bilo treba skrajšati jezik.
LJUBLJANSKI RADIJSKI VAL 202 bo oddajal 4. julija iz Bele krajine. Improvizirani studio bodo imeli radijci v Semiču, kamor bo odšel na pogovor tudi marsikateri Metličan, da bo pomagal predstaviti našo občino radijskim poslušalcem. Metličani so poznani kot dobri in duhoviti sogovorniki, zato se ni bati zadreg, kolcanja in stokanja pred mikrofonom. Sicer pa počakajmo še nekaj dni.
NEMALO LJUDI VPRAŠUJE, kaj bo s staro kino dvorano, ko se bodo predstave preselile v prenovljeni kulturni dom. Vprašanje je umestno, kljuje pa dvom, da bo dobilo kmalu odgovor. Nekdo bo pač moral odgovoriti, pa četudi izsesa odgovor iz mezinca ali pa če se porodi na kakšnem sestanku, kjer bodo sedele glave, odgovorne za te zadeve. Čas pa neusmiljeno mineva.
metliški tednik
večji prihodek v primerjavi z lani le zaradi vi^ih cen. Dejansko oz. količinsko pat je odkup precej upadel, in sicer pri mleku za skoraj 10 odstotkov, pri bikih za 9 odst., teletih za 13 odst. in prašičih kar za 62 odst. Forastel je le pri plemenskih telicah (za 7 odst.) in pri kravah (2a 9,4 odst.), mied-tem ko je pri telicah skoraj povsem enak.
Izguba je letos sicer manjša, kot je bila lani, zato zadruga že sprejema sanacijske ukrepe. Največ iz-
NOVA OPREMA
Za uspešno delo potrebujejo gasilci tudi dobro oz. sodobno opremo in prostore. GD Sodražica bo 18. avgusta praznovalo 80-letnico. Ob tej priložnosti bodo odprli novi dom, dobili pa bodo tudi avtocister-no. V juliju bo tudi GD Ribnica dobilo cisterno, razen tega pa še aparat S-250, vodni top in komandno vozilo. GD Loški ftrtok bo dobilo terensko vozilo. GD Jurjeviča bo praznovalo 70-letnico obstoja 22. julija.
M. G-č
PREJ SUŠA, ZDAJ DEŽ -Najprej je suša nagajala, da )t bS pridelek sena manjši kjt običajno, zdaj, ko je seno v kopicah in „kozolčkii“, pa ja namaka dež. Na fotografiji: tt dni na dolenjevaškem polju. (Foto: J. PRIMC)
niso plačali zadrugi blaga v predpisanem 15-dnevnem roku. Kupci so celo vse slabši plačniki.
Največ izgube, in sicer nad 500.000 din, ima trgovina, ki je obnavljala nekatere lokale.
Med ukrepi, ki jih je KZ storila, da bi izboljšala svoj položaj, naj omenimo le nekatere: prenehali so dajati posojila; sklenili so zmanjšati zaloge blaga in obratna sredstva hitreje obračati; hitrejša bo izstava in poravnava računov. Splošno varčevanje in zmanjšanje materialnih stroškov je nujno.
J. PRIMC
70-LETNICA V SODRAŽICI
V Sodražici so 17. junija proslavili 70-letnico svoje organizirane telesne kulture. Na svečanosti je o zgodovini telesne kulture v tem kraju govoril Ivan Petrič, tajnik občinske konference SZDL Ribnica, razvili pa so tudi društveni prapor. V kulturnem programu so nastopili šolarji in oktet Donit. Proste vaje in športno-telovadne aktivnosti pa so prikazali tudi vsi oddelki TVD Partizan Sodražica.
NOVI KROŠNJAR - Izšla ie peta letošnja številka »Krošnjarja \ glasila mladih ribniške občine. Tokrat ima novo, prijetnejšo obliko, posvečen pa je predvsem dnevu mladosti, delu mladih ter življenju in delu Edvarda Kardelja. Mladi pa žal neradi dopisujejo v svoje glasilo, kar nalaga več skrbi in dela uredniškem odboru. Pred kratkim sta se sestala uredniška odbora ..Mladega Kočevca** in »Krošnjarja" ter se dogovorila o bodočem sodelovanju. Sklenili so tudi, da bosta imeli obe glasili rezerviran prostor za prispevke o mladini iz sosednje občine, se pravi ribniške oz. kočevske.
- Po čem sklepaš, da se boj proti alkoholizmu v Ribnici uspešno nadaljuje?
- Ker store občani največ i maliga-
prekrškov pod vplivom nov.
OrtneSki poročevalec
JESENI CESTA
Dosedanja
cesta na Velike Poljane je že dolgo preskromna za naraščajoči promet. Gradnjo nove so iz različnih vzrokov odlašali iz leta v leto. Morda bi jo že prej zgradili, a je po seglo vmes spomeniško varstvo. Sedai so se končno dogovorili, kje in kako naj poteka trasa nove ceste iz Ortneka na Velike Poljane. Vse to cincanje in tuhtanje pa bo krajevno skupnost stalo precej več ..milijončkov ki jih bomo težko skupaj zložili. Stroji so se že zagrizli v hrib. Upajmo, da bo sedaj delo steklo brez zastojev in da bomo jeseni na Velikih Poljanah že postavili mlsge ob otvoritvi nove asfaltne ceste.
TELEFONOV SE NI - Upajmo,
-	i.™-	i—...---'jalatelefon-
in Velikih
da bo PTT kmalu razpeljala telefonsko mrežo po Ortneku in Velikih Poljanah. Žeiimo, da bi se pozimi že lahko pogovarjali po žici.
GRMADA OBETA - Turistično društvo dobro vodi našo Grmado. Že dolgo nameravajo razširiti gostinko dejavnost s prenočišči. Načrte že imajo* za začetek tudi nekaj denarja. Treba bo najeti nekaj posojil in uvesti akcijo „Dinar za Grmado** ali ..Gradbeni dinar**, kar bo pač bolj vžgalo. To ali ono bodo prijatelji in znanci Grmade z veseljem pozdravili
REŠETO
*N
momontaža
gradbene instalacije n. sol. o.
NOVO meStO, Adamičeva 2
Telelon
Adamičeva 2 (068) 23-126, 21-872. 22-755 Cikava	(068)	21-276.21 695
PoMni predal. 112
Novomontaža, gradbene instalacije, letos že trideseto leto spremlja gradbeno dejavnost na področju kleparskih del, vodovodnih in elektroinstalacij, toplovodnega in toplozračnega ogrevanja vključno s prezračevanjem. V zadnjem obdobju se vključujemo v šibkotokovni program, kot je RTV servis, signalnovarnostne naprave v objektih ter spremljajoča ohišja komandnih in vklopno varovalnih omar.
Dolgoletno sodelovanje z znanimi proizvajalci, kot so SGP Pionir-Novo mesto, GIP Gradis—Ljubljana, INGRAD Celje in drugimi. V objektih stanovanjskega, proizvodnega in infrastrukturnega pomena vsakodnevno uporabljajo rezultate našega dela.
Zaradi posodabljanja delovnega procesa, širitve obsega instalacijskih del in ostalih uslug vabimo k sodelovanju:
POPRAVEK
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OPREMA KRŠKO, CKŽ 141 objavlja POPRAVEK oglasa, objavljenega 21. 6.1979:
1. TREH DELAVCEV V PRIPRAVI MATERIALA z istimi pogoji.
vitanova
— monterje centralne kurjave
— vodovodne inštalaterje
— monterje prezračevalnih naprav
— strojne ključavničarje
— izolaterje
— elektroinstalaterje
— stavbne kleparje
|
in razpisujemo prosta dela in naloge: VODENJE TEHNIČNE SLU2BE
Pogoji:
višja ali srednja izobrazba (inženir-jaki tok ali elektrotehnik-Iovnih izkušenj.
jaki tok), najmanj 3 leta de-
Možnost zaposlitve nudimo tudi priučenim delavcem na prej navedenih področjih dela, nepriučenim delavcem pa nudimo možnost usposabljanja za dela iz naše dejavnosti.
Vser. , ki ste končali osemletko in se še niste odločili za poklic, nudimo učna mesta za naslednje poklice: monter centralne kurjave, vodovoda, prezračevanja, elektroinstalapij in stavbni kleparji.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Novomontaža, Novo mesto, splošna služba, ali pa se naj osebno javijo na razgovor, kjer bodo seznanjeni s pogoji in načini dela.
Prijave sprejemamo 30 dni po objavi.
Vitanova je osvežujoč vitaminski napitek. Žličko Vitanove raztopimo v vodi ali čaju. Tako pripravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitaminih.
KRKA, NOVO MESTO
in ple-
IVAN BOBIČ soboslikarstvo skarstvo Novo mesto, Marjana Kozine 51 telefon: (068) 21-SPREJMEM V VEC vajencev SOBOSLIKARSKO
PLESKARSKO KO
115
UK
ZA
IN
STRO-
Pogoj: končana osemletka
Razpis velja do zasedbe učnih mest
»KRKA", tovarna zdravil, n.sol.o.
NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA KRKA ZUNANJETRGOVINSKEGA
REFERENTA ZA UVOZ OPREME IN
REZERVNIH DELOV V TOZD MARKETING
Kandidati, ki bi želeli opravljati navedena dela morajo imeti:
— srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— ZT registracijo in
— spričevalo o znanju nemščine ali angleščine.
Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in bi želeli opravljati dela na uvozu opreme in rezervnih delov prosimo, da prijave oddajo na naslov: KRKA, tovarna zdravil. Cesta herojev 45 -kadrovska služba, v roku 7 dni od dneva objave.
r
ZIVTAM DO BELT TOZD MEHANSKA OBDELAVA Ulica Heroja Starihe 17, ČRNOMELJ
Delavski svet Temeljne organizacije združenega dela Mehanska obdelava razpisuje prosta dela in naloge
VODENJE TOZD MEHANSKA OBDELAVA
2 vodjo TOZD je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima izobrazbo visoke ali višje šole tehnične, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let prakse v stroki ali
—	da ima izobrazbo srednje šole in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem področju
2. da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko vodstvene uspehe,
3. da ima družbenopolitične vrline in pozitivni odnos do samoupravljanja
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Razpisna komisija pri oddelku za gospodarstvo in finance in razpisna komisija pri davčni upravi SKUPSCINE OBČINE TREBNJE
objavljata prosta dela in naloge iz naslednjih področij:
1. REFERAT ZA STATISTIKO IN CENE
2. REFERAT ZA RAČUNOVODSTVO (delo za določen čas)
3. DAVČNI IZVRŠITELJ
Pogoji: Pod 1. srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj; pod 2. srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj; pod 3. osemletka, odslužen vojaški rok in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe pod 1. in 2. s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter dosedanji praksi pošljite v 15 dneh po dnevu objave razpisni komisiji pri oddelku za gospodarstvo in finance, pod 3. pa razpisni komisiji pri davčni upravi Skupščine občine Trebnje.
, ,Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb delovna organizacija MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
ORGANIZATORJA VARNOSTI PRI DELU in ADMINISTRATORJA V SPLOŠNEM SEKTORJU.
Delo za opravljanje objavljenih prostih del in nalog se združuje za določen cas s polnim delovnim časom. Za dela in naloge administratorja velja poseben pogoj 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje objavljenih prostih del in nalog administratorja morajo imeti zaključeno poklicno administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj v administraciji.
Za opravljanje del in nalog organizatorja varnosti pri delu pa morajo kandidati izpolnjevati pogoj: dokončana višja šola tehnične smeri in opravljen strokovni izpit o varstvu pri delu po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu.
Prijave za opravljanje objavljenih prostih del in halog zbira tedrovska služba delovne organizacije Mercator—Agrokombinat Krško, CKŽ 52 in sicer 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku objavnega roka."
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO LJUBLJANSKA 8
Razpisne komisije delavskih svetov delovne organizacije, TOZD ,,Gradnje" in TOZD ,,Asfaltna baza in gramoznice" razpisujejo prosta dela in delovne naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE -PONOVNI RAZPIS,
2. DIREKTORJA TOZD »GRADNJE" NOVO MESTO,
3. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD »GRADNJE" ZA GRADBENO OPERATIVO,	"I
4. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD »GRADNJE" ZA MEHANIZACIJO,	G
5. VODJE TOZD »ASFALTNA BAZA IN GRAMOZNICE" DRNOVO
Kandidati za zasedbo navedenih delovnih nalog morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
- visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene, ekonomske, pravne ali podobne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, če gre za visoko ter 10 let, oe gre za višjo izobrazbo,
— moralnopolitične vrednote in organizacijske sposobnosti, pri čemer se uporabljajo določila družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike občine Novo mesto.
pod 2:
— visoka ali višja izobrazua gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
- najmanj 4 leta delovnih izkušenj, če ima visoko izobrazbo oziroma šest let ustreznih delovnih izkušenj, če ima višjo
izobrazbo,
— z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti,
- moralnopolitične kvalitete v skladu z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki
pod 3:
iIkuŠpiiain°braZra 9tadb,ene Sme"' najmanitri leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit,
- z dosedanjim delom izkazane organizacijske sposobnosti
moralnopolitične kvalitete v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki
pod 4:
— višja izobrazba strojne, prometne ali organizacijske smeri in tri leta delovnih izkušenj,
— srednja izobrazba strojne ali prometne smeri in pet let delovnih izkušenj,
— z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti,
— moralnopolitične kvalitete v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki
pod 5:
- visoka izobrazba gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
- višja izobrazba gradbene smeri in 8 let delovnih izkušenj,
- srednja izobrazba gradbene smeri in 10 let delovnih izkušenj,
- ustrezne moralnopolitične in organizacijske sposobnosti,
- da predloži program razvoja TOZD
v_
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanji! pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije oziroma TOZD pod 1) v 20, pod 2), 3), 4) in 5) pa v 30 dneh po objavi v zaprtih ovojnicah z oznako „za razpis".
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let.
O rezultatih razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI ZT -ZTO LJUBLJANA - TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE SIGNALNIH, VARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV LJUBLJANA, Trg OF 7/11
V A BI K SO DE L O VANJU:	' .
delavce, ki bi bili pripravljeni delati na tehničnem področju, na rednem in investicijskem vzdrževanju signalnih, varnostnih in telekomunikacijskih naprav (telefonske NF in VF naprave, relejna tehnika, elektronika itd). Mlajši delavci ter perspektivni delavci imajo možnost izpopolnjevati se ob delu.
K SODELOVANJU VABIMO:
1.	ELEKTROTEHNIKA ŠIBKEGA TOKA
Kandidat mora imeti končano elektrotehniško srednjo šolo oddelek za šibki ali jaki tok, smisel za delo na telekomunikacijskih in signalno—varnostnih napravah, izpolnjevati mora poseben zdravstveni pogoj za opravljanje dela pod prometom. Poskusno delo traja dva meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. Delo je v Novem mestu.
2.	ELEKTROMEHANIKA NA SIGNALNIH, VARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAVAH
Kandidat za to delovno nalogo iora imeti končano poklicno šolo za elektromehanika ali elektromehanika telekomunikacij in mora izpolnjevati poseben zdravstveni pogoj za opravljanje dela pod prometom. Poskusno delo traja en mesec. Delo se združuje za nedoločen čas. Delo je v Novem mestu.
V
3.	MONTERJA TK KABLOV IN LINIJ
Kandidat za to delovno nalogo mora imeti končano poklicno šolo monterja TK kablov in mora izpolnjevati poseben zdravstveni pogoj za opravljanje dela pod prometom- Poskusno delo traja en mesec. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delo je v Novem mestu. Stanovanj ni na voljo.
Pismene prijave z dokazili o šolski in strokovni izobrazbi sprejema kadrovsko—splošna služba Sekcije za vzdrževanje SV in TK naprav Ljubljana, Trg OF 7/11, 15 dni po dnevu objave razglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav,-
(televizijski spored
^TEk,
29. VI.
Jugobanka
„ POROČILA , « DEČEK skok I, OTROCI kamnov L^PREKASANJE Ij.5. OBZORNIK
k^5 Človekovo telo: spa-S
Miurf4 'n b krati zaključna oddaja hli nanstvene nanizanke bo k|.	0	spanju,	ki	sodi	med	prvo-
pQ ® Potrebe človeka. Posebneži, ki ^^jajo nesmiselne dosežke, se še tj0 aI kosajo med seboj tudi v tem, k* 0 dlje zdržal brez spanja, j, n® Pa vsak omaga in spozna, da njj Hje še kako potrebno za življe-
delovne sposobnosti yudi.
Hi J3 nas bo seznanila tudi s sanjali" Pojavom nespečnosti. Pozna-„ Pravijo, da nespečnost ni moč .	z	goltanjem uspavalnih
W' ^Pnk s primernim utruja-; telesa. Zato je pogosto naj-
__________________________
bolje, da se pred spanjem sprehodimo, ne pa da ležemo, se premetavamo po postelji in kolnemo, ker spanca ni od nikoder.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 GLASBENA RISANKA
21.00 GOLO MESTO
Za gledalce, ki uživajo v gledanju napetih kriminalnih zgodb, televizijci za čez poletje niso pripravili nanizanke o enem junaku, ampak posamezne zgodbe iz nanizank, ki so jih že predvajali, pa tudi iz tistih, ki šele bodo prišle na vrsto. Tako bo drevi na sporedu zgodba iz Golega mesta, kasneje pa še dogodivščine Colomba, Klosa, Kojaka ter posamezne pripovedi iz nanizank Del-vichio, Toma, Ch ari (je vi angeli in Switch.
21.50 TV DNEVNIK
22.05 NOČNI KINO:	ZARES
ČUDNO, JOE
Film, za katerega je znani angleški dramatik Harold Pinter napisal scenarij po romanu Penelope Morti-mer, prikazuje nemirno življenje ženske. Slednja, dvakrat poročena in ločena mati številnih otrok, še tretjič stopi v zakon, tokrat z revnim pisateljem, in si na vse načine prizadeva, da bi končno le imela
umirjeno družinsko življenje. Iz tega ni nič, kajti mož kmalu postane slaven, ženo pa v osamljenosti grize ljubosumje. Pomoč začne iskati pri psihiatru, ob splavu pa se zlomi do konca. Pinter, ki je znan kot predstavnik t. i. teatra absurda, je s scenarijem odmeril veliko pozornosti nenavadnim razmeram v družini, kjer vladajo sumničenja, obtožbe, moreč molk, taki opredeljenosti pa je sledil tudi JackClayton, kije film posnel pred petnajstimi leti. Anne Bancroft je za vlogo glavne junakinje dobila prvo nagrado na canne-skem festivalu, ob njej pa nastopajo še Peter Finch, James Mason, Janine Gray in drugi.
16.45 Filmski pregled s športnega prvenstva JLA — 17.00 Prenos s športnega prvenstva JLA — 18.15 Mali svet' - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kultura neuvrščenih - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Spomini - 22.05 Jugoslavija: SZ (prenos rokometne tekme iz Pulja) - 23.20 Koncert violinista Igorja Ojstraha na Dubrovniških poletnih prireditvah
S0fiOT
A, 30. VI.
°UGOBANKA
poročila ^ovrtiljak Življenja, ri-
s'&mo besedo risanka, običajih JJlei'imo, da gre za zabavne zgode ^°de junakov, ki zmorejo vse. Ptese ^rt®Ja*c življenj3 marsikoga nj ®etil, saj film, četudi je risan, iuHaln ®°Vor** 0 č'st0 določenem kazal 1 “"'P®*1 bo brezosebno pri-gjT! Posamezna obdobja človeške-d0sj fenja: rojstvo, otroštvo, mlaji, in ustvarjalna leta, starost
NAS KRAJ:	DUH	NA
Trem vrhu
i kraju, ki ga bo predstavila a‘"® oddaja, bo o sred r\j a repub-, predstava ob dnevu borca. Ob •J priložnosti bodo tamkaj odkrili 6 spominskih obeležij, kraj z ob-
mejnega Kozjaka pa bo dobil tudi nov kulturni dom, pošto, trgovino. Zvedeli bomo veliko o prizadevanjih krajanov za hitrejši razvoj krajevne skupnosti, o njihovi skrbi za ohranjanje narodnoosvobodilnih izročil, del oddaje pa bo posvečen tudi spominu na predvojna revolucionarja Djakoviča in Hečimoviča, ki sta pred pol stoletja padla na tem koncu domovine.
17.30 PRENOS ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI s	Športnega PRVENSTVA JLA
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 OFFENBACHOVE NORČIJE
21.00 TV ŽEHTNIK 21.35 TV DNEVNIK
21.50 VELIKA AVANTURA, film Eno zadnjih filmskih vlog je pokojni francoski komik Bourvil odigral v delu, ki ga bomo gledali drevi. Predstavil se nam bo kot pleskar, ki sredi okupiranega Pariza obnavlja operno hišo. Tudi dirigenta sled nje igra slavni Komik Louis de Funes, v zadnjem času najbolje plačani francoski filmski igralec. Tu je še angleški pilot (vloga Terryja
Thomasa), ki s padalom po naključju pristane prav na pročelju opere, zatem pa se dogajanje neznansko zaplete, saj junaki skušajo na vse načine prelisičiti Nemce. Napetost ni odlila komedij, tokrat pa ni šlo brez pje. Film je zrežiral Gerard Oury.
15.25 Polfinale atletskega tekmovanja za evropski pokal (prenos iz Ženeve) - 19.00 Glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ob 125-letnici rojstva Mihajla Pupina -21.00 Poročila - 21.10 Fejjton
•SDELJA, 1-VII.
JUGOBANKA
I
(vP°ROČILA UL 2A nedeljsko
SviD pevski
DOBRO
TABOR
^NlVsv,Mankowitz: DICKENS IZ n.oo?nA
l.del ^° °00 MILJ POD MORJEM,
necj P?*etje bodo mladi gledalci dev donoldnp hthkn snrem-
dopoldne lahko sprem-ameriških risanih filmov, ... P° znanih literarnih delih fj(_lno- Tokrat bo na vrsti prvi |JhleSa ya’ ki je nastal po romanu e*na, sledila pa bodo dela o
>nih * •»ladi
Tomu Sawyerju, Sneguljčici, Robinu Hoodu, Hiawathi, Pepelki, Tmul-. jčici, zgodba iz Tisoč in ene noči, nanizanko pa bosta zaključila-dva dela filma V osemdesetih dneh okoli sveta (po romanu J, Verna).
11.30 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 POROČILA MEDVEDEK, dokumentarni film AZALEJE IN ČLENASTE KAKTEJE
TV ŽEHTNIK POROČILA
MELODIJE ISTRE IN KVARNE-
RA 79
OHRID
Gledali bomo filmski potopis o znamenitostih z obale Ohridskega jezera, ki je bil cilj vseh osvajalcev Makedonije. Različni narodi so tamkaj puščali svoje sledove, bodisi v etnografskem ali umetniškem pomenu, dandanes pa ni moč sestaviti antologije srednjeveške umetnosti, v kateri ne bi bile zastopane ohridske
Športna poročila
17.40 RANA URA, film Norman Wisdom je igralec, ki se je proslavil z vlogami o vrsti manj privlačnih poklicev. Bil je mesar, pek, mlekar in celo pometač, filmi pa so bili vselej komični, na duhovit način so razgaljali človeške slabosti in prefinjeno podajali posnemanja
TOREK, 3. VII.
JUGOBANKA
18.30 OBZORNIK 18.40 NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA
vredne lastnosti. Tako ubran je tudi film Rana ura, ki ga je 1965 posnel Robert Altman, ob Wisdomu pa igrajo še Edsvard Chapman, Jerry Desmonde in drugi.
19.15 RISANKA v 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV NADALJEVANKA
20.55 OSVAJALCI AOTEAROE 21.40 TV DNEVNIK
21.55 Športni pregled
dELJEK, 2. VII.
^Ug
OBANKA
Ws S&ka oddaja
v‘0ovP°Cila ŽNlci C NA OBISKI Na*
Si bodo lahko ogledali Ihil. 0 tem. Vo;	__
__ O t
in u kaj vse sc dobi na Ts Dntm0 * kupuje.
3S0&JUTR0>D' •45m?*ORNik-
■,!«b!£iAamlade
, DAR
19.30 TV DNEVNIK 20.00 K. Cašule: VRTINEC Znani makedonski književnik Kole Cašule je v dveh zbirkah novel opisal razmere med NOB, posebno pozornost pa je posvetil bolgarski okupaciji Makedonije. Na začetku petdesetih let je v svojem prvem dramskem besedilu Zadruga segel po sodobni tematiki, Veja v vetru, Crnc duše, Brazda, Mestna ura in Socialistična Eva (to so uprizarjali tudi na Slovenskem) pa so naslovi uspelih
17.55 POROČILA
18.00 UZBEKISTANSKA
FOLKLORA
SREDA, 4. VII.
JUGOBANKA
1
8.50 POROČILA
8.55 PRAZNIČNI SPORED JUGOSLOVANSKIH STUDIEV
9.55 KAJ JE DOMOVINA 10.20 PREDAJANJA
10.50 OSREDNJA SLOVENSKA PROSLAVA OB DNEVU BORCA, prenos z Duha na Ostrem vrhu 16.15 POROČILA
1 6.20 V NAS BIJE SRCE LJUBEZNI, SVOBODE IN MIRU
16.50 NE PREZRITE
8.55 Poročila - 9.00 Oddaje za JLA - 15.10 Polfinale atletskega tekmovanja za evropski pokal (prenos iz Ženeve) - 18.30 Partizan: Jug (prenos tekme v vaterpolu) - 19.20 Konjeništvo - 19.30 TV dnevnik -
20.00 Dokumentarna oddaja -
21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Celovečerni film
19.30 TV DNEVNIK 20.00 RDECl NAGELJ V GUMBNICI
17.05 SUTJESKA, film Zmagovita partizanska bitka maja in junija 1943 na Sutjeski je pomenila dokončen prodor jugoslovanske revolucije, dokazala je njeno odločnost prenesti vsa odrekanja, težave in trpljenje zaradi tistega, čemer je postavljala temelje. Vse to je dodobra razvidno tudi iz filmskega spektakla, ki ga je pred šestimi leti posnel Stipe Delič. Ne gre zgolj za prikaz akcij, skozi zgodovinske dogodke pronica tisto, kar kaže, da jugoslovanski narodnoosvobodilni boj ni bil le boj zoper okupatorje in domače izdajalce, temveč tudi socialistična revolucija. Sutjeska tokrat ne bo ne prvič ne zadnjič na malih zaslonih, v glavnih vlogah pa bomo gledali Richarda Burtona, Bato Živojinoviča, Ireno Papas, Borisa Dvornika, Ljubo Tadiča, Mileno
20.35 A. Haley: KORENINE 21.20 ALFRED BRENDL IGRA SCHUBERTA 21.55 TV DNEVNIK
17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pionirske TV novice - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 21.20 Celovečerni film - 22.45 TV dnevnik
Dravič, Ljubišo Samardžiča in druge-
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
21.35 LJUDJE IN STIHIJE 22.10 TV DNEVNIK
16.05 Test - 16.20 TV koledar -
16.30 Otroška oddaja - 17.00 Glasbena prireditev ob dnevu borca -18.00 TV dnevnik - 18.15 Ljudje in stihjje - 18.50 Kolesarska dirka po Jugoslaviji - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Zabavnoglasbena oddaja -
21.30 Iz revolucionarne preteklosti
- 22.15 Včeraj, danes, jutri -
22.30 Nove knjige
ČETRTEK, 5. VII.
JUGOBANKA
17.40 APOKOLIPSA ŽIVALI
17.35 POROČILA
18.30 OBZORNIK
18.40 RAZMlSLJENKA -
MJŠLJENKA
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 TRETJA RAZSEŽNOST
IZ-
22.00 TV DNEVNIK
14.00 Polfinale v teniškem tekmovanju za moške (prenos iz Wimbledo-na) - 1740 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Kviz: Vabilo na potovanje - 19.30 TV dnevnik — 20.00 3-2-1 ... gremo! —
23.00 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 29. VI.
8.08 Glasba za dober dan. 8.30 P' Glasbena pravljica (C. Collodi - I. Petrič: Ostržek). 8.44 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Z orkestri in solisti.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franc Cafnik: Obveščanje gozdnih posestnikov). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 O. Respighija suita za mali orkester.
14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do arije.
18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo!
21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 30. VI.
be. 14.05 Humoreska tega tedna (Svinčnik piše s srcem). 14.25 S opevkami po Jugoslaviji. 15.10 .isti iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodjje. 17.50 Radjjska igra (Leopold Suhodolčan: Dobri divji mož). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
8.08 Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Na ljudsko temo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Osterc: Reja krav dojilj). 12.40 Veseli domači napevi.
14.05 Glasbena panorama. 15.30 Od melodije do melodije. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Orkestrske miniature. 18.30 Mladi mladim. 19 45 Minute z ansamblom Franca Miheliča. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Igramo in.pojemo. 0-054.30 Nočni program.
NEDELJA, 1. VII.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Marjan Marinc: Čarobni svinčnik). 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš! 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne god-
PONEDELJEK 2. VII.
8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.40 Počitniški pozdravi. 9.05 Z radiom napoti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v juliju). 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 3. VII.
8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Mencelj: Kako in s čim dražilno krmimo čebele v brezpašni dobi). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Dve komorni deli Maurica Ravela. 18.15 Serenada za godala B. Ipavca. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Vojaška ljudska pesem). 20.45 Ripke in godala. 21.05 Radijska igra (Bogdan Jovanovič: Lekcija). 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.054.30 Nočni program.
Cešulcjevih dran). Dokaj znana je tudi drama Vrtinec, ki sc na eksistencialističen način ukvarja z vprašanji rcvolucionarstva in oblasti ter številnimi nasprotji med tema na< sprotujočima si poloma družbene stvarnosti. Gledali bomo uprizoritev Vrtinca v SSG Trst, igrajo pa Aleš Valič, Anton Petje, Bogdana Bratuž in Igor Sancin.
21.20 KULTUREN DIAGONALE 22.00 TV DNEVNIK
17.40 TV dnevnik v madžarščini -18.00 TV dnevnik - 18.15 Iz pravljice v pravljico - 18\30 Miti in legende - 18.45 za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja
- 20.35 Izkušnje - 21.05 Poročila
- 21.15 Celovečerni film
,,DO" EMONA-DOLENJKA"
NOVO MESTO,
TOZD ENGRO-DETAJL Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
1. Šoferja
2. DVEH SKL ADlSČivn—TRANSPORTNIH DE LAVCEV
fbgoji:
pod 1.: šola za voznike motornih vozil in izpit za voznika kategorije C in E.
pod 2.: zdravstvena in fizična sposobnost za opravljanje težaških del.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi."
V__________________________—----!----------------
SREDA, 4. VII.
8.08 Vezilo mladih pevcev ob dnevu borca. 8-30 T. Pirš: Zgodbe, ki pripovedujejo o najmlajših borcih.
9.05 Pesmi svobodnih oblik (Z javne prireditve v Krškem). 10.05 Simfonija Marjana Kozine. 11.00 Prenos proslave z Duha na Ostrem vrhu pri
Mariboru. 12.10 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 13.20 S slovenskimi pihalnimi orkestri. 13.35 Iz pisem Ive Lole-Ribarja. 14.05 Po domače. 15.30 35-letniča Partizanskega pevskega zbora. 17.05 Kraljevo 41 (Spomini preživelih deportirancev in na smrt obsojenih). 17.45 Od- scherza do kola. 18.15 Z zabavnim orkestrom Jožeta Privška. 18.30 V narodnem tonu. 19.45 Minute z ansamblom. . . 20.00 Radijska igra (Janez Vipotnik: Rodna letina). 21.05 Z našimi solisti v slovenskih operah. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe.
23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.054.30 Nočni program.
ČETRTEK, 5. VII.
8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Radej Sluga: Potrebe po semenskem krompirju so večje, kot bo pridelka iz prijavljenih semenskih nasadov). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Iz zakladnice samospevov Huga Wolfa. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Na ukov ne zaničuj, ki ti jih bukvice dajo, 5. del). 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0-054-30 Nočni program-
Delovna skupnost
GLASBENE SOLE „MARJAN KOZINA" Novo mesto *
razpisuje prosta dela in naloge
TAJNIKA - RAČUNOVODJE
Pogoji:	srednja	ali	višja
izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, zaželene delovne izkušnje v računovodstvu.
21
junija 1979
DOLENJSKI LIST
? v
n*™
Četrtek, 28. junija - Leon Petek, 29. junija - Peter Sobota, 30. junija - Emilijana Nedelja, 1. julija - Julija Ponedeljek, 2. julija - Oton Torek, 3. julija - Tomaž Sreda, 5. julija - Dan borca Četrtek, 5. julija - Cirila
LUNINE MENE
2. juljja ob 16.23 uri - prvi krajec
il
O
BREŽICE: 29. in 30. 6. ameriški barvni film Neznanec nas spremlja. 1. in 2. 7. ameriški barvni film Avto morilec. 3. in 4. 7. francoski barvni film Če slon skače čez plot.
BRESTANICA: 30. 6. in 1. 7. ameriški barvni film Robin Hood in Merien.
ČRNOMELJ: 30. 6. ameriški film Dve minuti panike.
KOSTANJEVICA: 27. 6. ameriški film Francoska veza št. 2. 30. 6. ameriški film Ganster Lepke.
KRŠKO: 30. 6. in 1. 7. francoski film Če slon skače čez plot. 4. 7. jugoslovanski film Ko zorijo jagode. 5. 7. francoski film Podivjana ovca.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 29. in 30. 6. ter 1. 7. ameriški barvni film Ločenka. 2. in 3. 7. domači barvni film Trenutek. 4.,in 5. 7. ameriški barvni film Trije neustrašni.
NOVO MESTO - KINO JLA: 28. in 29. 6. ter 1. 7. ameriški film Sivi orel. Od 2. do 4. 7. domači film Pes, kije imel rad vlake.
RIBNICA: 30. 6. in 1. 7. francoski barvni film Zopet 7. četa.
SEVNICA: 30. 6. in 1. 7. ameriški barvni film Cirkus z Jervjem. 4. 7. italijanski barvni film Moškost. 5. 7. ameriški barvni film Bič.
KOSTANJEVICA:	1.	7.	film
Reka brez vrnitve. 4. 7. film Trenutki odločitve.
PRODAM obnovljenega fička (neparna številka). Papež, Jablan 17, Mirna peč.
Prodam malo karambolirano zastavo 1300, letnik 1972, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (26 0 7/79).
PRODAM enoosni traktor Agria diesel (7 KM) s priključki. Jože Zagrajšek, Vel. Podlog 49. Lesko-vcc.
PRODAJAM osebni avto Simca 1000 GLS v odličnem stanju. Telefon 61-277.
KATRCO 4 TL, letnik april 1976, registrirano do aprila 1980, ugodno prodam. Pšeničnik, Ragov-ska 16, Novo mesto.
PRODAM moped na tri prestave v dobrem stanju. Blaž Koncilja, Vrbovec 1, Dobrnič.
SLUŽBO DOBI
FANT, ki ima veselje do mizarstva dobi učno mesto ali mesto za priučitev. Jože Bobič, Gotna vas 7, telefon 22-703, Novo mesto.
V UK sprejmem vajenca. Vodovodne instalacije Mežnar Ludvik, Pod Trško goro 34, Novo mesto, tel. 23-713.
SPREJMEM v uk vajenko krojaške in šiviljske stroke. Tone Kastelic, Lobetova 37, Novo mesto.
VAJENCA za soboslikarsko stroko sprejmem. Soboslikarstvo in pleskarstvo Gvido Hren, V Brezov log 2, Novo mesto, telefon 22-437.
VAJENCA za polaganje parketa in podov iz plastičnih mas sprejme Parketarstvo Vinko Novak, Le-banova 37, Novo mesto.
SLUŽBO dobi kvalificirana ali priučena kuharica. Pismene ponudbe na naslov: Fani Košak, Ul. talcev 2, Novo mesto.
STANOVANJA
MLADA zaročenca iščeta stanovanje v Novem mestu. Stanovanje naj bi obsegalo sobo, kuhinjo in kopalnico. Ni nujno, da je opremljeno. Marija Kobe, Dolž 47, Stopiče.
NUDIM stanovanje v Krškem upokojenki, ki je pripravljena negovati bolnika. Ostalo po dogovoru. Cenjene ponudbe na naslov: Jožica Radič, Krško, Hočevarjev trg 5 A.
MLAD zakonski par išče stanovanje (enosobno ali dvosobno). Plačamo vnaprej. Naslov v upravi lista (258'
Motorna vozila
irmacije na , CKŽ 65,
ska 1, Novo mesto.
UGODNO prodam mercedes Tata 6,5 ton, kip er 1. 74. Informacije na telefon 84-915, Škocjan 13.
PRODAM fiat 750 luxe, letnik 75, cena 36.000. Frnanc Kulovec, Uršna sela 111, telefon 22-554.
PRODAM Z 101 super, 1978, 5.600 km. Ogled od 14. ure dalje. Kebelj, Zagrebška 11, Novo mesto.
CITROEN GS - klub, letnik 1975, prevoženih 73.000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. Božena Goleš, Zagreb, Debaničeve stube 1. Informacine na telefon (041) 514-757 od 6. do 14. ure vsak dan.
PRODAM avto Škoda, letnik 1973, neregistriran. Naslov: Janez Dobovičnik, Dolenje Kamence 76, Novo mesto.
t AMI 8, letnik 1972 prodam. Re-
fistriran do 24 . 3. 1980. Cena 4.000,00 din. Miha Kuhar, Veljka Vlahoviča 8, Brežice.
DAC3A 1973, november, 53.000 km, ugodno naprodaj. Žabja vas 45, v petek, od 15. do 16. ure.
PRODAM fička (zastava 750). Letnik 72 - december, obnovljen. Krevs, Mirna peč 109.
PRODAM katrco v brezhibnem stanju. Črtalič, Rakovnik 1, 68310 Šentjernej.
Prodam zastavo 750 de luxe, 1. 1971. Pavlič, Gor. Maharovec, n. h., 68310 Šentjernej.
PRODAM R 12 dacia, 1974. Miha Žmavc, V Brezov log 61, Novo mesto, telefon 21 -700.
PRODAM kombi IMV 1600, 1. 1970, na novo registriran. Grič 6, Kostanjevica.
PRODAM
UGODNO prodam dvoredni pletilni stroj Singer na kartice. Telefon 22-152 int. 29, Uršič.
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove nove za volovsko, konjsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi osovine za traktorske prikolice po naročilu, dostava na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik.
PRODAM spalnico, tridelno kom-. binirano omaro in otroško posteljico z vložkom. Zglasite se po 15 uri. Cajnar, Mestne njive 12, Novo mesto.
PRODAM BCS in grablje. Anton Žnidaršič, Roje 17, Šentjernej.
PRODAJAMO kokoši nesnice rjave barve, stare 16 mesecev, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol. Strugar, Starihova 33, Črnomelj (Svibnik).
PRODAM popolnoma nov vzidljiv kombiniran štedilnik na trdo gorivo in s štirimi gorilniki na plin ter pečico. Izdelan je iz nerjavečega jekla in zelo moderen. Vse informacije dobite pri izdelovanje štedilnikov, Puščava št. 2, Mokronog.
PRODAM barvni televizor znamke Shark, radio za v avto z zvočniki Grundjg. Jelka Vitasovič, Marjana Kozine 39, Novo mesto.
POCENI prodam rabljeno spalnico. Josip Janežič, Jerebova 16 a, Novo mesto.
ZARADI starosti in bolezni prodam 20 AŽ panjev s čebelnjakom in vsem čebeljarskim orodjem. Blaž Koncilja, Vrhovec 1, Dobrnič.
PRODAM mlatilnico Krobat, (trojno čiščenje) in obračalnik Maraton 140 B. Franc Murgelj. Vrhovo 15, Mirna peč.
PRODAM mlatilnico s popolnim čiščenjem. Jože Avgustinčič, Vrhtrebnje 14, Trebnje.
PRODAM snopovezalko za BCS in škodo 1102, letni 1974. Franc Šraj, Gor. Dole 9, Škocjan.
PRODAM kompletno ostrešje za vikend ali manjšo hišo. Naslov v upravi lista (2622/79).
PRODAM skoraj novo mlatilnico, trosi in reta ter žetveno napravo za
Alpino. Čampa, Jelše 2, Mirna peč.
PRODAM lepo ohranjeno spalnico, petdelna omara ter dva šivalna stroja Bagat. Naslov v upravi lista (2623/79).
PRODAM kosilnico BCS, dobro ohranjeno in kupim traktor Pasyua-li, lahko v nevoznem stanju. Cveto (Sle, Višelnica 15, Zgornje Gorje pri Bledu.
POCENI prodam nov šotor 2,20 x 4 m. Informacije na telefon 76404.
KUPIM
KUPIM manjše posestvo, staro hišo z nekaj zemlje ali pa večjo radbeno parcelo v bližnji okolici ovega mesta ali v smeri proti Otočca Naslov v upravi lista (2603/79).
KUPIM frezo motokultivator Ferrari 71, 10 KS diesel. Naslov: Jovo Jakovac, Nova Loka 53, Črnomelj.
KUPIM rabljen betonski mešalec. Ponudbe pošljite na naslov: Franc Kožar, Pristava Ob Krki 15, 68312 Podbočje.
STAREJŠO hišo ali večjo gradbeno parcelo v bližini Novega mesta kupi zdomec. Telefon 85 -751. KUPIM manjšo garderobno oma-
 '11.
g*
N
io. Tel. 23-611
POSEST
PRODAM večjo parcelo na lepem kraju, primerno za gradi\jo ali obdelavo, ob glavni cesti Žabja vas-Got-na vas. Elektrika na parceli, voda v bližini. Informacije od 15. ure dalje. Cujnik, Regerča vas 74, Novo mesto.
PRODAM zemljišče v izmeri 290 čhv v bližini Čateških toplic, vas Žejno, primerno je tudi za zidanico. Cena ugodna. Ponudbe na telefon (041)671-698.
PARCELO 3.000 m2 pri Dolenjskih Toplicah ob potoku, ravnina na hribčku 30 m od hojevega gozda, najboljša čebelja paša, prodam. Zemlja rigolana, primerna z ilantažno gojitev cedre, rdečega rasta in drugega okrasnega grmičevja. Elektriki, voda in asfalt ob parceli. Ves dan sončno s prekran-sim pogledom na Rog in po vsej dolini. Ponudbe na naslov: Jenko, Novo mesto, šmihelska cesta 4, telefon 21-873.
PRODAM parcelo 48 a, primerno za vikend (20 a vinograda z zidanico, ostalo gozd), na Jablanici pri Boštanju. Cena po dogovoru. Melita Flis, Dol. Boštanj 27, (tele- • fon (068) 81-138 od 6. do 14. ure.
t
LADO standard, letnik oktober 77, ugodno prodam. Informacije: Požar, Mihalovec, Dobova ali na telefon 68-655 od 19. ure daje.
PRODAM traktor Ferguson 35, dobro ohranjen. Naslovv upravi lista (2621/79).
ZASTAVO 101 super, skoraj novo, prodam. Telefon 84-134.
PRODAM fiat 1300, letnik oktober 1977. Informacije popoldan, Otočec 6.
UGODNO prodam osebni avto R 4-katrca, letnik 1970. Janez Medic, Drska 48, Novo mesto, telefon 22-758.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 101, letni 1976. Pojasnila dobite pri Glaser, Brestanica-Dorc 211 ali po telefonu 75-153 v popoldanskem času.
UGODNO prodam ami 8, letnik 1972, 55.000 km. Ogled od 15. ure dalje. Vinice 25, Sodražica.
CITROEN D super 5 DS 21, letnik 1974, prodam. Informacije na telefon 71 -098 ali Jakša Krško.
CIMOS CITROEN GS X 1 ,2 break, nov, prodam. Informacije na telefon 22-654 (068).
PRODAM NSU 1200 C, letnik 1971, v voznem stanju. Janez Šimenc, Dol. Straža 109.
RENAULT 4 prodam. Šentjernej 159.
UGODNO prodam avto Škodo, letnik 1973. Marijan Slak, Mestne njive 11,68000 Novo mesto.
PRODAM princa 1000. Saje, Dol. Nemška vas 11, Trebnje.
PRODAM osebni avto R 4, letni 1 974, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (2624/79).
PRODAM fiat 850 spedal. Ra-govska 1 a, telefon 21-193.
FIAT 750 prodam. Milan Zdravje, Zalog 2 pri Novem mestu. Ogled vsak dan po 14 uri.
PRODAM zastavo 101, letnik 1975, karoserija 1979. Gril, Kandlj-
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po dolgi in trpljenja polni bolezni za vedno zapustil naš predragi mož, ata,
dedek, brat in svak
JOŽE JAZBEC-PEPI
iz Loga pri Sevnici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, mu zasuli grob s cvetjem ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Stilles Sevnica, Janji Kragl, dr. Pesjaku in osebju zdravstvenega doma Sevnica. Prisrčna hvala domačim pevcem, pogrebcem in župniku za izrečene poslovilne besede in opravljeni obred. Hvala vsem, ki se ga boste radi spominjali.
Žalujoči: žena Minka, sinova Jože in Andrej z družinama, sestre Mici, Malči, Pepca in
drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage sestre in tete
anCke
KONDA
iz Medice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo prim- dr. Hibšaiju, dr. Starcu, vsemu osebju bolnice internega oddelka, dr. Binefeldu, dr. Mlačku in osebju zdravstvenega doma v Metliki za vso nego in lajšanje bolečin pri dolgoletnem zdravljenju. Prisrčna hvala kolektivu Ko met za udeležbo na zadnji poti, podarjeno cvetje in poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali v dolgoletni bolezni, prisrčna hvala.
Sestra Francka z možem, Micka, nečaki in nečakinje
Poljane, Dol. Toplice, in se jima zahvaljujem, ker sta odstopila od tožbe.
vt£ ■ ^ .manu ANI GRABLO-VEC iz Kukemberka za 78. rojstni
družino1"0^ Zdravih let sin Lojze z
Iff OBVESTI LA ■
CENJENIM gostom sporočam, da bo gostilna zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 31. julija. Fani Košak.
CENJENE stranke obveščamo, da bo ponovno začel obratovati frizerski salon ..Mihalič Danica", Šmihel 13, Novo mesto, od 3. julija dalje v popoldanskem času.	___
CTC - THYSSEN servis Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, telefon (068) 76-073, popravljamo in montiramo gorilnike vseh vrst in znamk, kompletno z oljno in elektro instalacijo. Nastavitev najmanjše porabe goriva z najsodobnejšimi instrumenti.
LTH - SERVIS ČRNOMELJ! Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, telefon (068)	76	-073,	obveščamo
cenjene stranke, da popravljamo šanke, vitrine, hladilnice klavnic, zmrzovalne skrinje in gospodinjske hladilnike. Izdelke LTH tudi v garanciji.
MONTIRAM lesne obloge: strope, stene, razne obrobe, nudim manjše mizarske usluge. Ponudbe pod šifro: »DOGOVOR“.
RAZNO
ZELO osamljen vdovec, upokojenec z imetjem, si želi po tej poti najti urejeno upokojenko brez obveznosti, staro do 60 let. Ponudbe pod šifro: „PRIDI NA MOJ DOM“.
DNE 12. 6. sem izgubila od spodnje kavarne do Ragovske ulice uro z zlato zapestnico. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne. Ana Hodnik, Ragovska 7, Novo mesto.
&
Podpisana JOŽEFA BEVEC, Podturn 64, Dol. Toplice, preklicujem neresnične govorice o FRANCU CESARJU ih njegovi ženi JOŽICI,
Leopolda, Nada Brlek z Brato« vfha - deklico, Myrta Ten.. Brežic - Katarino, Miljana Jur* » iz Samobora - Sabino, ^ j A Golja iz Krškega - Jaka, "L* Jandrečič iz Klak - Ig0Iia,i,ianj Brečko iz Prešne Loke -Marija Dojčič iz Kraja dečka, Marija Pasarič iz S® ^ Melito, Ljerka Drvodelič »JSLj Gorice - deklico, Dubravka Samobora - Ano, Brigita Kosnj^; Ljubljane - Tadeja, Marjana r*rj iz Čateških Toplic - deklic®* nislava Kuntarič iz Boršta -- Čestitamo!	t	^
V istem času so v brežiški šnici umrli: Anton Kastelic, kojenec iz Sevnice, star Bariča Lešnjak, gospodinja tf Gorice, stara 33 let; Branko Jjju delavec iz Dol. Skopic, star >’
V tem časovnem intervalu pri nas umrli: Marjja Žrlic 'Jj, kojenka iz Velike Doline
58 let in Anica Lah -	■
močnica iz Brežic, stara 5» le"
1
IZ N0V0MCSKE-™ PORODNiSNiCOfi!
> 13. junija^ išnici rodi*®,.* Janjo,
Namesto venca na grob pokojnega brata Antona Tekstorja iz Lešni-ce, daruje Alojz Tekstor iz Malega Slatnika za slepe 400,00 din. Za poklonjeni znesek se iskreno zahvaljujemo! Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto.
IZBR£ŽIŠK€*TYS!
PORODNIŠNIC^* e *
V času od 16. 6. 1979 do 23. 6. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Vogrinc iz Bojsnega - Jožico, Mirjana Vugleš iz Rozg. Bobovca
- Maria, Boža Germek iz Krškega — Mojco, Antonija Zebolc iz Ledine -Damira, Olga Gračner iz Kladja -deklico, Slavica Kelhar iz Vrhja -Matejko, Andela Skrbeta iz Ledine
- Sandro, Marija Krošelj iz Zakota
- Goranko, Reza Bertovič iz Senovega - Zdravka, Marija Srakar iz Črešnjic - dečka, Anica Petrišič iz Bukovja - dedk >sNevenka Geč iz Stare vasi - Davora, Marica Latko-vič iz Samobora - dečka in Verica Šantorič iz Brdovca - dečka. ČESTITAMO!
V istem času pa so v brežiški bolnišnici umrli: Alojz Černelič, kmetovalec iz Vrhje - star 69 let, Franc Ferenčak iz Čerine - star 57 let in Ljudmila Jankovič, upokojenka iz Krškega - stara 57 let.
V času od Z 6. 1979 do 9. 6. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Biserka Pocrnič iz Sav. Marofa
- Nikolino, Mihaela Klenovšek iz Curnovca - Jožico Jasminka Tro-grlič iz Samobora - Martino, Milica
V času od 7. do novomeški porodnišnici roau*1 .p lena Jakše z Vrha - Janjo, Flajnik iz Vukovcev - Brankj*> ka Janežič iz Metlike -Marija Dragovan z Brinja -Martina Kastelic iz Potočne "J, Suzano, Dragica Weiss iz Senu u Majo, Silva Vlahovič s SJJJ? Otovcu - Ignaca, Irena Kralji Podturna - Danijelo, Marija Soteske - Sebastjana, Anica iz Šmihela - Gregorja, Str' držaj z Rakovnika - Barbaro, Janežič iz Mokronoga -Majda Kapš s Sel pri R Ireno, Viktorija Turk iz CMgJi
- Klavdijo, Martina Jaklič iz
- Petra, Marija Matkovič * Zf gore - Marijo, Marija Kerin
- dečka, Anica Stariha iz Sefl*^ deklico, Barbara Tomec i* Lipe - deklico, Milena Novl*f Gorenje Straže - dečka, Ani<*S iz Dolnje Pake - dečka, ‘TM Gabrič iz Krškega - dečka i« ‘jj* Janežič iz Zgornjih Vodal - 9 co. - Čestitamo!
V času od 14. do 20. juniijj novomeški porodnišnici Anka Vučkovič iz Čmon Aleksandra, Marga Štalcar iz 1 ti - Tanjo, Ljubica Škof iz BJ Ed varda, Ida Škerlj iz Brštf Lucijo, Fanika šurla iz Lokvicc - Boštjana, Anica Pe Žužemberka - Ireno, Tončka] iz Šmarjete - Marka, L| Bogolin s Senovega - 5l| Martina Črtalič z Rakov Aleša, Alenka Brula iz Sotelj Heleno, Jožefa Omerzu s Se
- Tanjo, Zdenka Čule iz Čr
- Gorana, Jožefa Brulc iz Ce lpga - Katarino, Marija Re Sevnice - Franca, Vera Žb<J
i
de*
Podi
Dolenjcev Rozalija Peček iz Brestan#* dečka, Jožefa Skol z Blata - d® Marija Vide iz Kočarije — Julka Robek iz Dol -Marija Cvelbar iz Velikega Pj,
- deklico, Marija Švajger iz CU ga sela - deklico, Vera Jenu* Ločne - deklico, Hermina Bi* iz Metlike - deklico, Vaj Stariha iz Črnomlja - dečka, S*! Planinšek iz Razborov - d' Dragica Plut iz Mačkovca - de^, in Zdenka Črček iz Sadinje vr dečka. - Čestitamo!
DRUGI MED PESNIKI
Na 6. festivalu otroškega Pfi škega ustvarjanja, ki je bil°,^ nedavnim na Ohridu, je u osmega razreda artiške osno*11*'jft Jože Šoštarič osvojil drugo f To je lep dosežek.
DOLENJSKI LISt
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, n16*-0 .USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZ^ Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, RiW|i<* Sevnica in Trebnje.	.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Pred*® m k: Slavko Lupšina.	J	.
,°PB/0R: Malian Legan (glavni in odgovorni ul^ mk), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj,
Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Prf0^'
n..*; V --------- “	:	‘	tetini*.,	iciiuium ureaniK r*--'
DuSan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc-IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naro*'i£ 238 Polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za ino*«^ stvo 480 dm ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezn8 dff tei vrednosti) - Devizni 52100- 620-107- 32000-009-8- 9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stol strani 160 din, 1 cm na srednji
strani 250 din. Vsak mali oglas uu iu oesea ou ain, vsaica nuu*-.,, “feir Za vse <^IU8e oglase velja do preklica cenik ŠL 10
podlagi mnenja sekretariata za informacije IS sk«P*£ ne SRS (št 421—1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne pl® davek od prometa ^proizvodov.
JE KOCI RAČUN pri podružnici SDK v Novem 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto,
nem stolpcu 130 din, 1 cm na dolo^Lj nji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na P ,, ;las do 10 besed 50 din, vsaka nada*J j
m
talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68^ Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenj%
/" f0‘°P>%>e vračamo - Časopisni stavek, d-prdpm. CZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Wu ska pravica, Ljubljana.
4
tS
ZAHVALA
V	73. letu starosti nas jc za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ CESAR
iz Biške vasi 16
jskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje 'n nam izrazili sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. iskrena hvala kolektivom OŠ Trebnje ter učencem. Beti Mirna Intereuropa Novo mesto, Novolcs Straža, IMV Novo mesto, Krka Novo mesto, sošolcem trgovske šole Brežice, vsem s°todnikom, znancem, prijateljem in vaščanom- Zahvaljujemo se kirurškemu oddelku novomeške bolnice za zdravljenje in strežnemu osebju Zdravstvenega doma Novo mesto za lajšanje b°lečin na domu. Lepa hvala pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi Biška vas, dne 20. junija 1979.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš mož, oče, brat, dedek in stric
FRANC KRAŠOVEC
iz Praproč 6
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, Jancem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali VetJc in vence ter z nami sočustvovali in nam i/rekli sožalje, osebno se zahvaljujemo za podarjene vence kolektivom *]anci, Novoles in Silosa iz Straže, župniku pa najlepša hvala za Stavljeni obred.
a ,
RiiSr06'' žena Karolina, sinovi in hčetke z družinami;
^udi, France,
Micka, Kristina sorodstvo
in Lozje ter drugo
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega, skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA TEKSTORJA
iz Lešnice 1, Otočec
zn Cn0 Za*lvatiujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem pos hanc€m 23 izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. obred”3 za*lvala tovarni zdravil Krka, župniku za lepo opravljeni vSem 'govorniku za poslovilne besede in pevcem. Še enkrat hvala poko’: i* ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pospremili Žal k njegovemu zadnjemu počitku.
uJoči: žena Ana, sin Tone z družino in sin Zd ravko
Berite »Dolenjski list«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame
ANE ŽUPANČIČ
iz Ivanje vasi pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, Mercatorju iz Ljubljane za darovani venec in Mercatorju iz Novega mesta, pevskemu zboru, župniku za pogrebni obred, vsem ki so z nami sočustvovali in nam lajšali težke trenutke.
kujoči: Francelj, Ernest, Ančka, Joži, Micka z družinami, Tilka, Lojze in Jože ter vnuki.
OSMRTNICA
Umri nam je ljubljeni mož in dobri oče, urar iz Metlike in prvi slovenski urar v San Franciscu, rojen v Kranjski gori leta 1902, mož plemenitega značaja
ZVONKC PODGORNIK
Žalujoči žena Poldica in sin Milan Metlika,San Frančiško, Kranjska gora
V	SPOMIN
Boleč je spomin na 28. juny, ko bo minilo leto dni, odkar je v cvetu mladosti star komaj 21 let s svojo tragično smrtjo zarezal neizbrisno globoko rano v naša srca naš nepozabni sin in brat
TONE STARE
iz Škrijevega
aleč si, a vendar živiš z nami, mi pa se tiho sprašujemo, zakaj te ljub*501?3 'z*rSa*a sredi neutrudnega dela, polnega načrtov, želja in še po živtienju. Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoji koraki se Tvo'r tV°j glaS odmeva> 051 žarii° in usta kot da govorijo, v J “k je še živ pred nami, a tvoj grob nemo priča, da si se za ob "0 polovil. Nemo priča, da smo te imeli radi, ker te še vedno sobsmo- T' Pa molčiš in ne slišiš naših klicev, ne čutiš prelitih ne« j ne v'diš potrtih src, vonj tisočih svetov te ne prebudi, ker je “oda tako kruta.
sem’ k* prihajate na njegov mnogo prerani grob in se ga Poniinjate ter mu prinašate cvetje in sveče, najlepša hvala!
Za vedno neutoložljivi: mama, ata, sestra in bratje
ZAHVALA
V	84. letu starosti nas je zavedno zapustil naš dragi stric
FRANC BEVEC
upokojenec iz Čadraž
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim vašč anom za pomoč, podarjene vence in cvetje. Hvala gasilskim društvom, posebno GD Bela cerkev, pevcem, ZB Šentjernej, Društvu upokojencev in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: družina Zorko, sestra Francka, brata Ivan in Adolf ter sorodstvo
V	SPOMIN
Boleč je spomin na 30. junij, ko bo minilo pet let, odkar si šel tragično od nas, zlati brat
FRANC JERMAN
Ločka c. 2, Črnomelj
Tih in žalosten je naš dom brez tebe, nikoli več se ne vrneš, bolečina v srcih pa je ostala in ti še vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj. Hvala vsem za cvetje in svečke.
Vsi tvoji
ZAHVALA
O b težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, sina in očeta
IVANA KRALJA
H	iz	Semiča	4
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni sindikatu in sodelavkam Iskre Semič, Krajevni organizaciji ZB Semič, govornikoma Lojzu Kočevarju in Tinetu Golobiču, vsem sosedom in vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki so izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Nežka, hčeika Danica z družino, mati Terezija in drugo sorodstvo Semič, Žagarci, dne 25. junga 1979
<1559) 28. junija 1979
ZBOR DELAVCEV DO KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
RAZPISUJE dve vodilni delovni mesti
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu -srednja izobrazba ekonomske smeri
— 8 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu
2. RAČUNOVODJA
— višja izobrazba ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj na takem delovnem mestu
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj na takem delovnem mestu Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z zakonom in biti moralnopolitično neoporečni.
Prijave se pošljejo v roku 15 dni od objave razpisa v ovojnici z oznako „za razpisno komisijo".
V	>
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD SPLOŠNO MIZARSTVO BOR KRŠKO
objavlja	^
prosta dela in naloge:	IlOVOlOS
1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA
Pogoji:
— ekonomski ali lesni tehnik
2. TEHNOLOGA CASA Pogoji:
— lesni tehnik
3.VODJA MONTAŽE
Pogoji: - lesni tehnik ali visoko kvalificirani mizar
- 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj pri izvajanju lesnih montažnih del
4. VZDRŽEVALCA STROJNE OPREME
Pogoji: — kvalificirani električar
— 3 leta delovnih izkušenj
Za opravljanje del in nalog pod točko 1, 2,3 in 4 je v skladu s samoupravnimi akti TOZD Splošno mizarstvo BOR Krško predpisano 2—mesečno preizkusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Novoles Novo mesto, TOZD ..Splošno mizarstvo" BOR Krško, 68270 KRŠKO. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje 30 dni po poteku razpisnega roka.
Komisija za delovna razmerja Poslovalnice FER-SPED Ljubljana je na svoji 26. seji dne 15.6.1979 sprejela sklep, da se
OBJAVIJO prosta dela in opravila za določen čas (1 leto):
ADMINISTRATOR v izpostavi Novo mesto. Kolodvorska Zahtevani pogoji:
- srednja strokovna usposobljenost administrativne, upravne ali ekonomske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- preizkus pred pridobitvijo lastnosti delavca
- preizkusna doba 3 mesece
- pasivno znanje tujega jezika
- OD pribl. 4860,00 brez minulega dela Rok prijave: 15 dni (do 30. 6. 1979)
Vloge dostavite na naslov: ŽG-FERSPED POSLOVALNICA LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja Ljubljana, Trg OF 7
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ” KRŠKO
objavlja naslednja dela oz. naloge:
1. EKONOMSKO-FINANCNI SEKTOR Finančna operativa - delo za določen čas Pogoji:
— ekonomska srednja šola ali administrativna, lahko tudi nedokončana, z obveznim znanjem strojepisja
— nekaj let ustreznih delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih
— delo je za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta)
2. RAZVOJNI SEKTOR
S amostojni projektant - gradbenik Pogoji: — diplomirani gradbeni inženir — 5 let ustreznih delovnih izkušenj Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Prijav kandidatov, katerim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev, komisija ne bo upoštevala.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
DOLENJSKI LIST
J „Čutim leta, ki me	jeziku. Malo pred koncem	0
\ obremenjujejo, in ne morem	prve svetovne vojne je kot	J
5 napraviti obračuna o svojem	vojak	maturiral na sloven-
cblu, ker je vse, kar sem	skem	učiteljišču v Trstu,	t
napravil, danes zame ničevo.	Tedaj	je že imel za seboj
\ Hotel bi ustvariti še taka	prva leta risarsko-slikarske	£
] dela, ki bi nosila pečat, ki bi	učne	dobe. Učiteljeval je,	J
J glasno govorila v splošnem	slikal	in se družil z isto-	0
Popravljanje strehe precejšnje višine je času že drugi prin
zato, da bodo vanj spravili v*? osvojene pokale, ki imajo sed« svoje mesto na policah v vaš*0
WH, ... , ,AVUs
gič obloženi s penasto gumo in sedemdeset centimetrov dolgimi čevlji, tretjič pa so Janezi iz vseh ekip plezali k Micki na „štibelc*‘, še prej pa so morali sami sestav-
^ človeškem jeziku.
^ Temu «1 pričakujoči
jeziku -tišini, molku
neizgovorjenih besed - se je Franjo Stiplovšek približeval vse življenje. Se mu je približal, ga osvojil tako, kakor mu je narekovalo spoznanje: ,,. . .ustvarjati se pravi zakopati se v samega sebe in razmišljati na tak način, kakor če bi gledal skozi kalejdoskop..."? ^ Kdo ve.
A mnoga dela, ki jih je dal v zakladnico slovenske likovne umetnosti, odločno režejo korenine dvomov o tem. Morda še najbolj njegov avtoportret, ki je nastal kaka tri leta, preden se mu je dokončno ustavilo srce, in ki ga je Stanko Škaler imenoval umetnikov testa-' ment in memento.
mišljeniki. To je rodilo prve razstave in sklep, da se slikarsko izobrazi. Na začetku dvajsetih let se je izpopolnjeval na dunajski umetni obrtni šoli, se seznanil z Venom Pilonom in kot likovnik krenil na ekspresionistično pot. Ko je že postal član Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, se je začel ukvarjati z grafiko in začel na zagrebški likovni akademiji študij, vendar ga nikoli ni končal. Slabe gmotne razmere so ga pahnile v bolehnost. Prisiljen je bil spet poiskat zaposlitev, dobil pa je je v Krškem, kjer je na meščanski šoli poučeval risanje in opisno geometrijo. V Posavju se je za stalno udomil in ostal tam do mrti
,£e zadnjič se ozrimo v umetnikov obraz, ki ostro izrezan iz temnega ozadja S upira v nas pogled velikih, J otožnih oči," piše Meta S Gaberšek-Prosenc v katalo-:■ gu k pravkar odprti Stiplo-S škovi retrospektivni razstavi
v galeriji Posavskega muzeja.
In dalje: „Umetnik je dvignil k prsim koščeno roko z rezilom. Obraz in- roka, starčevsko nagubana, ne izžarevata več prejšnjega dvoma, temveč spoznanje umetnika, ki verjame, da je nalogu umetnosti dviganje človeka iz vsakdanjosti k lepoti, in se vendarle čuti osamljenega in pozabljenega-"
Slikarsko najplodnejša so bila Stiplovškova „krška„ leta - desetletje po prvi svetovni vojni Prijatelj Seliškar je zapisal: ,£ledU je vsemu razvoju povojne umetnosti, toda nobenemu se ni ves predal. “ V umetniških krogih je veljal za slikarja rok in golih, na sivkasrem nebu odražajočih se vej. Mnogi so dejali:
.flastično poudarjeni realizem." To pa mu ni dalo pravega priznanja; v njegovem slikarstvu so preveč in enostransko (tudi še zdaj je tako) poudarjali zgolj narodopisne kvalitete. Zato ni čudno, da si je ime prej pridobil z grafikami.
Franju Stiplovšku je bilo resnično le za hip dano, da je s polnimi pljuči in brez % presodkov zadihal svojo
umetnost. Kljub razmeroma mimi in nevznemirljivi življenjski poti je bil tragična umetniška oseba. Čas in življenje sta ga prehitela, in čeprav je bil postavljen na stanski tir, je nadaljeval svojo pot. Vztrajal je pri
% izhodiščih, ki jih je sprejel ^ kot mlad umetnik.
Od leta 1945 je živel v Brežicah. ,Ko so pred 30 leti tam (na njegovo pobudo) osnovali Posavski muzej, se je slikar v Stiplovšku vse bolj umikal muzealcu V muzeju je ostal do smrti 1963. Ves predan muzejski dejavnosti je čedalje manj slikal, zato pa so v njem zorela nekatera temeljna spoznanja umetnika in nekaj teh je razbrati tudi v njegovih delih, ki jih je kljub bolezni še mogel ustvariti
V Malinski na otoku Krku
^ se mu je začelo življenje, ko
J se je'leto pred Božidarjem 5 Jakcem rodil slovenskemu S očetu in hrvaški materi. Po
'* volji usode je odraščal kot
> slovenski otrok in bil vzga-5 jan v slovenskem duhu
in
Umetniški klic v njem ni nikoli utihnil, akoravno je moral včasih odložiti paleto, kajti: ,Moj cilj," je zapisal, „ je bil vedno eden in isti: postati umetnik. Vse druge dobrine so bile postranska stvar."
I. ZORAN
Franjo Stiplovšek: Lastna podoba 1960
I
OBVESTILO
Krka, tozd Zdravilišča, cbvešča občane, da vsi basni v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah normalno obratujejo. Pri tem upo-r abljajo sodobna čistilna sredstva in naprave, vzorce vode pa vsak dan kontrolira zdravstvena služba Zdravilišča, občasno pa tudi občinska inšpekcijska služba.
Zoper vse, ki širijo zlonamerne govorice o oporečnosti bazenskih vod bomo uvedli ustrezni postopek.
KRKA Tozd Zdravilišča
Race lovile
V Podlehniku na novli skem lovu rib za Doli 4. in 14. mesto ter pos nagrada
Nagrado za najboljšo laž na riškem srečanju slovenskih jev in tekmovanju v lovu plovcem; ki je bilo minulo sol
plovcem; ki je bilo minulo sobo Podlehniku pri Ptuju, je prejel 1 ga, ki je pred mikrofonom izj
novi
»Gradbeno podjetje STA' Maribor zgradi vse v roku. podjetje je že več let pokrov«1 vsakoletnega tekmovanja novinatf v lovu rib.
Dolenjski list sicer tudi tokrat “ skupaj popolne ekipe za* movanje v lovu rib, vendar sta
spravil skupaj popolne ekipe za #
ŠE RASTLINE KRADEJO
njegova predstavnika kljub tudi letos — podobno kot lani dobro odrezala. Rezultati: ekip*' Radiotednik Ptuj III 837 točk. Dnevnik Ljubljana 726, 3. Rad tednik Ptuj II 557, 4. RadiotečJ Ptuj I 530 itd. Tekmovalo je 12 ek v konkurenci in dve izven, skup’ blizu 70 tekmovalcev.
XLENI JURIJ - Letošnje jurjevanje je bilo prav na Ivanje, 24. iunjja, na dan, ko so predniki današnjih mladih ljudi, ki gojijo Ijuddco izročilo, končali jurjevska in kresna obredja. Na jutjevanju
je prešerna in poskočna mladost v isti visti z zrelo in izkušenj polno starostjo. Marsikateri tamburaš bi bil lahko stari oče vriskajočemu plesalcu ali dekletu, ki jima tako lepo pristoji narodna noša.
V noči na 22. junij je bilo vlomljeno pri Martinu Radošu v Čurilah. Nekdo je iz podstrešja v gospodarskem poslopju odnesel okrog 40 kilogramov podleska in tako oškodoval Radoša za 8.000 dinarjev. Vlomi1 ci so zlezli po lestvi na streho, odstranili nekaj opek in se spustili na podstrešje. Po isti poti so tudi odšli, tako namreč kažejo sledovi.
Posamezniki: 1. Oznec (Ptuj) nik) 4*1
4.
Belokranjski ljudski praznik
točk, 2. Matko (Dnevnik) Nataša Belšak (Ptuj) 320, Primc (Dolenjski list) 234, 5. G«1 (Ptuj)... 14. M. Primc 122 itd.
Ptujčani so bili torej daleč boljši tako pri ekgrah kot posaiH nikih. Letos so v primerjavi z l veljala drugačna pravila: rezu« posameznikov, ki so tekmovali d no, so se šteli tudi za konkure' posameznikov, medtem ko se I niso. Če bi letos veljala enaka P vila kot lani, bi v konkurenci p® meznikov med 17 tekmovalci
sedla prvo in drugo mesto pf sta
Kresovanje in jurjevanje je na prireditveni prostor v Črnomlju privabilo okoli osem tisoč obiskovalcev — Stoletno ljudsko izročilo se ohranja iz roda v rod
Letošnje jurjevanje, že šestnajsto po vrsti, je najlepše pokazalo, v kakšni zmoti so bili še lani nekateri posamezniki, ki so govorili, da postaja ta folklorna prireditev dolgočasna, da so se je ljudje naveličali, da tudi med samimi belokranjskimi folklornimi skupinami ni več pravega navdušenja in podobno.
Okoli osem tisoč ljudi iz vse Bele krajine in drugih krajev si je v soboto ogledalo v Črnomlju starodavne kresne običaje, ki so jih predstavile kresnice iz Dragatuša, Adle-šičev in Vinice ter Semiška ohcet. Folklorne skupine iz Črnomlja, Met-1 ike, Predgrada, Starega trga in Vinice pa so v nedeljo zaigrale in zaplesale belokranjska kola, oživile jurjevske in stare svatbene običaje. Poleg
devetih belokranjskih skupin je nastopila še folklorna skupina iz Samo bora.
V obeh dneh te največje pa tudi rajlepše folklorne prireditve na širšem Dolenjskem sploh (stalni obiskovalec, filmski delavec iz Ljubljane, zagotavlja daje juijevanje najlepša in najbogatejša tovrstna prireditev v Sloveniji) je nastopilo več kot 190 Belokranjk in Belokranjcev v narodnih nošah. Še posebej razveseljivo je, da je zlasti med plesalci velika večina mladih ljudi, kar je hkrati porok,
ZA CEL DAN - Maja Mišjako-va iz Regerče vasi je od stare mame, ki živi ob Kolpi blizu Vinice, prineria takele stroke česna. Največjega ima v rokah na fotografiji, in kot je videti, bi zadoščal za piknik in čevapčiče za nekaj ljudi.
SREČANJE
PIHALNIH
ORKESTROV
DOLENJSKE
Drugo srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske bo v nedeljo, 1. julija, v Straži pri Novem mestu. Ob 10. uri bo svečan pohod orkestrov iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Straže, Šentjerneja in Trebnjega, uro kasneje bodo pred Straškim Domom kulture orkestri pripravili koncert, srečanje pa bo zaključil skupni nastop .vseh orkestrov. Ob srečanju bo imelo Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske skupščino, na kateri bodo izvolili izvršilni odbor in strokovni svet ter sprejeli program delovnih nalog za naprej. Po srečanju bo GD Vavta vas priredilo gasilsko veselico, na kateri bodo sodelovali tudi pihalni orkestri.
da bo to lepo in za to pokrajino lako značilno ljudsko izročilo živelo naprej. Juijevanje je pravi belokranjski ljudski praznik in kot tako ne more in ne sme zamreti, še več, tudi tej prireditvi gre zasluga , da se za običaje, ki so jih njihovi davni predniki pred stoletji prinesli iz svoje prvotne domovine, zanima vedno več mladih, da folklorne skupine tudi v krajih, kjer je pred časom njihovo delo zamrlo, spet delujejo.
Prireditveni odbor si prizadeva, da bi bolje uredili prostor za gledalce, napeljati nameravajo stalno razsvetljavo in ozvočenje ter še bolje poskrbeti za postrežbo obiskovalcev.
A. BARTELJ
stavnika Dolenjskega lista.
Zanimivo je, da so predstavni! ma Dolenjske prijemale le najl* ribe in je tako Meta Primc prej, tudi nagrado za najlažjo ribo, sa. njenih 7 ribic tehtalo skupaj ko«*
115 gramov. Prav zaradi maj«! ]e, teže, uvrstitev ni bila boljša, saj jel primer tretja med posamezniki up nila le 5 rib, medtem ko sta Dolenjca 7 oz 9.
nji
to:
sar
Pri
D(
ŽE DRUG PRIMER PADCA S STREHE
25. junija popoldne je 40 Jože Mikec z Rateža popra' streho na domači hiši. Pri delu * odtrgal leseni opornik, Mikecf padel 6 metrov globoko. S poškod« vano hrbtenico in noeo se ie znaša bolnišnici, padec s zadnjem
delovne nezgode.
Prva pasja šola
V Ribnici so pred kratkim ustanovili kinološko društvo, katerega glavni namen je pospeševati pravilno in smotrno vzrejo psov ter njihovo šolanje. Novo društvo deluje za območje občin Kočevje in Ribnica, šteje pa že skoraj 80 članov. Za predsednika društva so izvolili Jožeta Lovšina iz Ribnice, za podpredsednika pa Sama Mavra iz Kočevja.
Novo društvo je že uspešno izvedlo prvi tečaj za pse iz osnov poslušnosti, sledenja, napada in obrambe. Trajal je 50 ur, dokončalo pa ga je 6 psov, ki bodo 23. junija delali v Ljubljani A izpit iz predelane snovi. Tečaj je veljal 1.800 din za psa.
Psi, ki bodo uspešno opravili A izpit, bodo lahko šolanje nadaljevali in opravljali nadaljnje izpite. Ze jeseni pa bo društvo spet pripravilo osnovni tečaj za A izpit
Društvo sprejema nove člane. Na območju obeh občin je namreč vedno več občanov, ki imajo pse. Društvo jim bo vedelo svetovati, kakšni psi so zanje glede na njihove potrebe ali želje najbolj primerni. Solan pes je namreč ne le človekov prijatelj, ampak tudi varuh, kar je pomembno ne le v miru, marveč tudi v primeru vqjne.
ČEZ OVIRE DO IZBRANKE - ,Nočni skok“ jebfl ena od sedmih semiških iger, ki je pri gledalcih vzbudil mnog0 smeha. Tekmovalec v oblačilu iz penaste gobe je moral preko več ovir čimpiej izročiti šopek svoji ,Jjubici4, ki gaj« čakala na koncu steze. (Foto: J. PAVLIN)
Janezi trikrat po Micke
Semič: Strekljevec spet zmagovalec iger brez meja
J-?-
GA JE KDO VIDEL?
UJV Novo mesto išče Janeza švlja, rojenega 5. 11. 1952 v Novem mestu, nazadnje je sta noval v Orehovcu 7 pri Kostanjevici. Visok je 168 cm, močne postave, svetlih las, modrih oči in okroglega obraza. Je že star znanec organov pregona, tokrat pa ga iščejo z aradi suma več vlomnih tatvih in odvzemov motornih vozil. Kdor bi o njem kaj vedel, naj "vi najbližji postaji milice ali JV Novpmestp.
Na igrišču TVD Partizan Semič so bfle v nedeljo, 24. junija, pete semiške igre, ki so letos potekale pod geslom »Trim po semiško". Čeprav jih je organizator, domači TVD Partizan, skrojil po znanih televizijskih igrah »Igre brez meja", so semi-š-ke predvsem veliko bolj preproste, vendar dovolj šaljive, prepletene z aktualnimi temami.
Letos so se ekipe pomerile v sedmih igrah in »rdeči niti". Razen v zadnji igri, kjer so vse ekipe med seboj merile moči v vlečenju vrvi je pri vseh ostalih odločala spretnost, hitrost in sreča. Najbrž je tudi v Semiču težko priti do dekleta, saj so se tekmovalci kar trikrat spoprijeli na to temo. Prvič so morali do Micike z zavezanimi očmi, dru-
iti lestve. Ostale teme so aktual*" zirale današnji čas: varčevanje* gorivom.
Ze četrtič zapored je velik« pokal osvojila ekipa Štrekljeve* (44 točk) Črešnjevčani so b»* drugi (32 točk), domačini ** Semiča pa tretji z istim število!** točk kot drugouvrščeni. P oseb" no priznanje je prejela ekipa •* Kota, kjer so imeli najvišje p°v’ prečje let, zato pa tudi predzad' ijje mesto.
Neki hudomušnež je na sem*' ških igrah dejal, da Štrekljevča*** 1 ahko zmagujejo, saj imajo d*>' volj moči in sloge, ki so j° nabrali pri gradnji novega gas**' skega doma in na gasilskih tek' movanjih, kjer so pobrali vS* prva mesta v občini. Sami p* da bo novi dom 1**“ VS«
menijo,