1 - Gozdarski vestnik 1 LETO 1980 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1980 • LETNIK XXXVIII p. 1->Jelen«. To je izpuščeno zaradi primerljivosti podatkov za celo razdobje. 5 OKOLICA SISTEMA STATUS IN OD POSM·1EZNIH KA- TEGORIJ (PO- KLICEV) DELAVC neposredni vpliv --.....;... povratna zveza Graf.1 MEDSEBOJNE ZVEZE IN VPLIVI V SISTEMU GOZDNEGA GOSPODARSTVA IN OKOLICE SISTEMA. Delavce smo razvrstili v več kategorij: V kategorijo »po učinku« smo razvrstili delavce, ki zaslužijo pretežni del OD z deli, pri katerih je osnova za ugotavljanje višine OD količina opravljenega dela. Te smo naprej delili po kriterijih, kot so opisani v uvodu, in sicer na »akord 1« tisti, ki so opisani pod 1 (sekači, traktoristi, konjarji, skladiščni delavci, šoferji), in na »akord !k V tej skupini so delavci, ki delajo sicer v akordu, vendar je ta zelo ohlapen in prilagodljiv (v uvodu opisan pod 2). V tej skupini so: gojitelji, gradbeni delavci, cestarji. V kategorijo »po času•< smo uvrstili vse ostale delavce. Za te delavce ni po- polnoma to'čno, da zaslužijo ves OD le na osnovi časa, prebitega na delu. Del 6 Trend strok. teh 130 1--.---~-----~- ---- -----.----~ in admin,del 120 1--t--"-----~·-'---~""""·--------1--------::>'l~ po času ·? ··:i 110 ... ~·> ...... •"' _ _/ 100 ~· -~~~-----~----~~/_··~~~~--1 90 ~ 70 1965 1970 1975 leto Gr. 2 TRENDI GIBANJA STEVILA NEKATERIH KATEOORIJ DELAVCEV Delež % 100 80 60 40 20 1965 1970 1975 Gr. 3 DELEL POSAMEZNIH KATEGORIJ DELAVCEV 1978 leto Tabela: 2 PREGLED GI BANJA 1 N DELEŽEV ZAPOSLEN 1 H DELAVCEV PO OSNOVAH ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV Po uČinku Vodstveni in Strokovno~ tehnt 1 Po času Skupaj administra- čni in admini- o tivni delavci strativni delavci -+-' Akord I Akord Il 1uslužbenci) Q) .....:1 Delež Delež Delež Število Delež Trend o/o Trend Trend Trend Trend Trend Delež o/o "/o o/o 1965 100 43 100 22 100 35 914 1 oo 100 25 100 15 1966 102 42 109 24 97 34 932 102 98 24 102 16 1967 94 41 97 23 98 36 880 96 96 24 96 15 1968 89 42 92 23 90 35 825 90 93 2li 94 16 1969 90 43 76 20 94 37 807 88 94 26 97 17 197.0 84 42 72 19 93 39 774 85 89 26 95 17 1971 75 40 70 19 94 41 736 BO 86 26 95 18 1972 72 39 68 20 92 41 714 78 82 26 95 19 1973 62 34 76 22 94 44 696 76 82 26 94 19 1974 59 31 87 24 103 45 738 81 76 23 96 18 1975 58 29 98 26 107 45 768 84 87 25 104 19 1976 61 30 102 26 110 44 804 88 90 25 104 18 1977 56 28 92 24 119 48 789 86 94 27 ll8 21 1978 51 26 84 23 121 51 7 61 83 99 29 129 24 njihovih zaslužkov izhaja tudi iz različne količine in kvalitete dela. Večji del OD pa le izhaja iz časa, prebitega na delu. Za vsako od teh kategorij smo prikazali trend spreminjanja števila delavcev (osnova je leto 1965) in pa njen delež v skupnem številu delavcev. V zadnjih 4 kolonah je prikazano gibanje števila delavcev in njih deležev še za dve kategoriji delavcev. V prvo smo uvrstili manipulante, delovodje, tehnike in druge administrativne in strokovne delavce (vodstveni in administrativni de- lavci). še posebej smo prikazali trende za strokovno-tehnične in administrativne delavce (uslužbenci). Iz tabele 2 in grafikonov 2 in 3 lahko ugotovimo naslednje: 1. število zaposlenih v vseh kategorijah pada ali pa vsaj stagnira in v letu 1973 doseže minimum. Po tem letu pada edino število delavcev v kategoriji »akord 1« in doseže v letu 1978 komaj dobro polovico števila iz leta 1965. 2. Skupno število zaposlenih in delavcev v kategoriji »akord li« doseže drugi vrh v letu 1976. Pozneje število upada. 3. število delavcev »po času« pada najpočasneje. V letu 1972 doseže svoj minimum (indeks 92) in pozneje zelo hitro narašča. Do leta 1978 naraste za 1/s v primerjavi z letom 1965. 4. število strokovno-tehničnih in administrativnih delavcev se spreminja po- dobno kot pri drugih delavcih v kategoriji po času. Do leta 1974 več ali manj stagnira. Po tem letu hitro narašča. Leta 1978 jih je že skoraj 1h več kot leta 1965. 5. Delež delavcev kategorije »akord l« nenehno pada. Od dobrih 2/s v letu 1965 je padel na dobro 1/4 (26 %) v letu 1978. 6. Delež kategorije »akord Il« se le malo spreminja. Po rahlem padcu do leta 1971 je začel ponovno naraščati, dosegel vrh v letu 1975/76 in ponovno padel na začetno raven. 7. Delež delavcev kategorije »po času« nenehno narašča. Iz dobre tretjine (35 %) v letu 1965 se je povzpel na dobro polovico (51 %) v letu 1978. Delež vodstvenih in administrativnih delavcev je praktično stagniral. Zadnji dve leti hitro narašča. 8. Delež strokovno-tehničnih in administrativnih delavcev nenehno raste. Sprva počasi, komaj opazno, nato pa vse hitreje. V 13 letih je narastel od slabe šestine (15 %) na slabo četrtino (24 %) ali za 60%. V letu 1965 je bil 1 strokovno-teh- nični in 1 administrativni delavec na 5,6 drugih delavcev. V letu 1978 pa je bilo to razmerje 1 : 3,16. 9. Gibanje zaposlovanja pri Gozdnem gospodarstvu Postojna (verjetno tudi drugod v gozdarstvu) je podobno, kot ga ugotavljamo za višje nivoje občine, republiko in zvezo. Narašča število neproduktivnih delavcev tako v absolutnem, še hitreje pa v relativnem (delež) merilu. Domnevam, da je naraščanje števila neproduktivnih delavcev v OZD posledica naraščanja števila delavcev v nego- spodarskih dejavnostih. če že ni posledica, sta pa oba pojava verjetno v tesni vzročni zvezi. 2.2. Zaposlovanje delavcev iz drugih republik S hitrim razvojem gospodarstva koncem petdesetih in v začetku šestdesetih let so nastajala nova delovna mesta. Ta delovna mesta so v začetku zapolnjevali naši delavci. Gozdni delavci so se odločali za delo v ugodnejših pogojih in za- puščali delo v gozdu. Istočasno beležimo naraščanje sečenj in gojitvenih del. Oboje je povzročalo veliko pomanjkanje gozdnih delavcev. To pomanjkanje so v začetku pokrili delavci zunaj območja gozdnega gospodarstva, običajno iz drugih republik, največ iz Bosne. V tabelah smo te delavce označili kot delavce 9 o ..., a > . ...., ro o bl) ..... bl) ~ ..... bl) O e o >O e o o () ~ ~ ;;) e ro ..... >1 >N ro ..... >1 >N ro ..... ~ > >1 1 "O s "O ro Q) > Q) s ..... o "O Q) "O Q) o "O Q) "O (],) o "O Q) "O Q) ..... "O o"" "O ,ii) s:: o o o ){/} s:: o ,ii) ;:; ..., Struktura cd Struktura Skupaj Struktura Skupaj Struktura Skupaj .;:;' "/o (!) "'o % s % ·~ ~ a. ..c > s (!) (!) '"O '"O '"O Ul .~ ·~ '"O o o o > > o b.O ef'!. b.O ef'!. .... b.O (!) c cd b.O .... . ... ~ ..... ::s o >() ::s o )() ::s o o () cd ::s K) K) 1.. ...... >N cd 1.. :;::1 ~ >N cd ICI .-< x ~ > ~ >() ICI cd cd '"O ..... ~ (!) s '"O > (!) (!) s '"O ·:;: (!) :> cd (!) (!) ..0 s '"O s > (!) .-< (!) '"O ...... '"O (!) ...... '"O ~ ~ '"O (!) '"O Q) o '"O ..... .s (!) o '"O (!) c ..... (!) .El o 'O o ..... c A >UJ A ..... )CIJ '"O o A o >UJ H A o A o )CIJ H P.. Ul A 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 60 40 49 100 71 92 8 19 100 29 69 31 68 100 75 100 9 64 36 -·-· 27 73 56 114 59 86 14 39 198 41 51 49 95 138 134 179 41 42 58 ·-· 19 81 41 84 41 92 8 59 301 59 62 38 100 146 115 154 15 55 45 29 71 23 47 31 92 8 51 259 69 73 27 74 108 113 151 52 51 49 18 82 25 52 34 90 10 49 247 66 65 35 74 108 99 133 34 50 50 22 78 18 38 26 86 14 53 267 74 69 31 71 104 98 131 38 56 44 ···1--- 14 86 21 43 27 ~8 12 58 294 73 68 32 79 115 84 112 6 64 36 ·-· 6 94 16 33 22 jas 17 58 294 78 66 34 74 108 81 108 9 62 38 »Od drugod«, za razliko od »domačih«. Pozneje je primanjkljaj gozdnih dalavcev v večji meri pokrila mehanizacija, boljša strojna opremljenost dela. Gibanje zaposlovanja delavcev iz drugih republik smo za razdobje po letu 1960 prikazali v tabeli 3 in 4. Prikazano je stanje za dve gozdarstvi, za Knežak, čist gozdni obrat z razmeroma malim nihanjem obsega in strukture del in Snežnik, gozdni obrat z mehanično delavnico in centralnim mehaniziranim skladiščem ter z velikimi spremembami v obsegu in strukturi del. Tabeli 3 in 4 sta enaki. V njih je prikazano stanje zaposlenih neposrednih (»fizičnih«) delavcev, to je brez delovodij, strokovno-tehničnih in administrativnih delavcev. Prikazano je stanje za februar in julij. Sklepali smo, da stanje v fe- bruarju prikazuje število stalno zaposlenih delavcev (delovno razmerje za nedo- ločen čas), stanje v juliju pa stalne in sezonske delavce. Delavce smo ločili na sekače in druge delavce, te pa še naprej na domače in delavce od drugod. Podatki so dani za razdobje 1960 do 1976 kot poprečje treh oziroma dveh let. Za leti 1977 in 1978 so letni podatki. Iz tabel lahko zaključimo naslednje: 1. Delavci od drugod se pojavijo prvič v letu 1960. Nastopajo kot sekači in stalni delavci. V začetku ni opazne velike razlike med stanjem februarja in julija. 2. število stalnih delavcev upada (Knežak} ali ostaja približno enako (Snež- nik}. Upadanje gre na račun sekačev. število drugih delavcev ostaja skoraj isto (Knežak) ali pa celo narašča (Snežnik). 3. Pomanjkanje delavcev v razdobju od 1963 do 1974 smo v glavnem pokrivali s sezone!. Ti sezonci so bili izključno od drugod in zaposleni pretežno kot sekači. število sezoncev je v tem času doseglo v poprečju 35 do 40 %, v maksimumu pa skoraj 100% od stalnih delavcev. 4. Delež sekačev v skupnem številu delavcev pada. Od 2/a v letu 1960 je delež sekačev padel 1/s do 2/s. 5. Delavci od drugod so zaposleni v glavnem kot sekači. Na drugih delih delajo v glavnem domači, od delavcev »od drugod« pa pretežno le delavci, ki jim je iz zdravstvenih razlogov prepovedano delati z motorko. Delež sekačev od drugod je 70 do 80% (v Knežaku je stanje tako, ker sta v »domače« všteta dva sekača, ki sta se preselila z družinama iz Bosne.) 6. Vzrok za tako stanje je v dejstvu, da se domači delavci raje odločajo za dela izven sečnje in tako v glavnem krijejo potrebo. Drugi vzrok je v tem, da bolje usposobljen delavec od drugod (traktorist, šofer) lahko dobi zaposlitev doma in se tudi vrne domov. 7. Iz podatkov v tabelah lahko sklepamo, da je bila fluktuacija gozdnih de- lavcev v preteklih letih zelo velika. Dosegala je delež preko 100 %. Ta fluktuacija je visoka tudi danes. Visoka stopnja fluktuacije je dobro merilo delovnih pogojev delavcev. 8. Iz navedenega lahko sklepamo dvoje: a} Velika ponudba delavcev od drugod (je in deloma še tudi sedaj) omogoča ekstenzivno zaposlovanje in dopušča tudi slabo organizirano in neučinkovito delo, s slabim »izkoristkom« delovnega časa. b) Ponudba in možnost zaposlovanja delavcev od drugod je preprečila (ver- jetno le premaknila) prevrednotenje dela in opravil. Omogočila je, da neugodno stanje gozdnega delavca, ko denarno in drugače ni motiviran za delo v gozdu, še vedno in za naprej. Ta trditev še bolj kot za naše gospodarstvo velja za nekatera druga gozdna gospodarstva. 12 3. lzraba delovnega časa Za doseganje visoke proizvodnosti je poleg drugih vplivov nujno čim bolj gospodarno izrabiti razpoložljivi delovni čas. To pomeni, da čim večji del delov- nega časa delamo koristno delo, s katerim proizvajamo uporabne vrednosti. To velja tako za delavnik, za delovni čas v okviru dneva, kot za druga časovna raz- dobja, npr. leto. Prav tako je to enako pomembno za vse delavce, za vsa delovna mesta. Kljub temu največkrat govorimo o porabi delovnega časa le za delavce, ki delajo po učinku. Za te delavce imamo običajno ustrezne evidence o delovnem času. Za delavce, ki delajo po času, je pa največkrat edini podatek čas, prebit na delu, za nekatere delavce pa tudi ta podatek ni posebno zanesljiv. Na osnovi takih podatkov težko ugotavljamo izrabo delovnega časa. Ugotavljamo, da je izraba delovnega časa vse slabša. Za koliko je slabša, predvsem pa kaj je temu vzrok, običajno ne vemo ali pa vsaj ne dovolj gotovo. Kakšna je izraba delovnega časa v okviru leta pri sekačih, smo prikazali v tabeli 5. V tabeli je prikazan letni delovni čas kot poprečje sekačev, in sicer v delovnih dnevih po posameznih postavkah in v deležih posameznih postavk. Podatki so za zadnja 3 leta in izhajajo iz ustreznih evidenc o doseženi storilnosti. Podobno kot pri sekačih je tudi pri drugih delavcih. Iz tabele lahko povzamemo naslednje: 1. V poprečju izrabijo sekači še malo več kot ves delovni čas. Ta gre na račun dela v prostih sobotah. 2. Na sečnji delajo v okviru leta okoli 55% časa (53-56% ali okoli 150 dni). Druga dela opravljajo okoli 9% časa ali v poprečju mesec dni. Skupno delajo od 3/s do 2fa časa letno. 3. Delež produktivnega časa pa tudi njegova absolutna dolžina se med leti spreminja. Opazen je dolgoročni (po letu 1972) trend upadanja. Delež produktiv- nega časa je močno odvisen od vremena. V letu z lepim vremenom, zlasti pozimi (1977), je delež visok. Ta delež ne gre samo na račun nadomestila za slabo vreme, pač pa je v takem letu najnižja poraba časa tudi za bolovanja, ostale plačane in neplačane izostanka z dela. 4. čas, porabljen za dopuste in praznike, najmanj niha. V poprečju porabimo za to 12% časa. 5. Delež slabega vremena je okoli 13% ali 35-40 delovnih dni letno. Ta delež se spreminja glede na vreme. 6. Bolovanja je okoli 6% ali 50 Ofo več kot smatrajo pri socialnem zavarovanju za normalno (4 %). 7. Opravičenih in neopravičenih izostankov je okoli 3-4% ali 7-10 dni letno na moža. Navedene številke so poprečje gozdnega gospodarstva. V okviru gozdnega gospodarstva, in verjetno tudi med gozdnimi gospodarstvi, zelo variirajo. Temu so vzrok deloma objektivni pogoji, kot so: nadmorska višina, količina padavin, kriterij zdravnikov itd. Velik je pa tudi subjektivni vpliv, kot npr.: delovne navade, kriterij slabega vremena, nujnost izvršitve del ipd. Ta subjektivni vpliv se zlasti kaže v kritičnih časih, ko je dolgotrajno slabo vreme. Na osnovi teh podatkov je težko sklepati o »koristnosti« ali smotrnosti izrabe delovnega časa. Nimamo podatkov za ustrezne primerjave. Kot kaže je pri nas, v primerjavi (ki pa je zelo groba) z drugimi gozdnimi gospodarstvi, stanje zado- voljivo. Kljub temu bi bilo to stanje lahko boljše, vsaj tako kot je bilo v letu 1977. Rezerva je v opravičenih in drugih izostankih. Pa tudi postavka ••druga dela« skriva marsikaj, kot npr.: vse organizacijske pomanjkljivosti, sestankovanje, ipd. To so tudi postavke na katere lahko vplivamo, če predvidimo slabo vreme kot 13 Tabela: 5 IZRABA DELOVNEGA CASA SEKACEV Na delu o ..... .... .--< .5 .: ·:;: O - s Cl! Cl! Wl .: >O .... .--< "(ij .... "2 c..~ )()~ .:~ ~ ~ ..... )() > ..... - ..... (1$ .: ..... .: .: (1$ .,.., ·s o ..... (1$ > (1$ ..... Cl! Ol ~en (1$+' .--< -o 1..)() l>IJ«! c.. l>l ;:1 - ..Cl o «! (J) - C..Cll c ~ «! c.. Ol ol .--< -o t.. Ol -o .!<: )() e- t.. o al .--< o ~ -~ c.,O Ol l>l (J) ...:1 o p., (J) (/) dni/delavca 151.0 23,4 174.4 31.8 35,6 18.2 5,8 3.4 7,8 277. o 1 1 1976 132.3 1 Struktura o/o 54. 5 8,4 62.9 11.5 12,9 6,6 2.1 1,2 2, 8 1 oo i 1 ! dni/delavca 155,8 29.4 185.2 32.8 34.6 12,9 3,4 3,6 3,4 275.9 1 1977 100.7 Struktura o/o 56.5 10,? 67.2 11.9 12, 5 4.? 1,2 1.3 1,2 100 dni/delavca 144,9 21.5 166.4 34,8 40,3 17.7 5.5 6.7 2.9 274,3 1978 91.1 Stvuktura % 52,8 ?,8 60,6 12,? 14.? 6. 5 2.0 2,4 1,1 100 --- -- - -- -·····-··- -- --- Tabela: 6 PREGLED POKLICN 1 H OBOLJENJ SE KAC EV Število pre gledanih Poškodbe vsled vibracij Poškodbe vsled ro- Skupno število poškodb vsled dela pota z motorko "' Domači Od drugod Domači Od drugod Domači <1l o Od drugod Skupaj "' ..... bJJ IV >() E ·;;s 'b'o <1l >N >N lN lN >1>1 >N >N .s IV 6 "' o. > <1J > ~#- > ~#- > <1J > ~#- > ~ #- > ~~ IV ~ o ~ ;::l <1J (ij#- <1J IV IV (ij#- IV IV <1J .!<: .... ..... <1J .... IV .... .... <1J .... IV .... IV ,..4 o. c:1 U) )[/) c:1 )U) c:1 )U) c:1 )[/) c:1 )[/) c:1 )[/) c:1 )[/) c:1 1967 117 65 182 5 4 2 J 36 31 4 6 41 35 6 9 47 26 1968 59 15 74 4 '1 - - 9 15 1 '1 13 22 1 '1 14 19 1970 75 14 89 4 5 - - 9 12 4 29 13 1'1 4 29 17 19 1972 69 49 118 9 lJ 2 4 4 6 3 6 13 19 5 lO 18 15 1974 60 62 122 2 J 4 6 4 7 - - 6 10 4 6 10 8 1975 11 10 21 - - 1 10 - - - - - 1 10 1 5 1976 87 51 138 7 8 4 8 31 36 6 12 38 44 lO 20 48 35 ----- 1978 54 54 108 5 9 1 2 4 7 1 2 9 16 2 4 11 10 SKUPAJ 532 320 852 36 '1 14 4 97 18 19 6 133 25 33 lO 166 19 ---- ~ višjo silo. Rezerv ni veliko (5-7%) in z njihovim aktiviranjem ne pridobimo ravno veliko. Vendar so tudi te rezerve takrat, ko ni drugih, pomembne. Znesejo okoli 10 delovnih dni letno, to pa je poprečen zimski mesec. Drugo pomembno področje pa je izraba delovnega časa v okviru deiovnega dne. O njej vemo manj in jo tudi redkeje obravnavamo. Spoznavamo jo ob priliki raznih časovnih snemanj zaradi proučevanja dela. Podatki o dnevni izrabi delovnega časa kažejo večjo rezervo kot v letni bi- lanci. Ta rezerva se kaže v dolžini deJavnika in dolžini glavnega odmora, pred- videnega za malico. Zlasti so ti odmori dolgi, ko delavci dobivajo toplo malico na delovišče. Tu porabijo večji del časa za hojo iz delovišča na cesto in nazaj. Običajno pa še na cesti čakajo na malico. Snemanja kažejo, da porabijo delavci za malico običajno več kot uro časa. če temu dodamo še poznejši začetek in zgodnejši odhod z dela, hitro pridemo do 12-15% »izgube« delovnega časa, ki jo ne beležimo in ne evidentiramo nikjer. Te »izgube« se lahko »lovijo« le z realnimi tehničnimi normativi dela in ustrezno evidenco ter ukrepi na osnovi te evidence. Koliko pri tem pomagajo normativi, nam najbolje pove primerjava med količino letno izdelanih sortimentov na enega sekača pri posameznih gospodarstvih. · Pri intenzivnosti izrabe dnevnega delovnega časa smo pri nekaterih delih omejeni. Omejitev predstavlja ugotovitev, da je smotrno, racionalno, gospodarno in tudi človeško, če delavec dela čimdaljšo dobo, ne da bi se izčrpal ali celo postal invalid. Tu je postavljena omejitev, da delavec za delo v delovnem dnevu ne porabi preko 2000 kalorij. Za večino gozdarskih del, celo za hojo v strmini, to ustreza efektivnemu delu 4,5 do 6 ur dnevno, ali 56-75% delovnega časa. Za sekače predstavlja drugo omejitev dolžina dovoljenega časa dela z mo- torka. Tudi ta pride v gornji okvir, če upoštevamo, da je delež obratovalnega časa motorke 60-70% od produktivnega časa delavca. Neupoštevanje teh ome- jitev, zlasti pa še neustrezno delo z motarkami v preteklosti, je privedlo do stanja, ki je razvidno v tabeli 6. Iz nje vidimo, da je zbolelo za posledicami dela z mo- torka 19% delavcev. Delež domačih delavcev je znatno večji (25 %) od deleža delavcev od drugod (10 %). Vzrok za to je fluktuacija delavcev od drugod in zaradi nje navidezno nižji delež. Prav tako je delež domačih izkazan nekoliko previsoko zaradi ponovnih pregledov in ugotovitev pri istih delavcih. V poprečju je verjetno to prav, vendar pa hkrati pomeni, da je vsak peti delavec bolnik zaradi posledic dela z motorko. Pri 70% bolnikov je vzrok ropot, pri 30% pa vibracije. Kljub takim ugotovitvam pa je gozdni delavec in tudi sekač motiviran, včasih celo direktno stimuliran, za čim daljši in čim intenzivnejši delovni dan ali teden. V to ga sili sam akord, včasih in ponekod pa še dodatne premije za prekorače­ vanje norm in podobno. V to smer deluje tudi možnost, da dela dalj časa ali ob prostih dnevih, zato da bi ostal druge dni doma. Vse to so navade, ki jih v goz- darstvu še nismo prerastli. lzraba delovnega časa je brez dvoma tako pomembno vprašanje, da se ne moremo zadovoljiti z naštetimi ugotovitvami. »Iskanje« dela z namenom, da bi odvrnili sekača od dela z motorko, je smotrno le, če je to delo koristno. Sicer je bolje, da sekač sedi. Na tem področju so široke možnosti, ki omogočajo tudi druge ugodne učinke. Gre za tako imenovano razširitev dela, ko delavec širi svoj delokrog in opravi tudi opravila, ki jih je prej delal drug delavec. Tu gre za: a) psihološke učinke, ko postaja delo pestrejše, zanimivejše, zahtevnejše, v smislu iskanja najboljših rešitev in mobiliziranja pameti, ter ustrezneji§e vsled zadovoljstva· nad opravljenim delom, 16 b) fiziološke učinke, ko zaradi razširitve dela opravlja delavec več opravil, obremenjuje različne mišične sklepe in dele telesa, menjuje delo z raznimi orodji, naporno z manj napornim in fizično z umskim, c) racionalizacijo dela, ko delo ni več razdeljeno med toliko delavci. Vsak delavec mora priti k drevesu, si prinesti orodje in proučiti, kako bo delo najbolje opravil. Pri tem išče vsak najboljšo rešitev le za svoj del opravila in je le redko stimuliran, da delo opravi najugodnejše zase in za delavca v naslednji fazi. To zahtevo rešuje sedaj »delovna disciplina« in kontrola. Kako to funkcionira, je odvisno od veliko vplivov. Običajno kakšen vpliv deluje neugodno in delo ni v redu. Delo gozdnega delavca je bilo vedno dovolj »razširjeno«. Ponavadi je po sečnji opravil še npr. ročno spravilo, žgal oglje itd. Danes obstaja bojazen, da s prenosom načel in prijemov organizacije dela, ki so običajni v industriji, preveč ožimo delo gozdnega delavca. Vendar za to ni nobene prave potrebe, posebno ne v naših razmerah. Prenos »industrijskih prijemov« razumem kot olajšavo delu; da gre sortiment čim hitreje in najlažje iz gozda in da se vsa ustrezna opravila opravijo na ugodnejšem prostoru, na najbolj racionalen način, s čim manj truda. Pri tem imamo zelo široke možnosti pri organizaciji oziroma pri izvedbi del, in sicer ustrezno razmeram v gozdu in delavčevi sposobnosti. Gre za tako imenovano skupinsko (brigadno) delo, ko delovna skupina poseka, izdela in spravi sortimente do ceste. Opravi lahko še vsa potrebna gojitvena in druga dela (gradnja vlek) na delovišču. Za takšen način dela so danes že možnosti, saj imamo dovolj usposobljenih delavcev (več traktoristov, kot jih rabimo, ki so med sekači) in imamo tudi rezerve v strojnih kapacitetah, ki omogočajo svobod- nejše delo. Te možnosti še premalo izkoriščamo, čeprav je tudi nekaj objektivnih ovir. Težko je npr. oblikovati trajno skupino iz domačih delavcev (običajno traktoristov) in delavcev od drugod (običajno sekači). ~e večja ovira je, da imajo le sekači benificirano delovno dobo. Sklep Gozdna gospodarstva so razmeroma majhne, toda zapletene delovne orga- nizacije. V njih združuje delo razmeroma malo delavcev, vendar v velikem številu TOZD. TOZD so prostorsko ločene in obsegajo velike površine. Tudi dejavnosti posameznih TOZD se znatno razlikujejo. Zato združuje delo v gozdnogospodar- skih organizacijah veliko poklicev, delavcev iz različnih okolij in različnega porekla. Vsled tega so to sestavljeni sistemi. Zapletenost sistema povečuje še naslednje: - V gozdnih gospodarstvih so združene pridobitniške dejavnosti z nalogami širokega družbenega pomena, kot so npr. socialna in varovalna funkcija gozda. Prepletajo se tradicionalne dejavnosti upravne in varstvene narave s sodobnimi organizacijskimi in tehnološkimi prijemi. Gozdarstvo je vse globlje v krizi. Gozdarji si pa nismo enotni glede izhoda iz krize. Razhajamo se v oceni, kdaj in koliko sredstev bo dobilo gozdarstvo ter kdo bo ta sredstva dal za kritje dejavnosti, ki niso pokrite z vrednostjo prodanih sortimentov. ~tudija omogoča naslednje zaključke: - Na motiviranost delavca deluje zelo veliko vplivov. Ti vplivi so pri vsakem delavcu v drugačnem zaporedju. V gozdnih gospodarstvih združujejo delo domačini in delavci od drugod. Cilji in motiviranost za doseganje ciljev se med njimi znatno razlikujejo. 17 - Ponudba nekvalificiranih delavcev od drugod omogoča ekstenzivno za- poslovanje, tudi sezonsko delo, in s tem slabo izrabo delovnega časa. - Delavce v gozdnih gospodarstvih lahko razdelimo v dve skupini. Prvi dobivajo osebni dohodek po merilih količine opravljenega dela (delavci »PO učinku«), drugi po času, prebitem na delu (delavci »po času«). Trenutno sta obe skupini približno enako veliki. Veča se skupina delavcev »po času" in manjša skupina delavcev »po učinku«. - Skupina delavcev »po učinku« je bila vse doslej, in je še, podvržena strogi presoji o njeni učinkovitosti, storilnosti, izrabi časa itd. Proučevano je bilo njeno delo in na osnovi tega oblikovan učinkovitejši način. Zanj so bili določeni vsi potrebni normativi. - Delavci nepopolno izrabljajo svoj delovni čas. Ne težijo k največjemu možnemu zaslužku. Zato lahko sklepamo. da OD (denar) ni edini ali ne dovolj velik motiv dela. - Delavci »po času«, zlasti administrativni in strokovno-tehnični, se zadnja leta zelo hitro množijo. Ta pojav gre vzporedno s povečanjem delavcev izven gospodarstva. Povečanje pisarniškega in tehniškega kadra v OZD je posledica povečanja kadra v organih družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih inte- resnih skupnostih. - Vse delovne organizacije, tudi gozdna gospodarstva, so sistemi s svojimi zakonitostmi, vplivi, vzpodbudami in povratnimi zvezami. Vsi ti sistemi delujejo v nekem okolju. Med sistemom in okoljem je veliko vplivov in zvez, veliko več kot jih lahko prikažemo na grafikonu. Vsaka sprememba v delu sistema vpliva na neki način tudi na ostali del (ali dele) sistema. Prav tako na okolico in obratno. Mehanizem sistema teži k uravnoteženju. Ni možno, celo nedopustno in krivično je, izvzeti iz sistema določeno kate- gorijo delavcev in jo obravnavati ločeno in drugače od drugih delavcev v sistemu in tudi okolici. Sistem ne prenese prevelikih motenj. Ce so v znosnih mejah, sistem s svojimi mehanizmi te motnje odpravi, sicer pa sistem lahko celo raz- pade. Literatura 1. Fein, M.: SISTEM STIMULATIVNOG NAGRADIVANJA, Industrijski inženjering (prevod), Beograd 1973. 2. Rebu!a, E.: EKONOMSKI POKAZATELJI USPJEilNOSTI UVADANJA NOVIH NACINA' RADA 1 SRED- STAVA ZA RAD KOT SUMSKOG GOSPODARSTVA POSTOJNA (referat na posvetovanju v Budvi 1975). 3. Rebula, E.: TRENDI INTENZIVNOSTI KORISCENJA RADNOG VREMENA KOD GG POSTOJNA (referat na posvetovanju v Dečanih 1976). 4. Rebu!a, E.: TREBA JE DOPOLNITI SISTEME NAGRAJEVANJA, Gozdarski vestnik 32 (1974) s. 289. 5. Richardson, J. A.: NAUKA O PONA$ANJU COVJEKA 1 INDUSTRIJSKI INZENJER, Industrijski in- ženjering (prevod), Beograd 1973. 6. Yers, M. $.: OSNOVNE EF! KASNOSTI COVEKOVOG RADA 1 INDUSTRIJSKI INZENJER, Industrijski inženjering (prevod), Beograd 1973. 7. RAZNI PODATKI, STATISTIKE IN POROCILA GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA. MOTIVIERUNG FOR PRODUKTIVERE ARBEIT IN FORSTWESEN Zusammenfassung Die regionalen forstwirtschaftlichen Organisationen Sloweniens sind relativ komplizierte Arbeitsorganisationen. lhre Arbeiterzahl ist relativ gering, und dazu sind die Arbeiter auf eine ansehnliche Anzahl von Einzelbetrieben verteilt Diese sind riiumlich getrennt und umfassen gros~e Waldflachen. Die Tatigkeiten einzelner Betriebe unterscheiden sich stark 18 untereinander. Deshalb schllessen sich in den forstwirtschaftlichen Organisationen Ar- beiter einer breiten Berufsspanne zusammen, die aus verschiedenen Ambienten kommen und verschiedener Herkunft sind. Es handelt sich also um zusammengesetzte Systeme. Diese werden zusatzlich durch folgende Momente kompliziert: - Die forstwirtschaftlichen Organisationen vereinigen unternehmerische Tiitigkeiten mit Aufgaben von weitem offentlichen lnteresse, wie es z. B. die sozialen und Schutz- funktionen des Waldes sind. Traditionelle Tatigkeiten administrativer und schutzender Natur verflechten sich hierbei mit modernen organisatorischen und technologischen Massnah- men. - Die Forstwirtschaft gleitet in eine immer tiefere Kriese hinein. Forstleute sind sich uber den Ausgang dieser Kriese nicht einig. lhre Meinungen gehen auseinander, wenn Termine und Hohe der der Forstwirtschaft zugedachten finanziellen Mittel in Frage stehen und woher die Mittel fur die Deckung der Ausgaben fur Tiitigkeiten kommen sollen, welche mit dem Werte der verkauften Sortimente nicht gedeckt sind. Die Studie ermog/icht fo/gende Sch/ussfo/gerungen: Die Motivierung des Arbeiters wird von vielen Seiten beeinflusst. Diese Einflusse we!sen bel verschiedenen Arbeitern verschiedene Reihenfolgen auf. - ln den forstwirtschaftlichen Organisationen arbeiten ortsausiissige und auswiirtige Arbeiter zusammen. lhre jeweiligen Ziele und Motivierungen dafOr sind sehr unter- schudlich. - Das Angebot von auswartigen Arbeitern bedingt elne extensive Beschaftigung, auch die Saisonarbeit und damit schlechte Ausnutzung der Arbeitszeit. - Die Arbeiter der forstwirtschaftlichen Organisationen konnen in zwei Gruppen eingeteilt werden. Die erste Gruppe sind »Effektarbeiter«, die zweite »Zeitarbeiter«. Gegenwiirtig sind beide Gruppen ungefahr gleich gross. Die Gruppe der ••Zeitarbeiter« zeigt jedoch elne Vergrosserungstendenz und die Gruppe der »Effektarbeiter« elne Verkleinerungstendenz auf. Die Gruppe der ••Effektarbeiter« war und ist immer noch einer strengen Beurteilung ihres Effektes, ihrer Leistung und Zeitausnutzung unterworfen. lhre Arbeit wurde analy- siert und darauf wirksamere Methoden gegrundet. Zu diesem Zweck wurden alle notwen- dige Normative festgesetzt. Die Arbeiter nutzen ihre Arbeitszeit unvollstandig aus. Sle bewerben sich nicht um den hochstmoglichen Lohn. Daraus kann geschlossen werden, dass das Geld nicht das einzige oder genugend grosse Motiv der Arbeit bedeuted. Die Zahl der »Zeitarbeiter«, vor allem administrativer und fachlich-technischer KriHte, wiichst in der letzten Zeit sehr rasch an. Diese Erscheinung geht mit dem Anstieg der Arbeiterzahl in den nichtwirtschaftlichen Organisationen parallel. Das Anwachsen des administrativen und technischen Kaders in den Betrieben ist elne Folge des Anwachsens des Personals in den Organen der lokalen politischen Gemeinschaften und selbstverwal- tenden lnteressengemeinschaften. - Jede Arbeitsorganisation und so auch die forstwirtschaftlichen Organisationen stellen Systeme dar mit eigenen Gesetzmiissigkeiten, Einflussen, Motivierungen und ruckwirken- den Verbindungen. AlJe diese Systeme wirken innerhaib eines Milieus. Zwischen einem einzelnen System und seinem Milieu bestehen zahlreiche Beeinflussungen und Verbin- dungen, viel zahireichere ais elne Graphikondarstellung zu erfassen vermag. Jede Ve- riinderung eines Systemteiies wirkt irgendwie auf andere Teile desselben Systems ein. abel' auch au·i das Miiieu und umgekehrt. Der Systemmechanismus strebt einem Gleich~ gewicht zu. Es ist unmoglich, sogar unzulasslg und ungerecht, elne Arbeitergruppe aus dem System herauszulosen und sle getrennt und anders von anderen Arbeitern desselben Systems und Milieus zu behandeln. Ein System vertragt keine grossen Storungen. Es ist fahig, ertraglich Storungen mit Hilfe seiner eigenen Mechanisme abzuschaffen, bei zu starker Belastung aber kann es zu seinem Zerfall kommen. 19 UDK 634.0.232 Z VESTNIM STROKOVNIM DELOM SPREMENJENI MALODONOSNI GOZDOVI V VISOKODONOSNE Uvod Potrebe po lesu so doma in v svetu vedno večje. Ponavlja se težnja, da bi pridelali večje količine lesa v plantažni in nasadni obliki zunaj gozda in na drugi strani prizadevanje, da bi intenzivirali malodonosne gozdove. Na Slovenskem lahko pričakujemo več od vlaganj v malodonosne gozdove (čeprav v daljšem času), saj je dobra polovica Slovenije gozdnata; od tega je kar 1/4 gozdov ma- lodonosnih. Anketa, ki jo je opravil l. 1978 Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo med gozdnogospodarskimi organizacijami, je pokazala, da imamo v republiki ca. 55.000 ha steljnikov, 73.000 ha panjastih gozdov, 70.000 ha prekomerno izbi- ralno izsekanih gozdov in 34.000 ha grmišč. Od tega je 116.000 ha na potencialno pomembnih rastiščih in so zato gospodarska vlaganja tu povsem upravičena. Zelo nazoren je podatek, da znaša proizvodna sposobnost gozdnih tal v Sloveniji za gospodarske gozdove okrog 8m3 letnega prirastka na 1 ha, dočim je sedanja višina letnega prirastka po hektarju dobre 4m3• Ze >leta 1970 smo pričeli izdelovati detajlni melioracijski načrt haloških goz- dov, s katerimi gospodari GG Maribor. Gozdovi so bili pregledani, opisani in plansko opredeljeni po namenu glede na rastišče, združbo in bodoči način gospodarjenja. Poleg skromneje zastopanih kategorij (gozd, ki je namenjen ozkim kmečkim potrebam, gozd na slabem rastišču in gozd kot krajinski element), je izstopal gozd, ki prihaja v poštev za melioracije s premeno, in sicer zaradi dobrega rastišča, vendar slabe drevesne zasnove; zavzema 3.900 ha. Melioracija le z gojitvenimi prijemi naj bi bila na 7.500 ha (skupna površina haloških gozdov pa je 12.600 ha). Predvidena je obsežna sadnja sm 3.950.000 sadik, r. bo 1.511.000 sadik, z. bo 574.000 sadik, z. du 556.000 sadik in plemenitih listavcev 507.000 sadik. Ker je preoblikovanje malodonosnih gozdov pri nas aktualno, menim da je umesten zgodovinski prikaz uspešnega gospodarskega razvoja manjšega »gozd- nega obrata« v švici. Iz nekoč malodonosnega panjastega gozda so po zaslugi vztrajnega dela, znanja in predanosti do gozda določenih gozdarjev, pa tudi zaradi preobrazbe celotne družbe, vzgojili vzorne gozdove, katere danes n. pr. razkazujejo študentom gozdarstva. Predstavitev lenzburških gozdov Lenzburški gozdovi so razporejeni okoli švicarskega mesta Lenzburg; od- daljeni so le nekaj kilometrov in pripadajo meščanom tega mesta. Do tretjega desetletja tega stoletja so merili 600 ha, v zadnjem času pa so pridružili še nove gozdne površine in obsegajo cca 1000 ha. Gozdovi ležijo v švicarskem sredogorju in pripadajo pretežno združbam bu- kovih gozdov (Me/ico Fagetum asperuletozum in Me/ico Fagetum Juzuletozum). Poprečna letna temperatura je 8-9° C, julijska 17° C in januarska -1° C. Pogoste so pozebe v maju. Letne padavine dosežejo od 1050 do 1150 mm, padavinsko najbolj bogati pa so poletni meseci. Nadmorska višina razprostranjenosti gozdov znaša od 400 do 540 m. Geološka podlaga so terciarni sedimenti (lapor, pešče­ njak) sem in_tja prekriti z ledeniško moreno ln mlajšimi rečnimi naplavinami. 20 Zgodovinski pregled dogodkov, značilnih za razvoj lenzburških gozdov O razmerah, ki so značilne za nekatera obdobja, pričajo pisana poročila, ki segajo daleč nazaj. V zapiskih beremo, da so l. 1562 zaprli 6 dečkov, ker so izsekoval! breze, kasneje pa je gozdar javno prešibal fanta zaradi ponovne tat- vine lesa (gozdar nastopa kot varuh gozda). Leta 1608 (in ponovno l. 1626!) so sklenili, da koze ne smejo več v gozd. L. 1631 je pozval svet na veliko varčnost pri porabi lesa, sicer bo naslednji rod trpel pomanjkanje: meščani so ga porabili ogromno za kurjavo (neekono- mična. ognjišča). Izgleda, da so klaftre izdelovali sami v gozdu, saj beremo leta 1638 pritožbe o tem, kako nekateri meščani izdelujejo prevelike klaftre. Zato so sklenili, da se bodo drva izdajala na skladišču. L. 1646 je pozval mestni svet vse meščane, naj na velikonočni ponedeljek v gozdu Lockhackerju izkopljejo mlade hraste ter jih zasadijo v Lenzhardu in Bergu, kjer so bile velike praznine zaradi sečnje starih hrastov (prva zabeležena skrb za umetno obnovo gozda). V drugi polovici 18. stol. je zaradi roparskega gospodarjenja z gozdovi grozilo občutno pomanjkanje lesa. Zato so prešli v švici po zgledu Francozov in Nemcev na strokovno gospodarjenje z gozdovi, ki je bilo zastavljeno na znanstveni osnovi. Upoštevali so princip: ne sekati več kot je prirastka. L. 1796 so izdelali načrt za gospodarjenje z lenzburškimi gozdovi, ki je ugotavljal previsoke sečnje ter potrebo po šolanih gozdarjih. tal pa je še naprej ostalo vse po starem. 23. jan. 1797 so kupili na Tirolskem 400 funtov macesnovega semena in ga še isto leto polovico posejali. Danes dosegajo macesni lepe dimenzije in prodajne cene. L. 1801 so dosegli prepoved živinske paše po vseh gozdovih mesta Lenzburg. L. 1845 so izdelali nov načrt, v katerem so ugotovili podobne pomanjkljivosti v gospodarjenju z gozdovi kot v prejšnjem. Ugotovljeno je bilo, da so s prebiral- nim gospodarjenjem v Lenzburgu izropali vsa lepa drevesa. Bistvena sprememba v gospodarjenju z gozdovi je nastopila l. 1847, ko je postal upravitelj Walo von Greyerz, sin gozdarja; ta je gospodaril z gozdovi celih 50 let(!). Poprečna lesna zaloga na ha poprej predvidoma ni bila višja kot 100m3 , na koncu njegovega službovanja pa je znašala že 190m3• Takoj na začetku svojega dolgoletnega službovanja si je Greyerz pridobil gozdarsko pisarno ter izdelal gospodarski načrt. L. 1851 je bil novi gospodarski načrt potrjen in Greyerz ga je tudi dosledno izvajal. Predvsem so se izboljšali panjasti gozdovi, ki so tvorili 4/s vseh gozdov. Po golosečnji so gozdno zemljišče izrabljali 3-5 let za kmetijske potrebe. Temu je sledila sadnja številnih vrst iglavcev in listavcev. 23. junija 1851 popoldne je priredilo švicarsko gozdarsko društvo ogled lenz- burških gozdov z maršruto, dolgo 15-20 km! (Čedna zavzetost.) L. 1874 se je pričela 12-letna premena Linda in Bolia. Kot svetlobno drevesno vrsto (predkulturo) so sadili ma., r. bo in z. bo za polnilni sloj pa ga, hr (z uspe- hom) ter ja in js (brez večjega uspeha). tal pa v tistem času niso še skrbeli za pravilno poreklo semena (provenien- co). Kot posledica sadnje rastiščno neprimernih ras je bila slaba oblikovanost debla, debelovejnatost in druge napake. L. 1893 je bli opravljen zadnji golosek. Walo von Greyerz je že sprevidel, da je krčenje in vmesno kmetijsko uporabljanje zemljišča škodljivo za gozd. V letih 1897-1907 so se zvrstili trije upravitelji, ki so začeli z uspešno sadit- vije pod krošnje presvetljenega starejšega sestoja in s premene na manjših po- 21 Les. zal. na ha v m3 (sv) 300 - 200 - 100 - PRIKAZ ~OVECANJA ~SNE ZALOGE IN DEL~ZA HLODOVINE V CASU RAZLICNIH UPRAVITELJEV GOZDOV MESTA LJ<.:NZBURG Delež hlod. % 70 60 50 40 30 20 o 1{) r· 1850 ----.."..-----' A 1191oo 1J5o j ' Leto ...._ ______ __,'----v-- :B c A. Walo von Greyerz - doba golosekov, vmesnih kmetijskih užitkov in pogozdovanj iglavcev in listavcev v vrstah. 8. Walter Deck doba »luksuznega gojenja gozdov" - gospodarjenje s posameznim drevesom. Umetna obnova v odprtinah in tudi pod zastorom - velika poraba sadik. C. Niklaus Li:itt - težnja po nadaljnjem povečevanju donosov in po racionalizaciji gojenja in celotnega gospodarjenja (porast plač). Zahteva po večjih pomladitvenih enotah in po prostorskem redu. vršinah. Sadnjo na večjih površinah je torej dokončno zamenjala skupinska sadnja in sadnja v gnezda. Od 1914 do 1956 je Walter Deck nadaljeval s premene gozdov; opiral se je na naravno obnovo ter težil k vzpostavitvi naravnega stanja v gozdu, tako da bi se tla v gozdu očuvala ali pa izboljšala. Gojenje sestojev je vodilo v izboljšanje njihove kvalitete, pri tem pa se je dvigala lesna zaloga. Od l. 1956 dalje je upravitelj Niklaus Ui.tt. Gojenje gozdov poteka po sodobnih načelih skupinskega postopnega gospodarjenja, vse bolj pa je prisotna težnja po racionalizaciji. Letni posek znaša 9.500 m3 na površini ca. 1.000 ha. 22 Prikaz stoletne nege in obnove gozdov V prvem gospodarskem načrtu beremo o bednem stanju lenzburških gozdov. Vzroki za tako stanje so bili pomanjkljivo gospodarjenje, sečnje po potrebi meščanov, predolgo skladiščenje lesa in podobno, torej razmere, ki so bile v 18. stoletju močno razširjene. V poročilu gozdarskega inšpektorja iz tistega časa beremo, da je smrekove monokulture napadla rdeča gniloba, lubadar, da so nastale poškodbe zaradi vetra. Zato inšpektor priporoča, da se smreka meša z r. borom, jelko in bukvijo. Značilno za čas pred Walom von Greyerzem je dejstvo, da je bilo 3/• gozdov panjevcev z velikim deležem nezaželenih vrst, kot npr. trepetlike, vrbe in leske, 1/• pa je tvoril visoki gozd iglavcev, predvsem smreke. Greyerz je na začetku svoje 50-letne gozdarske službe, sredi 19. stol., izdelal gospodarski načrt, po katerem naj bi nizke gozdove spremenili v visoke. Vpeljati je bilo treba red v gospodarjenje in osnovati lastne drevesnice zaradi velikih potreb po sadikah. Pričel je z obsežnimi pogozdovanji na izkrčenih površinah, ki pa so bila pred pogozdovanjem še v kmetijski rabi (krompir-žita-krompir). Saditev gozdnega drevja je potekala v vrstah, in sicer: vrsti bukve, b. gabra, hrasta {z obhodnjo 30 let) je sled ila vrsta macesna, r. bora, z. bora in breze, in to kot vrsta hitro- rastočega drevja (z obhodnjo 60 let). V sestojih, kjer so prodrli in se ohranili iglavci, so nastali bogati mešani gozdovi, v nasprotnem primeru pa enostranski gozdovi listavcev. O obsežnosti saditve priča tale podatek. Za distrikt Berg je Greyerz porabil 900.000 sadik, od teh pa je znana razporeditev po drevesnih vrstah za 500.000 sadik: 82.000 macesna, 79.000 r. bora, 21.000 č. bora, 31.000 smreke, skupaj 215.000 iglavcev; 73.000 breze, 91.000 bukve, 28.000 hrasta, 43.000 V lenzburških gozdovih prehajata debelo drevje in gošča drug v drugega na vsakem koraku. Foto: B. Markič 23 Liitt, upravitelj gozdov v Lenzburgu v tipičnem, intenzivno gojenem mešanem sestoju. Foto: B. Markič javora, 23.000 b. gabra, 10.000 č. jelke, 9.000 jesenov, 4.000 brestov, 2.000 robinj, platan in dom. kostanjev, skupaj 285.000 listavcev. Poleg tega je posejal še 300 kg semena, največ r. bora. (L. 1913 so našteli v Bergu 10.000 macesnov, katerih srednje drevo je merilo 1,08 m3, l. 1975 pa 3.300 dreves s srednjim dre- vesom 4,06 m3 !) Poslabšanje tal zaradi vmesne kmetijske izrabe se je najmočneje odražalo na sadikah bukve, ki so formirale grmast habitus, manj prizadeta pa so bila drevesca z globokim koreninskim sistemom, kot macesen, hrast, r. bor. Sadike bukve pa so trpele tudi zaradi spomladanskih pozeb (znan je Greyerzov izrek: neumne bukve mi vedno pozebejo). Nasploh pa lahko trdimo za to obdobje obsežnih pogozdovanj, da je z njimi Greyerz dal osnovo za nadaljnjo izravnalno nego gozdov. Greyerzovi nasledniki so na začetku tega stoletja nadaljevali s sadnjo pod zastorom, veliko pa so se posluževali tudi robnih sečenj. Za cilj so si postavili vzgojiti raznodoben gozd, kjer se posamezni faktorji produkcije najbolje uveljav- ljajo. Stanje gozdov se je pod Deckom še nadalje boljšalo, saj je gospodaril po sodobnih načelih: dvigniti produkcijsko moč rastišča, izogibati se odkrivanju gozdnih tal, vzpostaviti mešanost in slojevitost sestojev, sestavljenih iz polovice iglavcev in polovice listavcev, v sestojih pa je potrebno skrbno izbirati in pospe- ševati kvalitetna drevesa-elite (nosilce vrednosti) in končno je treba dvigniti lesno zalogo. Vsa ta načela so s pomočjo nege tudi ustvarili. Za spremenitev obstoječih mladih enodobnih gozdov v raznodobne mešane gozdove z določenim številom elitnih dreves pa so bili potrebni izdatni posegi. Jedro Deckovih gojitvenih del so bila rahle}ša odkazovanja, s katerimi se je češče vračal na isto mesto. Način 24 :j MMm ,. ::\ ,. l Spreminjanje enodobnega gozda (zgoraj) v raznodobnega po 30 letih (sredina) in po 60 letih (spodaj) v Lenzburgu. takega gospodarjenja so pokvarile le sečnje v času druge svetovne vojne, ko so potrebe po lesu močno narastle. Deck je v večjem obsegu izvajal tudi podsadnjo senčnih drevesnih vrst (naj- več bukev in pozneje b. gaber) v smrekovih sestojih. Več let zapored so posadili kar po 20.000 do 30.000 bukovih sadik. V sestoje iglavcev so uspešno vnesli tudi skupine doba in gradna. Obnova gozdov je v tem obdobju potekala umetno in naravno na najrazličnejše načine, tako z oplodno sečnjo, s podsadnjo, s pre- biranjem, s skupinsko sečnjo in sečnjo na panj. Prehod iz ene oblike v drugo pa je bil v prostoru tekoč. Teorija Englersa, Schadelina in Leibundguta je bila tu prenesena v prakso. Vendar se npr. skupinska sečnja ni opirala le na naravni pomladek, ampak tudi na umetno obnovo. Podsajene bukve in hrasti so pogosto predstavljali jedra nadaljnjega pomlajevanja, še večkrat pa so tvorita jedra skupine posajenih svetloljubnih iglavcev, macesen, zeleni bor in rdeči bor. Med leti 1921 in 1955 je bilo posajenih poprečno letno 53.000 sadik (28.000 iglavcev, 25.000 listavcev) in posejano 200 kg semena hrasta in jelke. če bi to obnovitvena dejavnost razširili teoretično na 120-letno obhodnjo, bi prišlo na ha kar 11.000 sadik, kar je presenetljivo za tiste, ki vidijo pri Lenzburgu »narav- ne« prebiralne gozdove. Zaradi velike porabe sadik je bila vzgoji sadik posve- čena velika skrb. Mnogo semena so pridobili iz lastnih elitnih dreves, ki so jih v gozdu označili z barvo. Pri razlagi obnove gozdov pa se je žal potrebno dotakniti tudi škode, ki jo je povzročila divjad. Prvo srno so zapazili v gozdovih šele koncem prejšnjega stoletja, danes pa znaša stalež od 20 do 30 primerkov na 100 ha, zaradi česar umetna obnova brez zaščite ni več mogoča. Leta 1801 je bila prepovedana živin- ska paša, na njeno mesto pa že stopa paša druge vrste. V dvajsetih letih tega stoletja je pričel Deck tudi obžagovati suhe veje pri rdečem in zelenem boru, jelki, smreki, pozneje pa še pri macesnu. Obvejano drevje so označevali s pikami. V času golosekov niso potrebovali goste cestne mreže, saj so posekan les spravljali kar po vsej površini. Sčasoma pa so pri novem načinu gospodarjenja 25 z gozdovi potrebovali smotrno položene in solidno grajene izvozne poti. Leta 1955 je znašala gostota gozdnih prometnic 55 m/ha (slovensko poprečje 12m/ha). leta 1973 pa 97 m/ha. Pomembno za delo v gozdu je bilo tudi dejstvo, da je Deck sam skrbel za kadre in prirejal tečaje za gozdne delavce in pomožne gozdarje. Uspeh široko in strokovno zastavljenega dela ni izostal. Dosegli so ci!j z osnovanjem mešanih in večslojnih gozdov (slika 1 in 2). Vrednostni prirastek se je kopičil na elitnih drevesih, kar nam potrjuje primer macesnov iz Berga. V LUtisbuchu so l. 1955 našteli kar 726 debelih smrek s poprečno maso 5,6 m3 (180 letna smreka s 14m3 je vrgla 1960 SFr ali 2.200.000 S din). Primer razporeditve debelega drevja v Lutisbuchu. Zgoraj: elitni macesni (70 dreves z 256m3/ha) s podstojnimi jelkami Spodaj: smreka (30 dreves z 205m3/ha) in zeleni bor (30 dreves s 180m3/ha) s srednjim slojem listavcev in jelko v spodnjem sloju. 26 Sedanji gozdarski upravitelj Nikolaus Ui.tt si prizadeva še povečati donose gozdov. Opira se na fitocenološko osnovo, po kateri bi bilo lahko v gozdu 73 Ofo iglavcev (in ne le dobrih 50 Ofo), zmogljivost takega gozda pa je teoretično še višja od dejanskega prirastka 10,3 m3/ha. Sestav današnjih gozdov odstopa od pred 100 leti zastavljenega cilja, da naj bo 3/4 bukovih in 1/4 gozdov iglavcev (proizvodnja drv), ali pa pravila pred 50 leti, da naj bodo vsi gozdovi mešani v razmerju 1 :1. Nizke gozdove so v relativno kra- tkem času spremenili v visoke enodobne gozdove, te pa naprej v raznodobne go- zdove, kjer so gospodariti s posameznim drevjem. Tako gospodarjenje pa je zara- di nepreglednosti, neupoštevanja prostorskega reda (transportnih mej) tudi težavno. Pretirana razdrobljenost otežuje planiranje in tudi samo izvajanje del. Poprečna velikost skupine letvenjaka, gošče ali mladja je znašala l. 1970 od 0,16 do 0,18 ha. Čiščenje in redčenje ni vedno pravočasno, zgodi pa se tudi, da se na- ravni podmladek nekaj let neguje, potem pa se pri sečnji in spravilu poškoduje. Li:itt smatra, da je šel njegov predhodnik nekoliko predaleč ter imenuje tako obli- ko »luksuzno gojenje gozdov«. Zaradi tesnega finančnega položaja si lahko sedaj privoščijo letno le še 40 delovnih ur/ha gozda, oziroma 4 ure na m3 letnega prirastka. Analiza celotnega porabljenega časa na »gozdnem obratu« kaže tale razpored: za upravljanje 13 Ofo za izkoriščanje 54 Ofo, za obnovo in nego 20 Ofo, za gradnje in vzdrževanje cest 7 Ofo, za lesno skladišče in ostalo 6 Ofo. Danes zastavljajo cilj: naravni primerno zgrajen gozd, ki bo dajal kar največ. Listavcem, kot nosilcem rodovitnosti, dajejo velik poudarek, ravno tako pa tistim gospodarsko zanimivim iglavcem, ki so sposobni za tako rastišče, s tem da naj bo v poprečju po masi 113 listavcev in 2/J iglavcev. Poprečna lesna zaloga je znašala l. 1882, 1913 in 1978 - 160, 215 in 318 sv/ha (m3/ha) ter se je na koncu približala idealni lesni zalogi po Biolleyu 375m/ha (diagram). Razmerje iglavci:listavci po masi je znašalo l. 1913 63:37, l. 1955 pa 57:43; torej je premik v korist listavcev. Danes pa težijo k ponovnemu dvigu deleža iglavcev. V zadnjem stoletju se je stalno večal delež debelega drevja in s tem vrednost gozda. Podatki iz l. 1973 o srednjedebelem drevju po drevesnih vrstah v sv (m3) so: sm 1 ,51, ma 2,88, z. bo 3,30, bu 0,91. Da ustrezajo debeli ne tudi visokim cenam, nam pričajo podatki o poprečnih prodajnih cenah iz l. 1978: ma hi. 263 SFr/m3 , sm hi. 157 SFr/m 3, bu hi. 149 SFr/m3, cel les in drva 65 SFrlm3 Poleg gospodarskega ima gozd še krajinski, zaščitni in rekreacijski pomen. Vendar pa tudi tem najbolj ustreza zdrav in mešan gozd, zato so lahko meščani Lenzburga s svojimi gozdovi zadovoljni. Zakjuček Pretirane sečnje v preteklosti, ko so potrebe po lesu prevladale zmogljivost gozda in zdrav razum (te težnje so ponekod še žive). so vodile v osiromašenje. Predvsem vztrajno delo več generacij gozdarjev in posluh širše družbe sta po- trebna za dvig kvalitete gozdov. Melioracija zahteva svoj čas in ustaljen strokovni personal, pa tudi dobre sadike in rešitev lovskega vprašanja. V Lenzburgu so panjaste gozdove z nizko lesno zalogo, ki so dajali drobnejši les za kurjavo, zamenjali raznodobni mešani gozdovi, ki proizvajajo velik delež kvalitetne hlo- dovine. Pomembno je, da so gozdarji živeli za gozd in z gozdom do upokojitve, svoje delo pa spremljali v gozdu in pisarni. Tako so se ohranili tudi številni po- datki o razvoju gozdov. Predvsem v našem stoletju je prevladalo načelo: zdrav gozd je raznodoben in mešan, vrednostni prirastek pa je potrebno nabirati na debelejšem elitnem drevju iglavcev in tudi listavcev. V zadnjem času je v gozdar- 27 stvu vse bolj potrebna racionalizacija del. Tudi umetna obnova z različnimi dre- vesnimi vrstami iglavcev in listavcev je vseskozi potrebna. Vsem, ki želijo malodonosne gozdove na boljšem rastišču spremeniti v več vreden gozd v go- spodarskem, varovalnem in krajinskem pomenu, lahko primer razvoja lenzburških gozdov posreduje koristne napotke. Lado Eleršek, dipl. inž. goz. Literatura 1. Braun, E.: Aus der Geschichle der Waldungen der Sladi Lenzburg, Gedenkschrift, Lenzburg 1947. 2. Deck, W.: 100 Jahre Forslverwallung Lenzburg, Gedenkschrifl, Lenzburg 1947. 3. Kost/er, J. N.: Die Lenzburger Waldpflege, Forslwirtschaftliche Centralblatt, Hamburg und Berlin, 3/4, 1961. 4. Uitt, N.: Waldbauliche Wirklichkeitsam Beispil des Stadlwaldes Lenzburg, Schweizerische Zeit- schrift fOr Forslwesen, Zurich, 12, 1973. 5. Gozdnomelioracijski načrt Haloze, elaborat, IGLG, Ljubljana, 1976. 6. Možnosti gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v srednjeročnem razdobju 1981-1985, SlS za gozdarstvo SR Slovenije, Ljubljana, avgust 1979. 7. Preglednice malodonosnih gozdov, grmišč in kmetijska zemljišča določena za gozd ter recenlne regresije v gozdovih, IGLG, Ljubljana, 1978. 8. Rehenschaftsbericht und Rechnungen pro 1978, Lenzburg, 1979. UDK 634.0.911 :634.0.907.2:(497.12. Pohorje) OD KDAJ JE POHORJE PROBLEM? Pohorje je zagotovo eden tistih gozdnih predelov, kjer je pritisk najrazličnejših porab- nikov gozdnega prostora in lesne surovine najmočnejši. Posebno močan je pritisk tistih, ki načrtujejo in skrbijo za turizem in rekreacijo. Ti pritiski niso nič novega, tudi nepri- čakovani niso. Vse pa kaže, da gozdarji nanje niso pripravljeni in za pravi strokovni odziv vse premalo oboroženi, zlasti z znanjem. Medtem, ko smo se pri obravnavanju na- ravnega prostora v okolici mest in na zmernejših reljefih spoprijaznili s krčenjem gozdne površine (kot da ta gozd ne bi imel vseh istih blagotvornih ekoloških funkcij kot v hribovi- tih predelih) pa nas bolj vznemirja poseganje po gozdovih v predelih, ki so še doslej veljali za nedotakljiva gozdnogospodrska območja. Vemo, da marsikaj kar delajo, ni prav. Toda mencamo in rogovilimo, dokler se sami sebe ne naveličamo. Potem odnehamo. Nimamo pravega orožja, da bi se uprli. Morda nam strokovnega znanja niti ne manjka. Toda interdisciplinarnih izkušenj nimamo, spopadov za uveljavitev takšnih ali drugačnih družbenih, političnih in gospodarskih hotenj se izogibamo, nimamo »bojnih« izkušenj in rutine, ne znamo delati z javnostjo. Vse bolj se umikamo v gozd, v samoto, h kubikom in hektarom, in v tem iščemo svojo notranjo, individualno lastno priznanje. Marsikdo ga tudi najde; seveda sam zase, ali v svojem ožjem strokovnem krogu. Toda ta afirmacija ni zadostna, je marsikdaj tudi lažna in le prikriva našo resnično nemoč. V sedanji zgoščeni družbeni aktivnosti je edina resnična retisfakcija (priznanje) družbena verifikacija stališč in postopkov posameznikov pa tudi celih strok. To še posebej velja za našo. Zato so poskusi in prizadevanja gozdarjev, ko hitijo svoje delo oplemenititi še z interdisciplinarnim!, zlasti socialnopolitičnimi in drugimi postopki, dobrodošli jn vzpodbudni toda žal redki. še posebej dragoceni so, če prihajajo z občutljivih (izpostavljenih) gozdnih območij in z ljudmi, ki v teh predelih žive, poznajo ekološki ln sociološki ritem tega pro- stora, poznajo njihove slabosti in občutljivost pa tudi silo in moč! Prav zato jim moramo verjeti! V celoti objavljamo razgovor, ki je bil zapisan v NAšiH RAZGLEDIH 12. 10· 1979. V njem Vanč Potrč iz Maribora govori o svojih izkušnjah, ko se kot gozdar spoprijema z ekološko-prostorsko problematiko v gozdu in z množico interesov, vplivov, včasih tudi pritiskov, ki so dlalektična posledica hitre politične in gospodarske rasti. 28 O krčenju gozdov za alpske smučarske centre govori Vanč Potrč, dipl. inž. gozdarstva Vanč Potrč, dipl. inž. gozdarstva. Rojen 1. 1. 1937 v Rušah, diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Vseskozi dela pri Gozdnem gospodarstvu Mari- bor, je revirni vodja TOZD gozdarstvo Ruše. Družbeno aktiven je zlasti v sindi- kalnih in naravovarstvenih organizacijah; sicer smučar, alpinist, jamar. Razgledi: O Pohorju in njegovih smrekah je pel Slovencem Janko Glazer, svet je zvedel za ta "zeleni biser Evrope« s smučarsko zlato lisico, pohorsko urbano podnožje in zaledje je (bilo) ponosno na sistem žičnic, in če se je ravno zaslišal kak oporečniški glas ob dejanjih pohorske smučarije, so tudi tako imenovani pri- stojni ali poznavalci iz Ljubljane rekli, kako ne znamo ceniti prizadevanja zavze- težev, kako nas, navajene drobnjakarstva, bega velikopoteznost . .. Potrč: Oprostite, da vas ob »velikopoteznosti<<, tej tako veličastni besedi, prekinem, z na videz surovo, a realno pripombo, s primero: črpati vodo iz kopr- skega zaliva v bazen na vrhu Triglava bi bilo tudi velikopotezno ... in lahko bi se na dolgo pogovarjali o kakih velikopoteznih dejanjih, ki so se izkazala za polomijo ali katastrofo, in ne bi ravno rekel, da si v njih zavzeteži niso prizadevali. Razgledi: Kot gozdarja vas boli nenačrtno poseganje v pohorske gozdove, skelijo vas poseke . .. Potrč: Ne le kot gozdarja, tudi ne kot rojaka izpod Pohorja. Lahko bi bil brezbrižen, vsi smo lahko brezbrižni, toda gre za velikansko odgovornost in neodgovornost, kakor se pač postavite. Kar zagrešimo, ali uničimo v gozdu, je izredno drago popravljati, odpravljati posledice, in dolgotrajno, stoletja dolgo. Razgled/: Preden govorimo o posledicah, si oglejmo vzroke. Kaj je poglavitni vzrok za nevarne, škodljive posege in za nesporazume? Potrč: Ni en sam. Najširše vzeto: nimamo valoriziranega slovenskega prostora, ne ocenjenega slovenskega gozda, nimamo valoriziranega Pohorja in ocenjene varovalne vloge njegovega gozda, ne znamo se pogovarjati več disciplinirano, ne soočamo argumentov, marveč se raje skrivamo za tako imenovano politično podporo oziroma podporo politikov, in podobno; tako je potem mogoče, da se lotevajo posamezniki ali skupine dejanj, ki imajo lahko nepopravljive posledice. Tako je mogoče sekati gozd in napeljevati žičnice brez soglasij družbeno pri- stojnih, npr. sveta za varstvo okolja, in zoper mnenje strokovno pristojnih in od- govornih, npr. gozdarskih organizacij združenega dela. Tako je mogoče projekti- rati 42 žičnic na novem območju, z velikanskimi posekami gozda, ne da bi kdo koga kaj vprašal oziroma ne da bi se samoupravno sporazumevati ali družbeno dogovarjali - odločilno besedo ima podjetje, ki bo postavljalo naprave. Peščica ljudi si dovoljujejo - ne mislim le na Roglo - kratkovidna ravnati z občo in nena- domestljivo dobrino. Razgledi: Nimamo valoriziranega slovenskega prostora, ste rekli. Potrč: Turistično, športno ali rekreacijsko vzeto: vemo sicer, da se je mogoče kopati v morski vodi samo v morju in da je mogoče zganjati alpinizem predvsem v alpskih in deloma karavanških stenah, ne vemo pa, kje naj se osredotočimo sicer na poletni turizem in kje na zimskega, oziroma kaj je primerno za eno in kaj za drugo. ln v okviru zimskega turizma se ne znamo zmeniti, kje naj bodo centri. ln tako ravna vsak po svoje, vsak »graben« hoče imeti svoj center - alpski smučarski center - na višini, kjer raste vinska trta, česar seveda ni nikjer 29 drugje v Evropi. ln tako se zgodi, npr. na pohorskem Arehu, da zarežejo široko poseko, po grebenu, na vrhu celo planirajo kakih šest betonskih hotelskih stolp- nic, erozija zasipa gozdnogospodarske poti, vendar na vrhu veter spiha sneg, spodaj pa naglo skopni, tako da tam skoraj ni smučarije. Razgledi: Tako smo spet na Pohorju. Vrzite bežen pogled na zgodovino, bolj odmaknjena in bližnjo. Potrč: Kadar so na Pohorju posekali gozdove na golo in so tako nastajale goličave - trate, so sečne odpadke po navadi sežgali in na teh požganicah so potem Pohorci gojili kmetijske kulture, da bi takoj zatem posejali semenje gozdnega drevja in zopet je zrastel gozd. Ne da bi vedeli za sodobno znanost »ekologijo«, si niso upali porušiti naravnega ravnotežja, vsaj v tolikšnem obsegu ne, da bi to ogrozilo njihov življenjski obstoj, čeprav so nemalokrat doživljali »hude ure«, kadar so preveč posegli v naravo. Ni naključje, da so »pohorske legende« prepolne gozdnih vil, škratov, divjih mož, jezernikov in škopjenkov, ki se znajo še kako maščevati, kadar bi kdo preveč posegel v življenjski prostor - gozd. Pa pustimo legende, čeprav se skriva v njih nič koliko pretrdih izkušenj naših prednikov kadar so se preveč poigravali z naravnim ravnotežjem. Kar takoj poglejmo v današnji moderni čas, ko bi se morali vse bolj zavedati trajnih vred- not zelenega Pohorja, pa žal ni tako. Na Pohorju se namreč - govorjeno v objektivističnem jeziku - že dobrih deset let razvija bolj ali manj nenačrtno zimski turizem. Razvoj tega turizma se je začel v samem osrčju Pohorja pri Ribniški koči. Tam so posekali gozd za turistične objekte, za trase, potem pa je zaradi neenotnosti načrtovalcev in verjetno tudi zaradi finančnih težav vse obstalo. Zanimivo je, da se do danes še ni nihče vprašal za izgubo na posekanih površinah, kjer ni bilo dolga leta ne gozda in ne smučarije. Tukaj je očitno odgovornost načrtovalcev prvič krepko padla na izpitu. Odgovornega bi verjetno danes težko našli, škode, ki je bila s tem povzročena, pa bi tako ne mogel plačati, saj je eno človeško življenje prekratka za pokrivanje takšnih računov. Razgledi: Vsaka šola nekaj stane. Potrč: Preveč. Govoril pa bom raje mirno. Po opustitvi razvoja zimskoturistič­ nega centra pri Ribniški koči je sledila doba intenzivnega razvoja zimskošport- nega centra na mariborskem Pohorju, ter zimskošportnega centra na Kopah nad Slovenjim Gradcem. V zadnjem času pa se »precej govori« - to v narekovajih - o zimskošportnem centru na Rogli. Razvoj posameznih centrov je bil pogojen z gospodarsko močjo posameznih občin. Danes se že dosti govori in piše o povezavi teh centrov. Delajo se vedno novi in novi projekti, iz katerih se zrcalijo vse hujši posegi v pohorske gozdove. Govori se o predvidenih posekih okrog 2400 hektarov gozdov. Mnogo poznavalcev narave in njenih zakonitosti se danes sprašuje, ali res ni druge poti, da bi dosegli isti ali še boljši cilj z manj bolečimi posegi v naravo. Takšna vprašanja si danes postavlja vse širši krog delovnih ljudi, katerih usoda je tako posredno kot neposredno povezana z usodo pohor- skih gozdov. Razgledi: Torej se le premika? Torej le kaže, da boste morda dosegli har- monijo interesov ter gledali dolgoročno in ravnali odgovorno? Potrč: še posebno so bili in so zaskrbljeni gozdarji, lesarji, pohorski kmetje, lovci, ekologi, varstveniki, hudourničarji, urbanisti in ne na koncu tudi osveščeni turistični delavci in planinci. Zato ni zgolj naključje, da se je letos ustanovila »Sekcija za zaščito Pohorja« pri Občinski konferenci SZDL Maribor. Na njeno pobudo se. je izvedla 28. VI. 1979 široka javna razprava, na kateri so delovni 30 ljudje, občani, spregovorili o zaščiti Pohorja. Večina razpravljalcev je dala mnogo kritičnih pripomb na bolj ali manj stihijsko krčenje gozdov na račun zimsko- športnih objektov. Predvsem se je obravnaval položaj na mariborskem Pohorju, sprejet pa je bil tudi sklep, da se s problematiko seznanijo tudi vse druge občine, ki kakorkoli posegajo v bit pohorskih gozdov. Razg/edi: Pravite, da ni naključje, da se je ustanovila sekcija za zaščito Pohorja. Kakšne poti sta ubirali? Potrč: Pravzaprav se je sekcija vendarle rodila po svoje naključno, zaradi izrazitega, čeprav nehotenega izziva, ko je neki, menda projektant, rekel na seji sveta za varstvo okolja pri Občinski konferenci SZDL Maribor, da ga briga samo plačano naročilo, drugo pa nič. To drugo pa je varovanje okolja, vprašanje ener- gije, rentabilnosti ... ln tako smo prišli do tega, da se zdaj izdeluje ekološka študija za celotno Pohorje, prava multidisciplinarna strokovna študija, ki bo nadomestila sedanjo ekološko pohorsko turistično dokumentacijo, napisano na treh redko tipkanih straneh. Vendar - se bojim - Rogla z nekaj deset žičnicami in Areh z betonom na vrhu gresta medtem tudi svojo pot. Resnici na ljubo je potrebno povedati oziroma ponoviti, da so strokovnjaki, poznavalci narave in njenih zakonitosti, že v samem začetku snovanja zimsko- športnih turističnih objektov opozarjali na predvidene in nepredvidene posledice zaradi prevelikega krčenja gozdov. Njihovo mnenje se ni upoštevalo, ali pa le zelo malo, o čemer priča zajetna dokumentacija. Skratka, mnenje strokovnih institucij se je bolj ali manj ignorirala, kolikor ni bilo v skladu z načrtovalci zimskoturističnih projektov. Na drugi strani pa se načrtovalci teh objektov niso verjetno nikoli vprašali, kdo bo nosil posledice stihijskega načrtovanja, ali pa se jim zdi mogoče celo normalno, da postanejo posledice ne njihov, marveč »družbeni problem«. Po vsej verjetnosti, recimo tako, so tukaj v hudi zmoti. Nihče v naši socialistični samoupravni družbi si namreč ne more lastiti pravice, da bi nepretehtano odločal o usodi dobrine splošnega družbenega pomena, kot je naš slovenski gozd. O tem lepo piše v slovenski ustavi v členih '102, '103 in '104. še posebno varstvo pa daje - naj bi dajal - gozdu »Zakon o gozdovih«. Razgledi: Les seka vendar tudi gozdno gospodarstvo, pa še veliko ga poseka, več kubikov ga podre kot pa kratkovidneži zimskega turizma. Potrč: Mi z gozdovi gospodarimo, mi gozdove gojimo, čeprav les sekamo. Gozdove celo izboljšujemo, prizadevamo si za vzpostavljanje naravnega ravno- težja. Mi gozdarji gozdov ne zmanjšujemo, oni pa gozd likvidirajo. Prvi pogoj za kakršnokoli krčenje gozdov bi naj bila ekološka študija, ta pa je, v našem primeru, žal šele v izdelavi, ko je samo za zimskošportni center nad Mariborom že posekanih in uničenih dobrih 200 hektarov kapitalnih gozdov. »Načrtovalci" so na to silno ponosni, želeli bi pa očitno še več, saj zatrjujejo, da je tistih nekaj tednov, ko je na Pohorju dovolj snega, gneča res strahotna. Očitno je tukaj nekaj narobe. Lahko bi tudi rekli, da je preventiva odpovedala, seveda pa bo kurativa, kot je to po navadi, veliko dražja. Ob tem nastopi aktualno in že očitno vprašanje: ali je naša »družba« danes že dovolj bogata, da si lahko privošči milijonske izdatke za hudourniške objekte? Verjetno še ni, in še dolgo ne bo, pa vendar smo prišli že tako daleč, da moramo take objekte že graditi. Kdo jih bo plačal, se ve! Razgledi: Omenili ste večnamensko in varovalno vlogo gozda. Potrč: Da, za osvetlitev problematike, ki lahko nastane s kakršnimkoli ne- premišljenim posegom v gozd, bi kot gozdar prav rad spregovoril vsaj nekaj 31 besed o večnamenski vlogi gozda. Danes je dokazano, da je zgodovina človeštva tudi zgodovina krčenja gozdov. Krčenju je v dolgi človeški zgodovini botrovala predvsem potreba po pridobivanju plodnih kmetijskih površin, še bolj pa sla po dobičku. Tako danes v Evropi gospodarimo predvsem z ostanki nekdanjih gozdov. Zgodovina pa nas uči, da so propadle premnoge visoko razvite civiliza- cije, ko so uničili gozdove. Zato danes ni naključje, da mnoge razvite države vse več vlagajo v gozdove in jih. poskušajo širiti, na drugi strani pa raje uvažajo lesno surovino iz nerazvitih dežel. Danes se že precej govori o uničevanju pra- gozdov ob Amazonki in v Afriki in o usodnih posledicah, ki se že kažejo v obliki viharjev in povodnji. Ob nedavnem obisku v Kareliji so nam sovjetski gozdarji s ponosom razlagali, da so povečali površino gozdov in njihov prirastek, gozdov, ki so jih bili v povojni obnovi prisiljeni pretirano sekati. Karelija, to so naša pljuča, pravijo. Tudi nas je gozd reševal v povojni obnovi, prej pa je ščitil borce, in bo odigral svojo vlogo v SLO, če bo kdaj potrebno. V Sloveniji je na podlagi statističnih podatkov ugotovljeno, da izgubljamo za razne namene letno okrog 2000 ha kmetijskih površin, zato je pritisk na gozd vse hujši. S tem, ko krčimo gozd, pa ne zgubljamo le lesne surovine, temveč še vse druge vrednote, ki jih daje gozd. Zato bi danes ne smelo biti več nobe- nega prostorskega načrta, ki ne bi temeljil na ekološki podlagi, preden bi prišlo do dokončne odločitve o krčenju gozda. Razgledi: Kako bi v okviru večnamenske vloge gozda razvrstili posamezne funkcije gozda v nekakšni prednostni lestvici? Potrč: Prioriteta je odvisna predvsem od prostora oziroma okolja, v katerem je gozd. Danes prihaja v ospredje predvsem »Varovalna« funkcija gozda in to bi v našem primeru, nad urbanim industrijskim območjem, kakršno je mariborsko, težko zanikali. Tako je med drugim navedeno v gozdnogospodarskih načrtih, da so gozdovi pod Arehom na hudourniškem območju, pa se kljub temu ti gozdovi na račun zimskega turizma intenzivno krčijo. Posledice razdiralne moči vode in erozije so danes že močno vidne. To ni naključje, saj se je površina gozda, regulatorja odtoka vode, občutno zmanjšala. škode na gozdnih prometnicah so z vsakim nalivom hujše, po drugi strani pa so se začela premikati zemljišča, ki so leta in leta mirovala, skratka, vse več je zemeljskih plazov, kar pomeni ovire v tran- sportu in spravilu lesa in na koncu tudi manjši zaslužek gozdnih delavcev, saj je vse več neproduktivnih dni in zastojev v proizvodnji. Jasno je, da se bo ta problem jutri preselil na lesno industrijo in nekoliko pozneje na celotno gospo- darstvo. Razgledi: Smučarske trase vendar vzdržujejo: zasejali so jih s travo, prekopali z zaščitnimi jarki. Potrč: S krčenjem gozdov se je zmanjšala tudi funkcija gozda kot »regene- ratorja« tal, zakaj le s pomočjo globokih devesnih korenin se lahko črpajo rudninske snovi iz neplodne kamenine in pretvarjajo v plodno prst. Ta koristna in tisočletna igra narave je z likvidacijo gozda prekinjena in ni je trave, pa četudi je njeno seme iz uvoza, kakor je na trasah pod Arehom, ki bi nadomestila vlogo gozda. Erozija je vse bolj na pohodu, kljub velikanskemu trudu vzdrževal- cev smučarskih tras, da bi jo s prečnimi jarki v strmih pobočjih zajezili. S krčenjem gozda na samih grebenih in tik pod njimi se je povečala rušilna moč vetrov, pozimi pa se temu pridružijo še snegolomi, pri čemer je od gozdnega drevja najbolj prizadeta smreka zaradi plitkih korenin. 32 S presekami v smrekove gozdove prihaja do sončnega ožiga lubja. Za smre- kovo drevo, ki je rastlo leta in leta v strnjenem gozdu, je to šok, zato začne hirati, iglice porumenijo in potem napade drevo še sekundarni škodljivec luba· dar, in smreka se lahko samo še poseka. Tako ni nič čudnega, da se je za smučarske objekte pod Arehom moralo posekati okrog 10.000 dreves, za sana- cijo gozdnih robov ob njih pa v naslednjih dveh letih še dodatno okrog 10.000. Med slednjih 10.000 dreves so všteta tudi tista, ki so jim buldožerji poškodovali korenine, pa so se zato morala iz varnostnih razlogov posekati. Kaj še pride, ne vemo. Nekateri domnevajo, da se bodo gozdni robovi zarastli po kakih 30 letih. Kakorkoli smreka je in bo še dolgo ogrožena. Razgledi: Ze ob pravdi za ljublianski Tivoli in Rožnik so govorili o pljučih mesta, se pravi o rastlinju kot tvorcu kisika in čisti/cu zraka. Potrč: Funkcija gozda kot tvorca kisika in čistilca zraka je nad industrijsko onesnaženim mestom in okoljem praktično nezamenljiva. Ni naključje, da je bolnišnica za pljučno bolne ravno na Pohorju. To pa še ni vse. Pod Arehom je obilo vodnih izvirkov, seveda nezaščitenih, pa čeprav je problem zaradi pomanjkanja pitne vode v Mariboru in njegovem okolju vse bolj aktualen. Zadnji čas bi že bil, da bi se ti izvirki, kolikor se še da, zaščitili. Celotna severna pobočja Pohorja so praktično en sam velik vodni rezervat. Ali ga bomo zapravili? Voda s severnih pobočij Pohorja ima več pred- nosti pred talnico z Dravskega polja. Kajti slednja je že močno zastrupljena s kemičnimi snovmi, po drugi strani pa se porabi za njeno črpanje precej energije, medtem ko bi imela voda s Pohorja lasten padec. Razgledi: Z nezavarovanimi vodnimi viri pa vendarle ne morete obremenjevati duš smučarskih zavzetežev, ali tistih, ki jih podpirajo. To je tako, kot bi smučarje krivili še za to, da vam damjaki in jelenjad požrejo vso podrast, naravno in umetno gojeno. Potrč: Res, zelena bratovščina in njena golazen golazen zato, ker število te čudovite divjadi presega sleherne razumne meje - ki se pase na znoju pohorskega kmeta in gozdarja, sta vredni ostre razčlembe in glasnega apela, a pustimo to za drugo priložnost. Rad bi še kaj rekel o lesu, ne le o gozdu. Po opozorilih »Rimskega kluba« je svet pred tremi velikimi krizami: ekološko, energetsko, ter surovinsko. Posebno o slednji se zadnje čase vse več govori. Tukaj ni izvzet niti les kot surovina za kemično in tehnično predelavo. Tako smo ga prisiljeni uvažati, in to iz daljne Sibirije na Pohorje, sami pa si privošči· mo krčenje gozdov brez kakršnegakoli poprejšnjega izračuna. Naj ne omenjam preveč na široko vsakoletnih milijonskih izgub naših tovarn iverk, ker ne morejo delati z vso zmogljivostjo. Na to smo se očitno že kar navadili. Najkrajša pot je pač v uvozu lesa in podražitvi izdelkov. Veliko krivico bi delali gozdu, če ga ne bi vsaj nekoliko povezali z energet- sko krizo. Nafte je vse manj in vse dražja postaja, nič bolje ne kaže s premogom in človeštvo se vse bolj ozira za sončno energijo, kjer se srečuje z nenehnim problemom njenega skladiščenja. Narava je to že davno rešila s čudovitim procesom fotosinteze, kar pa je seveda pogojeno z obstojem rastlinstva in drevja. Bogastvo, ki ga imajo danes šejki pod puščavo, imamo mi v naših gozdovih. Zaloge nafte so omejene in se bodo prej ali slej izčrpale, naš gozd pa je dobrina trajnega pomena, ki nam nudi ob umnem gospodarjenju »trajne donose«. Zato bi morali pretehtati, in to pretehtati z vseh vidikov, preden se odločimo krčiti gozdove in z buldožerji odstranjevati plodno prst, pa naj gre 33 za kakršenkoli interes, pa četudi interes načrtovalcev zimskošportnega centra na Arehu in v njegovi okolici, kot se to še danes dogaja, saj s tem ne delamo problemov in težav le sebi, marveč predvsem prihodnjim rodovom. Vprašam se, s kakšno pravico, in kdo nam je dal to pravico. Jasno, da nihče, pa vendar si je nekateri jemljejo več kot bi si je smeli. Takšni praksi bo potrebno narediti konec, če nočemo, da nas bodo naši potomci kleli cele rodove. Sicer pa se preveč vrtim okoli Areha; tam pač delam, tam sem najbolj doma, vse pa velja seveda za vse Pohorje, za vse »centre«. čas bi torej že bit, da bi se načrtovalci zimskošportnih centrov in njihovi podporniki nekoliko streznili in začeli razmišljati o takšnih projektih, ki se bodo prilagajali naravi, ne pa narava njim. To bi bilo verjetno tudi ceneje in manj tvegano. Mislim, da res ni potrebno uničiti vrednot, ki jih ta hip še niti ne do- jamemo, da bi prišli pozneje do spoznanja, kje vse smo nekoč nepopravljiva grešili. Razgledi: Kako naj bo potemtakem s turizmom, tudi zimskim, na Pohorju? Potrč: Turno smučanje je bilo na Pohorju že na samem začetku močno raz- vito. Tudi tekaštvo na smučeh ima perspektivo. Naj ponovim, kar sem že rekel ali vsaj nakazal: domeno alpskega smučanja bi prepustili našim Alpam in Karavankam, kjer so za to dani naravni pogoji, predvsem pa ni potrebno žrtvo- vati na stotine hektarov gozdov, kot se to danes dela in načrtuje na celotnem Pohorju. Zelo iluzorno je govoriti o alpskem smučarskem centru tam, kjer raste vinska trta - to spet ponavljam na koncu pa se hudovati na milo vreme, kadar zaradi pomanjkanja snega ustvarja izgubo, in nepošteno je potem ra- čunati na celotno družbo, da bo pokrivala izgube nepretehtanih načrtov. Nekateri pa kot da nočejo videti pravih, izvirnih lepot Pohorja, ki bi jih lahko nudil razvit letni turizem. Kot da jih je obsedla nekakšna megalomanija, in menda mislijo, da je dobro le to, kar je povezano z milijardnimi investicijami, ki jim predvsem ni videti konca. Pred kratkim smo v »Delu« lahko videli sliko novozgrajenega betonskega kolosa, hotela, ki ga bodo zaminirali, ker kvari po- dobo sredozemske obale. Ali bomo jutri tudi mi na tej poti? Naši načrtovalci, kot sem že povedal, že rišejo in načrtujejo betonske stolpnice na samem grebenu Pohorja pri Arehu. Ali so resno premislili, če si naš delovni človek res želi iz mestnega betona v beton na samem vrhu Pohorja? Ali, bolje rečeno, si želijo ljudje iz mesta v mesto? Praksa je to že ovrgla. Saj vidimo iz dneva v dan, da je na Arehu vse več turistov pri leseni Ruški koči, ki se ujema s pokrajino, kot pa pri betonskem Sport hotelu Areh. Verjetno ni težko uganiti, kateri od obeh objektov že ustvarja in bo verjetno še lep čas ustvarjal izgubo. Nekateri mislijo, da je to čisto normalno, saj so izgubo celo planirali, menda je to »zagonski strošek«. Lahko de upamo in jim želimo, da bi se jim želie uresničile. Ob tem pa ne moremo mimo resnice, da se povsod po svetu v gozdovih gradijo turistični objekti, ki ne segajo čez vrhove dreves. Vsekakor bo v prihodnje potrebno na Pohorju razmišljati o razvoju letnega turizma, in seveda v ta turizem tudi umno vlagati. Do danes neizmerljiva in neoce- njena lepota Pohorja je namreč predvsem v njegovih gozdovih, čistih potokih, črnih jezerih, v njegovi tihi lepoti, ki jo opevata Janko Glazer in ljudski pesnik Jurij Vodovnik. Nihče še ni do danes izmeril enkratne vrednosti pohorske flore, ki uspeva na silikatni podlagi, če ne govorimo o vrednotah zdravilnih zelišč. Ali smo znali vse te lepote predočiti našemu turistu? Tukaj je žal malo storje- nega, mislim, da lahko mirno priznamo: turistična propaganda je bolj ali manj »ne psu«, v.saj kar zadeva letni turizem. 34 Dejal bi, da žal ne morem mimo občutka, da smo Pohorju že prizadejali nekaj težko popravljivih ran, da je nekaj že zamujenega, vendar pa še ne vse, da bi dali Pohorju in pohorskim gozdovom tisto mesto, ki jim gre. Predvsem pa, da ga ne uničujemo naprej, marveč si jemljimo od njega predvsem tisto, kar nam brez škode daje, saj smo navsezadnje le neločljivi del njegovega sveta in nekateri, kot npr. gozdarji, že zdaj življenjsko povezani z njegovo usodo. ln takšni smo še kako dolžni povedati, kako in kaj menimo ob globokih posegih v gozdove Pohorja. To pravico si pridržujemo iz preprostega razloga, ker smo to tudi dolžni storiti. Naša samoupravna socialistična družba nam je namreč poverila skrb, da pohorske gozdove varujemo kot trajno dobrino splošnega družbenega pomena. Edvard Kardelj je zapisal, da človek, ki ne vzdržuje ravnotežja v naravi, izgubi ravnotežje v sebi! Zavedamo pa se tudi - in vsi bi se morali zavedati - krutega dejstva, da bi človeštvo brez lesa sicer še preživelo, toda brez gozdov nikoli! UDK 634.0.945.24:634.0.902(497.12) MUZEJ ZA GOZDARSTVO, LESARSTVO IN LOVSTVO V OKVIRU TMS Zgodovinski oris Potreba po slovenski znanstvenoraziskovalni ustanovi in muzeju na področju gozdarstva, lesarstva in lovstva se je pojavila že kmalu po nastanku Jugoslavije, zlasti spričo naglega razvoja gozdarske vede in gozdarstva v naprednih državah ter naše zaostalosti izza avstrijskih časov. Predlogi za rešitev tega perečega vprašanja pa so se oblikovali šele po ustanovitvi (1931) gozdarske šole v Mariboru. Pri tej pomembni pedagoški ustanovi naj bi se ustanovila postaja za gozdne poizkuse, stalna gozdarska in lovska razstava ter se šoli dodelil stalni učni gozd. Mnenje vodilnega strokovnega kolektiva gozdarske šole je zastopal njen profe- sor inž. Stanko Sotošek v gozdarskem društvu in ga .!eta 1936 objavil v šumarskem listu; dalje ga je sprožil na kmetijski anketi 1937 in ponovno na gozdarski anketi v začetku leta 1941. Pri tej priložnosti je naglasil tudi potrebo po osrednjem inštitutu za gozdarska, lesarska in lovska raziskovanja v Ljubljani. Kmalu nato je druga svetovna vojna zajela še našo državo in uničila tudi gozdarsko šolo v Mariboru. Po osvobodilni vojni so nastopili ugodni časi za rešitev zgoraj omenjenih predlogov. Leta 1945 je odsek za gozdarsko prosveto v prvem Ministrstvu za gozdarstvo iskal v Ljubljani primerno mesto za gozdarsko šolo. 1\Jajbolj mu je ustrezalo zemljišče ob nekdanjem strelišču ob Večni poti pod Rožnikom, l(/) 1970/71 1971/72 1972173 1973/74 1974/75 1975/76 1976/77 1977/78 1978/79 1979/80 == c: Ol rn ·o. > o c: "O > o il)-•-•N o - QH/l tl>"-' ., -til w=-m «l 0«5"0U)V 1976/77 59 29 1977/78 63 28 1978/79 80 27 1979/80 89 27 42 čen omejen vpis. Omejen vp1s Je pot, ki je obetala, da se uskladi potreba v združenem delu in »proizvodnja« naše visoke gozdar- ske šole. Poleg tega je omejen vpis zago- tavljal humanizacijo in kvalitetnejšo raven visokošolskega študija. Toda trajalo je le dve leti. Poprečna študijska doba število absolventov se nenehno viša! ••Množica<• zares »Starih bajt« se giblje okoli 30 in se le počasi znižuje. Vprašanje je, če je trend upadanja sploh še živ. Upra- vičeno smemo sklepati, da svobodni vpis podaljšuje poprečno študijsko dobo. Selek- cije ni na vhodu v šolo, ampak je med štu- dijem, kar ni humano za študente in drago za skupnost oziroma združeno delo v goz- darstvu. študenti zapravljajo čas in denar na fakulteti, kjer ne bodo mogli študija dokončati. Naslednja tabela kaže poprečno študijsko dobo po posameznih letih. Popreček je iz- računan iz diplomantov, ki so diplomirali naznačeno študijsko leto. Rezultat iz leta 1973/74 1974/75 1975/76 10,1 7,2 6,5 1976/77 1977/78 1978/79 6,6 6,9 7,2 1978/79 ni nič kaj vzpodbuden. V poprečju 7,2 leti pa niti ni upoštevan diplomant, ki se je vpisal že pred 29. letom. Primerjava srednjeročnega načrta z rea- lizacijo na področju strokovnega izobraže- vanja kaže, da predvidevanja niso bila povsem uresničena. Predvsem nismo spo- štovali potreb našega gozdnega gospodar- stva in smo vpisovali preveč novincev. Hkrati pa je zatajil »izhodek«, Srednjeročni načrt je predvidel letno 25 novincev na VTOZD za gozdarstvo. V letih od 1976 do 1979 pa smo kljub omejenemu vpisu po- prečno sprejeli 38 brucov. Glede na visoko število vpisanih v začetku srednjeročnega obdobja je načrt predvidel 140 diplomantov v 5 letih, vendar je doslej končalo le 49 študentov, kar je daleč premalo glede na predvidevanja. Po Poročilu mk PO DVAJSETIH LETIH SPET V NAŠIH GOZDOVIH Prijateljstvo med švicarskimi in slovenski- mi gozdarji, ki se je pričelo razvijati v po- vojnih letih, se je že močno zakoreninila. Tako so medsebojni stiki še vedno živahni in pristni, čeprav so mnogi strokovnjaki, pionirji tega prijateljstva, pri nas in v švici, že upokojeni. Znani švicarski gozdarji so vsa pretekla leta izkazovali naši družbeni ureditvi in našim gozdovom globoko spo- štovanje. V oktobru nas je obiskal tudi Frank Scha- delin, sin znanega gojitelja gozdov Walterja Schadelina. Zadnjikrat je bil v Sloveniji pred dvajsetimi leti. Zdaj je sicer že upo- Frank Schadelin in Pavle Vrtovec (TOZD gozdar- stvo Knežak) v snežniških gozdovih. - Foto B. Kocman 43 kojen, vendar je svoje zasebno enotedensko bivanje med nami porabil predvsem za ogled gozdov in lesne industrije. Svoje strokovno delo z zavzetostjo posveča bukvi in možnostim njene vsestranske uporabe. K temu ga je vzpodbudilo švicarsko odklonil- no stališče do bukve, ki je med tem na Balkanu postala med listavci ena najbolj cenjenih drevesnih vrst. Naš gost si je med obiskom v Sloveniji poleg številnih naravnih znamenitosti ogle- dal še topolove nasade v okolici Brežic, Krakovski gozd, tovarno pohištva Brežice in Formo viva v Kostanjevici. Bil je prijetno presenečen nad lepo urejenim arboretumom v Volčjem potoku. V Tehničnem muzeju Bi- stra se je podrobneje spoznal z razvojem našega gozdarstva in lesarstva, na Notranj- skem pa smo našega gosta seznanili z or- ganizacijo urejevalnih del pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Ogledal si je Meles in z zanimanjem sledil razlagi o problemu gojenja bukovih sestojev v snežniških go- zdovih. Prikazali smo mu tudi uničevanje gozdov zaradi preštevilne divjadi. S poti po Primorski je spoznal tudi naša prizadevanja za mlado generacijo ob ogledu novega lesarskega šolskega centra v Novi Gorici. Zadnji dan je Frank Schadelin obi- skal proizvodne obrate Javora, lesne indu- strije iz Pivke. Prevzet od naših uspehov v zadnjih dvaj- setih letih je dejal: »V Jugoslaviji ste v času od mojega zadnjega obiska do danes zelo napredovali. Ogromno ste gradili, blagovna ponudba se je močno razširila, ceste so odlične in ljudje so mnogo bolj zadovoljni in elegantno oblečeni. Moderne zgradbe so pogoste in zelo lepe. Lesna industrija, ki sem si jo ogledal, je velika in moderna. Tudi gozdarstvo je na- pravilo velikanski korak naprej. Posebno me veseli, da je bukev zelo cenjena in vsestran- sko uporabljena. Iskreno sem vam hvaležen za vašo gostoljubnost.« Branko Kocman, dipl. inž. goz. Na podlagi 40. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 27. in 46. člena statuta Gospodarske zbornice Slovenije je upravni odbor GZ Slovenije na 35. seji dne 20. februarja 1979 sprejel PRAVILNIK o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu l. SPLOšNE DOLOčBE 1. člen Ta pravilnik podrobneje in enotno določa potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopek za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne poklice oz. stro- ke ob zaključku pripravniške dobe v vseh temeljnih in drugih organizacijah združe- nega dela, ki opravljajo gospodarsko de- javnost, in njihovih poslovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: OZD) in ki se po za- konu obvezno združujejo v splošna zdru- ženja in gospodarske zbornice. Ta pravilnik velja za vse poklice delavcev ne glede na stopnjo, smer in vrsto izobraz- be, ki so dolžni v skladu z zakonom oprav- ljati pripravništvo in strokovni izpit. Ta pravilnik ne velja za poklice oz. stroke, za katere je potek pripravništva in strokov- nih izpitov urejen s posebnimi predpisi. 2. člen Pripravnik je vsak delavec, ki prvič začne opravljati delo oz. naloge, pa v okviru pro- grama izobraževanja za poklic ni imel pro- grama praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki. Smatra se, da ne izpolnjuje pogojev za takojšnjo opravljanje samostojnega dela v svoji stroki delavec, ki ni imel v vsem pro- gramu izobraževanja za poklic najmanj po- lovico učnega programa, izvedenega na praktičnem pouku, proizvodnem delu ali pro- izvodni praksi, ali ni zanj posebej drugače določen program pripravništva in strokov- nega izpita. Organizacije združenega dela lahko v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo pripravništvo in strokovni izpit tudi za pokli- ce, za katere po tem pravilniku ni obvezno 44 pripravništvo in strokovni izpit, če presodijo, da obstoječi izobraževalni programi ne vse- bujejo zadostni obseg praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse glede na zahteve njihovega delovnega pro- cesa. 3. člen Delavcu, ki opravlja dela oz. naloge v poklicu oz. stroki, pa je v nadaljnjem izo- braževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica oz. stroke, ni potrebno opravljati priprav- ništva in strokovnega izpita. Delavcu, ki v nadaljnjem izobraževanju doseže enako ali višjo stopnjo izobrazbe v poklicu oz. stroki, ki je različna od tiste, v kateri je doslej opravljal dela oz. naloge, mora opravljati skrajšano pripravniško dobo in posebni del programa strokovnega izpita za poklic oz. stroko, ki jo bo začel prvič opravljati. 4. člen Delavci v OZD na podlagi srednjeročnih potreb po kadrih in v skladu z letnim ka- drovskim načrtom vsako leto, najpozneje do 31. januarja določijo število pripravnikov za posamezne stopnje in vrste strokovnosti, ki jih bodo sprejeli v delovno razmerje v tekočem letu. OZD posebej določijo število pripravnikov, s katerimi bodo sklenili delovno razmerje za določen čas. Pri načrtovanju strokovnih kadrov morajo OZD upoštevati lastne in širše družbene potrebe, svojo izobrazbeno in poklicno strukturo in njeno prilagajanje sodobni organizaciji dela, novi tehnologiji in večanju produktivnosti dela. 5. člen Pripravniška doba traja za dela in na- loge, za katere se zahteva srednja izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba 6 mesecev 9 mesecev 12 mesecev Pripravniku, ki je pri opravljanju priprav- niškega programa in delovnih nalog po- sebno uspešen in s tem dokaže, ...: E"' a; E E E.!!! :J·~ -'- Q) :t:=O) "'o 0::J ·- Q) c ctl- m'- Qlc ~~ o~ Q)- .~ -w Q) • ::J O) Q)·- ·- Q) drevesnice ro o_ • a.~ ,r::W --::J C:Q)W o. (ii o c: (/)(/) c: :.C o·i:: .i:: Q) c:a> ro o c: u::c 2 O> o~ Oio ro UJ oo a: ·c; (})ro O.r:: GG Brežice Mokronog + Ri mi\ ' Kostanjevica + + Dobruška omajna + Senuše + KGP Kočevje Mahovnik + GG Ljubljana - Kopišče + -Ponoviče + - Medvedica + + GG Maribor -Markovci + -Krčevina + Agrokombinat Maribor - Selnica ob Dravi + Fala + GG Nazarje Radmirje + GG Novo mesto Gradac 1. 11 + - Crmošnice + Rožek 1, 11 + -Krka + Struga + - Gabrina + GG Postojna + + - Matenja vas GG Slovenj gradec -Muta + GG Tolmin -Bela -Cerkno + -Kanal + -Lokve + -Breginj + Zavod za pogozdovanje + in melioracijo Krasa -Brezje + + GG Kranj -Besnica + + -Zali log + KIK Pomurka -Mačkovci + -Ižakovci + - Mala Polat1a + Some sadike Mengeš -Tišina + -Radvanje + + -Mengeš + Emona -Kleče + 57 Preglednica št. 2 Delovanje nekaterih aktivnih substanc oziroma herbicidov na plevele če jih uporabljamo v normalnih količinah ' 1 (1)~ .5 ...,o_ "O ro:. Stalnice prisotne :ti c: Ul c: c: o O "O v plevelnih združbah ·-.ci Ol <( 0.. ·-.ci o. .r;C: tilE ro o 0.. 0.. ~E ro O.:l :ti .... o o ro >.O '\:' o aa: 1-..>:: o C\l :::E :::E <(~ o Agropyron repens + + + + + - plazeča pirnica Amaranthus retrotre~us + + + + + + + - srhkodlakavi ščir Ca!ystegia sepium + + + + + + - plotni slak Capsella bursa-pastoris - navadni plešec + + + Cerasteum holosteoides - studenčna smiljka + Chenopodium alba + + - bela metlika + + Cirsium arvense - njivski osat + + + + Convolvulus arvensis - njivski slak + + + + Daucus carola + - navadno korenje + Digitaria sanguinalis - krvava srakonja + + + Echinochloa crus-galli - navadna kostreba + + + Galinsoga parviflora + + - drobnocvetni rogovilček Lamlum purpureum - škrlatno-rdeča kopriva + + Leontodon hispidus - goli otavčič + + + + Meniha arvensis + - njivska meta Mercurialis annua + - enoletni golšec Poa annua + + - enoletna latovka + + + Unaria vulgaris + + + - navadna madronščica Polygonum persicarla - breskova dresen + + + Ranunculus + -plazeča + + + + Raphanus raphanistrum - njivska redkev + + + Rumex obtusifolius + + - topolistna kislica Rorippa sylvestrls + + + - gozdna potočarka Senecio vulgaris + + - navadni grint Setaria glauca + + + + - sivozeleni muhvič Sinapis arvensis + + + + - njivska gorjušlca Sonchus arvensls + + + njivska škrbinka Stachys palustris f. + - močvirski čišljak Stellaria media + + + + navadna zvezdica Op.: Pogosto določenega plevela ni možno zatreti z vsemi triazinskimi herbicidi, temveč le z eno od skupin triazinov oziroma aktivnih substanc. Caragard smo zaradi njegove specifičnosti in dobrega delovanja uvrstili v posebno kolono, čeprav spada v kombinacijo triazinov. 58 popise. Med te sodijo širokolistni pleveli: gozdna potočarka (Rorippa silvestris), navadni grint (Senecio vulgaris), njivska gorjušica (Sinapis arvensis), itd.; od ozkolistnih pa je bila pogosta še enoletna latovka (Poa annua) ter kostreba (Echinochloa crus-gal/i). Le nekaj plevelnih vrst je bilo takih, ki so bolj ali manj specifične le za po- samezne drevesnice, npr. navadna madronščica (Linaria vulgaris) v Muti. čeprav se različni pleveli različno odzivajo na posamezne herbicide bomo skušali izbrati tiste herbicide, ki učinkujejo približno enako na skupine plevelov, ki imajo enake biološke lastnosti. Pri tem moramo še posebej paziti na trajne plevele z močnim podzemnim in nadzemnim delom, ki imajo veliko agresivno moč in se težko zatirajo. širokolistne trajne plevele zatiramo predvsem s foliarnimi herbicidi. Velika večina trajnih plevelov iz semena je v fazi klitja občutljiva na foliarne trans- lokacijske herbicide na osnovi 2,4 D, MCPA in MCPP. Mnoge trajne širokolistne plevele, ki pa so se regenerirati iz korenin, uspešno zatirata foliarna herbicida Ustinex sp. (ATA+diuron+MCPA) in Round up (Giyphosate). ščavje lahko uspešno uničimo tudi z granuliranim taJnim herbicidom Caso- ronom, ki se v drevesničarski praksi ni obnesel (velika količina herbicida in uporabe posebnih trosilnikov). Od trajnih trav nam predstavlja poseben problem plazeča pirnica ( Agropyron repens), ki se lahko najuspešneje uničuje z Round upom v jeseni. Ostali enoletni semenski pleveli pa v drevesnicah ne predstavljajo posebnega problema, možno jih je zatreti že z ustreznimi talnimi triazinskimi preparati. Enoletne kakor tudi nekatere večletne trave je možno uspešno zatirati še z dalaponom (Dikopan, Basfapon). (Preglednica št. 2). V naš prikaz smo vzeli le nekaj herbicidov oziroma aktivnih substanc, ki jih največkrat uporabljamo v naši praksi in tiste, ki bi jim morali posvetiti večjo pozornost. Možno je uporabljati še druge herbicide. Pomembno je, da imajo širok spekter delovanja, ki ustreza dani plevelni situaciji. Zelo pogosto uporabljamo kontaktni herbicid Gramoxon. V naš prikaz ga nismo vključili, ker njegov učinek ni dolgotrajen, rastlino le ožge in se ta kmalu ponovno razbohoti. Zaključek Glede na ugotovljene plevele v naših drevesnicah ugotavljamo, da dosedanja uporaba herbicidov v drevesničarski proizvodnji ustreza le do neke mere. Mnogo- krat se je po njihovi večletni uporabi, predvsem triazinskih herbicidov dogajalo, da so ostajali trajni agresivni pleveli, ki so prehajali v dominantni položaj in tvorili monokulture slaka, osata, ščavja, preslice itd. Izmenično moramo uporabljati talne in foliarne herbicide ter izbirati ustrezno tehnologijo. Tako bomo uspeli; ne bo prihajalo do prevelike zapleveljenosti in tudi sadike ne bodo poškodovane. Vedeti je treba kaj želimo zatirati, kakšni so ekološki pogoji in temu primerno moramo prilagajati herbicide in kombinacije herbicidov ali pa uporabljati herbicide s širokim spektrom delovanja kot npr. Round up. Pri izbiri herbicidov in tehnologije je treba torej upoštevati več elementov, ki vsak po svoje vplivajo na našo izbiro. Marjana Pavle, dipl. inž. gozd. 59 UDK 634.0.232.328.5:634.0.176.1 Juglans regia L. VEGETATIVNO RAZMN02EVANJE DOMAČEGA OREHA (Juglans regia L.) Z ZIMSKIMI CEPIČI NA PROSTEM Ljubisav M ar k o vi 6 (Beograd)* M a r k o v i 6 , L.: Vegetativno razmnoževanje domačega o re ha z zim- skimi cepiči na prostem. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 2, str. 6Q-65. V sloven- ščini s povzetkom v srbohrvaščini in nemščini. Vegetativno razmnoževanje domačega oreha (Juglans regia L.) z zim- skimi cepiči na prostem po metodi, ki jo je priporočil Vinogradov, P. N. (1970) daje zadovoljive rezultate tudi v slabših pogojih, kakršni so bili v našem primeru. Zato jo lahko priporočamo na splošno, ne samo pri cap- ljenju, kadar so matična drevesa zelo oddaljena. Mar k o vič, L.: Vegetative reproduction of the Walnut-tree (Juglans regia L.) by winter scions in field conditions. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 2, pag. 6Q-65. ln Slovene with summary in serbocroat and German. The vegetative reproduction of the walnut tree (Juglans regia L.) by winter scicns in field conditions, according to the method proposed by Vinogradov P. N. (1970) procures satisfactory results also in very incon- venient working conditions like those during this experiment. It can there- tore be recommended not only for grafting mother stems remote from the working objekt as its primary intenlion, but also other wise. Binding the components by polyvinil ribbons gives significantly better results than binding them by usual material (raphia, hemp) used by the author of the method. The grafting succeeds in dependance of the quality of scions and grafting bases, nursery locaiion, grafting time, skill of workers employed and working pace. Protection of scions from overheating by means of paper is not the best solution, instead gathering of experiences while using more efficient shading devices (linen cloth, reed stems) is recommended. Uvod Za vegetativno razmnoževanje domačega oreha (Jug/ans regia L.) uporab- ljamo več vrst cepljenja. Nekatere od teh so uspešne le v rastlinjakih ali v pro- storu s podobnimi klimatskimi možnostmi, druge pa tudi zunaj, na odprtem pro- storu. Prednost cepljenja v rastlinjaku je v tem, da lahko s kontrolo vlažnosti in temperature uporabljamo različne oblike in čas cepljenja, vključno tudi ceplje- nje z zimskimi cepiči. Slaba stran takšnega deta pa je, da je drago, zlasti če gre za manjše število primerkov. Nasprotno pa cepljenje zunaj, na odprtem prostoru, omejuje izbor oblike cepljenja in sicer na cepljenje na oko, gajzen- hamsko okuliranje in njegovo modifikacijo, cepljenje »na zeleno«, to je na- vadno spajanje cepiča s podlago (zeleno na zeleno) in druge oblike. Takšno cepljenje se izvaja v začetku ali sredi teta, zato morajo biti drevesa, s katerih jemljemo cepiče, blizu kraja cepljenja. V ta namen posamezni inštituti, sadjarske postaje in drevesnice vzgajajo matične nasade selekcioniranih vrst, ki dajejo kvalitetne cepiče, kar je pomembno tudi za obliko strojnega cepljenja v zaprtih prostorih, ki se v zadnjem času vse bolj razširja. Izbrana matična drevesa, ki bi jih morali vegetativno razmnožiti, da bi imeli dovolj csnove za masovno proizvodnjo cepičev, so velikokrat zelo oddaljena od • L. M., dipl. biolog, Požeška 115/111, 11000 Beograd, YU 60 objekta, kjer delamo, kar otežuje transplantacijo. Vinogradov P. N. (1970) pa je preizkusil metodo, ki omogoča spomladansko cepljenje na odprtem in sicer tako s cepiči, ki so bili vzeti že pred zimo kot tudi s cepiči, ki smo jih nabrali pred pričetkom vegetacijskega obdobja. To omogoča vegetativno razmnoževa- nje tudi tistih primerkov, ki so zelo oddaljeni od mesta cepljenja in sicer tako, da cepiče prinesemo v zimskem času, spomladi pa jih uporabimo. Izkušnje pri vegetativnem razmnoževanju v rastlinjaku kakor tudi na prostem, izbranih oreho- vih dreves z vseh delov naše države (Markovic, L., 1974, 1975; Markovic, L. in Valčic, V., 1978) so pokazale, da bi lahko predlagana metoda znatno olajšala selekcijo oreha, če bi se potrdila v naših razmerah, z modifikacije načina vezanja komponent, kar je želja in cilj tega dela. Metoda Cepiči so bili nabrani konec februarja 1976. leta z osmih matičnih dreves v Beogradu in okolici. Takoj smo jih zavili v polivinilne krpe in položili v sneg, kjer smo jih hranili do uporabe. Kot podlago smo uporabili štiriletne generativne sadike oreha slabe kakovosti, ki smo jih gojili na siromašnem zemljišču brez elementarnih agrotehničnih po- segov, zaradi česar niso zrastle niti toliko, kot zrastejo dvoletne sadike v nor- malnih razmerah. Cepili smo med 12. in 21. majem istega leta po metodi Vino- gradova P. N. (1970), ki v glavnem izgleda takole: Konec marca moramo podlago odrezati (poprek) na primerni višini za cep- ljenje (1 ,0-1 ,5 m), rezno ploskev na sadi ki pa nato premazati s cepi Ino smolo oziroma voskom. Nekako v 20 do 30 dneh zrastejo iz uspavanih popkov bujni poganjki, takrat so podlage pripravljene za cepljenje. Ko cepimo, na teh po- ganjkih spet napravimo poprečne reze, v zareze pa zataknemo ustrezno obde- lane cepiče. V tem slučaju se uporablja metoda cepljenja za lubje. Cepiči pod lubjem se čvrsto povijejo z rafijo. Vsi poganjki na podlagi se porežejo (razen zadnjih) z nožem, rane (tudi prečni rezi) pa se premažejo s cepilnim voskom. Poganjki, ki jih pustimo v višini cepiča, ščitijo podlago in cepiče pred izsuševa- njem. Na cepiče nataknemo polivinilne vrečke ustreznih velikosti, ki jih na dnu čvrsto zavežemo okoli podlage. Naloga teh vrečk je, da vzdržujejo v prostoru okoli cepiča visoko relativno vlažnost zraka (90-100 %), ki jo ustvarjajo poganjki z listi. Poleg takšne relativr.e zračne vlage, je za dobro zraščanje cepiča s pod- lago potrebna tudi ustrezna temperatura, ki mora biti okoli 30° G. Ob lepem sončnem vremenu pa se ta temperatura dvigne tudi na 50-60° C, kar lahko ce- piče uniči. Zato obesimo na vrečke bel papir, ga pritrdimo s sponkami in tako preprečimo pretirano segrevanje notranjosti vrečk. S tem ohranimo cepiče žive 30-40 dni, kar je dovolj, da se zrastejo s podlago. Neporezani poganjki, ki so v vrečki, rastejo bujno in ovirajo razvoj in rast cepiča. Zaradi tega skrajšamo, ko negujemo cepiče, tudi poganjke na polovico ali celo tretjino, da bi tako cepiči dobili več za rast potrebnih snovi. Vrečke odstranimo, ko cepič[ olistajo, poganjke, ki smo jih pustili, pa tudi odstranimo takoj, ko se cepiči dobro pri- mejo in ko se rezne ploskve zarastejo. če razvoj ni zadovoljiv, pustimo po- ganjke do naslednjega leta. Rezultati in razprava Od skupno 302 cepljenih mladic se je prijelo 78 ali 25,83% (tabela št. 1). Vendar je bil uspeh odvisen od več elementov, od katerih je bil zlasti po- memben način povezovanja cepiča. Po tabeli (1) se je prijelo od 165 cep- 61 ljenih mladic, ki so bile vezane z rafijo 32 cepičev ali 19,39 %. Pri povezovanju s plastičnimi trakovi pa je bil uspeh mnogo boljši. Na 137 cepljenih mladicah, se je prijelo 36 cepičev ali 33,58 %, kar pomeni za 14,19% boljši uspeh. Cepič! povezani z rafijo Tabela št. 1 Cepiči povezani s polivi- nilnimi trakovi Cep- ljena kosov 137 Prijetih cepičev kosov 46 33,58 Cep- ljen o kosov 302 Skupaj 25,83 S testom signlfikance razlike odnosov (tabela št. 2) je ugotovljeno (na ravni 0,01 %), da ta odnos ni slučajen, ampak da je pogojen z vezanjem cepiča in podlage (cepilnih komponent) s polivinilnim trakom kot ugodnejšim od rafije, na kar so opozarjali že Bonev, 1., (1968); Curhan, 1., (1969, 1, 2); Kančaveli, l. G., (1968, 1969); Ogienko, P. A., (1971); Markovi6, Lj., (1975) v delih, ki obravnavajo razmnoževanje orehov po metodi cepljenja na oko. Tabela št. 2 Cepljen o Prijetih Odnos cepičev P1-P2 N M NIM= P Cepljena mladice 165 32 0,1939 povezane z rafijo Mladice povezane 137 46 0,3358 - 0,1419 s polivinilnim trakom Vegetativne kopije smo dobili od vseh 8 matičnih dreves, ki smo jih uporabili za pripravo cepičev. Uspeh cepljenja je nihal (glede na matično drevo) v širo- kem razponu in sicer pri cepičih, ki so bili vezani z rafijo od 0,00% do 37,00 %, pri cepičih, ki so bili povezani s polivinilnim trakom pa od 13,33% do 72,22% ali skupaj od 6,67% do 51,11 % (tabela št. 3). Tabela št. 3 Mladice povezane Mladice povezane Skupaj ro ro z rafijo s polivinilnimi trakovi c: (/) >(.) Q) Cep- Prijetih Cep- Prijetih Cep- Prijetih 'f,3 ~ ljeno cepi čev 0/o ljeno cepi čev % ljeno cepi čev 0/o ~'O kosov kosov kosov kosov kosov kosov 7 15 o 0,00 15 2 13,33 30 2 6,67 5 22 3 13,64 23 4 17,39 45 7 15,55 8 15 1 6,67 15 3 20,00 30 4 13,33 4 29 7 24,14 15 3 20,00 44 10 22,73 2 27 6 22,22 18 4 22,22 45 10 22,22 3 10 1 10,00 10 5 50,00 20 6 30,00 6 20 4 20,00 23 12 52,17 43 16 37,21 1 • 27 10 37,00 18 13 72,22 45 23 51,11 62 Pri obeh obdelavah (z rafijo in s polivinilnim trakom) so bile dosežene maksi- malne oziroma minimalne (mejne) vrednosti pri istih matičnih drevesih (št. 7 in 1), kar pomeni, da je uspeh cepljenja po tej metodi močno odvisen od matičnih dreves, na katerih so bili cepiči nabrani. To se posebno dobro vidi pri primerkih, ki smo jih vezali s polivinilnim trakom, kjer se glede na uspeh cepljenja ma- tična drevesa zvrstijo v dve izraziti skupini. V prvi so drevesa, kjer je bil uspeh cepljenja 13,33%, 17,39%, 20,00%, 20,00% in 22,22% ali poprečno 18,60 Ofo, v drugi skupini pa so tri drevesa, katerih cepiči so dali znatno boljše rezultate, 50,00 Ofo, 52,17% in 72,22%, kar je v poprečju 58,82% in je v skladu z ugo- tovitvami M. Vidakovica (1960), ki je takšen uspeh cepljenja gozdnega drevja označil za dobrega. S testiran jem razlik odnosov teh skupin (P1 P2 = O, 1860- 0,5880 -Q,4022) je ugotovljeno, da se med seboj signifikantno razlikujejo na ravni 0,001 %. Podobne razlike med matičnimi drevesi je ugotovil tudi Lj. Mar- kovic (1974) pri proučevanju vpliva posameznih dejavnikov na uspeh vegetativ- nega razmnoževanja v rastlinjaku. Pri tem pa je ugotovil, da te razlike niso po- gojene s starostjo matičnih dreves, temveč da je uspeh cepljenja odvisen pred- vsem od kakovosti cepičev, kar omenjajo sicer tudi drugi avtorji (Zahov, T., 1948; Bonev, 1., 1968; Kolev, D. N., 1968; Mittempelgler, L. po Kančaveliju, l. G., 1968; Vinogradov, p. N., 1970). Poleg drugih kazalcev kakovosti cepičev o kateri govorimo, je posebno pomemben odnos debeline srca in cilindra, ki ga obdaja (oleseneli del cepiča) (Zahov, T., 1948; Rudic, M., 1954; Medigorič, J. in Jon- čič, P., 1966; Kolev, D. N., 1968; Curkan, 1., 1969; Vinogradov, P. N., 1970). Ko piše o uspehu cepljenja oreha pri svojih poskusih, ki je bil odvisen od cepičev, Vinogradov, P. N. (1970) priporoča, da se mora na matičnih drevesih srednje in visoke starosti, s katerih se jemljejo cepiči, predhodno posamezne veje močno zarezati, da bi odgnali močni poganjki. Zarezovanje matičnih dreves, da bi do- bili močne poganjke za cepiče, priporočajo tudi drugi avtorji kot Kančaveli, 1. G., 1968; Medigoric, J. in Jončic, P., 1966; Jelenkovic, T., 1966; Curkan, 1., 1969). Tabela št. 4 Mladice povezane Mladice povezane Skupaj ro z rafijo s polivinilnimi trakovi E·~ Cep- > Cep- > Cep-::J= -o. o o OlQ) ljeno fi) % ljeno fi) % ljeno 0/o Do o o kosov ~ kosov ~ kosov 12. v. 10 1 10,00 10 3 30,00 20 4 20,00 13. v. 20 3 15,00 20 8 40,00 40 11 27,50 17. v. 52 14 26,92 18 10 55,55 70 24 34,29 18. v. 22 11 4,55 28 6 21,43 50 7 14,00 19. v. 32 8 25,00 28 10 35,71 60 18 30,00 20. v. 24 5 20,83 28 9 32,14 52 14 26,92 21. v. 5 o 0,00 5 o 0,00 10 o 0,00 Delež cepičev, ki so se prijeli je močno nihal tudi v odvisnosti od časa, ko je bilo cepljenje izvršena (tabe!a št. 4). Tako so bili rezultati cepljenja v prvih treh dneh (12., 13. in 17. maja) linearno progresivni in sicer po enaki stopnji v obeh skupinah (cepljenke z rafijo in cepljenke s polivinilnim trakom). Za cep- ljenje v ostalih dneh je značilno upadanje uspeha cepljenja z močno izraženo depresijo 18. maja, da bi uspeh cepljenja zadnjega dne (21. maja) popolnoma izostal. Ti rezultati so v skladu z rezultati, ki jih navaja Vinogradov, P. N., (1970), 63 po katerih je cepljenje najuspešnejše (ta oblika) v drugi in tretji aprilski dekadi (80-98 %), v prvi in drugi dekadi maja pade na 60-80%, v tretji majski dekadi ter v prvi junijski pa je uspeh samo še 20-40 %. Pomembno je upoštevati, da je uspeh cepljenja po tej metodi močno odvisen od učinkovitosti zaščite cepljenk pred soncem v vsem času, ko so cepljene mladice (cepljenke) pokrite s polivinilno vrečko. Zaščita s papirjem, ki jo pri- poroča avtor te metode, ni najboljša, zlasti v drevesnicah, ki so izpostavljene vetru, kakor je to bilo v našem primeru, ko je bilo treba po vsakem močnejšem vetru ali dežju zaščitni papir ponovno pričvrstiti, ali pa ga celo zamenjati. Nujno je tudi, da je cepljenje izvedeno v zgodnjih jutranjih urah ali v popoldanskem času in to z izvežbanimi delavci, da bi se izognili škodljivemu vplivu toplote. če upoštevamo, da je bil opisani poskus izveden v izredno slabih pogojih, začenši pri kakovosti podlage, času cepljenja, agrotehničnih ukrepih ltd., so dobljeni podatki zadosti tehtno napotilo, da lahko to metodo uspešno koristimo za vegetativno razmnoževanje oreha še zlasti, če so matična drevesa zelo od- daljena, kar je bilo doslej zelo težko. Zaključek Vegetativno razmnoževanje domačega oreha (Jug/ans regia L.) z zimskimi cepiči na prostem po metodi, ki jo priporoča Vinogradov P. N. (1970) daje dobre rezultate tudi v neugodnih pogojih dela, kakršni so bili v našem poskusu. Zato jo lahko priporočamo, ne samo za cepljenje oddaljenih matičnih dreves, čemur je prvenstveno namenjena, ampak tudi v drugih slučajih. Literatura Bonev, 1., (1968): Njakoi osobenosti pri prisaždeneto na orehovi !idanki. Gorsko stopanstvo, 6. Bonev. 1., (1971): Prcduction de plants grefles de noyer en Republique popula1re de Bulgarie. Ravue Forestiere Francaise, Nancy, N' 6. Vidakovič, M., (1960): Semenske plantaže šumskog drveča. Jugoslovanski savetodavni centar za poljo. privredu i šumarstvo. Beograd. Vinogradov, P. N., (1970): Privivka oreha greckogo čerenkom. Lesnoe hozjajstvo, 12. Zahov, T., (1948): Orah. Sofija. Jelenkovic, T., (1966): Gajenje oraha. Zadružna knjiga. Beograd. Kančaveli, l. G., (1968): Greckij oreh v Gruzii. ulesnaja promišlenost«. Moskva. Kančaveli, l. G., (1969): Viraščivanie oreha greckogo v GruziJ. Lesnoe hozjajstvo, br. 2. Kol ev, D. N., (1968): Vegetativno razmnožavane na oreha. Gorsko stopanstvo, 1. Markovic, Li., (1974): Uticaj izvesnih faktora na uspeh heterovegetativnog umnožavanja domačeg oraha (Juglans regia L.) u staklari. Narodni šumar, br. 7-9. Sarajevo. Markovič, Lj., (1975): Mogucnost primene metode očenja·okuliranja na prozor domačeg oraha (Juglans regia L.) za masovnu proizvodnju vegetativnog sadnog materijala u poljskim uslovima. Beograd, Sumar· stvo br. 4. Markovič, Li., Valčic, V., (1978): Ulicaj vrsta podloga i vremena rada na uspeh vegetativnog umno- zavanja mandžurskog (Juglans manshurica Maxim.) i japanskog oraha (Juglans sieboldiana Maxim.). Su- marstvo, br. 2-3, Beograd. Medigovic, J., Jončic, P., (1966): Kalemljenje vocaka i vinove loze. Zadružna knjiga. Beograd. Nedev, N., (1967): Ve,;;etativno razmnozavane na oreha, Plovd1v. Ogienko, P. A., (1971): Razmnoženie oreha greckogo. Lesnoe hozjajstvo. 10. Rudic, M., (1954): Jed an novi način kalemljenja oraha kalemljenje na zeleno običnim spajanjem (zeleno na zeleno). Arhiv za poljoprivredne nauke, godina VIl, sv. 15. Curkan, 1., (1969): Greckij oreh v Moldavii. Kišinjev. Curkan, P, 1., (1969): Okulirovka oreha greckogo v pitomnike. Lesnoe hozjajstvo, 2. 64 VEGETATIVNO UMNOŽAVANJE DOMACEG ORAHA (Juglans regia L.) ZIMSKIM PLEMKAMA U POLJSKIM USLOVIMA Rezi me Vegetativno umnožavanje domaceg oraha (Juglans regia L.) zimskim plemkama u polj· skim uslovima, po metodi koju je predložio Vinogradov, P. N., (1970) daje zadovoljavajuce rezultate i u veoma nepovoljnim uslovima rada, kakvi su bili u ovom ogledu, pa se može preporučiti ne samo za kalemljenje udaljenih matičnih stabala od objekta rada, čemu je prvenstveno namenjena, vec i inače. Vezivanjem komponenata polivinilskim trakama postižu se značajno bolji rezultati nego vezivanjem istih uobičajenim vezivom (rafija, kanap) koje koristi autor metode. Uspeh kalemljenja u mnogome zavisi od kvaliteta plemki i podloga, lokacije rasadnika, vremena kalemljenja, obučenosti radnika koji kaleme i brzine u radu. Zaštita kalemova od pregrevanja korišcenjem papira nije najpogodnije rešenje, pa se preporučuje sticanje iskustava na korišcenju efikasnijih sredstava zasenjivanja (razapeto belo platno, trska i dr.). DIE VEGETATIVE VERMEHRUNG DES NUSSBAUMS (Juglans regia L.) MIT WINTERPFROPFREISERN IN GEL;t(NDEBEDINGUNGEN Zusammenfassung Die vegetative Vermehrung des Nussbaums (Jug/ans regia L.) mit Winterpfropfreisern in Gelandeverhaltnissen nach der von P. N. Vinogradov (1970) vorgeschlagen Methode liefert befriedigende Resultate auch in sehr ungGnstigen Arbeitsbedingungen wie das der Fali in hier behandelten Experiment war. Sie kann deshalb nicht nur !Gr die Pfropfung der vom behandelten Objekt abgelegenen Mutterstamme empfohlen werden, wozu sie in erster Linie dienen soli, sondern auch in anderen Fallen. Durch Bindung der Komponenten mitte:s Polyvinilbandern werden wesentlich bessere Resultate erzielt als durch Bindung derselben mit Gblichen Mitteln (Raphie, Haufschnur) wie sie vom Autor der Methode verwendet werden. Der Pfropfungserfolg hangt stark ab von der Qualitat der Pfropfreiser und Unterlagen, der Lokation der Baumschule, der Zeit der Pfropfung, der Befahigung der Arbeiter und dem Arbeitstempo. Der Schutz der Pfropfreiser vor Obererwarmung mittels Papir ist nicht die beste Losung, vielmehr wird die Anwendung von wirkungsvolleren Beschattungsvorkehrungen empfohlen (mittels weisser Levawand, Schilfrohr). 65 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahte- vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. Ce imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravi (korektura). Obseg, diagrami, slike, roki Vsi rokopisi naj bodo tipkan! po eni strani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticami mora biti dovolj širok za morebitno korekturo (30 vrstic na eni strani). Vodilni članki (s sinopsisom in povzetkom v tujem jeziku) so lahko dolgi do 20 tipkanih strani. Vsi ostali članki do 12 tipkanih strani. število fotografij, skic, grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršena izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus-papirju. Tabele in skice, gra- fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. Lahko so tudi večji, vendar v sorazmerju, da pomanjšan! pridejo lahko na eno stran GV. štirikratne povečave ali pomanjšave so lahko še uspešne. Za črno-belo fotografijo v reviji morate poslati črno-belo fotografijo, za barvno fotografijo v reviji pa rabimo kvalitetno barvno fotografijo, še boljši pa je barvni diapo- zitiv; najbolje 6 x 6 cm, lahko pa je tudi le ica format. Dobro je, če je zaradi tiskarniške manipulacije v PVC ovitku. Ne uporabljajte slabih filmov. Iz slabih diapozitivov ne more nastati dobra barvna slika. Urednik da lahko grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, da so oblikovno neprimerne- na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) Rokopisov, skic in fotografij ter drugega gradiva piscem ne vračamo. GV izide praviloma 17. v mesecu. Gradivo moramo tiskarni oddati vsakega 10. v mesecu (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč mesec prej - torej 37 dni pred izidom.) Vsakdo se lahko zanima, kdaj bo njegov prispevek izšel. 66 UDK 634.0.624:634.0.311 (497.12 GG Postojna) SESTAVLJANJE PODROBNEGA NAČRTA ZA GOJITEV, SEčNJO IN TRANSPORT PRI GOZDNEM GOSPODARSTVU POSTOJNA 1. Uvod S prispevkom bi rad prikazal postopke, ki jih izvedemo za katerokoli delo- višče, preden se v njem začne neposredna proizvodnja, to je sečnja, spravilo in odvoz. Razlike, ki med posameznimi TOZD gozdarstva nastopajo, so pred- vsem v načinu reševanja, ki ga dane okoliščine zahtevajo, medtem ko je pristop običajno enoten. Sestava podrobnega načrta za gojitev, sečnjo in transport spada v ožji sklop priprave dela. Gre za načrt, ki obravnava isti objekt, v nadaljevanju pa bo ne- koliko podrobneje obdelan načrt za sečnjo in transport (STN). Lahko rečem, da poteka pri našem načinu organiziranosti priprave dela izdelava obeh načrtov so- časno, ker posamezni fazi enega načrta sledi posamezna faza drugega. V grobem delimo sestavo detajlnega gojitvenega načrta (DGN) in STN na tri dele: kabinetna priprava, terenska priprava in izpolnjevanje obrazcev za avto- matsko obdelavo podatkov (AOP) ter sestava tekstnega dela načrtov, ki poteka spet v pisarni (kabinetu). 2. Kabinetna priprava Kabinetno pripravo pojmujemo v širšem smislu kot vsako pripravo, ki se da predvideti v OZD ali TOZD gozdarstva. Sem spada npr. kadrovska priprava, ki je navadno že vnaprej pripravljena, delno tudi tehnična in tehnološka, usklajevalna itd. Izpolnitev omenjenih priprav je bistveni pogoj, da lahko na primernem stro- kovnem nivoju začnemo z ožjo kabinetno pripravo, kamor grobo rečeno, prište- vamo izbiro oddelka oz. delovišča, ki bo šel v pripravo, samo pripravo kartnega materiala in na koncu določitev idejnega sistema vlak. 2.1. Izbira oddelka - delovišča O izbiri oddelka, ki je predviden za sečnjo oziroma pripravo, se dogovarjamo in usklajujemo na treh ravneh: na ravni revirnega vodstva, kar pride zlasti v poštev pri izkušenih revirnih gozdarjih. Revirni gozdar je nosilec in kasneje izvajalec DGN in STN; na ravni TOZD gozdarstva kjer vodi diskusijo vodja sektorja za gojenje in urejanje gozdov; na ravni gozdnega gospodarstva (delovne organizacije), kjer poteka razgovor z vodjem sektorja za gojenje gozdov; le-ta nastopa kot koordinator med tozdi, da se na območju vsega gozdnega gospodarstva sečnja enakomerno porazdeli in dobi zadostna količina lesa za posek. Pri tem je pomembno dvoje: struktura sortimentov in razpolaganje s tehničnimi sredstvi. Zato v tej razpravi sodelujejo tudi vodje sektorjev za pridobivanje lesa, ki skrbijo za ustrezno razporeditev mehanizacije. Seveda je idealno, če lahko vsako leto odkažemo in posekama eno desetino etata, kar zagotavlja enakomerno angažiranje delavcev, tehničnih 67 sredstev ter ustaljeno investicijsko in finančno politiko. Zal je treba od tega idealnega modela v večini odstopati, še zlasti kadar nagajajo ujme in kala- mitete. Izbira oddelkov za pripravo se torej odvija na osnovi določenih kriterijev. Ne- kateri, najpogostejši med njimi so naslednji: določila gozdnogospodarskega načrta enote z vsemi podatki ter evidenco sečenj v preteklem obdobju; obhodnica ima le okviren pomen. Krajša je v sestojih z močnim pomlajeva- njem, daljša npr. v višinskih bukovih sestojih, kjer so vsi naravni procesi po- časnejši. Krajša obhodnica je običajna tudi v mlajših razvojnih fazah sestoja, kjer je intenzivno naravno razslojevanje nujno usmerjati z redčenji; fiziološko hiranje jelovih sestojev. To je eden izmed kriterijev, ki ima v zad- njem času vse večji vpliv na izbiro delovišča, ki bo šel v pripravo. DGN pred- videvajo ohranitev vseh listavcev ne glede na kvaliteto; nizka realizacija etatov s sočasno kombinacijo zimskih (v nižjih) in letnih delovišč (v višjih nadmorskih višinah), predvsem listavcev. Sam po sebi ta kriterij ne more opredeliti potrebe po sečnji. Izpolnjen mora biti vsaj še eden od ostalih pogojev, največkrat pomlajevanje; pomlajevanje, ustrezna gostota mladja v zrelem sestoju je večkrat pomemben kriterij za izbiro oddelka. 2.2. Priprava kartnega gradiva Na osnovi omenjenih kriterijev začnemo z realizacijo priprave, ki zajema približno desetino površine posamezne gozdnogospodarske enote revirja. Po- vršino obdelujemo praviloma po oddelkih, kl so le v posameznih primerih v enem kompleksu. Navadno gre za okvir dveh do treh delovišč, ki združujejo dva ali tri, redkeje več oddelkov, pač odvisno od njihove velikosti in od velikosti gospo- darske enote. Pomembna osnova vseh vrst in ravni načrtovanja v gozdarstvu je dobra karta. Za STN in DGN izdelamo karto v merilu 1 : 2500, ki je za konkretno delovišče (odd. 29 GE Leskova dolina) prikazana kot priloga 1. Osnova za izdelavo takšnih kart je državna karta (ODK), ki jo s fotografskim postopkom povečamo na omenjeno merilo. Pri listih ODK smo za del površin izdelali gozdarsko karto v merilu 1 : 10.000, izdelujemo pa tudi karto v merilu 1 :5000, ki naj bi vsebo- vala topografsko in gozdarsko vsebino, za zasebni sektor pa tudi katastrsko vsebino (Juvančič, 1). Za oddelke oziroma delovišča, ki so predvidena za pripravo, izdelamo obi- čajno šest kartnih kopij: delovna in izvirna karta za STN ter DGN, karta za vo- denje izgradnje vlak (vrtanje, miniranje, odriv z buldožerjem) in rezervna karta. 2.3. Določitev idejnega sistema vlak Vsi poprej našteti postopki zadostujejo, da se prične priprava na terenu. Re- virni gozdar in vodja sektorja za izkoriščanje gozdov najprej na karti določita grobi idejni sistem vlak, upoštevaje pri tem vse faktorje, ki se jih da razbrati iz karte ali pa so znana iz predhodnega poznavanja terena. Seveda je za tak po- stopek prvi pogoj solidna karta. S takim konceptom nato oba na terenu pregle- data celotno delovišče, ugotovita način prilagoditve idejnega sistema sami kon- figuraciji terena in se načeloma dogovorita o uporabi spravilnih sredstev. 68 3. Terenska priprava Ta priprava zajema - kronološko gledano - najprej izbiro nacma spravila s trasiranjem vlak, izločanje sečnih transportnih enot, izdelava DGN (terenski in kabinetni del) in odkazilo. Takšno zaporedje ni slučaj, pač pa smiselnost, kar je razvidno iz nadaljevanja. 3.1. Cilji priprave dela Ustrezna priprava dela je prav gotovo osnova za racionalno proizvodnjo. Ker imamo opravka z gozdom, kjer vladajo izostreni biološki zakoni, morajo biti naši cilji jasno postavljeni in ukrepi skrbno pripravljeni. Ne nazadnje pa je še vedno posebno pomemben ekonomski motiv, ki ga pri pripravi dela ob uporabi mehanizacije še zdaleč ni moč prezreti. Zato mora priprava dela najti način za uskladitev bioloških in ekonomskih motivov, in to s prijemi, ki jih predvidimo v DG in STN. Tak način omogoča ohranitev in krepitev mnogonamenske funkcije gozdov. ln prav zato je izdelava obeh načrtov nujna. 3.2. Izbira načina spravila Največ izkušenj imamo danes pri pripravi dela za spravilo, in sicer z adapti- ranimi kmetijskimi in gozdarskimi vzgibnimi traktorji. Ostale tehnologije mehani- ziranega spravila so pri nas omejene predvsem zaradi terenskih razmer, de- loma pa tudi zaradi pomanjkanja tradicije (žični žerjavi). Seveda pa se v posa- meznem delovišču praviloma pojavljajo različni načini spravila, ki so navadno kategoriziranj z naklonom in spravilno razdaljo. Grobo rečeno, na krajših razdaljah ( ~ 600 m) in lažjih terenih (-30% do + 1 O% - smer polne vožnje) uporabljamo pri spravi lu lesa adaptirane kmetij- ske traktorje IMT-558 z vitli IGLAND-5000 KOMPAKT. Optimalna razdalja med vlakami za omenjene traktorje je 50-70 m, organizacijska oblika dela 1 +O. Krojenje: mnogokratniki v debeljaku, poldebelna oziroma debelna metoda v drogovnjaku oziroma letvenjaku. Zunaj navedenega območja je področje dela gozdarskih vzgibnih traktorjev. Pri nas uporabljamo zaenkrat izključno TIMBERJACKE na naklonih od -50% do +20% ( +25 %). Pri tem razponu so zlasti problematična območja mini- malnih (+20 do +25 %) oziroma maksimalnih naklonov (-45% do -50%), ki so premagljiva le ob določenih pogojih: izrazito suha, zmrznjena ali delno ka- menita vlaka. Razdalja med vlakami je maksimalno 70-80 m, na močno po- mlajenih površinah tudi manj. Krojenje: običajno poldebelna metoda ali mnogo- kratniki. Organizacijska oblika dela 1 + 1, oba v posadki sta strojnika. V določenih pogojih vpliva na opredelitev spravila tudi debelina oziroma poprečna kubatura odkazanega drevja. Pri manjših »debelinah<<, pa čeprav ob neugodnih terenskih razmerah, sistem vlak do določene mere prilagodimo tako, da lahko spravljamo z adaptiranim traktorjem. Pri ugodnejših terenskih razmerah in večjih debelinah pa se odločamo za spravilo z vzgibnim traktorjem. Del po- vršin izven omenjenih območij še vedno pripravljamo za spravilo z vzgibnim trak- torjem, z izgradnjo pobočnih vlak. Terenske razmere in razmeroma nizke jakosti sečenj so namreč uporabo žičnih žerjavov praktično izpodrinile. Sicer je »klasičnih« terenov za uporabo žičnih žerjavov v našem območju malo, vendar ima močan vpliv tudi pomanjkanje tradicije. To je eden od glavnih vzrokov ome- jene uporabe žičnih žerjavov. Med posameznimi sečnimi in transportnimi enotami mehaniziranega spravila se pojavljajo izrazito strme ali močno skalnate manjše površine. To je danes 70 področje klasičnega spravila, bodisi ročnega ali spravila z vprego. Običajno so to nevitalni sestoji, kjer so zaradi njih varovalne vloge tudi jakosti sečenj nizke. Tako je to za težavnimi terenskimi razmerami drugi vzrok, zaradi katerih teh površin z vlakami za zdaj še ne obravnavamo. Te površine se izločajo kot po- sebne sečne in transportne enote. Spravilo v njih kombiniramo, če je razdalja do kamionske ceste večja. Zbiranje na vlako se opravlja z vprego, vlačenje po vlaki pa s traktorji. V sečnih in transportnih enotah blizu kamionske ceste pa izvršimo spravilo s konji, in sicer od panja do kamionske ceste. Delež klasičnega spravila iz leta v leto naglo pada in ga bo potrebno ustrezno nadomestiti (vitJi?). S tem da celotno površino obdelamo z vlakami in hkrati upoštevamo raz- poreditev traktorjev, leto avtomatično razdelimo na čas spravila s traktorji in ostalo spravilo. Na ta način že imamo naravne razmejitve sečnih-transportnih enot. Nadaljnje razmejitve postavimo glede na gravitacijsko smer spravila, upo- števaje pri tem tudi kriterije, ki vplivajo na velikost omenjenih enot. Ta naj ne bi presegla enomesečni obseg dela delavca oziroma skupine. Tudi premajhne enote niso primerne, ker zahtevajo preveč organizacijskih »Sitnosti« (pogosto premeščanje delavcev in strojev). 3.2.1. Trasiranje vlak Površine, po katerih bo potekalo traktorsko spravilo, je potrebno obeležiti z ustrezno mrežo poti, ki jih imenujemo traktorske vlake. Obeleževanje vrši re- virni gozdar z rdečimi trakovi PVC. Upošteva idejni sistem vlak in se z njim prilagaja terenskim razmeram. Iskati je torej šablonske rešitve v okviru možnosti, ker dosežemo z najkrajše dolžino tudi minimalno razdaljo zbiranja in vlačenja. Zato stare vlake upoštevamo le tam, kjer se vključujejo v sistem. Imeli naj bi tudi čim bolj ravne trase. Gostota vlak na enoto površine se giblje v širokem okviru, odvisno od terenskih razmer, strmine, stanja sestoja, načina spravila itd. Tako gradimo pri nas največkrat 150-200 m1/ha, največ 230 m1/ha kar glede na realizacijo etatov v SLP pomeni 3-4m 1/m3• V zasebnem sektorju, kjer se še precej lesa spravi klasično, vršimo izgradnjo primarnega sistema vlak. Njegova gostota ne presega 1 OO m 1 vlak na 1 ha. Tudi izgradnja vlak spada v pripravo dela, zato je naš cilj, da se v celoti opravi leto dni pred pričetkom neposredne proizvodnje. To nam v celoti še ne uspeva: ponekod poteka izgradnja vlak okoli 6 mesecev pred dinamiko ne- posredne proizvodnje (sečnja, spravilo, odvoz). To prednost smo dosegli z uvedbo mehanizirane izgradnje z buldožerjem in jo še naprej povečujemo. Seveda je potrebno pred odrivom z buldožerjem izvršiti vrtanje z ročnimi vrtalnimi stroji (PIONAR) in nato minirati. Glede na potrebno število vrtin imamo normative za pripravo vlak pri strojni izdelavi, kjer ločimo štiri kate- gorije vlak in normative za ročno izdelavo vlak, pri katerih ločimo tri kategorije. Delež ročne izdelave je v močnem upadanju in jo uporabljamo le v določenih pogojih: na terenu, ki je nedostopen za buldožer. Z uvedbo mehanizirane izgrad- nje z buldožerjem, vlake ne moremo več ločiti na primarne in sekundarne glede na kvaliteto izgradnje. Kvaliteta izgradnje je namreč bolj ali manj enaka in jo na- rekuje tehnologija izgradnje - buldožer. Z njim je dana tudi že širina vlake glede na širino odrivne deske. Primarne in sekundarne vlake ločimo samo še po frekventnosti številu voženj traktorja. Stroški za izgradnjo vlak so v stalnem 7i naraščanju. Edino upadanje smo ugotovili pri prehodu iz ročne na strojno iz- gradnjo, ki je šele po dveh letih dosegla višino ročne izgradnje. V letu 1979 je višina direktnih stroškov znašala 40 din/m 1• 3.3. Sestava delajlnega gojitvenega načrta Tak način in takšno zaporedje del omogočata v tej fazi že podrobno pozna- vanje terenskih in sestojnih razmer. Zato začnemo sedaj z izdelavo DGN, ki ga prikazuje priloga 2. Osnova za to sta fitocenološka karta in gozdnogospodarski načrt enote. Ti viri za konkretno delovišče in vodja sektorja za gojenje gozdov pomagajo revirnemu gozdarju pri opredelitvi ciljev in ustreznih ukrepov. Pri po- stavljanju ciljev je treba ločiti dve kategoriji: dolgoročne cilje, za katere je na nivoju gozdnega gospodarstva izdelan katalog, in kratkoročne oziroma etapne ci- lje. Dolgoročni cilji predvidevajo končno podobo sestoja, če gre za mlajši oziroma bodoči sestoj, če gre za sestoj v pomlajevanju. Etapni cilji predvidevajo podobo za krajše obdobje, največkrat za deset let in so sredstvo za dosego končnih ciljev. Po izvršenem terenskem ogledu sestavi revirni gozdar DGN, izriše karto in vse skupaj da v pregled vodji sektorja za gojenje gozdov. Na osnovi priprave terenskega dela STN in izdelave DGN se pristopi k od- kazilu po sečnih transportnih enotah, ki so osnova za nadaljnje izračunavanje, obračunavanje in vodenje proizvodnje. K optimalnim rešitvam, posebno v spornih sečnih transportnih enotah pri- spevata pri končnem pregledu, ki je običajen zlasti v težjih pogojih priprave, še oba vodja sektorja na nivoju gozdnega gospodarstva. 4. Izdelava STN 4.1. Izračun podatkov za STN in sestavo plana za AOP Nadaljnji potek priprave dela pomeni zaključno fazo in v celoti poteka v pi- sarni. Lahko rečemo, da se v tej fazi dokončno obdelajo podatki, ki smo jih zbirali v terenskem delu priprave in kot taki služijo najprej kot osnova za pla- niranje in vodenje neposredne proizvodnje. AOP se vrši po sečnih transportnih enotah z izpolnjevanjem obrazca za OD- KAZILO IN NORMATIVE, ki ga posredujemo odseku za AOP. Prikazan je v pri- logi 3. Po obdelavi dobimo: TABELO 1: Pregled od kazila po debelinskih stopnjah glede na število drevja in količino brutto in netto kubikov sečno transportne enote. Te podatke rabimo z dodatnim beleženjem slučajnih pripadkov za evidenco sečenj in nadaljnjo AOP. TABELA 2: Podatki o lesnih masah, ki zajemajo v posamezni enoti količine iglavcev in listavcev, količino hlodov, ostalega tehničnega lesa, intenziteto po enoti površine, poprečno drevo in poprečni komad. Ta tabela že vsebuje neka- tere elemente letnega plana, kot npr. sortimentacijo, ki je hkrati tudi element evidence. Ostali elementi pa so spet osnova za nadaljno AOP. TABELA 3: Pregled odkazanih lesnih mas je na ravni TOZD seštevek ta- bele 2. TABELA 4: Te ne izpisujemo več. Vsebovala je informativne dnine za sečnjo. TABELA 5: Za vsako sečno transportno enoto je prikazan količinski obseg dela: število dreves za sečnjo, kubični metri za spravilo in ton-kilometri za pre- voze; časovni obseg dela: normativi, norme in dnine za sečnjo, spravilo in odvoz. 73 Ta tabela vsebuje torej elemente letnega plana (količinska proizvodnja), poleg tega pa podatke za izračun potrebnega števila delavcev, število in vrsto delovnih sredstev. Rabi tudi kot osnova za operativno planiranje, izdajanje delovnih nalo- gov ter kontrolo in obračunavanje izvršenega dela. Vse podatke v okviru sečne transportne enote se nato po vseh kazalcih združujejo na ravni odseka, oddelka (delovišča), TOZD in končno DO GG Po- stojna. Bistven element terenske priprave dela je še označevanje smeri podiranja drevja. Ugotovili smo, da je to označevanje najbolj smiselno in učinkovito, če se opravi dan ali dva pred dinamiko sečnje posamezne skupine. V tem primeru so določene ugodne smeri podiranja že proste, drevje je že posekana. Ob so- časnem usmerjanju celotne enote, ko drevje še stoji, je ocena ugodnih smeri težja in usmerjeno podiranje ne doseže vedno želenega namena. Usmerjanje v tej fazi je lažje tudi zaradi že zgrajenih vlak, ki poleg trakov za obe!eževanje nudijo potrebno orientacijo pri pravilnem usmerjanju. Dejansko je pravilno usmerjanje drevja pri podiranju delo sekača. Danes ga pri nas opravlja tehnični kader, zato da bi bilo nepravilno podrtega drevja čim manj. Vedno pa tako ne bo mogoče. 4.2. Sestava tekstnega dela STN K tekstnemu delu STN sodijo poleg karte STN, ki jo prikazuje priloga 4, tudi rezultati AOP. Ti so bistveni in osnovni del tekstnega dela STN, saj opredeljujejo količino in vrsto dela, delovna sredstva, delovno silo in učinke. Zato je poleg delovišča v širšem smislu potrebno opredeliti še sredstva za izdelavo vlak in po- trebno število delavcev ter način izgradnje. Končno je treba točno opredeliti še vodenje in kontrolo ter uporabo vseh predpisanih zaščitnih sredstev. Element priprave dela, ki bi moral biti tudi sestavni del STN, je optimiziranje delovnih procesov. Danes se namreč za eno ali drugo spravilno sredstvo odlo- čamo v glavnem na osnovi spravilne razdalje, naklona vlake in razpoložljivih kapacitet spravilnih sredstev. Taka izbira seveda nima vedno za posledico naj- boljšega spravilnega sredstva. Zato bi z optimizacijo delovnih procesov pridobi- vanja lesa, za katero je program že izdelan {MIKULIČ, 5), imamo pa tudi za to vse potrebne podatke, lahko ustvarili znatne prihranke. To je torej nadaljnja orientacija za dograjevanje in izboljšanje priprave dela in STN. 5. Zaključek Rezultati priprave dela vodijo k racionalnemu delu in so pomemben infor- mativni vir za lažje odločanje pri vodenju in spremljanju proizvodnje. So tudi osnova, hkrati z ostalimi podatki, za dokaj zanesljivo operativno planiranje, s ka- terim za posamezno delovišče točno določimo čas proizvodnje in racionalno šte- vilo delavcev in strojev. Pomanjkljivost, ki je ugotovljena, je predvsem v izbiri spravilnih sredstev. Odpravili naj bi jo z uvedbo optimiziranja delovnih procesov. Rezultate priprave dela je potrebno spremljati med samim potekom proizvod- nje in po njenem koncu. Ugotavljati je treba povratne vplive priprave dela, vo- denja in kontrole z analitično obdelavo. Ugotovljene napake moramo pri nadalj- njem delu upoštevati. Končno nam tak način omogoča tudi stalno spremljanje pravilnosti naših normativov. 77 Opisan nacm priprave dela uporabljamo pri GG Postojna. Iskati moramo na- daljnje dopolnitve priprave dela, v prvi fazi z optimizacijo delovnih procesov pri pridobivanju lesa. Franci Furlan, dipl. inž. goz. Literatura Juvančič, M.: Prikaz razvoja gozdnogospodarskih kart na primeru postojnskega gozdnogospodarskega območja; Gozdarski vestnik 10/1979. Krivec, A.: Priprava dela in nova tehnologija gozdne proizvodnje; Gozdarski vestnik 1/1971. Krivec, A.: Načrtovanje sečnje in transporta lesa; Gozdarski vestnik 1973. Krivec, A.: Organizacija dela v gozdni proizvodnji; skripta in zapiski predavanj 1971/72. Miku/ič, V.: Načrtovanje gozdne proizvodnje s pomočjo računalnika; Ljubljana 1975. Rebula, E:.: Osnove prognoziranja, planiranja in optlmlziranja opravil pridobivanja gozdnih sorti- mentov, koncept-čistopis. šE ENKRAT - POSKUšAJMO SI ZAPOMNITI Gozdar Pepe je z zavistjo spraševal gozdarja Jožeta: »Kje si dobil takšno imenitna uro brez pokazateljev. številke se kar same vrtijo!« Anelcdotico smo si izmislili, da bi vas še enkrat opozorili na nemogočo besedo, ki je ta čas strašansko modna pokazatelj. Kljub opozorilu, da je slovniško in tudi za uho nesprejemljivo (GV 1979 št. 9), mnogi še vedno vztrajno opletajo s to »butiq« tvorbo. Beseda pokazatelj nosi v SP 1962 oznako (o), kar pomeni, da beseda ni dovoljena! Ali ni lepše, če rečemo namesto: bilančni pokazatelji - bilančni kazalci in srednjeročni planski pokazatelji - srednjeročni planski kazalci itd. ln še: Saj vendar ne rečemo: Ura ima dva pokazatelja in ura pokazuje dvanajst ali plan pokazuje ... itd. Gre torej za nedovršni glagolski koren pri glagolu kazati in njegovi samo- stalniški izpeljanki kazalec-ci. Kazalci torej stalno nekaj kažejo. Hkrati pa je bilanca pokazala (dovršno, enkratno dejanje), da je uspeh gospodarjenja slab. 79 KAKO GOSPODARIJO Z ZASEBNIMI GOZDOVI NA NORVEšKEM 1. Uvod Na pobudo gozdnogospodarskih organizacij je Splošno združenje gozdarstva poleti 1979 organiziralo strokovno ekskurzijo na Norveško. Po predlogu izvršil- nega odbora Združenja, naj bi se ekskurzije udeležili vodje računovodstev, vodje finančnih služb, vodje splošnih služb in vodje komercialnih služb. Ekskur- zije so se udeležili predstavniki vseh gozdnih gospodarstev in drugih članov Splošnega združenja gozdarstva Slovenije, z izjemo Gozdnega gospodarstva Kranj in Gozdnega gospodarstva Brežice. Druščina na ekskurziji je bila zelo pestra, saj so bili udeleženci po svoji osnovni izobrazbi pravniki, ekonomisti, eko- nomski tehniki in gozdarski inženirji; po nalogah, ki jih opravljajo v organizaciji združenega dela pa vodje splošnih služb, vodje planskih služb, vodje financ, vodje računovodskih služb, vodje komercialnih služb in finančni knjigovodje. Strukturo udeležencev navajamo zaradi tega, ker pri analiziranju posameznih problemov in zanimanju zanje nisi imel občutka, da so udeleženci tako različnih profilov. Vsi so namreč z zanimanjem spremljali vsa izvajanja naših gostiteljev, pa naj je bila problematika gozdarska ali finančno-računovodska. Program ekskurzije je bil pripravljen tako, da so udeleženci lahko razširili svoje znanje na področju poznavanja gozdarstva, kulturnih znamenitosti ter po- slovne organiziranosti norveškega gozdarstva. čeprav so na marsikoga naravne lepote Norveške (naj jih naštejemo samo nekaj: snežna planota Tele marka, najdaljši fjord Norveške Sonjeford po katerem smo se peljali z ladjo, flamdajska dolina, kjer smo se peljali z gorsko železnico od Flama do Myrdala in prevozili na dolžini 20 km 20 predorov, da o čudovitih slapovih in drugih lepotah ne govorimo) in kulturne znamenitosti posameznih mest (Bruggens Museum v Bergenu, tržnica in stari del Bergena s Hanseatskim muzejem, stara vikinška ladja v Oslu, Kontiki muzej v Oslu, polarna ladja Fram, stalna. razstava Gustava Vigelanda v mestnem parku v Oslu itd.) napravile ne- pozaben vtis, bomo v sestavku posvetili pozornost tistim spoznanjem na ekskur- ziji, ki so razširila gozdarsko znanje. Sem sodi: - Razgovor s predstavnikom združenja privatnih gozdnih posestnikov Nor- veške, - obisk na veliki žagi v mestu Valler last delniške družbe Norske Skog-in- dustrier A/S, - ogled poseka in spravila lesa z lgland vitli, - ogled dela traktorjev in organizacije dela v posebno težkih pogojih na posestvu Silvimontana v Kviteseidu. Vsi obiski in razgovori so bili izredno zanimivi. Na žagi smo denimo spoznali, kakšna je organizacija dela in kakšna je po- vezanost gozdnih posestnikov z lesno industrijo. Na eni strani je povezanost posledica dejstva, da so gozdni posestniki tudi delničarji, na drugi strani pa tega, da so delavci v lesnih tovarnah istočasno tudi delavci r.a svojih poljih. Takrat, ko je sezona v kmetijstvu, dela tovarna z zmanjšano kapaciteto, kadar dela na polju ni, pa s povečano kapaciteto. Takrat, Im smo bili na žagi mi, je delala z zmanjšano kapaciteto in na žagi skoraj ni bilo videti delavcev. Na posestvu SILVIMONTANA v Kviteseidu smo videli organizacijo dela ter posek in Špravtlo lesa v posebno težkih pogojih. Na površini 638 ha gozdov 80 Iz satelitskega posnetka vidimo kako majhen delež Norveške je rodoviten. Gozdarstvo je manj pomembna gospodarska dejavnost. 81 preizkušajo novosti, ki jih predlagajo teoretiki za različne proizvodne pogoje predno jih priporočajo v praksi. Večina udeležencev je bila presenečena nad organizacijo dela pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov, saj delo ni strogo razdeljeno, ampak ga opravljajo skupaj vsi delavci, tako kot je trenutno najbolj racionalno. čeprav bi bilo zanimivo podrobno opisati vse, kar smo videli in sli- šali pri posameznih demonstracijah in razgovorih, pa ocenjujemo, da bi bilo takšno poročilo preobširno. Za marsikoga pa ne bo odveč, če bo zvedel kaj več o gospodarjenju z gozdovi v za~ebni lasti na Norveškem. Zato bomo pre- težni del poročila posvetili prav razgovoru s predstavnikom združenja norveških gozdnih posestnikov in posredovanju vtisov, ki smo jih dobili ob tem razgovoru. Upam, da udeleženci ekskurzije no bodo zamerili, ko dajemo temu razgovoru prednost. Nekdo je namreč že pripomnil, da ne moremo iz kože; še na Norve- škem začenjamo delovni dan s sestankom. Toda ta sestanek je bil zanimiv. Poglejmo! 2. Nekaj podatkov o Norveški Norveška je tipična gorata dežela. Njena poprečna nadmorska v1sma je 550 m, kar je 200 metrov več kot je poprečje Evrope. 70% površine leži nad gozdno mejo. Samo 3% celotne površine uporablja kmetijstvo in samo 23% je pogozdene. Norveška je najsevernejša dežela Evrope in 25% njene površine leži nad polarnim krogom. Ima okrog 324.000 km2 površine in okrog 4 milijone prebivalcev. V gozdarstvu Norveške je 18.000 zaposlenih, v lesni industriji pa 35.000. Gozdarstvo in lesna predelava ustvarita približno 8% nacionalnega bruto dohodka. Večina norveških gozdov je v privatni lasti. Struktura lastništva gozdov je naslednja: 73% je zasebne lastnine, lastniki so v glavnem kmetje, 18% je državne in splošne družbene lastnine, 9% gozdov pa imajo delniške in druge družbe. Kombinacija poljedelstva in gozdarstva je prevladujoča oblika gospodarjenja, saj kar na 60% gozdnih površin gospodarijo v kombinaciji s kmetijstvom. Takšen način gospodarjenja kmetov lastnikov gozdov je zelo pomemben za za- poslovanje in naseljevanje, saj je dohodek iz kmetijstva in gozdarstva v mnogih predelih Norveške edini vir družinskega proračuna. V poprečju pridobiva gozdni posestnik 30% svojega dohodka iz gozdarstva in 70% iz kmetijstva. Kombina- cijo gozdarstva s kmetijstvom pogojuje tudi čas proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov. Večji del poseka in spravila lesa opravijo kmetje pozimi, saj je poleg ugodnega transporta (zmrznjen sneg in zemlja) takšen delovni ritem ugoden tudi za poljedelstvo. Različen čas dela na polju in v gozdu omogoča tudi rabo iste opreme za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, kar velja zlasti za uporabo traktorja. Na ta način lastniki gozdov ekonomičneje izrabijo razpoložljivo opremo. Verjetno je dopolnjevanje ene dejavnosti z drugo tudi vzrok, da se je na Norveškem zelo razvila proizvodnja posebne in dodatne gozdarske opreme za poljedeljske traktorje. 3. Organizacija gozdnih posestnikov na Norveškem Prvo organizirano delovanje norveških gozdnih posestnikov se je začelo ob prelomu tega stoletja, ko so bila ustanovljena lokalna združenja gozdnih po- sestnikov. · 82 Pomorski transport je norveška gospodarska specialnost. Prva norveška zveza gozdnih posestnikov (Norges Skogeierforbund) pa je bila osnovana leta 1913. Oblikovanje te zveze so narekovale gospodarske razmere pri proizvodnji in prodaji lesa in lesnih izdelkov. V razmerah, ko so bile tovarne za predelavo lesa maloštevilne in ko so bile transportne razdalje dolge, komunikacije pa težke, majhni gozdni posestniki niso mogli imeti pregleda na trgu in so bili pri oblikovanju in kontroli cen nemočni. Zato so konjukturna nihanja velikokrat postavljala kmete lastnike gozda v neželene ekonomsko odvisnost od lesnih trgovcev. V prvih letih po ustanovitvi združenja posestnikov je bilo sodelovanje gozdnih posestnikov omejeno na lo- kalno raven. Predsedstvo lokalne zveze se je pogajale s kupci o prodaji lesa. Ker je bilo lokalnih zvez več in so med seboj konkurirale s cenejšo prodajo, je bil uspeh začetnega sodelovanja slab. Po vrsti let močne depresije pa je medsebojno povezovanje kmetov lastnikov gozdov v letu 1929 dobilo trdnejše oblike. Funkcija prodaje je tedaj prešla od lokalnih združenj na okrožna združenja, ki so bila verjetno zaradi transporta, oblikovana po porečjih rek. To je bil pomemben mejnik v povezovanju gozdnih posestnikov, saj so združenja še danes tako po geografski kot organizacijski obliki ter po delovanju enaka kot so bila v letu 1929 le, da se je število članov pošesterilo. Organizacija gozdnih lastnikov združuje danes 54.200 članov gozdnih posestnikov. Skoraj ni večjega kmeta na Norveški, ki ne bi bil član združenja, članstvo pa je prostovoljno. Cilj organizacije je zagotoviti svojim čla­ nom najvišje možne cene in najboljše dobavne pogoje. Danes je na Norveškem 83 480 lokalnih združenj, ki so povezana v 20 okrožnih združenj, ki jih povezuje norveška zveza gozdnih posestnikov. Člani razpolagajo s 3,7 milijona ha gospodarskih gozdov in so imeli v letu 1977 4,9 milijona m3 blagovne proizvodnje v vrednosti 877 milijonov kron. Glavne naloge organizacije gozdnih posestnikov so: prodaja lesa in pogaja- nje o cenah franko kamionska cesta, strokovno svetovanje, pomoč pri gospo- darjenju z gozdovi, ustanavljanje firm za predelavo lesa in sodelovanje pri reše- vanju sistemskih vprašanj. Naloge v zvezi s prodajo lesa in dogovarjanja o cenah opravlja norveška zveza gozdnih posestnikov, medtem ko so za dogovarjanje o dobavnih pogojih, o plačilu avansov in o plačilnih pogojih odgovorna lokalna združenja. Vsako leto enkrat se predstavniki združenja gozdnih posestnikov dogovar- jajo z ustreznim združenjem lesnih predelovalcev o vseh pogodbenih prvinah. Zato je nujno, da vsak včlanjeni posestnik sporoči zvezi količino lesa za pro- dajo, tako da združenje pred sklepanjem pogodbe ve s kolikšnimi količinam: razpolaga. Letno odda lastnik gozdov poprečno 80m3 lesa. Zbiranje manjših količin lesa od posameznih kmetov in skupna ponudba večjih količin lesni indu- striji je pomembno za lastnike gozdov in za kupce. Zato financirajo organizacijo kmetov tako kupci kot prodajalci. Kupci, to je lesni trgovci, plačajo združenju gozdnih posestnikov 3 odstotno, kmetje pa 2-3 odstotno provizijo od prodajne vrednosti lesa. Odstotek določa poseben organ združenja, ki ga izvolijo člani združenja. Prostora za industrijsko urbanizacija je zelo malo in še ta je skrajno neugoden (zahodna obala). 84 Gozdna meja je nizko. Biološko aktivni naravni prostor je močno obremenjen. Pri prodaji lesa nosi celotni riziko organizacija gozdnih posestnikov. V pri- meru namreč, da kupec ne more plačati prevzetega lesa, izgube na dohodku ne trpi gozdni posestnik, obveznost mu poravna združenje gozdnih posestnikov. Nasploh združenje gozdnih posestnikov po finančni plati izredno skrbi za svoje člane, saj jim poleg garancij plačila, zagotavlja tudi ustrezno kreditiranje za go- spodarjenje z gozdovi. Organizacije gozdnih posestnikov opravljajo za svoje člane tudi pomembno strokovno delo. To obsega poleg svetovanja in informiranja o cenah lesa, o do- bavnih pogojih, tudi svetovanje pri gospodarjenju z gozdovi. Sem sodi: sveto- vanje pri uporabi gozdno-usmerjevalnih načrtov, vzgajanju novih kultur, izgradnji gozdnih cest in izbiri tehnične opreme. Organizirano je v oblikah, kot so po- sebni seminarji, študijski dnevi, gozdarski dnevi itd. V letu 1977 se je na ta način izobraževalo kakih 16.800 gozdnih posestnikov. Pri večini združenj gozdnih posestnikov so oblikovani tudi posebni gozdar- ski oddelki. Poleg svetovalnega dela, nudijo tudi storitve posameznim kmetom na področju urejanja gozdov, gozdnogospodarskega načrtovanja, gojenja goz- dov, poseka, spravila, prevoza lesa itd. Danes gozdarski oddelki organizirajo ali sami opravijo 25% gozdne proizvodnje, medtem ko so pred 15 leti na ta način obvladovali le 5% celotne količine. V gozdarskih oddelkih je zaposlenih 262 oseb z gozdarsko izobrazbo, od tega 20 z visoko. S kapitalom, ki ga imajo organizacije gozdnih lastnikov, kupujejo tudi mo- derno opremo, ki jo potem uporabljajo združeni kmetje. Prednosti tovrstnega sodelovanja so dvojne: 1. Kmetom ni treba kupovati opreme, če imajo premalo lesa za polno zapo- slitev strojev. 85 2. Organizacije gozdnih posestnikov imajo samo najsodobnejšo opremo, kar omogoča kmetom tudi po tej plati cenejšo proizvodnjo. Posebno pozornost posveča organizacija gozdnih posestnikov delu v zdru- ženjih, da bi delo potekalo po enakih načelih. Zato je med glavnimi nalogami norveške zveze gozdnih posestnikov prav koordiniranje dela in pomoč gozdar- skim oddelkom pri reševanju splošne problematike. Pomembno vlogo pa ima zveza tudi na področju razvojnega dela, saj ga mora koordinirati in z izsledki znanosti seznanjati vse organizacije gozdnih posestnikov. Organizacije gozdnih posestnikov pomembno vplivajo tudi na izgradnjo lesne industrije. V povojnih letih prodaja lesa za gozdne posestnike kljub ugodni mednarodni konjukturi ni bila ugodna. Lesno-predelovalna industrija ni mogla prevzetega lesa kmetom plačati po cenah, ki so vladale na svetovnem trgu. Posledica tega je bila izgradnja lesne industrije v režiji organizacije gozd- nih posestnikov. Izgradnjo tovarn je zveza začela z namenom, da ustvari boljše pogoje za višje cene lesa in boljše prodajne pogoje za kmete. Ker lahko višje cene dosegajo samo pri ekonomični proizvodnji, vsako investicijo ocenijo s ka- zalci rentabilnosti. Zato posebno pozorno izbirajo lokacije, velikosti objekta, vrste proizvodov, surovinsko osnovo ter finančne in pravne rešitve. Cilj ni vedno največji možni dobiček tovarne, ampak dolgoročna proizvodna stalnost, ki je za gozdne posestnike najpomembnejša. Prevladujoča pravna oblika je delniška družba, v kateri si organizacije gozd- nih posestnikov z nakupom večine delnic, zagotovijo tudi vodenje podjetja. Močna kapitalna udeležba lastnikov gozdov v lesni industriji izhaja na eni strani iz potrebe po zagotovitvi surovin lesnoindustrijski tovarni, na drugi pa iz težnje po najvišjih možnih cenah lesa za kmete gozdne posestnike. Kapital organiza- cije gozdnih posestnikov se oblikuje iz prispevkov od prodaje lesa in kreditov. Največji lesnoindustrijski koncern v organizaciji gozdnih posestnikov je Norske Skogindustrier AS, ki je tudi največja lesno predelovalna industrija na Norveškem. V letu 1978 je imela ta družba 2546 zaposlenih, njena proizvodnja pa je bila 250.000 ton papirja, 150.000 ton vezanih plošč in 310.000 m3 žaganega lesa. Enako pomembno vlogo kot na gospodarskem področju pa ima organizacija gozdnih posestnikov tudi pri reševanju sistemskih vprašanj pri gospodarjenju z gozdovi. čeprav se je z reševanjem sistemskih vprašanj v pretežni meri ukvarjala organizacija na ravni države, se v zadnjem času zaradi nalog, ki si jih je Norveška postavila na področju gospodarjenja z gozdovi, ukvarjajo s to pro- blematiko tudi lokalne organizacije. S stalnimi stiki s političnimi oblastmi, želi organizacija gozdnih posestnikov, kljub nekaterim omejitvam, ki jih postavljajo tudi na Norveškem pri gospodarjenju z gozdovi, zavarovati ekonomski interes lastnikov gozdov. Organizacije gozdnih posestnikov sodelujejo zlasti pri: - opredeljevanju načel in pravil za obdavčenje dohodka iz gozda, določanju gozdarske politike (npr. opredeljevanju državnih ciljev, sub- vencije, davek na gozdove, zakonske mere itd.) in - raziskovalnih nalogah, svetovanju itd. Pri zavarovanju splošnega pomena, ki ga ima gozd, tudi na Norveškem sodeluje država. Zavedajo se, da je gozd kot vir surovin nekaj posebnega, ki se lahko za razliko od nafte in rud ob pametni negi obnavlja. Zato mora vsak kmet skrbeti za nego gozdov in v ta namen od vrednosti posekanega lesa polo- žiti na poseben račun določen znesek. Ta denar je za posestnika mrtev toliko časa, dokler del za katere je namenjen, ne opravi. Poleg kmeta sodeluje pri financiranju določenih bioloških del v gozdu ter pri gradnji cest in vlak tudi država. 86 Na kratko smo poskušali opisati, kaj smo videli in zvedeli na obisku pri Norvežanih. Upam, da smo to napravili tako, da bodo bralci poročilo lahko oce- nili kot strokovno. Da je ekskurzija uspela po strokovni, turistični in drugi plati je menila tudi večina udeležencev. Nekateri so celo ocenjevali, da je bila za negozdarje ekskurzija strokovno prezahtevna. Izkušnje Norvežanov pri organizaciji kmetov lastnikov gozdov, kakor tudi pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi so za nas vsekakor zanimive. Zlasti dra- gocene so v sedanjem trenutku, ko poskušamo tudi pri nas zasebno gozdno posest organizirati tako, da bi zmogla tiste učinke, ki so načrtovani glede na naravne razmere. Pri takšnih ekskurzijah ne gre le za faktovizuelno s1qenje znanja, temveč za možnost tvorne aplikacije tujih izkušenj v domače razmere. Mag. Slavka Kavčič UVAJANJE MOBILNIH VECBOBENSKIH VITLOV (VBV) ZA SPRAVILO LESA NA GG SLOVENJ GRADEC Les predstavlja v transportu zahtevno tehnološko nalogo z več vidikov. Med naJvaznej- še štejemo volumen in težo lesa, veliko oddaljenost in nedostopnost terena, izrazit vpliv vremena, pa še splet drugih okoliščin. Pri takih pogojih zahteva način transporta lesa posebno dobro poznavanje celega niza vplivov, ki narekujejo pravilen izbor tehnike, s katero delamo v gozdu. Gozdar, ki poznE>. gozd in terenske razmere, lahko izbere primerno tehnologijo in na podlagi le-te tudi pravilno tehniko. Terenske razmere so odraz reliefnih značilnosti in vpliva vremenskih činiteljev. Zelo pomembno je, ali je ob strmem terenu v določeni fazi dela pri oblikovanju gozdno lesnih sortimentov teren suh, leden, blaten, kotanjast, skalnat, s protivzponi itd. S to kratko obrazložitvijo smo hoteli poudariti, kako pomembno je, da je tehnologija pridobivanja gozdnih sortimentov pod kontrolo strokovnjaka" ki teren dobro pozna in tako izbere, na podlagi široko informacijske dispozicije (kar je prvenstvena naloga strokovnih služb delovne organizacije), pravilno tehniko. Le-ta zagotavlja visoko produktivnost in zagotovi tudi primerno ekonomičnost. Sama produktivnost še ne zagotavlja ekonomičnosti, zato je pri vsaki odločitvi tako zelo nujna pravilna presoja in izračun, ki nam zagotavlja ekonomično delovanje stroja. Takšen izračun pa mora sloneti na strokovnih determinantah, čeprav je v načinu kalkulacij, predvsem v predhodnih, tudi veliko ocene. Toda ta mora biti še kako strokovno pretehtana. Proizvodno-tehnične kalkulacije so gospodarsko po·· prečne, in kar je najbolj pomembno, so izračunane na celotno življenjsko dobo stroja. Na našem gozdnogospodarskem območju moramo ugotoviti, da nismo vedno zasledo- vali takega poteka pri načrtovanju proizvodnje, zato smo danes v stanju, ko imamo me- hanizacijo za transport lesa (adaptirane kmetijske traktorje in dvoosne kamione z enoosno prikolico), ki transportirajo les v okviru svojih zmožnosti, čeprav imamo izredno pestre terene, saj gospodari mo .v alpskem področju. Zaradi tega so nam izpadli gozdarski stroji, mobilni večbobenski villi in vsa druga specializirana gozdarska mehanizacija, ter težke gozdarske kamionske kompozicije za uporabo na daljših razdaljah. Na terenu, kjer adaptiran! kmetijski traktorji ne morejo več delati, je pri nas področje večbobenskih vitlov (to so stroji za spravilo na krajših razdaljah do 400 m}, žičnih žerjavov (ki jih pa z odprtostjo gozdov opuščamo in izpadajo iz proizvodnje), ter ročnega spravila. Ročno spravilo, ki ga je preveč, ker večbobenskih vitlov nismo imeli, žične žerjave pa smo opuščali, pa je najslabša rešitev za gozd. Pri ročnem spravilu enkrat sproženega 87 lesa nimamo več pod kontrolo in pod vplivom strmine razbija gozd in teren, v nasprotju s tehnologijo večbobenskih vitlov, kjer imamo les pod kontrolo in v oblasti· Stanje naših gozdov od Orlice, preko Lepenarce do Smrekovca in Cofatije to jasno kaže in velika škoda je, da so v preteklosti pri nas bili odpor! proti tehnološkim rešitvam spravila lesa z VBV. Zavedajoč se tega smo v letošnjem letu pričeli z delom z VBV na TOZD Gozdarstvo Radlje ob Dravi in sicer z enim strojem, drug stroj pa bo pokrival ostalo območje. Predvidena tehnologija spravila lesa z VBV Hinterreger Mini Urus. Predvidena kapa- citeta stroja je 4000 m3 na leto, v standardni organizaciji 1 + 2, pri delu v skupini pa priča­ kujemo učinek 5000 m3, na račun hitrejših montaž in demontaž. Večbobenski vitel je pri sedanji tehnologiji vezan na cesto, kamor les zlaga in ga s tem pripravi za kamionski odvoz. Na tržišču so mobilni večbobenski villi. Pri nas smo za enkrat začeli z Mini Urusom. Glavne tehnične karakteristike stroja so: dizelski pogonski motor Deutz, boben z nosilno vrvjo debeline 14 mm, dolžine 330m, z motornim napenjanjem nosilke, strojno montažo in demontažo, boben z vlečno vrvjo debeline 8,0 mm, dolžine 350m in povratno vrvjo de- beline 6 mm in 600 m dolžine. Taka oprema zagotavlja delovno dolžino 300m, dvižno moč 1500 kg z dvignjenim čelom, kakor ponavadi delajo mobilni VBV. Vitel je opremljen z ra- diofonom, kar omogoča sprotno sporazumevanje med strokovnjakom in delavcem, ki pri- penja les. Za montažo in demontažo, ki je hitra in enostavna ne rabimo nobenih pritisnih plošč, vijakov in ključev ali česa drugega, kar predstavlja glavno prednost Mini Urusa. Vsa sidra so iz plastičnih trakov, da ne ranijo drevja. Na terenu, kjer smo izvedli pripravo dela, rabimo za montažo 300m dolge linije z enim ali dvema čevljema 5-6 ur, brez čevljev pa 3 ure, z dvema delavcema. Na krajših razdaljah pa manj. Vitel montiramo povsod zaradi kratkega časa montaže, saj moramo les dobiti iz gozda, s tem da se zavedamo, da je racionalno zaposlovanje vitJa od dnevne kapacitete naprej. Zelo pomembno je, kakšen les vlačimo s tem strojem. Za primer naj navedemo, da v enem dnevu dela lahko privlečemo 400 komadov 4 m dolgega lesa in ga zložimo ob cesti. Ce je poprečni premer teh komadov 10 cm, predstavlja to 12m3 na dan, če pa je premer 20 cm, pa že 52m 3 • To jasno govori o uporabi tehnologije dolgega lesa, da na ta način dobimo večjo poprečno kubaturo komada. Vitel optimalno deluje, če zagotovimo velikost tovora 1 m3 , če je to mogoče z ozirom na vrsto sečnje. Tehnologija je zelo pomembna pri VBV in s tem tudi organizacijska struktura dela. Zamišljena je tako: Skupina delavcev s kombijem prihaja na delovišče, ki tam tudi ostane. Kombi upo- rabimo za premike VBV od linije na linijo. To je bil razlog, da smo se odločili za samo- stojen stroj. Sicer se lahko vitel tudi sam prestavlja na krajše razdalje. Skupina delavcev sestoji iz 7-8 ljudi in delajo vse. Sekajo, prestavljajo vitel iz linije z montažami in demontažami, vzdržujejo stroj in linije in sploh delujejo kot homogena ekipa. Med seboj se menjavajo v primeru da kdo manjka in pa predvsem iz psihofizičnega aspekta. Raz- mišljamo tudi, da bi dobili delavci vezano normo za vse delo, oziroma predvideno število dni v delovišču za vsa potrebna opravila. S tem bi si lahko delavci vrsto dela in ritem sami prilagodili. Ce upoštevamo poprečno intenziteto sečnje na našem GG, okoli 30m 3/ha sečišča, pomeni to pri poprečni delovni dolžini žice 200m in stranskem pobiranju lesa do 25m levo in desno, ter dnevni kapaciteti stroja 25-30 m3/dan, prestavljanje VBV vsak dan. Delo poteka tako, da delavec les vlači s strojem, eden pripenja, drugih 5-6 delavcev pa seka, po načelu usmerjenega podiranja, montaže in demontaže pa opravijo vsi skupaj, prav tako čistijo linije za privlačevanje in opravljajo predpisani gozdni red. Pri tem moramo upoštevati, da je učinek seč nje nekoliko manjši, ker se delavci 1,5 ure na montažah in demontažah poprečno vsak dan in se zato norma sečnje na dan namesto poprečnih 7m3 za iglavce v lubju na našem GG zmanjša na 5m 3• Tako predvidoma 5-6 sekačev sproti naseka za kapaciteto stroja na dan, odvisno od pogojev za sečnjo. Pri sečnji v debelnem načinu izdelave, tam kjer tovori ne presegajo dvižno moč VBV, pričakujemo 10 "io-20% povečanja učinka vitJa, sicer pa računamo z učinkom okoli 4m 3/uro privlačevanja. S striktnim izvajanjem tehnologije dolgega lesa v naših razmerah bi dosegali. poprečni učinek 26-28 m3 z montažami in demontažami ter vmesnimi premiki 88 Uvajanje novega stroja v gozdu. Foto: Klemenšek dnevno. Sicer pa bo učinek najbolj odvisen od skladnega dela ekipe in pravilnega stro- kovnega predhodnega načrtovanja in priprave dela, pa tudi od takih malenkosti, kot je recimo odstranjevanje vej na liniji privlačevanja, pravilnega izbora in označevanja sidrnih dreves in dreves za montažo čevljev itd. Pri najbolj koncentriranih sečnjah, v jarkih ter drugačnih razdaljah bodo rezultati drugačni, zaradi zmanjšanega števila premikov z linije na linijo. Pri delu so trase žičnih vrvi široke 1,5 m. Pri stranskem privlačevanju k liniji v času ko je drevje v soku, lahko namreč tudi tukaj pričakujemo poškodbe, posebno pri dolgem lesu, pozimi pa je delo manj nevarno za sestoj. Sicer pa les z vitlom lepo poberemo pod linijo in s strani, ga nekoliko privzdignemo in odpeljemo na cesto, kjer ga lepo zložimo za odvoz, s čemer skrajšamo čas nakladanja in dvignemo učinek kamionov. Stroški: navedeni stroški so za predlagano organizacijsko obliko dela. Stroj stane 516 din na delovno uro pri organizacijski obliki 1 + 1, ker predvidevamo, da eden od delavcev skozi pripenja, čeprav se medsebojno menjavajo pri vseh opravilih. Pri poprečni normi 26-28 m3/dan z montažami in demontažami je stroškov za 1 m3 od 147-157 din. Vlačenje stane 117 din/m 3, stroški montaž in demontaž pa 40 din/ml. če upoštevamo še sečnjo pri normi 5m3 dobimo 172 din, kar pomeni, da stane sečnja + spra- vilo z VBV na kamionsko cesto 329 do 330 din/m3• če primerjamo stroške spravila z večbobenskim vitlom s stroški ročnega spravila pri učinku 7m3/dan (kar predstavlja pri nas normo na 200m razdalje v B kategoriji, kar pomeni za spravilo ugodni pogoji) 123 din/m3 , zlaganje lesa na kamionski cesti 50 din/m3 , dobimo 173 din/ml. Razlika v fazi spravila med obema nači no ma je od 16 do 26 din/ml v korist VBV. Za primerjavo smo vzeli ročno spravilo zaradi težavnosti terena na katerem uporabljamo obe tehnologiji spravila lesa in ker oba načina potrebujeta kamionsko cesto. če pa les ročno ali z VBV spravljamo na vlako in nato s traktorji vlačimo naprej, je pri- merjava drugačna. Poškodbe in škode na sestojih niso vzete v obračun, vendar ocenjujemo da bi to le še povečalo ekonomičnost uporabljanja večbobenskega villa. Vsi izračuni so narejeni na 89 podlagi osebnih dohodkov delavcev in režijskih stroškov, ter nabavne cene stroja iz konca leta 1978, ko je bila ta analiza primernosti VBV narejena. Predvidevamo, da je VBV ekonomičen stroj, z njegovo uporabo zmanjšamo poškodbe na sestojih, primeren je že za majhne koncentracije, montaže in demontaže so popolnoma mehanizirane, les imamo lepo zložen na kamionski cesti, uporabljamo ga lahko preko jarkov, ne zahteva prevelikega vzdrževanja, ker je zelo enostavno narejen, nudi varno delo, kar je pri delu s takimi stroji tudi zelo pomembno. Prvi korak na našem območju je bil narejen, praksa pa bo pokazala kako uspešno bo stekla uporaba VBV pri spravilu lesa na našem gozdnogospodarskem območju. Mitja Jandl Literatura 1. Hinterreger, R.: Tehnična navodila za uporabo žičnice. Informativni material firme Hinlerreger. 2. Krivec, A.: Načrtovanje sečnje in spravila, Gozdarski vestnik, 2/1973, Ljubljana. 3. Krivec, A.: Die jugoslawische Dreitrommelseilwinde 3 BV-450 als Antrieb eines Seilkranes, Forst- archiv, 41. No. 9, 1970. 4. Rohringer, 0.: Bestandesschonend und Kosten gi.inslig durchforsten, Holz Kurier, 16/1977. 5. Turk, Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, IGLG, Ljubljana 1975. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE LOJZE BRIŠKI O SLOVENSKEM LOVSTVU Predsednik skupščine Lovske zveze Slo- venije Lojze Briški je na skupščini 10. 11. 1979 kritično ocenil organiziranost in delo- vanje lovskih organizacij v Sloveniji. Iz nje- govega referata povzemamo nekaj značil­ nic, ki jedrnato in tvorno opredeljujejo lovstvo v sedanjih družbenih razmerah. Generalni vtis poročila je (mimo uspe- hov, ki so več ali manj znani), da se lovske organizacije še vedno ukvarjajo pretežno z vprašanji, ki so sicer zelo pomembna za funkcioniranje takšne organizacije, ki pa bi morala biti že davno rešena, kar je podčr­ tal tudi tov. Briški. Gre za medsebojne od- nose članstva, družbeni značaj lova in nje- govih dobrin in še za nekaj temeljnih orga- nizacijskih prvin. Tako so še vedno glavne teme delovanja lovskih organizacij uveljav- ljanje samoupravne politične prakse pri vo- denju temeljnih lovskih organizacij, ki mora dokončno zamenjati ostanke nesprejemljivih starih navad. Divjad in divjačina sta druž- beno premoženje, kar je dokončno uveljav- ljeno kot družbenopolitična doktrina našega lovstva. Veliko manj prepričljivo pa so re- šena vprašanja kot na primer dvojno ozi- roma častno članstvo, dalje oblika in višina pristopnine 'za nove člane, izvrševanje sku- 90 paj sprejetih sklepov, omejevanje pristopa- nja novih članov, razdeljevanje lovišč po- sameznim skupinam lovcev in težnja po spreminjanju mej posameznih lovišč, zlasti v smislu usklajevanja z mejami družbeno- političnih skupnosti, kar je povsem nespre- jemljivo. Razumljivo torej, da je bilo ob obilici ne- rešenih organizacijskih vprašanj, zelo težko seči po globljih strokovno vsebinskih pro- blemih. Prostorsko-ekološka problematika je obravnavana skromno in parcialno. Slej ko prej bo potrebno lovstvo graditi na solidni znanstveno-raziskovalni osnovi, ki edina za- gotavlja realizacijo progresivnih strokovnih in družbenih ciljev, ki so zapisani v zakonu o lovu in gojitvi divjadi. Takole je L. Briški začrtal naloge lovcev v prihodnjih letih (citat): Ob tem moramo ponovno poudariti, da dobre zaščite in gojitve divjadi niti v lov- skih družinah niti v lovskogojitvenih območ­ jih v prihodnje ne bo mogoče zagotoviti samo na star način. Pri tem mislim na skrb za divjad, ki se v glavnem kaže v krmljenju, oskrbovanju solnic, maloštevilnih krmnih njivah, nekaj vališčih za fazane in podob- no. Vse to je sicer še kako koristno in bo tudi v prihodnje še kako potrebno. Vendar je vse to danes že premalo in bo jutri še bolj. Zato je nujno našo dejavnost usmeriti v spreminjanje oziroma ustvarjanje primer- nih življenjskih možnosti za divjad. To je velika in zahtevna naloga, ki jo bomo lahko uresničevali le skupaj in povezano z vsemi subjekti, ki gospodarijo s prostorom. Ra- zumljivo je, da moramo v tej smeri razviti tudi našo dejavnost ter se dogovarjati za skupne ukrepe in dela, za združevanje sred- stev in drugo. Vsi načrti in ukrepi pa mo- rajo biti dobro preučeni in utemeljeni. V ta namen se bomo morali še bolj opreti na strokovno in znanstveno-raziskovalno delo. Po Levcu VI. REPUBLISKO POSVETOVANJE O VARSTVU PRI DELU V Portorožu so se v oktobru lanskega leta že šestič zbrali vsi, ki delajo na pod- ročju varstva pri delu v republiki. Trije de- ževni in vetrovni dnevi so bili namenjeni pogovoru o treh izbranih, bolečih temah naše sodobne družbe. Zveza varnostnih in- ženirjev in tehnikov Slovenije in Višja tehni- ška varnostna šola sta kot organizatorici posvetovanja dali poudarek družbenem pla- niranju varstva pri delu v organizacijah združenega dela, problemu vzgoje in izobra- ževanja o varstvu pri delu v usmerjenem izobraževanju ter sistemu in organizaciji službe varstva pri delu v OZD. Prva tema, ki bi bila za nas gozdarje v operativnem smislu najbolj zan1m1va, je dala s predlogom in primerom iz lesnopre- delovalne industrije najbolj konkreten pri- spevek celotnemu posvetovanju. Poudarjeno je bilo, da morajo funkcije službe varstva pri delu postati integralni del poslovanja, da moramo naloge izvajati sistematično pla- nirano in ne improvizirano. Osnova za pla- niranje varstva pri delu so lahko samo si- stematična opazovanja in raziskovanja delov delovnega procesa. Samo z doslednim upoštevanjem rezultatov takšnih raziskav, kjer so obvezno vključeni strokovnjaki iz različnih področij znanosti, je možno zmanj- šati tveganje pri delu in škodljive posledice razi ičnih dejavnikov, ki nastopajo v delov- nem procesu. Tudi tu je potrebno posvetiti izobraževanju posebno pozornost. O varstvu pri delu v usmerjenem izobra- ževanju so se udeleženci pogovarjali v sklopu druge teme, čeprav so se tudi drugi referati, ki niso govorili o tej temi, hote ali nehote dotaknili tudi problemov izobraže- vanja in je tako postalo izobraževanje var- stva pri delu skupen refren celemu posve- tovanju v Portorožu. 91 Vzgojno-izobraževalni programi, orodje v bodočem sistemu usmerjenega izobraževa- nja, so v pripravi. Celotna strokovna jav- nost se zaveda, da bo z njimi določena prva vsebina novega izobraževalnega sistema, ki temelji na načelih permanentnega izobra- ževanja. Iz že sprejetih načel in dogovor- jenih poti sledi, da bo v bodoče razlika med splošno in strokovno izobrazbo vse manjša, saj so v izobraževalnem procesu očitne težnje k uveljavljanju multidiscipli- narnega in interdisciplinarnega pristopa. Mesto varstva pri delu v novem sistemu izobraževanja bo možno uveljaviti samo v primeru, če se bo funkcija službe za var- stvo pri delu spremenila. Bolj ali manj do- sledno uveljavljanje predpisanih varstvenih ukrepov in normativov mora zamenjati ustvarjalno sodelovanje pri planiranju raz- voja podjetja, razvoja tehnologije in orga- nizacije delovnega procesa. Takšen stro- kovnjak seveda ne bo mogel uspevati brez znanja, ki mu bo omogočalo povezovanje specifičnega znanja iz področja varstva pri delu in drugih kontaktnih ved s poznavanjem problematike osnovne stroke. Usmerjeno izobraževanje ne bo našlo odgovor na to vprašanje. V novem izobraževalnem sistemu lahko iščejo šolsko klop le tisti, ki so si z dolgoletnim delom na tem področju pri- dobili dovolj izkušenj in vedo, kje je bila doslej vrzel v znanju in praktičnem uveljav- ljanju varnostnih načel v posameznih dejav- nostih. Zadnja tema: sistem, organizacija in služba varstva pri delu v OZD, je skle- nila posvetovanje v Portorožu. Poučen ogled Luke Koper in seznanitev z organizacijo službe za varstvo pri delu v tej OZD je samo še dopolnila kompleksno informacijo, ki so jo dobili udeleženci posvetovanja na to temo. Ergonomija je znanost, ki ni več tako mlada, da bi bil njen obstoj neznan tistim, ki bi morali uporabljati njene izsledke. Re- ferent, ki je razpravljal o organizaciji službe varstva pri delu v povezavi z medicino dela je podal tudi kratek pregled snovi, ki jo obdeluje ergonomija, ki je zaradi svojega interdisciplinarnega značaja temeljna zna- nost vsake organizacije dela, planiranja TOZD in razvoja službe varstva pri delu. Udeleženci posvetovanja so enotno oce- nili, da je zbor v Portorožu uspel. Rešenih je bilo malo vprašanj, vendar so se pojavila mnoga nova, osvetljena tudi z izkušnjami. Boštjan Košir, dipl. inž. gozd. TESTIRANJE SMREKE V FITITRONSKI KOMORI Kontrola kakovosti smrekovega semena Holzer, K.: Die Kuiturkammertestung von Fichte. Zur Erganzung der Satgutkontrolle sovie als Voraussetzung fDr eine Verwen- dungsempfelung, Allgemeine Forstzeitung, 7/1979. Ciesler je koncem prejšnjega stoletja ugotovil, da je uspeh sadik, ki izvirajo (seme) iz hladnejših področij in so sajene v zmernem (ugodnejšem) okolju, slabši kot bi bil v avtentični provenienc!. Podobne ugo- tovitve sta pozneje zabeležila še Engler in W. Schmidt. Opazovanje rasti smrekovih sadik (katerih se največ posadi) različnega izvora so opra- vili najprej v drevesnic!, kar je bilo seveda pomanjkljivo zaradi različnih tal in vremen- skih prilik. Zato so na Dunaju (Institut fUr Forstpflanzenzuchtung und Genetik) izvedii enak poskus v zaprtem prostoru, neodvisno od zunanjih prilik, v enakih rastnih pogojih. L:e prvi poskus v takšnih pogojih je pokazal, da je rast semenk v strogi odvisnosti od nadmorske višine izvora semena. (Na po- skusni ploskvi Obdach so bile 13-letne smre- ke nižinske provenience visoke približno 4 m, visokogorske pa le približno 2m.) Po- kazala se je tudi realna možnost, da bi v rastlinski komori lahko testirali seme nezna- nega izvora ter iz rasti klic ugotovili, iz katere nadmorske višine seme izvira. Obse- žen poskus v rastlinski komori s 13.500 sa- dikami je po 16 tednih rasti s 16-urno dnevno svetlobo pokazal signifikantno od- visnost višine hipokotila, še bolj pa po- ganjka, od nadmorske višine izvora semena (glej diagram!). Sadike višinske provenience tvorijo poleg tega preje zaključne popke (v drevesnic! v začetku julija), nižinske pro- venience pa pozneje (v drevesnic! v sredi septembra). Tudi to dejstvo nudi izhodišče Delež sadik v %, ki bi pripadal po znaku P/H* med sadike iz: Nadmorska Višina Teža višina sadike sadike »Število pop kOV« zgornje srednje spodnje vm v mm v mg višinske višinske višinske stopnje stopnje stopnje 550 83,4 127,0 7,0 18 20 62 700 75,9 102,5 5,8 21 31 48 850 71,4 97,1 7,3 22 31 47 1000 67,3 96,7 19,8 32 28 40 1200 57,0 82,8 37,6 48 22 30 1300 49,8 69,2 48,6 59 17 24 1400 36,6 55,1 69,0 72 13 15 1500 33,2 51,6 75,0 83 9 8 1600 31,3 50,4 76,1 81 10 9 1700 27,7 44,7 80,9 87 7 6 Rezultati raziskav v rastlinski komori. Podane so srednje vrednosti glede na različne nadmorske višine izvora semena. * P/H fe razmerje med poganjkom in hipokotilom (glej skico in diagram!) 92 h {mm) 80 - 60 40 - 20 poganjek - hipokotil o "' OJ o o (\J• ri ............................ n.v. (m) o o o o ..,, t- r-< .-< Rezultati testiranja smrekovih semenk iz različ­ nih nadmorskih višin v rastlinski komori. Srednje vrednosti višin hipokotila in poganjka so nanešene druga na drugo, tako da predstavlja zgornja krivu- lja skupno višino testiranih mladic v 16 tedenski starosti. za določanje »Vrste« semena. »Število pop- kov« se določa glede na hitrost tvorjenja zaključnih popkov in je večje pri ranem za- ključevanju rasti (glej tabelo!). Pri poskusu s 13.500 sadikami iz 205 različnih provenienc, so ugotavljali 40 raz- ličnih pojavov. Posebej je obravnavano raz- merje med višino poganjka in višino hipo- kalila (P/H) pri starosti 16 tednov. Na pod- lagi tega razmerja pa je mogoče določiti iz katere nadmorske višine izvirajo posa- mezne mladice. Pokazalo se je, da je pri pogozdovanju na visokogorskem ekstrem- nem rastišču predvsem zelo pomembno, da izvirajo te sadike iz te nadmorske vi- šine; dočim se z upadanjem nadmorske vi- šine kraja pogozdovanja širi tolerantnost odvisno od nadmorske višine porekla sa- dik. Obsežne raziskave s 60.000 sadikami iz 11CO različnih provenienc še nadaljujejo. Lado Eleršek DRUšTVENE VESTI PLENUM ZIT GL Plenum je bil 23. in 24. novembra 1979 na Bledu. Imel je naslednje najvažnejše tri točke dvodnevnega reda: Plenum Zveze, ki so ga sestavljali delegati področnih društev inženirjev in tehnikov gozdarstva, je zasedal v petek popoldan, v soboto pa je bilo posvetovanje s temo Problemi pridobivanja in predelave drobnega lesa listavcev. Zvečer je bil tradicionalni družabni večer gozdarjev in njihovih prijateljev, ki je po tradiciji uspel in ki je vedno privlačnejši. O posvetovanju bomo še pisali, ko bodo vsi najvažnejši vtisi in sklepi zbrani in zapisani. Lahko pa že sedaj ugotovimo, da je uspelo zlasti zategadelj. ker je uspelo strokovno javnost prepričati, da so proizvodne naloge gozdarstva pri nas širše od 3 mio m3 posekanega lesa in 1 mio ha naravnih gozdov. Moramo pa zapisati nekaj o pomembnem sklepu plenuma, namreč o podražitvi revije v letu 1980. Nobena podražitev ni kaj prida: če frizer striže dražje, če Zastava podraži svoje izdelke, če skupnost rabi več denarja in dajemo več za bencin in če Telex dodatno zabeli svoje mastne vice. Gozdarski vestnik ne rabi bencina, nima mastnih vicev in tudi frizirajo ga drugi strici (ne frizerji!), pa vseeno ne moremo mimo nevšečnosti, ki tare naš vsakdan. Poglejte! V letu 1979 je stal en zvezek GV približno 65,00 din. Z naročnino smo plačali 15,00 din, vse ostalo je bilo pokrito s subvencijami SlS za gozdarstvo Slovenije in Republiške raziskovalne skupnosti. če se zruši sistem subvencioniranja, se v trenutku zruši tudi naša revija. Podrobno bomo govorili o financah in drugih težavah v eni od spomladanskih številk GV, ko bodo znani obračunski podatki za preteklo leto. No, podražitev kljub takšni »finančni črnini« ne bo prehuda. Zvezek bo dražji za 3.- din, kar je denar, ki ga še na cesti ne poberemo! Letna naročnina bo torej višja 30.- din. Za študente in dijake bo ostala takšna, kot je bila v lanskem letu to je 100.- din. Podjetja in ustanove bodo morale letno odšteti 100.- din več in jih bo odslej veljala revija 600.- din letno, naročniki v inozemstvu pa bodo morali plačati 360.- din. Naj ponovimo: Gre za neprijetno početje, vendar nujno, to boste zagotovo pritrdili tudi vi. V to smo prepričani! Zategadelj ne bi radi izgubili vašega prijateljstva. Drži?! Uredništvo 93 PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O GOZDOVIH Z namenom, da se še okrepijo sistemske prvine zakona o gozdovih, hkrati pa dose- žemo skladje z ostalimi družbenimi in samoupravnimi normativnimi akti, kot z zakonom o združenem delu, zakonom o združevanju kmetov in z zakonom o skupnih osnovah svo- bodne menjave dela, so strokovni in družbeni dejavniki pripravili predlog sprememb, ki jih je skupščina SR Slovenije (vsi trije zbori) obravnavala že na svoji seji novembra lani in jih z nekaterimi dopolnili v celoti podprla. Pričakujemo, da bo v drugem četrtletju pripravljen osnutek sprememb, v četrtem četrtletju pa že dokončni predlog sprememb in dopolnil zakona o gozdovih. Objavljamo analizo in oceno učinkov zakona o gozdovih ter predloge za spremembe in dopolnitve tega zakona. Kompletno gradivo je osnova za oblikovanje dokončnega predloga. Ustavna podlaga za izdajo zakona V 4. točki 321. člena ustave SR Slovenije je določeno, da ureja skupščina SR Slovenije v okviru pravic in dolžnosti republike z zakonom tudi rabo, izkori- ščanje in varstvo gozdov. Ustavna podlaga za sprejem tega zakona pa je podana tudi v: - 20. členu ustave SR Slovenije, ki določa namen uporabe dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka; - 76. členu ustave SR Slovenije, ki opredeljuje samoupravni položaj kmeta in člana njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico; - 67. členu ustave SR Slovenije, po katerem se delavci in kmetje, ki oprav- ljajo gozdarsko dejavnost, in delovni ljudje, organizirani v organizacijah zdru- ženega dela določenih dejavnosti, v krajevnih in drugih skupnostih, v skladu z zakonom združujejo v samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, v ka- terih zagotavljajo ohranitev in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, •lovstvom in turizmom ter urejajo vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov in druga vprašanja skupnega pomena; - 70. členu ustave SR Slovenije, ki določa, da se lahko v primeru, kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti po- sebnega družbenega pomena, z zakonom oziroma odlokom skupščine družbeno- politične skupnosti, ki temelji na zakonu, določi obvezna ustanovitev take skup- nosti oziroma se ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje nekaterih skupnih nalog; - 80. členu ustave SR Slovenije, ki določa, da je gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina, in z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, skupno in da je združenim kmetom-lastnikom gozdov pri skupnem gospodarjenju z go- zdovi zajamčeno sodelovanje pri upravljanju in da ti v okviru tega gospodar- jenja in skupnih gozdnogospodarskih načrtov v skladu z zakonom samostojno odločajo o zadevah gospodarjenja z njihovimi gozdovi in o ustvarjenem do- hodku na podlagi njihovega dela in njihovih vloženih sredstev; - 102. in 103. člen ustave SR Slovenije, ki določata, da so tudi gozdovi kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na nači.n, kot to določa zakon, tako da se zagotavljajo njihovo smotrno izko- riščanje in drugi splošni interesi; 94 - 135. člen ustave SR Slovenije, ki določa vsebino samoupravnih splošnih aktov samoupravne interesne skupnosti in da lahko zakon določi, da mora sa- moupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti. Ocena stanja in razlogi za izdajo zakona (1} Skupščina SR Slovenije je v letu 1974 sprejela zakon o gozdovih in z njim celostno in samostojno uredila področje gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji, kjer je na podlagi ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev prenehal veljati temeljni zakon o gozdovih (Uradni ;list SFRJ, št. 26/65}, ki se je lahko kot republiški zakon uporabljal le še do 31. decembra 1973. Veljavni zakon temelji na izkušnjah dotedanjega razvoja gospodarjenja z gozdovi v naši republiki in upošteva bogate prispevke javne razprave o pomembnejših vpraša- njih gospodarjenja z gozdovi, ki je bila organizirana leta 1969 in končana leta 1970 v skupščini SR Slovenije s sprejetjem in objavo sklepa in priporočil o vpra- šanjih, ki so pomembna za nadaljnji razvoj gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji (Uradni ·list SRS, št. 39/70). Njegove glavne strateške usmeritve so naslednje: - konkretizacija ustavnega določila, da so gozdovi dobrina splošnega po- mena; - razmejitev gospodarjenja z gozdovi na dejavnosti, ki so posebnega druž- benega pomena, in dejavnosti, ki se nanašajo na izkoriščanje njihovih gospo- darskih zmogljivosti; - oblikovanje gospodarskih območij kot prirodno in gospodarsko nedeljivih celot, znotraj katerih se najustrezneje uresničujejo cilji gospodarjenja z gozdovi; - zavarovanje družbenega interesa na področju dejavnosti posebnega druž- benega pomena prek samoupravnih interesnih skupnosti; - gospodarjenje z gozdovi tako na področju izkoriščanja gospodarskih zmogljivosti gozdov kakor tudi izvajanje nalog s področja dejavnosti posebnega družbenega pomena, kar opravljajo delavci in kmetje, združeni v temeljnih orga- nizacijah združenega dela in obratih za kooperacija; - skupno gospodarjenje z družbenimi ln zasebnimi gozdovi v okviru ene gozdnogospodarske organizacije ter opredelitev pravic združenih kmetov-lastni- kov gozdov pri tem gospodarjenju; - financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena po obveznem pri- spevku za biološka vlaganja v okviru gozdnogospodarskega območja; - obvezno ugotavljanje tistega dela dohodka TOZD, ki izvira iz različnih naravnih in proizvodnih razmer za delo in uporabo teh sredstev za skladnejši razvoj posameznih delov gozdnogospodarskega območja; - združevanje določenih sredstev na ravni SR Slovenije v okviru SlS za gozdarstvo Slovenije za financiranje nalog s področja razširjene gozdne repro- dukcije za izenačevanje možnosti za gospodarjenje med posameznimi gozdno- gospodarskimi območji; - obvezno gozdnogospodarsko načrtovanje, vrste gozdnogospodarskih načr­ tov, način njihovega sprejemanja in njihova vloga kot družbenoekonomskega instrumenta. Za presojo uspešnosti uveljavitve temeljnih razvojnih smeri sedaj veljav- nega zakona o gozdovih kot tudi preizkus pravilnosti posameznih rešitev v njem ln njegove usklajenosti s kasneje sprejetimi temeljnimi sistemskimi zakoni je 95 bila v ,letu 1978 opravljena široka razprava, ugotovitve pa so objavljene v ela- boratu »Analiza izvajanja zakona o gozdovih in delovanje SlS za gozdarstvo«. Sistemska ureditev, ki jo zakon o gozdovih opredeljuje, pomeni v bistvu dograjevanje in uveljavljanje že doslej zasnovane sistemske ureditve gospo- darjenja z gozdovi. Na splošno se lahko ugotovi, da so se intencije zakona o gozdovih razmeroma hitro po njegovem izidu pričele uveljavljati v praksi, če­ tudi prilagajanje organizacije in delovanja ni potekalo povsod z isto intenziteto in enako uspešno in tudi še danes v nekaterih območjih ni končano. Iz vsestranske in kritične presoje dosedanjega izvajanja zakona o gozdovih izhajajo naslednje ugotovitve in predlogi: 1. Ob vse večjem vrednotenju gozdov kot domače surovinske osnove za razvijanje gospodarskih dejavnosti dobivajo gozdovi pomenski poudarek tudi zaradi njihove primarne funkcije, ki predstavlja enega od bistvenih dejavnikov za varovanje zdravega in varnega človekovega okolja, kar se vse bolj odraža v krepitvi zavesti o nujnosti ohranitve in varstva gozda kot dobrine splošnega pomena. 2. Podatki kažejo, da so površine gozdov v stalnem porastu, da pa je ta trend v upadanju. Gozdne površine še vedno naraščajo predvsem v hribovitih področjih na račun opuščanja kmetijskih površin. Ta proces bo mogoče zavirati le z družbeno akcijo pri urejanju celotnega prostora. Gozdni fondi se krepijo, kar je posledica načrtnega gospodarjenja z gozdo- vi. Ponekod prihaja do večjih škod zaradi sušenja gozdov, ki jih povzročajo emi- sije plinov, in pa do prekinitve naravnega obnavljanja gozdov zaradi objedanja po divjadi in s tem do prekinitve normalnega gospodarjenja. še vedno pa imamo okoli 200.000 ha malo donosnih gozdov, ki jih je treba meliorirati. Zaradi stalnega upadanja reproduktivne sposobnosti gozdarstva in razmeroma skromnih sredstev, ki se v ta namen združujejo v SlS za gozdar- stvo SR Slovenije, potekajo ta dela razmeroma počasi. Ob sedanji intenziteti del bi potrebovali za melioracijo teh površin približno sto let. 3. Za vse gozdove so izdelani gozdnogospodarski načrti in v tem obdobju prvič tudi načrti gozdnogospodarskih območij, ki so v bistvu instrument druž- benogospodarskega usmerjanja gospodarjenja z gozdovi in so kot takšni pod- vrženi širši družbeni verifikaciji. Zato rabijo območni gozdnogospodarski načrti kot zanesljiva in realna osnova za usklajeno in realno programiranje bodočega razvoja gospodarjenja z gozdovi. 4. Cilji srednjeročnega načrta, ki so bili zastavljeni zelo ambiciozno, se v globalu uresničujejo v skladu s predvidevanji. Sečnja in tržna proizvodnja hitreje naraščata v družbenem kot v zasebnem sektorju. Ostajajo pa še nekatera strukturna nesorazmerja iz prejšnjih obdobij. Počasneje se povečuje delež drobnih sortimentov. Pri tržni proizvodnji pa nekatera gozdnogospodarska območja na področju zasebnih gozdov močneje odstopajo od količin, določenih v sporazumu, in zato ostala območja do konca planskega obdobja ne bodo mogla pokrivati tega izpada. Gozdnogospodarske organizacije teh območij bodo morale zato storiti ustrezne ukrepe, da zamujeno popravijo. Poleg krepitev osnov za razvoj samoupravnih odnosov v TOZD in TOK ter med njimi bo rešitve treba iskati v hitrejšem in tesnejšem dohodkovnem povezovanju lesnopredelovalne industrije in gozdarstva ter v krepitvi vloge samoupravnih in- teresnih skupnosti. Pri vlaganju v gozdove se uresničujejo cilji, zastavljeni s srednjeročnim planom za področje enostavne gozdnobiološke reprodukcije, kjer je zabeležen zaznaven .Premik predvsem v obnovi gozdov. Na področju razširjene gozdno- biološke reprodukcije, predvsem melioracijah gozdov, je v odnosu na pre- 96 teklo srednjeročno plansko obdobje viden velik napredek (povečanje za štiri- krat) v predvidenem obsegu teh del, kar gre pripisati predvsem zagotovljenemu kontinuiranemu viru financiranja. Vendar pa se pri izvajanju teh del kaže glede na postavljene cilje srednjeročnega načrta zaostanek v obsegu, ki je raz- ličen cd posameznih gozdnogospodarskih območij. Kaže se potreba, da se ob- močne SlS in republiška interesna skupnost za gozdarstvo dogovore glede ob- veznosti financiranja in da se ponovno preverijo viri ter obseg del glede na ugotovljene površine malo donosnih gozdov z anketo, izvedeno v letu 1978. Izgradnja in rekonstrukcija gozdnih prometnic poteka približno v skladu z načrtovanim obsegom, ugotavlja pa se, da bi s pospešeno izgradnjo v manj odprte gozdne predele bolj smotrno in racionalno realizirali načrtovano sečnjo. V ta namen bi bilo treba angažirati tudi bančna sredstva, seveda s pogoji, ki ustrezajo dolgoročnemu značaju gozdne proizvodnje. Z gradnjo in javno uporabo gozdnih cest se v gozdovih pojavljajo nedovo- ljena in nekontrolirana odlagališča odpadkov in zavrženih predmetov, na gozd- nih cestah nastaja promet, ki ni dovolj nadzorovan in varen, zaradi tega je treba naložiti občinam, da z odloki odredijo, katere gozdne ceste je dovoljeno uporab- ljati za javni promet in v kakšnih pogojih, z namenom zagotovitve večje var- nosti prometa in zmanjšanja onesnaževanja okolja. 5. Pomemben uspeh je bil dosežen na področju usklajevanja razvoja gozdnega in tesnega gospodarstva. V okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije je bil podpisan sporazum o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje gozdnega in lesnega gospodarstva za obdobje 1976-80. Poleg dogovora o obsegu proizvodnje in vlaganj v gozdove je bila iz- delana tudi bilanca porabe lesa za posamezne vrste predelave in programirana struktura gozdnih sortimentov in načrtovane predelave. Za leto 1980 je pred- videno pokrivanje lesnopredelovalne industrije z domačo surovino v višini 77,4 %, od tega mehanična predelava z 91 %, kemična pa z 5'9 %. V izdelavi je raziskava o tehnološko-ekonomski problematiki in smernicah nadaljnje industrijske pre- delave drobnega lesa v SR Sloveniji. 6. Na vseh gozdnogospodarskih območjih je prišlo do preobrazbe samo- upravne organiziranosti, ki pa na nekaterih območjih še ni končana. Po formalno- pravni plati je preobrazba potekala razmeroma zadovoljivo, čeprav so specifične razmere dela in ekonomike gozdarstva zahtevale dolgoročnejše priprave in veliko naporov pri iskanju ustreznih rešitev. Pri tem je ponekod prišlo do pre- velike razdrobljenosti temeljnih organizacij združenega dela v družbenem sektorju in, nasprotno, v zasebnem sektorju lastništva do preve:likih temeljnih organi- zacij kooperantov, v katerih so možnosti učinkovite samouprave vprašljive. Vsebinske spremembe na področju dohodkovnih odnosov tako na relaciji temelj- na organizacija združenega dela temeljna organizacija kooperantov kot te- meljna organizacija kooperantov - se kooperanti prepočasi uveljavljajo, v neka- terih gozdnogospodarskih območjih pa so pričeli urejati tudi dohodkovne odnose med proizvaja:lci in porabniki gozdnih sortimentov. Ob dejstvu, da je dopolnjevanje samoupravne organiziranosti in samouprav- nih odnosov stalna potreba v razvoju in napredku organizacij združenega dela, bo treba tudi v smislu zakona o združevanju kmetov čimprej dokončati orga- nizacijsko preobrazbo v vseh gozdnogospodarskih območjih. V skladu z zako- nom o gozdovih in zakonom o združenem delu treba učvrstiti in poglobiti ekonomske odnose tako med temeljno organizacijo združenega dela in temeljno organizacijo kooperantov ter kooperanti znotraj gozdnogospodarskih organizacij kakor tudi z lesnopredelovalno industrijo. S tem bodo ustvarjeni temeljni po- goji, da bo mogoče z večjim uspehom uresničevati zastavljene cilje. 97 7. Posebno skrb v okviru skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi bo treba tudi v prihodnje posvetiti zasebnemu sektorju lastništva, kjer je zaradi raz- drob:ljenosti gozdov in množice različnih posamičnih interesov skladno gospo- darjenje in vodenje gospodarske politike še posebej občutljivo. Z ustrezno zakonodajno politiko bi bilo treba zavreti in preprečiti nadaljnje drobljenje zasebne gozdne posesti. 8. Z ustanovitvijo SlS za gozdarstvo se je pričelo novo obdobje oblikovanja družbenoekonomskega sistema gospodarjenja z gozdovi, dosežena je potrebna večja podružbljenost skrbi za ohranitev in gojenje gozdov, ki jih ustava pro- glaša kot dobrino splošnega pomena. Vse SlS gozdnogospodarskih območij in SlS za gozdarstvo SR Slovenije so bile ustanovljene konec leta 1974 in v za- četku leta 1975. čeprav SlS še niso v popolni meri zaživele, pa vsi zainteresirani dejavniki, ki jih tvorijo, postopoma kažejo vse večjo zavzetost za popolno uveljavitev nji- hove vloge tako glede zavarovanja družbenega vpliva nad gozdovi kakor tudi glede krepitve lesnoproizvodnih funkcij gozdov in njihovega pomena za razvoj predelave lesa. V bodočem razvoju njihovega delovanja bi bilo treba predvsem: - doseči večjo intenzivnost uveljavljanja interesov posameznih dejavni- kov v SlS med različnimi uporabniki prostora in učinkoviteje usklajevati različne interese; okrepiti položaj območnih SlS v sistemu gospodarjenja z večjo aktivnostjo delegatov, zunaj področja gozdarstva; doseči večjo povezanost in usklajenost delovanja območnih in repub- liške SlS. 9. Vsestranska in objektivna presoja dosedanjega poteka izvajanja zakona o gozdovih kaže, da se je ta zakon po štiriletni preizkušnji v splošnem uvelja- vil kot ustrezna in dolgoročna osnova za razvoj in napredek gospodarjenja z gozdovi ter trajno ohranitev in krepitev vseh funkcij, ki jih gozdovi imajo (sedanja sistemska ureditev gospodarjenja z gozdovi načeloma povsem ustreza tako glede izkoriščanja njihovih gospodarskih zmogljivosti kot tudi glede go- zdarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena). S tega vidika ni potrebe po kakršnihkoli sistemskih spremembah zakona o gozdovih, potrebna pa je njegova uskladitev s kasneje sprejetimi temeljnimi zakonskimi predpisi, ki urejajo naš družbenoekonomski sistem in nekatere druge dopolnitve praktičnega značaja. (2) V tem času od uveljavitve zakona so bili sprejeti nekateri sistemski za- koni, ki posegajo tudi na področja zakona o gozdovih, zato je treba nekatera njegova določila dopolniti, tako da bo dosežena medsebojna usklajenost. To so: a) zakon o združenem delu, področje samoupravne organiziranosti ter ugotavljanje in razporejanje dela dohodka, ki izvira iz različnih naravnih in proizvodnih razmer pri gospodarjenju z družbenimi gozdovi; b) zakon o združevanju kmetov, področje združevanja kmetov-lastnikov gozdov v temeljne organizacije kooperantov in status teh obratov glede na ob- vezno skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi; c) zakon o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih re- publiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja, neposredna sprememba 40. člena zakona o gozdovih; č) zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, področje delovanja samoupravnih interesnih skupnosti in družbenoekonomskih odnosov v njih; d) zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, planiranje v samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo. 98 Načela in cilji zakona Predlagane dopolnitve in spremembe temeljijo na naslednjih načelih: Dosedanje ugotovitve o izvajanju zakona o gozdovih so pokazale, da so se- danje temeljne sistemske prvine gospodarjenja z gozdovi v skladu z doseženo stopnjo družbenoekonomskih odnosov v SR Sloveniji in da ustrezno pogojujejo smotrno in načrtno dolgoročno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa pri tem gospodarjenju. Zategadelj je treba tudi v dopolnjenem zakonu te prvine zadržati, dopolnitve pa izvesti tako, da te prvine ohranimo in še utrdimo njihov pomen. To so predvsem: skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi na podlagi skupnih gozdnogospo- darskih načrtov; gozdnogospodarska območja kot proizvodno in gospodarsko nedeljive ce- lote, znotraj katerih se uresničuje skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi ter zagotavlja trajnost gozdov in odnosov; - delovanje samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo v smis,lu zava- rovanja družbenega vpliva na gospodarjenje z gozdovi; sistemska ureditev financiranja enostavne in razširjene gozdnobiološke reprodukcije znotraj gozdnogospodarskih območij in v okviru SR Slovenije; obvezno gospodarjenje z gozdovi na podlagi gozdnogospodarskih načrtov kot dolgoročnih strokovnih usmerjevalcev gospodarjenja. Poglavitne dopolnitve in spremembe zakona Z namenom, da se okrepijo te sistemske prvine, hkrati pa doseže skladnost z drugimi sistemskimi zakoni, predvsem pa z zakonom o združenem delu, zako- nom o združevanju kmetov in zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela, se predlagajo naslednje poglavitne dopolnitve: V poglavju Splošne določbe V tem poglavju bi bilo potrebnih le nekaj bistvenih dopolnitev. a) Glede na to, da izgradnja cest v gozdovih ne služi samo izrabi gozdov, temveč v veliki meri tudi gojenju in varstvu gozdov, hkrati pa njihova izgradnja predstavlja tudi vlaganja v infrastrukturo posameznih predelov in območja in pomeni pogoj za splošen razvoj, bi bilo treba to dejavnost uvrstiti v dejavnost posebnega družbenega pomena pri gospodarjenju z gozdovi in v okviru SlS zagotoviti del skrbi in vpliva na njihovo smotrno in načrtno izgradnjo. b) Eno od temeljnih načel zakona je izraženo v določilu, da v gozdnogospo- darskem območju gospodari z vsemi gozdovi ena gozdnogospodarska organiza- cija. Izjeme tega načela so predvidene v 9. členu, tako da !lahko s tistimi družbe- nim gozdovi, ki so jih dobile v upravljanje druge organizacije združenega dela do 25. marca 1965, z njimi še nadalje gospodarijo; takšnih gozdov je približno 24.000 hektarov in z njimi gospodari prek 150 gospodarskih in drugih organizacij. Razumljivo je, da pri tolikšni razdrobljenosti gozdov in številnosti organizacij, ki gospodarijo z gozdovi, ni v vseh primerih zagotovljeno strokovno in smotrno gospodarjenje. Zaradi takšnih dejstev bi bilo primerno vnesti v zakon določilo, da se tem organizacijam v primeru, ko ne gospodarijo z gozdovi po določilu tega zakona, ti odvzamejo in se predajo v upravljanje gozdnogospodarski organizaciji. c) V vseh delih zakona je treba naglasiti eno od temeljnih prvin sistema gospodarjenja z gozdovi »Skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi«. Zaradi tega gg bi veljalo povsod, kjer zakon opredeljuje gozdnogospodarske načrte, izraziti, da gre za skupne gozdnogospodarske načrte. Zaradi učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem načrtov bi bilo treba v zakonu poudariti, da je treba izvajanje načrtov spreminjati z evidentiranjem vseh del in predvideti vmesno kontrolo izvajanja načrtov po petih letih veljavnosti načrta. V okviru desetletja so po tem obdobju še možni dodatni ukrepi, da se določeni cilji dosežejo ali pa tudi korigirajo, če je prišlo do objektivnih sprememb razmer, na podlagi katerih so bili načrti izdelani. č) Zaradi različnih naravnih in proizvodnih razmer pri gospodarjenju z druž- benimi gozdovi je v 12. členu zakona določeno, da se v temeljnih organizacijah združenega dela posebej ugotavlja tisti del dohodka, ki je rezultat preseganja poprečnih naravnih in proizvodnih razmer. Vsebina tega člena se je pokazala kot ustrezna in potrebna sistemska prvina, brez katere si ni mogoče zamišljati organiziranja temeljnih organizacij združenega dela znotraj gozdnogospodarskih območij ob dejstvu, da so gozdovi z različnimi naravnimi in proizvodnimi raz- merami neenakomerno razporejeni v gozdnogospodarskem območju. Ta sredstva rabijo kot element izravnavanja razmer gospodarjenja in usmerjanja vlaganj tja, kjer so vlaganja po skupno sprejetih in družbeno verificiranih gozdnogospodar- skih načrtih in v okviru sistema družbenega planiranja potrebna za razvoj in na- predek gospodarjenja z gozdovi. Takšno določilo je torej potrebno in je tudi v skladu z 20. členom ustave SR Slovenije in 111. členom zakona o združenem delu, ki med drugim določa, da se ta del dohodka ugotavlja po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem spo- razumu oziroma z zakonom. Zakon o gozdovih v 12. členu neposredno določa način ugotavljanja oziroma elemente za izračun tega dela dohodka. čeprav je to v zakonu neposredno določeno, pa se je v praksi pokazalo, da organizacije zdru- ženega dela različno obračunavajo ta del dohodka oziroma da pri tem uporabljajo različna merila za posamezne osnove. Da bi se zagotovilo realno ugotavljanje tega dela dohodka, bi bilo treba v dopolnitvi predvideti, da organizacije združenega dela v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije s samoupravnim sporazumom določijo osnove in merila za ugotavljanje tega dela dohodka. Menimo, da bi podrobnejše razčlenjevanje teh osnov in meril sam zakon preveč obremenjevala, poleg tega pa je sporazum prožnejša oblika, ki se lahko hitreje prilagaja spre- membam, ki nastopajo na področju ugotavljanja in razporejanja dohodka. Namen porabe teh sredstev bi ostal nespremenjen. Obstaja iniciativa v organizacijah združenega dela, ki je bi,la izražena v do- sedanjih razpravah o analizi izvajanja zakona o gozdovih in delovanja samo- upravne interesne skupnosti za gozdarstvo, da bi se v tistih temeljnih organi- zacijah združenega dela, v katerih celotni dohodek izkoriščanja gozdov ne zado- šča za pokrivanje materialnih stroškov poslovanja, minimalne predpisane amor- tizacije osnovnih sredstev, pogodbenih in zakonskih obveznosti ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, zagotovil delavcem poleg pravice do nado- mestila v višini sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tudi določen del sredstev za razširitev materialne osnove dela. Dosedanja razprava ni dala za- dostnih argumentov za takšno dopolnitev. d) Vsekakor je treba zadržati določila o oblikovanju sredstev za biološka vlaganja, ki pa naj bi se dopolnila, tako da bi bila predvidena enotna stopnja prispevka za biološka vlaganja ne glede na sektor lastništva gozdov. V okviru skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, gledano z vidika širšega splošnega družbenega pomena gozdov, je lastništvo gozdov irelevantno in je temeljna zahteva v tem, da je treba v vse gozdove vlagati tako in toliko, da se skladno razvijajo in da se zagotavlja njihova trajnost in trajnost proizvodnje. Ker sistem 100 oblikovanja teh sredstev temelji na količini posekanega lesa in je postavljen v odvisnost od njegove vrednosti, je predlagatelj mnenja, da je enotna stopnja prispevka edino pravilno izhodišče in da tudi prispeva k temu, da se praktično uresničuje načelo skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na last- ništvo. e) V točki č 14. člena bi bilo treba opredeliti, da poleg bruto osebnega dohod- ka pripadajo izvajalcu del tudi nadomestila, ki pripadajo delavcu na osnovi dela. V praksi je dosedanja formulacija povzročila težave, zato je smotrno, da se to določilo bolj jasno opredeli. V poglavju Gospodarjenje z gozdovi V tem poglavju bi bilo treba v posameznih podpoglavjih dopolniti predvsem naslednje: 1. Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo so ustanovljene za posamezno gozdnogospodarsko območje, na ravni republike pa je ustanovljena samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije. Pri območnih skupnostih naj bi nastale naslednje spremembe: - Delovanje samoupravnih interesnih skupnosti in družbenoekonomskih od- nosov v njih naj temelji na določili zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugos~lavije. Območna skupnost je doslej dajala soglasje k oblikovanju in uporabi prispevkov za biološka vlaganja ter dela dohodka od gozdov v družbeni lastnini po 12. členu zakona, po novem pa bi usmerjali člane območne skupnosti, saj bi bil na ta način zagotovljen vpliv vseh članov na porabo sredstev in na enako- meren razvoj celotnega gozdnogospodarskega območja. Člani območne skupnosti bi v skladu z zakonom prispevali sredstva za uresničitev nalog območne skupnosti, zaradi katerih je bila ta skupnost ustanov- ljena. Temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperan- tov, člani območne skupnosti, naj bi plačevali prispevke za enostavno bio- loško reprodukcijo, to je za dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen za gradnjo gozdnih cest, in sicer od vrednosti posekanega lesa v obsegu, da se zagotovi izvedba vseh tistih del, ki so določena z gozdnogospodarskim načrtom. Poleg tega naj bi se v območne skupnosti zbrala tudi sredstva, ki bi v temelj- nih organizacijah združenega dela ostala pri izračunu dela dohodka, ki je re- zultat preseganja naravnih in proizvodnih razmer v družbenih gozdovih po po- kritju prispevka samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije. Ta sredstva naj bi se skupaj z drugimi sredstvi, ki bi jih prispevali na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti drugi člani ob- močne skupnosti, porabniki gozdnih sortimentov, in z lastnimi sredstvi območne skupnosti uporabljala za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo, gradnjo cest in nakup gozdov. Območna skupnost naj ne bi imela svoje delovne skupnosti, ampak naj bi strokovne in administrativno-tehnične naloge poverile gozdnogospodarski organizaciji posameznega gozdnogospodarskega območja. V 78. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela je sicer predviden širši krog samouprav- nih organizacij oziroma skupnosti oziroma organov, ki lahko opravljajo te naloge 101 za samoupravne interesne skupnosti, vendar je v primeru območne skupnosti za gozdarstvo predlagana rešitev najbolj ustrezna. - Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije (republiška skupnost) naj bi imela enake naloge kot doslej. spremenila pa naj bi se sestava njene skupščine, v kateri naj bi bili le delegati iz območnih skupnosti, vendar tako, da bodo pokriti vsi interesi. Nova naj bi bila tudi določba, da bi se v republiški skupnosti lahko obliko- vala delovna skupnost za opravljanje strokovnih in drugih del ali pa bi te naloge oprav.ljala druga samoupravna organizacija ali skupnost. V 78. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela je sicer predvideno, da ima več samo- upravnih interesnih skupnosti praviloma skupne strokovne službe, vendar je v tem primeru zaradi specifičnosti republiške skupnosti za gozdarstvo ustreznejša predlagana rešitev. Za izvajanje nalog republiške skupnosti naj bi se zbrala sredstva iz istih virov kot doslej, s tem pa bi v zakonu posebej poudarili udeležbo SR Slovenije za naložbe v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo, kadar gre za razširitev nalog, ki so pomembne za vso SR Slovenijo in se kot take opredelijo v srednje- ročnem družbenem planu SR Slovenije. Les je namreč za SR Slovenijo ena od glavnih lastnih surovin. Sedanji naj- višji možen obseg sečnje v slovenskih gozdovih pokriva potrebe lesnopredeloval- ne industrije nekaj čez 70 %, drugo surovino pa uvažamo. Glede na potencialne možnosti gozdov, saj imamo okoli 200.000 ha malo donosnih gozdov, in novih površin, ki bodo perspektivno namenjene za gozdno proizvodnjo, je mogoče ob- seg proizvodnje povečati. To je mogoče doseči z večjim vlaganjem sredstev v melioracije malo donosnih gozdov in s hitrejšim usposabljanjem teh in drugih površin za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo lesa. Glede na gospodarsko moč gozdarstva in lesne predelovalne industrije, dolgoročen značaj takšnih vlaganj in vlogo, ki jo imajo gozdovi v prostoru, je smotrno v zakon vnesti tako določilo. Spremembe v drugih določilih tega poglavja pa so potrebne zaradi uskla- ditve tega zakona z drugimi predpisi in niso vsebinske narave. 2. Skupno gospodarjenje z gozdovi Glede na to, da je temeljna zadeva organiziranje kmetov-lastnikov gozdov in da je delovanje temeljnih organizacij kooperantov uredil zakon o združevanju kmetov, bi bilo treba v tem zakonu dopolniti le tiste stvari, ki so potrebne uskla- ditve s prej omenjenim zakonom, in pa predvideti tiste zadeve, ki izhajajo iz po- sebnosti gospodarjenja z gozdovi. Predvsem bi bilo treba: a) natančneje opredeliti kriterije za oblikovanje temeljne organizacije koope- rantov z vidika gospodarjenja z •gozdovi, ki predstavlja enega od pogojev smotrnega gospodarjenja večje strlljene površine, v katerih se združujejo gozdovi v zaokroženo celoto. Iz tega razloga bi bilo treba določiti, da je treba pri obli- kovanju temeljne organizacije kooperantov, v pogojih, ki veljajo za organizi- ranje temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o združenem delu, upoštevati pogoj, da naj predstavlja temeljna organizacija kooperantov tudi za- okroženo gozdnogospodarsko celoto; b) določilom dosedanjega zakona (32. člena), kjer se predvideva, da kmet- lastnik gozda lahko sklene pogodbo o proizvodnem sodelovanju za gozdno pro- izvodnjo v svojem in drugih gozdovih, dodati, da s tem zakonom veljajo iz naslova takšne pogodbe iste pravice in obveznosti tudi v primeru, če gre za dela v dru- gih gozdovih. Za dela v lastnem gozdu je bilo to že doslej opredeljeno v 14. čienu, ni pa bilo izrecno določeno, da bi s takšno obliko, ki je po mnenju pred- 102 lagatelja v skladu z 8. členom zakona o združenem delu, veliko hitreje in lažje reševali vprašanje popolnega zaposlovanja in s tem povečanje dohodka kmetov v hribovitih predelih, ki se zaradi dela na lastni kmetiji ne morejo zunaj svoje kmetije popolno zaposliti, lastna kmetija pa jim ne omogoča popolne zaposlitve; c) smiselno dopolniti vsebino 34. člena, ki določa, da o zadevah gospodarjenja z gozdovi nekmetov veljajo sklepi organov upravljanja delavcev temeljnih orga- nizacij združenega dela, tako da bi to prešlo v pristojnost organov upravljanja kmetov in delavcev v temeljni organizaciji kooperantov. Iz praktičnih razlogov je namreč mnogo lažje zagotoviti racionalno izvedbo potrebnih del in uresničevati pravice, ki izhajajo iz lastništva (po 14. členu) v okviru temeljne organizacije kooperantov, ki je sicer pri izvajanju nalog enako odgovorna za gospodarjenje z gozdovi v zasebni lastnini kot temeljna organizacija združenega dela za gozdo- ve v družbeni lastnini. 3. Gozdnogospodarski načrti Glede na to, da so za vse gospodarske enote že izdelani gozdnogospodarski načrti, ni več potrebno določilo o potrjevanju letnih načrtov. Potrjevanje letnih načrtov za kraško območje, kjer je to prehodno še potrebno, se lahko predvidi v prehodnih določilih. 4. Gojenje in izkoriščanje gozdov a) Vnesti je treba novo besedilo 40. člena, ki je nastal z novimi določbami zakona o spremembah in dopolnitvah posameznih določil nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja. b) V prvem odstavku 42. člena bi morali vnesti obveznost kmetov in delavcev v kraškem območju, da gospodarijo na podlagi skupnih gozdnogospodarskih načrtov za gospodarske enote. Gozdovi tega območja so že dosegli takšno stopnjo razvoja, da smotrno gospodarjenje z njimi terja poleg gozdnogospodar- skega načrta območja že bolj podrobno obdelavo podatkov in določitev ciljev. V praksi smo to že začeli izvajati. c) Določila zakona o žaganju lesa za lastno porabo prebivalstva bo treba dopolniti z določbo, da je lahko na teh žagah uskladiščen in da se lahko žaga le označen les. Praksa je namreč pokazala, da je sicer kontrola zelo otežene, če že ne nemogoča. V poglavju Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom V tem poglavju bi veljalo dopolniti določila o varovalnih gozdovih v tem smislu, da bi razlikovali le trajno varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Dosedanjo kategorijo začasno varovalnih gozdov bi šteli med gozdove s posebnim namenom, kar dejansko tudi so, ker se z njimi v času, ko varujejo določene objekte, normalno gospodari, le da po posebnih določbah. V poglavu Promet z gozdovi ter arondacije in komasacije gozdov Nadaljnje drobljenje gozdne posesti je močan zaviralni faktor pri intenzivira- nju in posodobitvi gospodarjenja s temi gozdovi ne glede na to, da je sicer v zakonu opredeljeno ustrezno določilo o skupnem gospodarjenju z vsemi gozdovi. 103 Vsaka nova enota lastništva pomeni namreč dodaten osebni interes, ki ga je težko uskladiti s skupnim in splošnim interesom, gospodarjenje z gozdovi pa je učinkovito le na velikih površinah. Zato naj bi se v zakonu določilo, da se pravi- loma ne dovoli fizična delitev parcel, razen v primerih, ko gre za arondacijo, komasacije oli uskladitev z urbanističnim načrtom. Glede na spremembo obratov za kooperacije, ki dobijo v načelu status temeljne organizacije združenega dela in s tem naziv temeljne organizacije kooperantov, bo treba skozi ves zakon nadomestiti »obrt za kooperacije« z »temeljna organizacija kooperantov« v ustreznem sklonu. Prav tako bo potrebno za SlS gozdarstvo SR Slovenije, za katero se skrajšano uporablja naziv »skupnost za gozdarstvo<<, zaradi jasnosti uporabljati v novem zakonu naziv »republiška skupnost«. V pregledu za izdajo zakona predlagatelj ni predložil ustreznih sprememb v poglavju V, Kazenske sankcije, saj so le-te odvisne od sprejema vsebinskih sprememb v zakonu in jih bo zato predlagatelj pripravil v osnutku zakona. Finančne in druge posledice zakona Z uveljavitvijo tega zakona ne bodo nastale nove materialne in ne delovne obveznosti za družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in ne za občane. 104 Očitna rajtenga, koJiko škodo de- lajo koze gojzdon1 ali borštom Neki gospodar v Tirolih je njih škodo takole prerajtal. Znano je vsakemu kmetll ali mu bi aaj moglo znano biti , da vsaka koza na dan naj- manj 3 fonte klaje potrebuje. Rajtajmo od kakega mladega goj.zdnega drevjiča, ki ravno iz , zemlje bode , 4 veršiče na 1 let; p(}tem taketn ena sama koza na dan 384 mladičja tzruje ·, ali če so dre~ vee ca že močnejše in jim koza le veršiče odgrizne, ravno toliko drevja pok on ca, ker jo znano, da so hojevju taki odgrizki sila škodljivi. Postavimo, da se pase po kakem svetu, kjet· se ima gojzd zara ati, 300 koz, - tedaj bo teh 300 koz v enem mescu pokončalo 3 milijone in 456,000 mladih drevesc, brez tistih, ki jih z nogami poteptaj o. Recimo zdaj, da 1 OO takih drevesc stoji na prostoru enega sežnja (ene klaftre) po dolgem in širokern, - tedaj teh 300 koz vsaki .mesec pokonča 21 oralo v (jobov) in 960 kvadratsežnjev gojzdne novine. - Iz tega Bi. pač sam lahko rajtengo oapraviš, da tan1, kjer se koze pasejo po gojzdib, nikoli nič leaa ne bo. Vrednik -podučnih spisov Dr. BleiW"eis. 111 3 Vlllllllll LErrO 1980 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1980 • L E T N 1 K XXXV 111 • S T E V 1 L K A 3 p. 105-152 Ljubljana, marec 1980 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Pavle Kumer 105 Vpliv organizacije dela na poškodbe pri delu Influence of work organization on the occurrence of accidents during work Mag. Boštjan Arko 117 O popotništvu Lado Eleršek 132 Domače izkušnje s paperpot sa- dikami Ida Filipič- Pečelin 139 Sestanek sekcije za pridobivanje lesa pri ZŠFIJ in mednarodni sim- pozij v okviru projekta SEV (8. do 12. 10. 1979) Marko Kmecl 142 Aktualni komentar Ida Filipi č- Pečelin 145 Nekateri dejavniki v racionalizaciji pridobivanja lesa. Povzetki sklepov s seminarja v Zrečah M. K. 148 Dva neuklonljiva Urednik 149 Ne kliči vraga Naslovna stran : Faksimile iz Vel ike pratike 1860 150 Iz domače in tu je prakse Glej prispevek na strani 149 Tisk : čGP DELO. Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Brezn ik Janez černač Razka Debevc Hubert Dol inšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuleti č mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor : mrg. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 liro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 180 din Za ustanove in podjetja 600 din za študente 100 din in za inozemstvo 360 din Subscription 360 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revi je tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1 /74 z dne 13. 3 . 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.304:634.0.31/35:634.0.371/376 VPLIV ORGANIZACIJE DELA NA POšKODBE PRI DELU Pavle K u m e r (Celje)* K u m er, P . : Vpliv organizacije dela na poškodbe pri delu. Goz- darski vestnik 38, 1980, 3, str. 105-116. V slovenščini. Vpliv organizacije dela na pojavljanje nesreč pri delu potrjujejo tudi ugotovitve raziskave nesreč pri delu na Gozdnem gospodarstvu Celje. Delež nesreč pri delu zaradi neustrezne organizacije dela znaša kar 1/, deleža vseh nesreč. To navaja organizatorje del na dosledno načrtovanje organizacijo in pripravo dela v gozdni proizvodnji, da bo tako delež nesreč v rezultatih dela čim manjši. K u m e r , P.: 1 nlluence ol work organization on the occurrence of accidents during work. Gozdarski vestnik 38, 1980, 3, pag. 105--116. ln Slovene. The influence of work organization on the occurrence of accidents during work is confirmed also by the analyses of such accidents al the Regional Forest Management Organizalion in Celje. The share of work accidenls as a consequence of an inadequate work organization amounts to no less than 'Il of all accidenls. This laci induces the organizers of the work to consistent planning, organlzation and preparation ol works in the forest production aiming at a considerable diminution of work accidents. Uvod Delo je ustvarilo človeka! To spoznanje nam dovolj določno pove, kako velik vpliv ima človekova dejavnost na njega samega. Poleg same človekove aktivnosti pa se pri delu pojavljajo tudi učinki drugih dejavnikov, ki pomenijo vsi skupaj in v svojem medsebojnem delovanju celovitost dejavnikov dela. To so okolje, v katerem delo opravljamo, sredstva za delo in predmeti dela, na katerih delo opravljamo. Varstvo pri delu je danes sprejeto kot sestavni del sodobne proizvodnje. To spoznanje obvezuje načrtovalce proizvodnje in organizatorje del, da varstvo pri delu upoštevajo tako pri načrtovanju proizvodnje, pripravi in organizaciji dela kakor tudi pri vrednotenju doseženih rezultatov dela. Omenim naj, da pomeni organizacija dela sredstvo za uresničevanje načrto­ vanih ciljev. Uspešnost vsake človekove dejavnosti pa je odvisna od njene organi- ziranosti, tako v širšem in tudi v povsem konkretnem pomenu besede. Sprejemljiva je tudi formulacija, ki pravi, da je organizacija skupnost ljudi, povezanih med seboj zaradi opravljanja vnaprej določenih nalog. Pri neposred- * P. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska cesta 13, 63000 Celje, YU Razprava je bila podana na republiškem seminarju v Zrečah novembra 1979 105 nem proizvodnem delu pa se temu pridružujejo še ostali elementi dela. To lahko izrazimo z že znano shemo: Č 1 ove k <~~•--------•• Okolje ""/ Organizacija /"" Tehnika <~~•-----------• Ekonomika Kadar želimo poudariti vlogo človeka, pravzaprav njegovo varstvo v tem kompleksu odnosov, pa je bolj primerno, da damo shemo v naslednji obliki: Delovna sredstva • • Okolje "'/ Clovek-d e lavec /"' Predmeti .. -----------.Ekonomika dela Medsebojna povezanost ustreznih dejavnikov in odnos do njih pomeni orga- nizacijo dela. V tej povezavi je očitno, da človek vpliva na ostale dejavnike, ostali dejavniki se odzivajo tako, da vplivajo nanj. Nekatere učinke lahko na konkretnem delu dovolj točno ugotovimo z meritva- mi, pri nekaterih pa zmoremo le oceniti njihovo prisotnost. Pomembno je pouda- riti, da se omenjeni učinki na delavca ne prenašajo vedno linearno, ampak je njihovo stopnjevanje medsebojno povezano v kompleks učinkov, ki jih je kljub možnim meritvam posameznih učinkov težko izraziti. Na primer: temperatura + rel. zračna vlaga + fiz. napor. Naloga načrtovanja organizacije in priprave dela je ta, da zagotovi ob izva- janju proizvodnega dela ukrepe, ki ne bodo škodovali delavcu. Temu enostavno rečemo, da moramo z organizacijo dela zagotoviti varno delo. Nesreče so kazalec stopnje organiziranosti proizvodnje. Omenim naj samo nekatere, ki jih obravnava $vajger l. (3). Po Heinrichu je nesreča nepredviden in nekontroliran dogodek, pri katerem imata akcija in reakcija kakšnega predmeta, materije, sevanja ali osebe za posledico osebno poškodbo. Neuloh označuje nesrečo pri delu kot z obratovno organizacijo neposredno povezano, nezaželeno in nepričakovano motnjo normalnega poteka delovnih do- godkov, kakršno praviloma izzove skupno delovanje notranjih ali zunanjih vzroč- 106 Nepazljivost, malomarnost, naključje? Posledice so nepopravljive! Po Gozdarju, Maribor nih faktorjev tehnične, fizične, psihične ali socialne narave ln se konča s telesno poškodbo. Arbous opredeljuje nesrečo kot nenačrten dogodek in rezultat nekega nepri- lagojenega posameznikovega dejanja v verigi dogodkov, od katerih je vsak načrtovan in kontroliran in se lahko konča (ali pa tudi ne) s poškodbo. Drugače je definirana nesreča z medicinskega in drugače s pravnega ali sociološkega vidika. Za našo nalogo je najpomembnejša tista opredelitev, ki omogoča, da jo lahko uporabimo pri organizaciji in pripravi dela. Pri tem moramo upoštevati, da je nesreča kompleksen dogodek, ki ga ni mogoče definirati kot kakšen navaden, enoten pojav. Za njegovo označitev je treba navesti celo vrsto kriterijev. Pri tem pa so zanj značilne nekatere skupne lastnosti. čim manj je bil dogodek pričakovan, tem manj je bil posledica namernega ravnanja. Seveda pa lahko k takemu stanju pripomorejo nekatera zavestna stanja: stopnja svarila, brezbrižnosti, napačnega presojanja, napačnega ravnanja (nepoučenost) in tra- janje dogodka. Ta spoznanja nas opozarjajo, da nekaterih poškodb, ki jim ne moremo ozna- čiti teh kriterijev, ne bi smeli šteti za nesrečo. Zato se bomo pri našem delu omejili na poškodbe pri delu ne glede na to, ali jih lahko definiramo kot nesreče ali ne. Obravnavali jih bomo z vidika priprave in organizacije dela. Verjetno ne kaže pojasnjevati, da je stanje poškodb eden izmed najbolj krutih kazalcev o tem, kakšna je organizacija dela in izredno vpliven kazalec ekono- mičnost določenega dela. Se tako dober ekonomski učinek dela ni popolno izražen, če pri tem ne upoštevamo tudi stanja in posledic poškodb, ki so vezane za tak učinek dela. 107 Metoda dela Podatki za obdelavo nesreče so bili obdelani na osnovi obveznega prijavnega obrazca Er-8. Ta se je v teku časa nekoliko spreminjal, čeprav je ves čas zadržal vse bistvene podatke enake. Vsak primer nesreče je bil torej obravnavan ob Tabela: P/1. Gibanje števila zaposlenih in na delu poškodovanih delavcev J)ri Gozdnem gospodarstvu Celje Zaposlenih delavcev Poškodovanih delavcev Leto 1 1 Pogostnost po pr. indeks po pr. indeks v 0/o štev. štev. 1954 431 100 39 100 9,0 1955 406 94,2 76 194,9 18,7 1956 473 109,7 82 210,2 17,3 1957 462 107,2 54 138,5 11,7 1958 491 113,9 79 202,5 16,0 1959 494 104,6 74 189,7 14,9 1960 516 119,7 70 179,5 13,5 1961 653 151,5 114 292,3 17,4 1962 664 154,0 91 233,3 13,7 1963 816 189,3 99 253,8 12,1 1964 833 193,3 162 415,4 19,4 1965 747 173,3 99 253,8 13,2 1966 680 157,7 87 233,1 12,8 1967 538 124,8 45 115,4 8,3 1968 468 108,6 54 138,5 11,5 1969 453 105,1 54 138,5 11,9 1970 415 96,3 46 117,9 11 'i 1971 401 93,0 49 125,6 12,2 1972 388 90,0 44 112,8 11,3 1973 375 87,0 32 82,0 8,5 1974 371 86,0 45 115,4 12,1 1975 380 88,2 26 66,7 6.8 1976 388 90,0 35 89,7 9,0 1977 382 88,6 22 56,4 5,6 1978 376 87,2 20 51,3 5,3 Tabela: P/2 Pregled poškodb v času od 1969 do 1979 Po pr. štev. poškodovanih - Np Resnost Leto št. Pogostnost število Pripomba zaposl. na delu 1 na poti 1 skupaj v 0/o izg. dni Nz na pošk. 1969 453 54 9 63 13,90 21,00 1970 415 46 11 57 13,70 16,00 1971 401 49 8 57 14,20 29,30 1972 388 44 10 54 13,90 28,30 1973 375 32 4 36 9,60 12,40 1974 371 45 6 51 13,75 13,80 1975 380 26 10 36 9,50 18,10 1976 388 35 4 39 10,05 18,15 1977 382 22 4 26 6,81 31,38 smrtna nesreča 1978 376 20 5 25 6,65 18,68 Poprečno število 393 37,3 7,1 44,4 11,30 20,70 108 Tabela: P/3. Pregled stanja zaposlenih, poškodb in resnosti poškodb v indeksih 1 1974 Indeks Indeks poškodb 1974 Indeks Indeks Leto zaposl. 1 na poti 1 na delu 1 skupni pogost. resnosti Pripomba 1974 1974 1974 1969 122 124 1010 1522 1970 112 112 0996 1159 1971 108 112 1032 2123 1972 104 106 1011 2051 1973 101 071 0698 0898 1974 100 100 1000 1000 1975 102 071 0691 1312 1976 104 076 0731 1315 1977 102 051 0495 2274 smrtna nesreča 1978 101 049 0484 1354 Po pr. 105 087 0822 1500 samem pojavu nesreče. Iz navedenega obrazca so se potem posamezni podatki vnašali v posebej pripravljene tabele. Te tabele, ki so podatke zajemale tudi v medsebojni povezavi, so bile opremljene tudi z navodilom za vnašanje podatkov. To je omogočilo njihovo enotno tretiranje. V tabele vnesene podatke smo potem v sami tabeli sumirali in izračunali njihove relativne vrednosti. Tako obdelani podatki in njihovi rezultati so bili osnova za sklepanje o posameznem ali med- sebojno odvisnem pojavu. Stanje in ugotovitve Za tokratno obravnavo seveda lahko prikažemo stanje poškodb pri Gozdnem gospodarstvu Celje v obliki, kakor smo jih spremljali v teku preteklega obdobja in kolikor so podatki ostali ohranjeni. Pri tem lahko ugotovimo, da smo imeli sorazmerno zgodaj organizirano službo varstva pri delu, saj beležimo polnih 25 let njenega dela. Pripomnim naj, da je bila vedno dobro strokovno kadrovsko zasedena. To navajam predvsem v prid podatkom, ali bolje prikazom teh podatkov. Osnovno sliko problema nam prikažejo podatki o stanju poškodb v primerjavi s številom zaposlenih v preteklih 25 letih (prikazuje tabela P/1). Ugotovimo lahko, da so na gibanje števila zaposlenih in tudi na gibanje števila poškodb v tem obdobju vplivale ekonomske razmere našega razvoja. Te niso zagotavljale materialnih možnosti za uresničevanje kompleksnega varstva de- lavcev. V obravnavanem obdobju pa tudi poslej smo pri Gozdnem gospodarstvu Celje obdelovali poškodbe po enaki metodi. Nekaj let ročno, potem pa s pomočjo ra- čunalnika. To nam omogoča, da imamo dober pregled nad stanjem poškodb, kar nam je tudi kazalec in usmerjevalec pri ukrepanju, med drugim tudi na pod- ročju organizacije dela. Znano je tudi, da je bilo v prvem obdobju vključenih v delo veliko število sezonskih delavcev. Tako lahko šele zadnje desetletje smatramo za uspešno. ker se sprejeta socialna načela in strokovna spoznanja lahko uveljavljajo v prid varstva pri delu. Navedel sem tudi razlog, zakaj bom poleg dejstva, da razpolagamo z enotno metodologijo obravnave podatkov, v nadaljevanju prikazal stanje poškodb pred- vsem za obdobje zadnjih desetih odnosno osmih let. Kompleksnejši pregled stanja poškodb nam daje tabela P/2, P/3. število zaposlenih se je ustalilo in le skromno niha. število nesreč pada, kar bomo lahko pozneje povezovali v določeni meri tudi z boljšo organizacijo dela. 109 GOZDNA GOSPODARSTVA SLOVENIJE Tabela: P/4. Pregled poškodb po virih in vzrokih. Leto: 1974 Vir 1 1 1 1 1 _ 1 1 1 1 1 ] =~ ,- 1 ~ > Q) Vzrok 1 ~~-[~~~i~~~~~~~~-~~;;i~<=,_,~[~~~~~~~~~~~~~i~ ~ l ~ t5 3 ~ o ~ ~ ~ g ~ 3.~ t5 ~ t5 ~ ~ t3"§. ~ o o~ o ~ d: 1 + 2 J 5 ~·~ 17 j81~1_11J12_l_23j14L 1/ll ~6f171~1~1 ~~ 21 Nepazljivost 25 35 3 7 9 54 4 27 39 45 11 5 2 362 33,86 Neprav. postopek 16 22 2 1 9 4 10 20 19 20 35 2 6 6 236 22,08 Neustrezna org. dela 1 1 2 1 2 1 1 7 2 5 1 29 2,71 Neprim. orodje 4 1 3 3 1 - 1 4 - 1 1 22 2,06 " > :ti Neuporaba osebnih "' zaščitnih sredstev 3 4 1 - 1 2 8 1 2 3 10 9 1 3 1 2 - 1 - 61 5,71 :0 " w Neznanje 1 5 - 1 1 2 3 - 1 - 1 - 25 2,34 Neustrezna zaščitna sredstva 2 1 - 1 - 2 - 2 1 10 0,94 6 0,56 70,26 Neprimerno cestišče - 1 - - 2 15 1 1 5 1 - - - 17 4 49 4,58 ·~ Nepričakovan :ti dogodek 18 7 14 22 20 10 9 4 1 5 - 1 17 28 194 18,15 "' ;3' Neustrezna oprema - - - - 1 0,09 Neopredeljeno 3 - 1 31 2,90 3 5 3 2 1 2 7 1 2 1 43 4,02 SKUPAJ 71 92 15 3 22 30 119 35 70 93 1069 100,00 29,74 % 6,13 8,6 1,40 0,28 2,06 2,81 11,13 3,27 6,55 8,70 100,00 Obdelava poškodb po virih in vzrokih je bila za leto 1974 po isti metodi opravljena skupaj za vse gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji. Podatke izpričuje tabela P/4. Iz podatkov v tabeli P/4 lahko napravimo številne zaključke. Na primer, kateri viri poškodb so najbolj prisotni, kateri vzroki prednjačijo in končno tudi kakšne ukrepe moramo uporabiti, da bomo lahko učinkovito zmanjševali pojav poškodb. Ob tej priliki nas zanimajo predvsem podatki, ki se nanašajo na organizacijo dela. GOZDNA GOSPODARSTVA SLOVENIJE Tabela: P/48. Pregled stanja poškodb po virih Stanje GGO Slovenije GG Celje Vir 174 skupaj 1970-74 Skupaj povzročitelj poškodbe N 1 % % 1 2 1 3 1. Sekira 71 6,64 8 3,2 2. Motožaga 92 8,61 8 3,2 3. Cepin 15 1,40 5 2,0 4. Lupilnik 3 0,28 5. Vejnik 22 2,06 11 4,3 6. Ostalo orodje 30 2,81 5 2,0 7. Tla 119 11,13 53 20,9 8. Drevo 35 3,27 6 2,4 9. Deblo 70 6,55 6 6,3 10. Veja 93 8,70 16 2,4 11. Gozd. sortiment 154 14,41 61 24,1 12. Les.sort.: iver, žagovina 35 3,27 6 2,4 13. Del nakladalne naprave 29 2,71 5 2,0 14. Del žične spravilne naprave 20 1,87 1 0,4 15. Del traktorja 23 2,15 5 2,0 16. Del kamiona, prikol. 23 2,15 15 5,9 17. Gradbeni stroj 5 0,47 1 0,4 18. Ostali stroji 10 0,94 19. Osebno prevozno sredstvo 70 6,55 10 4,0 20. Ostalo 150 14,03 31 12,3 SKUPAJ: 1069 100,00 253 100,00 Seveda pa bi bilo sklepanje napačno, če bi pri tem upoštevali samo stanje, ki ga izkazuje v tabeli navedeni vzrok »neustrezna organizacija dela« (2,71 %). Ne- dvomno mdramo k temu prišteti še naslednje vzroke: nepravilni postopek, nepri- merno orodje, neuporabljena varovalna sredstva, neznanje, neustrezna varstvena sredstva, v določenem obsegu pa še nepričakovan dogodek, neprimerno cestišče, nepazljivost itd., kar vse znese sorazmerno velik delež (35,84 %). To pa seveda še poudarja pomembnost priprave in organizacije dela. Zaradi poudarka naj damo še primerjavo med prej prikazanimi podatki in podatki, zbranimi za obdobje 1970-74 pri Gozdnem gospodarstvu Celje (tabela P/4 c). Ugotovimo lahko, da se podatki dokaj prepričljivo ujemajo v nekaterih zaključkih. Očitno bolj je pri skupnih podatkih vseh gozdnogospodarskih orga- nizacij izkazan človekov osebni vpliv na poškodbe (70,25 %: 60,5 %), podobno je označen delež le-tega zaradi nepazljivosti (33,86% : 14,2 %). Hkrati vemo, da je možna zamenjava vzroka, še posebej, če ob raziskavi nesreče natančno ne raziščejo postopka dela ob nesreči. To končno tudi ni tako enostavno, ker se 111 mnogi faktorji, ki nesrečo povzrOCiJO, medsebojno prepletajo ali dopolnjujejo. Prikazani podatki zelo dobro izražajo tendenco: poškodb zaradi subjektivnega človekovega vpliva je več kot tistih, ki nastanejo zaradi objektivnih faktorjev (70,26 odn. 60,5 : 29,74 odn. 3'9,5). Tabela: P/4C. Prikaz stanja poškodb po vzrokih Stanje GGO Slovenije GG Celje 1974 skupaj 1970-74 skupaj Pripomba Vzrok N % N % Nepazljivost 362 33,86 36 14,2 Nepravilen postopek 236 22,08 83 32,8 Neustrezna organizacija 33,13% od nosno - dela 29 2,71 7 2,8 najmanj 35,84 "lo z ~ Neprimerno orodje 1- 22 2,06 7 2,8 ~ w ..., Neu oraba var p stvemh sred. 61 5,71 15 5,9 Neznanje 25 2,34 3 1,2 Neustrezna varstv. oprema 10 0,94 2 0,8 Ostalo 6 0,56 SKUPAJ 751 70,26 153 60,5 Neprimerno cestišče 49 4,58 24 9,5 Nepričakovan dogodek 194 18,15 45 17,8 Neustrezna oprema 0,09 8 3,2 Neopredeljeno 31 2,90 23 9,1 Ostalo 43 4,02 SKUP AJ 318 29,74 100 39,8 VSEGA SKUPAJ 1069 100,00 253 100,00 Pri podrobnejši obravnavi podatkov v tabeli P/4 lahko tudi ugotovimo, kod posamezni vzroki glede na prisotni vir nevarnosti pri delu najbolj pridejo do veljave. Nepaz,ljivost se najbolj uveljavi pri gozd. sortimentu, veji itd. Neustrezna organizacija dela najprej privede do poškodbe v zvezi z gozdnimi sortimenti. Tudi sicer je gozdni sortiment med povzročitelji poškodb daleč najbolj pogost (14,41 %), na kar kaže tudi primerjava med omenjenimi podatki (14,4 Ofo: 24,1 %). Samo načrtno delo zagotavlja uspeh Načrtovanje, priprava in organizacije dela so aktivnosti, ki imajo pri zagotavlja~ nju varnega dela nedvomno odločilen pomen. Vemo, da pomeni dobro izvedena priprava dela solidno naprej načrtovano delo, kjer so temeljito proučeni vsi 112 NESREČA NIKOLI NE POČ/VA Edina je, ki ji storilnost neprestano na- rašča , toda s človekovo pomočjo . Foto Ivan Urank Vzrokov za nesreče v gozdu je dovolj. Tudi takšna »drzna gozdarska arhitektura« je lahko zelo nevarna. Bil je velikan, da je drevesa ruval. Potem je počilo ... Foto Ivan Urank elementi delovnega procesa. To omogoča tudi presojo kritičnih točk varstva pri derlu, s katero vnaprej predvidimo možnost nesreče pri delu in seveda temu ustrezno možnost izvedbe ukrepov, da preprečimo nesrečo. Takšen pristop k pripravi in organizaciji dela pa seveda zahteva od angažiranih strokovnjakov te- meljito poznavanje delovnega procesa v konkretnih razmerah. Poudariti moramo, da tak pristop k pripravi in organizaciji dela ne služi izključno varstvu pri delu. Dobra priprava in organizacija dela vedno pomeni tudi dober delovni učinek in dobro kvaliteto dela. Dober delovni rezultat pa je popoln samo, če ga ne bremeni davek človeških žrtev. Delež poškodb je v gozdarski proizvodnji očitno zelo velik. Glede na znane podatke bomo trdili, da je prevelik. Uvesti bomo morali še vrsto ukrepov, kar samo po sebi sodi v organizacijo dela, da bomo delež poškodb zmanjšali. še posebej je pomembno, da med te ukrepe uvrstimo tudi organizacijo dela v ožjem smislu pripravo in organizacijo dela na delovišču. če bomo sposobni uveljaviti orga- nizacijo dela: načrtovanje dela, izvajanje in kontrolo dela, potem uspeh zagotovo ne bo izostal. Vedeti pa moramo, da tega ne bomo zmogli, če to ne bo postala metoda cele skupine organizatorjev dela in tudi delavcev samih. Spomnimo naj, da je varnost pri delu v vsaki proizvodnji odvisna od: 1. Tehničnih, zdravstvenih, socialnih in drugih varnostnih ukrepov, ki so opravljeni za preprečevanje nesreče pri delu. 2. Organizacije varstva odn. dela in opravil, posebno pri delih s povečanimi nevarnostmi. Sem štejejo tudi skoraj vsa gozdarska dela. 3. Varnostne zavesti in discipline vseh udeležencev v proizvodnji. 4. Učinkovite kontrole in preverjanja izvedbe dela. Po nesreči je ostala le čelada. Foto P. Kumer 113 Poudariti je treba, da se vsi našteti pogoji nenehno spreminjajo in dopol- njujejo. če sedaj te pogoje primerjamo z obsegom organizacije dela, to je s plani- ranjem del in opravil, z izvedbo del in opravil ter kontrolo izvedbe del, bomo lahko nedvomno ugotovili njihovo medsebojno sovpadanje. Organizacija dela je v gozdarski proizvodnji nedvomno specifična in zahtevna. Ta njena svojskost se kaže še posebej zaradi stalno spreminjajočih se činiteljev, ki oblikujejo pogoje dela. Tako njena izvedba ni odvisna samo od organizatorjev dela, ampak odločilno tudi od samega izvajalca konkretnega dela v gozdu. Težko definiranje vseh faktorjev proizvodnje (še posebej pogojev dela) tudi navaja organizatorje na sprotno ravnanje in ukrepanje. To po sili razmer pogosto vodi v improvizacije ukrepov, onemogoča kontrolo izvedbe glede na načrtovano vsebino in končno vsa organizacija dela izgubi svoj namen. Pomembno je, da organizator dela pozna in upošteva celovitost ukrepov in mer in da jih vnaprej načrtuje. Ukrepi in mere se morajo pojavljati kot sestavni del vseh proizvodnih finančnih planov. Toda njihovo pripravo ali pa celo izvedbo moramo v nekaterih primerih končati, ko dela v proizvodnji šele začenjamo. Ko- munikacije, pota, zavetišča, skladišča itd. moramo zgraditi pred začetkom del na delovišču. Delavce, ki jih bomo uporabili, moramo usposobiti pravočasno pred začetkom izvedbe dela. Razumljivo, da vsak obseg in stopnja načrtovanja vse- buje svoje zahteve, toda zelo pomembna je tudi njihova medsebojna povezanost. Večji del varstvenih ukrepov in mer bomo zagotovili v letnem proizvodnem načrtu. Za posamezno delovišče bo to vseboval operativni načrt delovišča (go- jitvene-sečno transportni načrt). Tu moramo določiti vse mere in ukrepe, Id jih bomo uveljavili na konkretnem delovišču, da bomo zagotovili varno delo: ureditev delovišča, oznaka delovišča, opozorila za delavce, opozorila za druge osebe, označba poti in smeri dela, smerokazi za transport poškodovanih; oskrba na delovišču; zavetišče za delavce, orodje in oprema za kolektivno rabo, skladišče za orodje, oprema in material, sredstva za zvezo, pitna voda; oprema in sredstva za prvo pomoč; nosila, sanitetni komplet, naslovi re- ševalcev; dostop na delovišče; kamionske ceste, peš poti; prevozna sredstva: kombibus, osebni avtomobili; oskrba s toplim obrokom, dostava, razdelitev; razpored in usmeritev poteka dela: velikost delov. skupin, zahtevana uspo- sobljenost delavcev, delovni čas; - vrsta orodja: za individualno rabo, za kolektivno občasno rabo; določitev vsebine proizvodnega naloga: preverjanje orodja in opreme, sred- stev in orodja, psihofizičnih sposobnosti delavcev, strokovne in varstvene uspo- sobljenosti delavcev. Omenimo naj, da mora proizvodni nalog, delovni nalog izpolniti svoj namen. Posredovati mora neposredne zadolžitve vsakemu delavcu, omogočiti mora, da neposredno pred začetkom del medsebojno (vodja dela in fiz. delavci) preverijo stanje v smislu dobre organizacije dela in zagotovimo dokumentiranost te izvedbe in ugotovitev. Torej ima dvojno funkcijo. Informirati mora delavca o načrtovanem delu, vodja dela pa opozarja na kaj mora biti pozoren pri uvajanju v delo, izva- janju in kontroli dela. Zaključek Organizacija dela je pomemben dejavnik pri zagotavljanju produktivnosti dela. Rezultat dela pa je pogojen tudi z varnim delom. Popolen učinek dela je le tisti, ki ga dosežemo z varnim delom. Organizacija dela zahteva poznavanje določil 114 varnega dela. Ta določila se izražajo v kompleksnem varstvu pri delu, ki obsega več področij: tehnično varstvo, zdravstveno varstvo, socialno varstvo in družbeno pravno varstvo. Nekatere od teh oblik dejavnosti varstva pri delu zadevajo tudi organizacijo dela. Predvsem pa velja za organizacijo dela na nivoju tehnološke priprave dela večji delež tehničnega varstva, v manjšem deležu pa se pojavljajo druge oblike dejavnosti varstva pri delu. To hkrati pomeni, da je nujno tako pri načrtovanju, pri vodenju dela in tudi pri kontroli dela vedno upoštevati elemente varnega dela. Trdimo lahko, da je to spoznanje že v veliki meri prisotno v pojmo- vanju organizatorjev dela, toda še vedno premalo prisotno pri izvajanju dela. To dejstvo lahko ugotovimo tudi skozi analizo nesreč pri delu pri Gozdnem gospo- darstvu Celje, čeprav je to gozdnogospodarska organizacija, kjer je pogostnost nesreč glede na druge gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji nizka. Pomemben dejavnik pri ustvarjanju ustreznih delovnih pogojev, kar je v goz- darstvu še posebej pomembno, je zagotavljanje varnih delovnih pogojev. Teh pa nedvomno ni mogoče urediti, če nismo vseh sestavin teh pogojev predvideli že v načrtovanju dela in nekatere ukrepe izvedli tudi že pred samim začetkom dela na delovišču. Analiza poškodb pri delu za obravnavano obdobje nam nedvomno pokaže stanje varstva pri delu v proizvodnji. Hkrati nam takšna analiza lahko odkrije neka- tere vzroke nesreč. Vzroke nesreč namreč vedno ugotavljamo in razčlenjujemo z osnovnim namenom, da bi ugotovili, katere varstvene ukrepe moramo uvesti, da se enake oz. podobne nesreče ne bi več ponavljale. Pri njihovem analiziranju pa se pogosto pojavlja kot vzrok tudi slaba ali neustrezna organizacija dela. Vezano nanjo pa tudi drugi vzroki, tako na primer nepravilen postopek, nepri- Buldožerist je mrtev, ostala sta stroj in pogubno drevo. Foto P. Kumer 115 merno orodje, neuporabljena varstvena sredstva, neznanje, neustrezna varstvena sredstva. V določenem smislu pa sodijo sem tudi drugi vzroki: nepričakovan do- godek, neprimerno cestišče, nepazljivost itd. Delež vzrokov, ki zadevajo organizacijo dela v širšem smislu, znaša v raz- merah celjskega gozdnega gospodarstva kar 35,84 %. Ta podatek nedvomno sam zase dovolj poudarja nujnost, da k ukrepom za preprečevanje poškodb prištejemo še pripravo odn. organizacijo dela. Vemo tudi, da pomeni solidno izvedena pri- prava dela temeljito proučitev vseh elementov in zahtev določenega opravila. To pa gotovo omogoča tudi presojo kritičnih točk varstva pri delu in pri konkret- nem delu, s katero vnaprej predvidimo možnost nesreče in jo seveda z izvedbo ustreznih ukrepov tudi preprečimo. Poudariti velja, da omogoča dobra priprava dela, ki vključuje tudi vse potrebne elemente varnega dela, tudi dober delovni učinek. Delovni učinek pa je popoln samo, če ga ne bremeni davek človeških žrtev. Težko definiranje vseh faktorjev dela, še posebej pogojev dela vnaprej, tudi navaja organizatorje dela na sprotno ravnanje in ukrepanje. To pogosto vodi v improvizacije ukrepov, onemogoča kontrolo izvedbe glede na načrtovano vse- bino in varna organizacija dela izgubi svoj pomen. Načrtovati moramo vedno le vnaprej. Večji del varstvenih ukrepov bomo zagotovili v letnem proizvodnem načrtu. Za posamezno delovišče bo to vseboval operativni načrt delovišča (go- jitvene-sečno-transportni načrt). Tu moramo obdelati vse ukrepe, ki jih je po- trebno uveljaviti na konkretnem delovišču: ureditev delovišča, oznaka delovišča, opozorila za delavce, opozorila za druge osebe, označba poti in smeri dela, smerokazi za transport poškodovanih delavcev; - oskrba na delovišču, zavetišče za delavce, orodje in oprema, skladišče za orodje, oprema in material, sredstva za zvezo, pitna voda; - oprema in sredstva za prvo pomoč: nosila, sanitetni komplet, naslovi reševalcev; dostop na delovišče, kam. ceste, peš poti; prevoz na delo: kombibus, osebni avtomobili; oskrba s toplim obrokom, način dostave, mesto razdelitve; razpored in usmeritev poteka dela: velikost delovnih skupin; zahtevana usposobljenost delavcev, delovni čas; - vrsta orodja za individualno rabo, za kolektivno (občasno) rabo; določitev vsebine proizvodnega naloga: preverjanje orodja in opreme, sredstev in orodja, psihofizičnih sposobnosti delavcev, strokovna in varstvena usposobljenost delavcev. Delež poškodb je v gozdarski proizvodnji očitno prevelik. Glede na spoznane podatke ugotavljamo, da temu botruje tudi premalo dognana organizacija dela, saj znaša delež poškodb na njen račun ca. 113 vseh poškodb. Storiti bomo morali vrsto ukrepov, ki sodijo v samo organizacijo dela, da bomo uspeli delež poškodb zmanjšati in s tem uspeh dela povečati. Literatura Krivec, A.: Znanstvena organizacija dela za študij 111. stopnje BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1976, skripta. Rant, M.: Operativna priprava proizvodnje, Kranj, 1976. Svajger, f.: Varstvo pri delu v teoriji in praksi, Ljubljana 1972. Poročila o nesrečah pri delu v letu 1974 v gozdnogospodar. organizacijah Slovenije, PZGGO Ljubljana 1974. Evidenca,in analize nesreč pri delu pri Gozdnem gospodarstvu Celje v obdobju 1954-1978. 116 UDK 634.0.907.2/.3(497.12) O POPOTNIŠTVU Namesto uvoda: Popotništvo in gozdarstvo 24. junija 1979 je bila na občnem zboru Planinske zveze Slovenije ustanovljena in konstituirana 17. komisija pri izvršilnem odboru Zveze in sicer komisija za popotništvo. Kaj je to popotništvo, za kakšno dejavnost gre? V srednji in severni Evropi je takozvano popotništvo zelo razvito. Zelo aktivna je tudi Evropska popotniška zveza, katere članica je tudi naša PZS. Pobudnik za razvoj te dejavnosti pri nas je bil preminuli dr. Milan Ciglar, ki je prek Slovenije tudi prvi trasiral takšno mednarodno pešpot (E-6 YU). Osnovna ideja popotništva je rekreativna in vzgojno-izobraževalna. V politično izredno razgibanem evropskem prostoru pa je postala tudi uspešen instrument uveljavljanja in razširjanja napred- nih mednarodnih političnih prizadevanj v smislu medsebojnega spoznavanja, enakosti in solidarnosti. Pri PZS smo ocenili, da je sodelovanje z organizacijo, ki ima svoj razvojni koncept s takšno, v bistvu globoko humanistična vsebino, lahko zelo koristno, zato smo sodelovanje sprejeli. Slovensko gozdarstvo, ki je sprejelo organizacijo in skrb okoli prve pešpoti (mednarodne) pri nas - evropska pešpot Milana Ciglarja od Drave do Jadrana, ali kratko E-6 YU - je dalo temelj organizirani dejavnosti popotništva pri nas. To pa je bila zgolj ali v največji meri aplikacija ciljev, organizacije in izkušenj, ki jih imajo drugod, v naše razmere. Praksa in naše prve izkušnje pa so nare- kovale natančnejša opredelitev te dejavnosti: raziskavo socialnega in historičnega ozadja ter poskusov razmejitve med popotništvom in sorodnimi dejavnostmi, kot je recimo izletništvo, »klasično« planinstvo, turistika itd. šele takšna raziskava bi naj pokazala, če ima popotništvo po svoji socialni in historični osnovi, po svojem dialektičnem trenutku ter po svojih družbenih ciljih pogoje za samostojno orga- niziranost in razvoj. Takšna razprava je pred nami. Magister Boštjan Anko jo je zgradil na kom- pleksnem, vendar konciznem pristopu, v katerem je uporabil tudi vse, do sedaj zbrane, statistične podatke o popotništvu na E-6 YU. Analiza je bila osnova za odločitev o nadaljnji usodi slovenskega popotništva. Narekovala je tudi obliko organiziranja in nakazala perspektive. Kot rečeno je dejavnost organizirana v posebni komisiji pri 10 PZS. Komisija ima tri podkomisije: za organizacijo in razvoj, za pota in za popularizacijo oziroma propagando. Z vsemi tistimi, ki imajo interes pri razvoju popotništva, pa je povezana prek skupščine ustanoviteljev popotništva. To je prava samoupravna možnost vseh zainteresiranih, da konkretno in neposredno usmerjajo razvoj dejavnosti, s tem pa hkrati zagotavlja njeno druž- beno upravičenost. Med ustanoviteljicami so tudi slovenske gozdnogospodarske organizacije, slovenska in hrvaška turistična zveza in drugi, kar potrjuje resnični interes in pravi pristop. Razprava, ki jo objavljamo, je skrajšana oblika raziskave, ki jo je pripravila študijska enota za nego krajine pri VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Naše gozdarstvo je bilo spočetnik popotniške dejavnosti pri nas. Utemeljitelj popotništva Milan Ciglar je bil pri nas tudi nosilec vse organizacije v začetnem obdobju. Kljub temu pa ne bi smeli trditi, da je bila njegova osebna zavzetost tista, ki je angažirala naše gozdarstvo v tako širokem obsegu okoli popotništva. Takšna razmišljanja bi bila nestrokovna in nedialektična. Gozdarstvo kot stroka li? se je lahko angažiralo v takšni meri le na osnovi elementarnega interesa; sicer bi ostalo pri osebni pobudi in pri ozkem omejenem obsegu. V čem je ta gozdarski interes bomo pisali kdaj drugič. Za danes morda le to, da je v splošnem »napadu« na naravni prostor nujna ustrezna usmeritev (kanalizacija) teh »napadalcev«. Urbaniste in urbanistične porabnike prostora moramo usmerjati z našimi prostor- skimi načrti, !ovce »disciplinirati« z dogovarjanjem in sodelovanjem, javnost, ki vse bolj porablja svoj prosti čas v naravnih, nepokvarjenih okoljih pa usmerjati na pota in prostore v gozdu, kjer bodo poleg oddiha našli tudi kakšno zanimi- vost, hkrati bodo pa diskretno izločeni iz predelov, kjer bi njihova navzočnost, oziroma aktivnost škodila usmerjenemu izrabljanju gozdnih ekosistemskih razmer. Torej popotništvo že dolgo ni več hobby ali kakšna gozdarska kozmetika, temveč logična nujnost v procesu dialektičnega razvoja funkcije gozdov v našem prostoru in času. Interes gozdarstva je treba iskati torej v času in prostoru. časovni vidik smo pojasnili, ko smo trdili, da se na določeni stopnji družbenega in gospodarskega razvoja močno okrepijo takozvane socialne funkcije gozdov. Vidik prostora pa je v tem, da prostor popotništva sovpada s prostorom v katerem tudi gozdarstvo razvija svoje aktivnosti. Odtod tudi razlika med popot- ništvom in planinstvom (le-to začenja pravzaprav nad gozdno mejo), odtod tudi avtonomna organiziranost popotništva v slovenski planinski organizaciji (PZS). Utemeljeno je namreč, da je popotništvo po svojih idejnih ciljih in tudi po svojih metodah in oblikah dela, tako različno od »klasičnega« planinstva, alpinizma ali na drugi strani od turizma in »čiste« rekreacije, da ga je enostavno treba posebej obravnavati. Ob ocenjevanju razvojnih možnosti gozdarstva, njegove usmeritve in vloge v družbenem razvoju ter sestavljanju srednjeročnih načrtov za obdobje 1981-1985, bi morali te okoliščine v ustreznem obsegu upoštevati. Hkrati ko tuhtamo, kako bi povečali surovinsko (proizvodno) vlogo naših gozdov, ko iščemo in trasiramo poti usklajenega lovnega in gozdnega gospodarstva, ko razdeljujemo naravni oziroma gozdni prostor različnim interesentom (urbana potrošnja), bi morali upoštevati tudi drobnega, individualnega potrošnika ali »napadalca« gozdnega prostora, ki je kot osebek zanemarljiv, je pa vse pomembnejši kot množica osebkov s popolnoma opredeljenimi hotenji, ki dobivajo z razraščanjem vedno bolj potrošniško obeležje. Ne kaže torej zanemariti usmerjanja te vrste pritiska na gozd, kar bi moralo biti vključeno tudi v srednjeročne planske dokumente. Načelnik komisije za popotništvo pri PZS Marko Kmecl POPOTNišTVO KOT NOVA REKREATIVNA DEJAVNOST PRI NAS Ob nekaj tisoč vpisih v knjige na kontrolnih točkah Ciglarjeve pešpoti »Od Drave do Jadrana« se zdi, da se je ideja sodobnega popotništva prijela tudi pri nas. Nikakor ni naključje, da jo je k nam prinesel človek, ki je svojo domovino tako ljubil in poznal, kot jo je pokojni Milan Ciglar, humanist, planinec, gozdar. Drugačen človek bi to težko zmogel ali bi se, najbrže, stvari ne lotil. Ciglarjeva pešpot niti ni prva popotniška pot pri nas, vendar kot del evropske pešpoti E 6, »Od Baltika do Jadrana« prinaša v naše popotništvo precej novih prvin zlasti s tem, da ga odpira in povezuje z mednarodnim popotniškim gibanjem. Razvojno gledano je danes naše popotništvo nekako tam, kjer je bilo naše pla- ninstvo ob prelomu stoletja, ko je npr. na Kredarici prenočevala po 149 planincev na leto. Vendar se razvojne podobnosti ne končajo pri številkah: podobno kot pri i 18 planinstvu je tudi pri našem popotništvu rast plemenite ideje vsaj v začetnem obdobju prehitevala njeno poglabljanje in orientacijo za naprej. Zato se zdi, da bo zlasti za potrebe nadaljnjega razvoja popotništva pri nas treba to rekreativno dejavnost podrobneje opredeliti, še posebej, ker prihaja k nam v svoji sodobni obliki kot nekaj novega- od drugod. Popotništvo kot rekreativna dejavnost V svojem bistvu popotništvo spada med rekreacijske dejavnosti, ki bi jih lahko imenovali »anahronistične«. Kar je bilo nekoč človeku zaradi obstanka pomembna spretnost ali početje, postaja sodobniku z nekimi dodatki rekreacijska dejavnost posebne vrste, ki zadovoljuje splošnočloveško potrebo, da išče povezavo s pre- teklostjo. V to skupino spadajo lov, ribištvo, lokostrelstvo, gobarstvo, taborjenje (kot oblika primitivnega bivanja), kurjenje ognja in še kaj, pa tudi razne oblike gi- banja v naravi z elementi orientacije, spoznavanja narave in spoznavanja bližnje in daljne okolice, čemur pa seveda še ne bi mogli reči popotništvo. Težko bi kot popotništvo označili tudi vojne pohode starega ali srednjega veka ali popotovanja trgovcev in obrtnikov, pač pa nekatere rekreacijske elemente sodobnega po- potništva ugotavljamo v dolgih romanjih naših prednikov ali njihovih poteh na oddaljene sejme. Ze Tuma je zapisal, da popotovanje izvira »iz želje po spremembi kraja in prirode, iz ljubezni do prostosti in prirode, združene z zvedavostjo in ukaželj- nostjo«, čeprav njegov čas popotništva v današnjem smislu še ni poznal. Sodobno popotništvo je rekreativna dejavnost, ki zadovoljuje človekove du- hovne, socialne in kondicijske potrebe. »Gre torej za fenomen, ki združuje v sebi estetska, kulturna, historična, socialna, krajinska in druga hotenja.« (Kmecl, 1978.) Vse elemente popotništva kot rekreacijske dejavnosti vsebujeta tudi obe naj- sorodnejši obliki rekreacije na prostem planinstvo in iz.letništvo - le da v raz- ličnih zaporedjih in včasih tudi v različnem obsegu. S to opredelitvijo seveda ne poudarjamo, da je popotništvo nekaj popolnoma samosvojega, temveč želimo le, da se v perspektivi čim jasneje opredeli kot rekreativna dejavnost, ki se s pla- ninstvom in izletništvom nujno povezuje. Razmerje med planinstvom in izletništvom To razmerje je v svojem času zelo posrečeno zadel Rudolf Badjura (1930), ki je v uvodu k svojemu vodniku »Sto izletOV« zapisal· »Pojmovanje pravega smisla turistike gredo tudi že pri nas današnji dan preveč vsaksebi, zato ta knjižica ne bo ustrezala vsakomur. Dobrodošel pa utegne biti ta vodnik vsem, ki želijo siste- matično spoznati najizrazitejše pri rodne lepote... naše domovine ter se jim ne upira, včasih nameniti korake tudi po krajinah v nižjih sferah.« Te besede je očitno namenil planincem. Domala 50 let kasneje Slovenci še vedno nimamo socioloških študij o planin- stvu in izletništvu kot rekreativni dejavnosti. Spremembe v načinu življenja ljudi urbanizacija z vse večjim odtujevanjem človeka od narave so po eni strani dale polet planinstvu, vsaj kot množični obliki rekreacije, po drugi strani pa so z množičnim avtomobilizmom, odhajanjem na dopuste, počitniškimi hišicami ali npr. z rekreacijsko kategorijo piknika globoko spremenile »pojmovanje pravega smisla turistike« in izletništvo verjetno še bolj kot v Badjurovih časih potisnile v podrejeno, kljub množičnosti neorganizirano nadomestno rekreativno dejavnost, h kateri se »potencialni planinci« zatekajo, kadar ne morejo v hribe zaradi letnega 119 časa, zdravstvenega stanja, starosti, družinskih razmer (npr. družine z majhnimi otroki), pomanjkanja časa ali zgolj lagodnosti. Meja med planinstvom in izletništvom se seveda ne ravna le po kondicijski zahtevnosti ene in druge dejavnosti niti ni le neka imaginarna plastnica; ta meja temelji na prostoru, v katerem se obe dejavnosti praviloma razvijata. Naš gorski svet lahko upravičeno imenujemo našo »poslednjo divjino«, pro- stor, kjer so sledovi človekove navzočnosti ali njegovega vpliva razmeroma ne- opazni. Tak prostor je mikaven za romantični duh preteklega stoletja, kot »ne- osvojen« pa je bil pomemben tudi za nacionalno prebujanje, saj je bi1l eden glavnih ciljev novoustanovljenega SPD, da bi »ohranili slovensko lice slovenskim goram«. Iz take narave gorskega prostora je planinstvo tudi črpalo svoje osnovne duhovne prvine, ki pa so včasih vodile tudi v elitizem. Za razliko od planinstva se je izletništvo omejilo predvsem na kulturno krajino, to je prostor, kjer so vplivi človekove navzočnosti lahko zanj celo karakteristični, torej ni ničesar več za osvajanje. Zaradi take narave prostora so duhovne prvine izletništva drugačne od tistih, ki jih zasleduje planinstvo. Bistveno za obe dejavnosti je, da se pri obeh človek skuša odtrgati iz vsako- dnevnega okolja in da v stiku z naravo išče zasebnost. V psihologiji okolja je zasebnost definirana kot zahteva posameznika, skupine ali institucije, da odloča o tem, kdaj, kako in do kolike mere bodo informacije o njih posredovane drugim. Zasebnost je torej prostovoljen in začasen umik posameznika iz širše družbe na fizičen ali psihološki način (Westin, 1967, cit. lttelson). Westin nadalje deli zaseb- nost na štiri osnovna stanja glede na njihove funkcije in sicer na samoto kot stanje zasebnosti, v katerem je človek sam in neopazovan. V bistvu gre torej le za vizualno izolacijo. Kaj se v tem stanju dogaja, sta uspešneje opredelila Cher- mayeff in Alexander, ki o samoti govorita kot čudovitem konglomeratu umika, zaupanja vase, razmiš·ljanja in zbranosti (cit. lttelson et al. 1974, str. 155). - Intimnost kot stanje, ki zahteva ne le vidno, ampak tudi vse druge oblike samote. Intimnost je potreba posameznika iz para ali večje skupine (npr. družine), ki išče maksimalne medosebne stike. - Anonimnost kot stanje, v katerem posameznik skuša in zmore doseči, da je v stikih z ljudmi nespoznan in nenadzorovan. - Zadržanost kot stanje, kjer posameznik čuti potrebo, da zase zadrži neke nazore svoje osebnosti iz najbolj osebnih razlogov, tudi v intimnih situacijah. V nekih situacijah in včasih tudi v rekreaciji na prostem, kot so planinstvo, izletništvo ali .Popotništvo (in nekatere druge) vsak človek išče vse od naštetih oblik zasebnosti, vendar v različnem vrstnem redu in z različno intenzivnostjo. Brez dvoma je pri planinstvu že zaradi prostora samota najvažnejša oblika zasebnosti. Anonimnost in intimnost ji sledita glede na socialno situacijo, med- tem ko je zadržanost manj pomembna. Pri izletništvu, ki večji del poteka v kul- turnem prostoru, torej v antitezi gorske divjine, človek ne išče toliko samote, čeprav je tudi ta sestavni del rekreativnega doživetja: na poteh skozi vasi, za- selke, mimo samotnih kmetij v razmeroma pogostih stikih z ljudmi dobiva prven- stveno vlogo anonimnost. Sledijo ji samota, intimnost in zadržanost. številni vzroki, ki vplivajo na ravnanje posameznika (enkratno ali trajno v pla- ninstvu ali izletništvu so pretežno subjektivne narave, vendar nobeden od njih ni tako odločilen, da bi odganjal velik del ljudi (razen morda fizično in zdravstveno stanje zaradi starosti). Najvažnejša razločka med planinstvom in izletništvom ostajata torej v prostoru, v katerem potekata, in doživetju te in druge rekreativne dejavnosti. 120 Razmerje med planinstvom in popotništvom Evropske pešpoti se izrazitih gorskih predelov izogibajo. Komisija za evropske pešpoti Evropske popotniške zveze je na sestanku v Baslu npr. sklenila, naj se pot E-4 po Avstriji, speljana po visokih gorah, ki zahtevajo popolno planinsko opremo, preloži v severnoalpsko predgorje. Težko bi bilo reči, da nekaj sto kilometrov pešpoti ne predstavlja fizičnega napora, ki bi ga ne bilo mogoče enačiti z visokogorsko turo, vendar je povsem jasno, da gre pri gorski turi za čisto specifične napore, opremo, veščino, za spretnost in hitrost, s katero opravimo turo, skratka taka pot je dostopna ožjemu krogu popotnikov, kot bo recimo predalpska, gre pa tudi za različne psihološke momente in cilje prve in druge dejavnosti. Iz istih vzrokov bi bilo v našem popot- ništvu napak iskati vzore v popotništvu ameriške vrste (hiking with pack), ki je v bistvu nadomestek za planinstvo zaradi geografskih razmer (oddaljenost večjih naselij od gora). Ravno v geografiji je treba v prvi vrsti iskati razlago, zakaj je npr. v ZDA popotništvo med 25 najbolj priljubljenimi rekreacijskimi dejavnostmi 18., planinstvo pa zadnje (The Recreation lmperative, str. 201). Podobno si je treba razlagati zakaj evropsko popotništvo prihaja ravno iz negoratih predelov Evrope in zakaj v goratih predelih ostaja privesek planinstva - vsaj v organizacijskem smislu. Situacija je v bistvu enaka tudi v Sloveniji. Planinska društva iz sredogorskih in gričevnih predelov so bila prva, ki so pričela z markiranjem raznih »trans- verzal«. Toda ob močno razviti planinski ideji v klasičnem slovenskem smislu in njeni tradiciji svojo dejavnost še vedno usmerjajo v visoke ture. Tu je tudi treba iskati razlago za dejstvo, da ideja popotništva pri nas ni močneje zaživela že poprej, kljub okrog tridesetim takim potem: cepič in podlaga se nista ujela. Naravi gorskega prostora ustrezata tudi dinamika in način doživljanja pla- ninstva. Redki so opisi gorskih tur, kjer dinamika v pripovedovanju ne bi rasla v bližino vrhu, in to pri opisih odprav v tuja gorstva do poti v naše gore: opisom poti po gozdovih, dolinah in vznožjih gora so odmerjene le skope vrstice, z višino postanejo pripovedi zgovornejše: cilj je vrh. Vrh, klimaks, sestop anti- klimaks. Taka dinamika planinskega doživetja tudi v resnici je. ln pri tem ni nič narobe: človek osvaja vrhove kot simbole najbolj divjega v divjem, zmaga jih in pri tem neredko tudi sebe. V tem je mik in čar planinstva. Popotništvo ubira druge poti: fizična oddaljenost cilja ga tudi duhovno odmika. Cilj sam postaja skorajda enak poti, ki drži do njega. Pot sama je zato mikavnejša in najbrž je prav v tem dejstvu skrit največji izobraževalni potencial popotništva. Glavni razliki med planinstvom in popotništvom sta torej zopet v prostoru, kjer obe dejavnosti potekata, pa seveda v njunih osnovnih psiholoških karakteristikah in ciljih. Razmerje med izletništvom in popotništvom Pri obeh rekreacijskih dejavnostih gre za isti teritorij in v bistvu za iste cilje. Glavna razlika med njim nastopa iz prvin, ki jih v obe dejavnosti prinaša trajanje prve in druge. Medtem ko gre pri odločanju za izlet za hitre, spontane odločitve in razmeroma kratkotrajne, največkrat enodnevne pohode v bližnje, največkrat znane predele z neko točko kot ciljem (govorimo na primer: priljubljena izletniška točka Ljubljančanov), gre pri popotništvu največkrat za zahtevnejšo odločitev za pot v največkrat neznane ali manj znane predele, ki terja večjo pripravo, sicer enako opremo a predvsem več prostora, časa, več denarnih sredstev pa tudi 121 boljšo fizično kondicijo. Cilj je odmaknjen na konec nekaj sto kilometrov dolge poti in pot postaja sama sebi namen. Danes je avtomobil postal pomemben sestavni del izletništva. lzletniku omo- goča sicer večjo gibljivost pri izbiri časa, kraja in trajanja izleta pa tudi pri odlo- čitvah o odhodu na izlet v primeru slabega ali negotovega vremena. Lajša mu nahrbtnik in sploh predstavlja nekakšen >>podaljšan dom«. Izletnik je manj pre· puščen »neznanim« ali negotovim dejavnikom, v izletu je manj tveganja, obenem pa ga avto prisili, da se na vsakem izletu vrača v izhodiščno točko, v najboljšem primeru torej, da dela krožne izlete. Vsega tega pri popotništvu ni: večdnevna ločitev od doma prinaša vanj čisto posebne psihološke momente, ki mu dajejo, poleg fizičnih naporov, posebno draž. Ločitev od doma je vse bolj dokončna, popotuje se tudi v slabem vremenu, popotnik je čisto drugače odvisen od svojega nahrbtnika in svoje iznajdljivosti, od stikov z ljudmi in svoje volje, da bo izbrano pot tudi prehodiL Posebno poglavje popotništva je prenočevanje. Popotnik praviloma zjutraj ne ve, kje in kako bo zvečer prenočeval. Odločil se bo med potjo. Mnogo nočišč je organiziranih po zasebnih domovih, kajti pešpot drži tudi po predelih, kjer pla- ninskih ali drugih turističnih postojank ni. S tako ureditvijo pot na posrečen način dosega dva od svojih ciljev hkrati: ustvarja intenzivnejše stike med ljudmi in uvaja domači turizem v odročnejših krajih. Naslednja značilnost popotništva je kompleksno doživetje prostora. šest lo- čenih izletov z enotedenskimi premori nikdar ni taka kvaliteta doživetja, kot je šestero zaporednih dni na potovanju: iz mozaika nastaja impresija, morda manj natančna v podrobnostih, a bogatejša in nepozabna v svojem končnem rezultatu: »Prehodil sem Slovenijo.<< Popotništvo je posebna šola ljubezni do domovine in njenega spoznavanja. To ni Slovenija mogočnih gorskih vrhov in hrbtov, ampak dežela živih Pohorcev, Savinjčanov, Zasavcev, Dolenjcev, Notranjcev in njihovih malih svetov. če je cilj popotništva kot rekreacijske dejavnosti sprememba vsakodnevnega okolja, bo izkustvo popotništva tem bogatejše, čim radikalnejša bo ločitev od vsakodnevnega okolja, čim trajnejša bo ta ločitev, čim več (razumnega) tveganja in negotovosti prinaša odločitev za potovanje in čim kompleksnejše bo doživetje prepotovanega prostora. Zato so za nekaj lepega, čeprav težko opredeljivega prikrajšani tisti, ki popotujejo na »izletniške obroke«, pot prevečkrat prekinjajo, čeprav jo na koncu vendarle prehodijo. Analiza popotnikov Razmišljanja o naravi popotništva in njegovih razmerjih do sorodnih rekreativ- nih dejavnosti je bila treba podpreti z analizo obiska pešpoti. Analiza naj bi dodala še nekatere elemente, potrebne za opredelitev popotništva kot rekreativne de- javnosti. V ta namen smo analizirali vprašalnike, ki jih morajo po prehojeni poti oddati vsi popotniki, da dobe spominsko značko. Vsak izpolnjeni vprašalnik vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, bivališče, rojstno leto, poklic, začetek in konec popotovanja, število etap, način potovanja in čas potovanja. Ob pregledu izpolnjenih vprašalnikov smo ugotovili, da so v nekaj primerih potovale dvojice ali manjše skupine le s po eno knjižico, tako da je dejansko število popotnikov, ki so pot prehodili, nekaj večje od registriranega. Ugotovljeno je bilo tqdi to, da vsi vprašalniki niso bili izpolnjeni pravilno ali v celoti, kar je 122 t" verjetno posledica začetnih organizacijskih težav. V analizah posameznih kate- gorij podatkov so taki primeri zajeti v rubriki »ni podatkov«. Analiza zajema populacijo popotnikov za obdobje od otvoritve poti l. 1975 do konca leta 1978. Obisk poti Ciglarjevo pešpot »Od Drave do Jadrana« je v obdobju 1975-78 v celoti prehodilo 291 popotnikov. Na posameznih točkah je število vpisov že pre- seglo 500. Znane so 4 ponovitve v nasprotni smeri od prvega prepotovanja. Popotniki hodijo večinoma v smeri sever-jug. Natančnih podatkov o številu popotnikov, ki so jo prehodili v smeri jug-sever, ni. Pot je prehodilo tudi 94 tujcev, pretežno Avstrijcev, vsi drugi so bili Nemci. Obisk po letih prikazuje tabela št. 1. Tabela 1: !tevilo popotnikov 1975-1978 Popotniki domači 1 tuji skupaj Leto 1 1 1 1 število 0/o število % število % 1975 3 1,5 1 1,1 4 ;,3 1976 98 49,7 20 21,3 i18 40,6 1977 29 14,7 30 31,9 59 20,6 1978 51 25,9 28 29,8 79 27,1 ni pod. 16 8,2 15 16,0 31 10,7 Skupaj 197 100 94 100 291 100 Celoten obisk kaže zmerno rast skozi vse obdobje. Moti veliko število neizpol- njenih ustreznih rubrik. Leta 1976 je PD Ljubljana-Matica organiziralo skupinske izlete po pešpoti, ki se jih je udeležilo okrog 60 planincev. Ta skupina je vzrok za visoko število prepotovanj v tem letu. Spol popotnikov Popotništva ni mogoče označiti kot »moške« rekreativna dejavnosti, saj je od vseh popotnikov, ki so doslej pot prehodili skoraj tretjina popotnic. čeprav nimam na razpolago ustreznih podatkov, je po opazovanjih mogoče trditi, da ni mnogo rekreativnih dejavnosti na prostem, kjer bi bil ta odstotek za ženske ugodnejši. Tabela 2: Struktura popotnikov po spolu domači tuji skupaj število 1 % število 1 % število 1 % moški 131 66,5 70 74,5 201 69,1 ženske 66 33,5 24 25,5 90 30,9 Skupaj 197 100 94 100 291 100 123 _,_ 1'\) .j:l. Starostni razred Let 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60--64 65-69 7~74 75-79 ni podat. Skupaj ~ 7 ~ 11 8,4 12 9~ 16 12~ 11 5 8,4 3,8 3 5 2 3 domači 4,6 1,5 1,5 7,6 3,0 1,5 4,6 10 7,6 4 6,1 15 11,4 12 18,2 13 9,9 14 21,2 13 9,9 8 12,1 7 5,3 6 9,1 4 3,1 2 3,0 3 2,3 1 1,5 3 2,3 3 4,6 131 66 Tabela 3: Struktura popotnikov po starosti in spolu skupaj š!.-~-0/o 4 8 12 17 18 12 8 2,0 4,1 6,1 8,6 9,1 6,1 4,1 14 7,1 v 1~ v 1~ ~ 1M 13 ~6 6 ~ 4 2,0 6 3,0 197 o 4 3 4 5 8 9 8 3 5 6 10 2 2 o 70 Popotniki o 5,7 4,3 1,4 5,7 7,1 11,4 12,8 11,4 4,3 7,1 8,6 14,3 2,9 2,9 o 3 2 2 o 4 o 2 5 2 o o 24 tuji 'lo o 12,5 4,2 8,3 8,3 o 16,7 o 4,2 8,3 20,8 4,2 4,2 8,3 o ~~aj 'lo o 7 4 3 6 5 12 o 7,4 11 4,6 14 3,2 13 6,4 20 5,3 12,8 16 13 9 9,6 19 9 9,6 23 5 5,3 16 10 10,6 18 7 7,4 13 11 11,7 14 4 4,3 5 2 o 94 2,1 2 3 201 0,5 5,5 7,0 6,5 10,0 8,0 6,5 9,5 11,4 8,0 9,0 6,5 7,0 2,5 1,0 1,5 domači in tuji 3 4 2 7 4 7 4 13 16 13 7 3 3 o 3 90 3,4 4,5 2,3 7,8 4,5 1,2 7,8 4 15 16 20 24 17 20 u ~ 1U ~ 1~ ~ 1U ~ ~ ~ a4 11 M 8 o 3,4 2 6 291 1,4 5,2 5,5 6,9 8,2 5,8 6,9 7,9 12,4 11 ,o 10,7 6,9 5,8 2,7 0,7 2,1 Na nižji odstotek popotnic vpliva relativna napornost popotništva, zelo ver- jetno pa tudi element »tveganja« oz. »nevarnosti« in nekatere druge sociološke karakteristike ženskega dela populacije, ki jih bomo obravnavali v analizi sta- rostne strukture popotnikov. Zanimiva je primerjava odstotnega deleža popotnic v domačem in tujem delu populacije. Medtem ko je med tujimi popotniki le 22,5% popotnic, jih je med domačimi kar 33,5 %. Te razlike ne gre pripisovati »prednosti domačega terena«, ker podoben, še nižji odstotek (24,2) izkazuje tudi avstrijska analiza 1733 popotnikov za obdobje 1971-75. Vzrok za to bo treba iskati v drugačnem socio-ekonomskem statusu naše žene. Starost popotnikov Popotništvo je v resmc1 »dolgoživa« aktivnost, saj med popotniki v intervalu 70 ,Jet (!) najdemo vse starostne razrede, od šolarjev do upokojencev. Najsta- rejši popotnik je bil star 78 let. Strukturo por;Jotnikov po starosti prikazuje tabela št. 3. Celotna populacija popotnikov je bila zaradi eventualnih kasnejših primerjalnih analiz razdeljena v iste starostne skupine po 5 let, kot jih uporablja naša sta- tistična služba pri popisu prebivalstva. V celoti je glede na starost treba popotnike deliti na dve skupini: otroke do 14 let, ki se za pot ne odločajo sami, in po njej tudi sami ne hodijo (skupaj jih je 6,6 %) in druge. Analiza odstotnih deležev za celotno populacijo sicer pokaže, da je popotništvo zlasti aktivnost kasnejših zrelih let (od 45. do 59. leta). Kar 34% popotnikov spada v to skupino. Podrobnejša anaJiiza posameznih delov populacije pa v tem kaže skladno s fazami človekovega življenjskega cikla znatne odmike oziroma razlike. Delež domačih popotnic je do njihovega 24. leta sorazmerno majhen. Tak ostane tudi v naslednjem 20-letnem intervalu (25-45 let), ko jih moški del do- mače populacije prekosi za več kot štirikrat. To je pač čas, ko večina žensk rojeva in skrbi za otroke (poprečna starost slovenske neveste j~ bila leta 1978 25,2 let). Cim pa se otroci osamosvoje, so žene »proste«, samo tako si je mogoče razlagati, zakaj v najštevilčnejše starostno skupino kot pri celotni popu- laciji (49-59 let) spada kar 51,5% domačih popotnic. Nadaljnja razdelitev je normalna . .Lenski del tuje populacije je za podrobno primerjavo z domačim premajhen, vendar kaže podoben položaj. Med 25. in 40. letom ni nobene popotnice kar v dveh starostnih skupinah, najvišji odstotek nasploh pa dosega starostna skupina 55 do 59 let. Moški del domače populacije kaže izrazito bimodalno distribucijo s konicami v skupini 25 do 29 let (12,2 %) in 45 do 49 let (11 ,4 %). Prvo konico je mogoče razlagati s tem, da se moški poročajo kasneje (poprečna starost slovenskega ženina je 27,1 let) in da se poročajo tem kasneje, čim višja je njihova izobrazba (trajanje študija, vojaška obveznost). Kot bomo videli kasneje, je ravno moški del domačih popotnikov daleč najbolj izobražen. Sledi obdobje med 30. in 45. letom, ko tudi delež domačih popotnikov znatno upade. Tudi za moškega je to čas ustvarjanja družine, materialne eksistence in uveljavljanja pri delu, ki se zaključi nekako okrog 45. leta, ko delež domačih popotnikov spet močno poraste. Največji je med 45. in 59. letom (34,1 %). Distribucija moškega dela tujih popotnikov je nekoliko drugačna. Bimodalnost je le šibko nakazana. Največji delež populacije se pojavlja bolj zgodaj, nekako med 35. in 50. letom (35,6 %). Vzrok temu je verjetno v izobrazbeni strukturi '125 (prevladujejo srednje izobraženi). Ti si praviloma prej ustvarijo družino, materialno eksistenco pa tudi položaj v službi. V primerjavi z odstotkom domačih popotnikov starih nad 65 let (5,4 %) je ustrezni odstotek pri tujih popotnikih zelo visok (20,1 %). Struktura popotnikov po izobrazbi Vprašalnik vsebuje sicer le rubrike »poklic« vendar je pri analizi dejavnosti, kot je popotništvo, očitno, da je poklic kot indikator socialno-ekonomskega položaja posameznika mnogo manj pomemben kot izobrazba. Pok•lic oziroma dohodki so odločilnejši pri udejstvovanju v »elitnih« (modernih) oblikah rekreacije kot je npr. vodno smučanje, ki od posameznika zahtevajo znatne investicije. Pri popotništvu je glavni rekreacijski vir posameznika prosti čas, katerega količina pa z rastočim socialno-ekonomskim statusom prej pada kot raste. Stroški za popotniška opremo so zanemarljivi. Iz vsega povedanega je očitno, da je iz- obrazba mnogo odločilnejši dejavnik pri odločanju za popotništvo. Zato smo poklice, navedene v vprašalnikih grupirali po kategorijah, ki jih uporablja naša statistična služba. Ker je bila natančna opredelitev pri nekaterih poklicih ne- mogoča, smo združili skupine »Osnovna šola«, »Šoila za KV delavce in druge strokovne šole« in »šola za VKV delavce« v eno kategorijo. Poleg teh kategorij smo obdržali še kategorije »Učenec«, »dijak« in »Študent« kot »mobilne navzgor« ter »gospodinja« in »Upokojenec« kot neopredeljive, ker same po sebi še ne nakazujejo stopnje izobrazbe, čeprav je očitno tudi pri upo- kojencih izobrazba pomemben dejavnik. Strukturo popotnikov po izobrazbi prikazuje tabela št. 4. Analiza tabele pokaže, da je delež domačih popotnikov z visoko izobrazbo med vsemi deli populacije najvišji, da pa je v celoti najvišji odstotek popotnikov s srednjo izobrazbo. Vendar so to le relativne števHke: za objektivnejšo oceno tega, katera izobrazbena sku- pina Slovencev se s popotništvom največ ukvarja, smo uporabili »preferenčni indeks«, tj. razmerje med odstotnim deležem neke izobrazbene skupine v popu- laciji domačih popotnikov in odstotnim deležem iste skupine v celotni populaciji Slovenije. Tabela 4: lzobrazbena struktura popotnikov v odstotkih ! Moški ženske ! Dom. tuj. skup. Izobrazba 1 dom. 1 tuji 1 skup. dom. 1 tuji 1 skup, 1 s. tuji 1 s. dom.l skup. fakulteta ali visoka šola 26,6 7,2 19,8 17,2 8,0 14,6 23,5 7,4 18,7 višja šola 7,6 o 5,0 6,2 4,0 5,6 7,1 1 '1 5,2 šola za sred. kader 15,2 35,7 22,3 28,1 24,0 27,0 19,4 32,6 23,7 osnovna šola, šola za KV in VKV delavce 18,9 21,4 19,8 15,6 12,0 14,6 17,9 18,9 18,2 študent 8,4 1,4 5,9 4,7 4,0 4,5 7,1 2,1 5,5 dijak 6,1 4,3 5,4 1,6 8,0 3,4 4,6 5,3 4,8 učenec 7,6 7,2 7,4 4,7 4,0 4,5 6,6 6,3 6,5 upokojenec 9,1 22,9 13,9 14,1 8,0 12,4 10,7 18,9 13,4 gospodinja 7,8 24,0 12,5 2,6 6,3 3,8 ni podatkov 0,1 o 0,5 o 4,0 1 ,1 0,5 1,1 0,7 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 126 Tabela 5: Preferenčni indeksi za glavne izobrazbene skupine domačih popotnikov Skupina 1 'lo v populaciji 1 'lo v celotni 1 dom. popotnike• slov. populaciji Indeks fakulteta ali visoka šola 23,5 1,8 13,05 višja šola 7,1 1 '1 6,45 šola za sred. strok. kadre 26,5 4,9 5,40 osnovna šola šola za KV in VKV delavce 22,5 39,2 0,57 Indeksi kažejo, da je pri nas popotništvo zazdaj domena visokoizobraženih ljudi. Ta ugotovitev se ujema z ugotovitvami sociologije telesne kulture, da se novih dejavnosti vselej oprijemajo najprej višje izobraženi ljudje in da se množič­ nost pojavi šele kasneje. Navsezadnje tak primer predstavlja tudi razvojna pot našega planinstva. Način popotovanja Vprašanje oblikovanja in funkcioniranja skupin, v katerih popotniki hodijo, bi bilo brez dvoma izredno zanimiva tema za študij popotništva z vidika skupinske dinamike. Zal za to potrebnih podatkov ni in tudi sicer bi taka študija presegala okvir tega sestavka. Zato se bomo omejili le na analizo podatkov, ki jih prikazuje tabela 6. Tabela 6: Način popotovanja Način Vsi skupaj 'lo sam 13,7 10,6 12,8 v dvoje 22,3 45,2 29,7 z družino 3,6 7,5 4,8 v manjši skupini 24,9 31,2 26,9 v org. skupini 28,4 19,3 ni podatkov 7,1 5,4 6,6 Skupaj 100 100 100 Prikazani odstotki prikazujejo, kolikšen delež posameznikov je potoval na do- ločen način, ne pa dejansko število »Solo« potovanj, potovanj v dvoje, v manjši skupini itd., ki bi bilo zanimivejše. Taka analiza bi namreč pokazala drugačen vrstni red: najbolj priljubljena oblika slejkoprej ostaja »V dvoje« (43 popotovanj), pri čemer ne gre le za pare različnih spolov. Medsebojna odvisnost med popoto- vanjem namreč ustvarja neke medosebne napetosti, ki se z večjim številom popotnikov v skupini le stopnjujejo. Zato je dvojica s stališča popotništva očitno najprimernejša. Druga oblika bi bila »soJo,, popotovanja, ki omenjene napetosti seveda eliminirajo, hkrati pa vzpostavljajo boljše pogoje za popolno anonimnost v psihološkem smislu. Manjše skupine bi bile tretje: četudi bi taka skupina v po- 127 prečju štela le 3 potnike, bi pri 78 popotnikih, ki so popotovali na ta način, to še vedno pomenilo le 26 popotovanj, čeprav po opazovanjih lahko sklepamo, da so take skupine večje. Nekoliko preseneča izredno nizek odstotek popotovanj »z družino" (4,8 %). ki kaže, da naše popotništvo ni družinska dejavnost. Vzroke za to je treba iskati v drugih karakteristikah popotniške populacije. Leta 1976 je PD Ljubljana-matica organiziralo popotovanje večje skupine planincev (56). Potovali so v več etapah samo ob nedeljah in se vsakokrat z avtobusom vračali na končno točko prejšnje etape. To je bila propagandna akcija za popotništvo, ki pa očitno ni dosegla svojega namena: rast obiska se v naslednjih letih ni ustrezno povečala. Vseka- kor naj bi takih množičnih popotovanj v bodoče praviloma ne ponavljali: niso namreč v skladu z osnovnimi idejami popotništva, drug problem pa bi utegnile predstavljati tudi omejene prenočitvene možnosti v nekaterih krajih, če naj bi ti pohodi imeli manj etap. C::as popotovanja Cas potovanja, v katerem se popotniki odpravljajo na pot, vpliva na način popotovanja zlasti pa na število etap (prekinitev). Tabela 7. C::as potovanja Cas Skupaj % konec tedna 48,5 33,0 dopust 31,3 79,6 46,7 oboje 5,6 3,2 4,8 ni podatkov 14,6 17,2 15,5 Skupaj 100 100 100 Povsem logično je, da se je skoraj 80% tujcev odpravilo na pot v letnem dopustu, medtem ko domači popotniki zaradi bližine poti raje hodijo ob koncu tedna. Kljub temu je zanimivo, da se je kar 31 % domačih popotnikov odločilo za letovanje na pešpoti, kljub še vedno »obveznemu« .letovanju na morju in/ali v hribih. Manjši del popotnikov je popotoval v obeh časih. število etap število etap oziroma prekinitev odločno vpliva na kakovost in celovitost popot- niškega doživetja. Zato je verjetno tudi najboljši razmejitveni kazalec med popot- ništvom in izletništvom. Analiza gornje tabele kaže, da tujci večinoma popotujejo v eni etapi, medtem ko je pri domačih popotnikih disperzija odločno prevelika. Temu je vsaj delno vzrok tudi omenjena organizirana skupina. Domači popotniki popotništvo očitno še vedno dojemaj.o le kot obiko izletništva. Da bi stanje spremenili, bi morda lahko uvedli zlato popotniško značko za prepotovanje v eni etapi, srebrno za 2-5 etap in bronasto za več kot 5 etap. S tem bi tudi opozorili na vrednote popotništva. 128 Tabela 8. !tevilo etap Stevilo Skupaj etap 'lo 1 19,0 70,7 31,8 10 3,5 3,4 2 7,5 5,4 6,8 11 2,5 1,7 3 7,5 3,3 6,2 12 6,5 5,2 4 7,5 5,2 13 7,0 4,8 5 3,0 2,1 14 4,5 3,1 6 5,5 1,1 4,1 15 0,5 0,3 7 4,0 3,4 16 8 5,5 3,8 17 0,5 0,3 9 6,5 6,2 ni pod. 9,0 19,6 11,6 Trajanje potovanja Trajanje potovanja je bilo mogoče določiti le pri popotnikih, ki so okrog 260 km dolgo pot prehodili brez prekinitve, tj. v eni etapi. Ta podatek posredno pokaže, koliko popotniki jemljejo pot bolj kot kondicijsko preizkušnjo oziroma kot resnično popotniška doživetje, ko si vzamejo čas, da si kraje, skozi katere hodijo, tudi ogledajo in jih vsaj malo spoznajo. Tabela 9. Trajanje prepotovanj v eni etapi Dni 5-6 5.4 7-8 24,3 9-10 37,8 11-12 16,2 13--14 8,1 15-16 8,1 Skupaj 100 9,1 50,0 31,8 7,6 1,5 100 Skupaj 'lo 1,9 14,6 45,6 26,2 7,8 3,9 100 Tabela kaže, da so domači popotniki sicer »bolj hitri«, da pa večina (tako kot tujih in vseh skupaj) pot le prehodi v 9-10 dneh, kar pomeni poprečpo okrog 28 km na dan. Podobni so tudi podatki za popotnike v Avstriji. To je vsekakor dovolj zmeren tempo v kondicijskem in v izobraževalnem pogledu. Prenočevanje Eden od ci·ljev popotništva je tudi zbliževanje med ljudmi. Ti stiki so običajno najdaljši in najintenzivnejši prav v krajih, kjer popotniki prenočujejo. Zato je tudi pomembno, kako je prenočevanje za popotnike organizirano in zlasti - kje. čim bolj domače je okolje, tem prijetnejše je prenočevanje. Od 41 prenočitvenih postojank vzdolž poti so 3 hoteli, 4 gozdarske koče, 8 planinskih koč, 12 domačij in 14 pretežno manjših gostiln in restavracij. čeprav bo organizacijo nočitev treba še zboljšati (zlasti zgostiti), je verjetno obstoječa razdelitev nočišč idealna in bi jo bilo treba ohraniti. 129 Opredelitev popotništva Zaključek zahteva vsaj poskus opredelitve popotništva kot rekreacijske dejav- nosti, ki zadovoljuje človekove duhovne, socialne in kondicijske potrebe. Ta opredelitev ne more biti ne popolna ne dokončna. Izpopolnjeval jo bo razvoj popotništva in vsi, ki jim je ta plemenita oblika obnavljanja človekovih psihičnih in fizičnih moči pri srcu. Prostor, v katerem se popotništvo razvija Po svojem izvoru in svoji naravi se popotništvo omejuje na kulturno krajino tj. prostor, ki mu je dalo pečat človekovo delo. V tem je sorodno izletništvu in v tem se razlikuje od planinstva, kjer človek išče »poslednjo divjino« - in sebe v njej. Osnovna fizična dimenzija, ki pa popotništvu daje tudi duhovne dimenzije, ni višina ampak daljava. Za razliko od planinstva, kjer je cilj vrh, zaradi daljave in odmaknjenega končnega dlja postaja cilj že pot sama. V tem je osnovni razloček med dinamiko popotniškega in planinskega doživetja. Nedoločen cilj, desetine kilometrov dolge etape, daljša ločitev od vsakdanjega socialnega okolja, elementi negotovosti in zmernega tveganja ločijo popotništvo od izletništva. če je estetika naravnega okolja duhovno povezovanja oblike in vsebine (Tho- masius, 1974), potem je estetika kulturne krajine še toliko zahtevnejša. Razgledi po kulturni krajini se morda ne morejo meriti z divjeromantično enkratnostjo gorskih panoram, kjer človeka ni čutiti, zato pa ob pestrosti naše dežele silijo k večnemu zakaj, od njega pa želijo vedeti več o naravi, zgodovini, razvoju krajine in o človekovi kulturi v njej. :želja po znanju, četudi ne po formalni izobrazbi, je živa v vsakem človeku. !'ljeno zadovoljevanje je lahko in bi celo moralo biti del takih oblik rekreacije, kot je popotništvo. Tu je skrit izobraževalni potencial popotništva. V naravi človek išče zasebnost. V planinah predvsem samoto, izletnik in popot- nik pa iščeta predvsem anonimnost, le da jo popotnik najde več in popolnejšo. Anonimnost je usmerjena v stike z ljudmi in v teh stikih se popotnik lahko brez škode projicira drugačen, kakršen je v svojem vsakodnevnem okolju. V tem smislu anonimnost podira pregrade med ljudmi. Iz sfere vsakodnevnega popotnik pre- haja v sfero občečloveškega in v tem prehodu utegne biti velika humanistična vrednost popotništva. Svojo domovino lahko ljubi le, kdor jo pozna. Ni boljšega načina kako jo spoznati, kot prepotovati jo na najbolj prvobitno človeški način peš. ~ele takrat se človek v resnici zave vseh dimenzij svoje domovine, in ne le fizičnih. V svojih začetkih je imelo s;lovensko planinstvo izrazit narodno obramben značaj. Takrat je bilo to potrebno. Sodobno popotništvo pa naj bi utiralo pota med narodi brez meja. V tem je njegova globoka humanistična vloga. Fizični napor, ki ga predstavlja 260 km dolga Ciglarjeva pešpot, je kot izziv prav gotovo eden pogostih vzrokov, da se ljudje odločajo za popotništvo, še posebej, če upošte- vamo, da je med popotniki mnogo takih, ki se vračajo k rekreaciji na prostem ali se tudi poslavljajo od nje. Z vsemi elementi gibanja po manj znanem terenu, (vzdržljivost, orientacija, iznajdljivost itd.) je popo'tništvo tudi odlična preizkušnja sposobnosti za SLO. Kot rekreacijska dejavnost, ki v kondicijskemu pogledu temelji na hoji, popotništvo v duhu družbenega dogovora o hoji, o hoji in teku na smučeh dobiva tudi splošno družbeno verifikacijo. Ob pomanjkanju ustreznih podatkov za druge naše pešpoti je vzorec 291 popotnikov po Ciglarjevi pešpoti dovolj reprezentativen, da njegova obdelava omogoča an.alizo naših popotnikov in našega popotništva. 130 število popotovanj zmerno in vztrajno raste. Obstoječa organiziranost nočitev in opremljenost poti bi zlahka prenesla nekajkrat večji obisk (od leta 1975 do 1978 je bilo na posameznih točkah že čez 500 vpisov, leta 1978, 79 prepotovanj). Popotništvo ni »moška« rekreacija: med domačimi popotniki je tretjina žensk kar je vsekakor ugoden odstotek, primerljiv s katerokoli sorodno dejavnostjo in znatno višji od deleža popotnic med tujimi popotniki. Povzetek Popotništvo je »dolgoživa« rekreativna dejavnost z izredno široko starostno amplitudp 70 let. Popotništvo je rekreativna dejavnost kasnejših zrelih let. Največji je delež popotnikov med 45. in 60. letom. Kot tako je torej popotništvo odlično sredstvo za ohranjanje človekovih fizičnih in psihičnih sposobnosti. Ana- liza starostne strukture popotnikov jasno nakazuje faze življenjskih ciklov. Po iz- obrazben! strukturi je popotništvo rekreativna dejavnost visoko izobraženih. V tem se naši popotniki razlikujejo od tujih (npr. avstrijskih), med katerimi prevladujejo tisti s srednjo izobrazbo. Ta pojav je tipičen za nove rekreativne dejavnosti. Mogoče ga je opaziti tudi v začetkih našega planinstva. Od načinov popotovanja je najbolj priljubljeno popotovanje v dvoje. Slede »Solo« popotovanja in popotovanja v majhnih skupinah. Popotovanja v večjih organiziranih skupinah zlasti z več prekinitvami so praviloma nezaželena, ker niso v skladu z osnovnimi elementi in cilji popotništva. Ne dosegajo propagand- nega učinka in so tudi neizvedljiva zaradi omejenih nočitvenih kapacitet na poti sami. Domači popotniki največ popotujejo ob koncu tedna, vendar se jih že skoraj tretjina odloča za popotovanje kot obliko letovanja. Od časa popotovanja (dopust, konec tedna) je odvisno tudi število etap. številnejše prekinitve ne- ugodno vplivajo na celovitost doživetja. Popotniki, ki pot prehodijo v eni etapi (med našimi jih je petina, med tujimi pa štiri petine), zanjo največkrat potrebujejo 9-iO dni. To pomeni, da prehodijo okrog 28 km na dan. Tak tempo ni naporen in dopušča opazovanje in spoznavanje prostora, skozi katerega hodijo. Organizacija prenočišč je s stališča pospeševanja stikov med ljudmi ustrezna. Na poti je možno prenočevati tudi na domačijah. Mrežo prenočišč bo v bodoče treba zgostiti in kar se da povečati delež prenočišč pri zasebnikih (kmečki turizem!). Pogled naprej Popotništvo je rekreativna dejavnost, ki poleg svojih specifičnih elementov združuje tudi elemente planinstva in izletništva. Ta opredelitev je dokaj jasna. Manj pa je jasno kdo so popotniki: čistih popotnikov pri nas nimamo in jih ver- jetno še dolgo ne bomo imeli. Popotniki bodo slej ko prej ostajali ali planinci all neorganizirani izletniki. Pri snovanju razvoja torej ne smemo računati s stalno populacijo čistih popotnikov, kar izvira že iz narave dejavnosti in objektivnih možnosti za fizični razvoj popotništva v Sloveniji. Vsak planinec naj bi se vsaj enkrat v življenju povzpel na Triglav. Naj tudi pri razvoju našega popotništva obvelja geslo: vsak Sllovenec naj bi vsaj enkrat v življenju prehodil Slovenijo po dolgem in počez! Morda bi bilo še lepše, če bi jo trikrat: prvič kot mladenič, drugič kot zrel mož z družino in zadnjič v letih, ki mu bodo to še dopuščala. Krog bo sklenjen. Nadalje in čisto realne možnosti širjenja in poglabljanja popotništva pri nas lahko gledamo tudi v popotovanjih zunaj Slovenije, po Jugoslaviji in tudi po inozemstvu. Prve skupine naših popotnikov že odhajajo na avstrijski del E-6. Vsejugoslovanske pešpoti še nimamo. 131 Nalog ne manjka, a niso neizvedljive. Brez pretiranega optimizma lahko že v današnjih skromnih začetkih upamo, da smo Slovenci s popotništvom dobili ple- menito obliko množične rekreacije, ki ne bo le most med ljudmi, ampak tudi med narodi. Mag. Boštjan Anko Literatura Tuma, dr. Henrik: »Pomen in razvoj alpinizma«, Založba Turistični klub Skala, Ljubljana. Kmecl, Marko 1978: »Cilji in smeri razvoja slovenskega popotništva«, mnscr., referat na srečanju popot- nikov v Postojni, oktobra 1979. lttelson, W. H. et sl., 1974: "An Introduction to Environmental Psychology", Holt, Rlnehart and Winston, New York. 1974: The Recrealion lmperalive, U. S. Government Printing Office, Washington. Thomas/us, H., 1974; ,.Wald, Landeskultur und Gesellschaft", Theodor Steinkopff, Dresden. UDK 634.0.232.329.6(497.12) DOMACE IZKUSNJE S PAPERPOT SADIKAMI 1. Nekaj splošnih podatkov o kontejnerskih sadikah Zaradi visokih stroškov obnove, ki je vezana na velik delež živega dela in zaradi težnje po racionalizaciji je umetna obnova krenila v gospodarsko razvitih državah v dve smeri: uporaba manjšega števila močnejših in kvalitetnih sadik Priprava tal za pogozdovanje s kontejnerskimi sadikami na objektu Dolsko. Uporabljen je bil herbicid Krenite (sept 1978). Foto L Eleršek 132 po hektarju in uporaba večjega števila manjših, cenejših kontejnerskih sadik po hektarju, katerih proizvodnja je močno mehanizirana, praviloma pa tudi sama sadnja. Veliko uporabo kontejnerskih sadik imajo v Kanadi (Ontario tube, Walter- Bulets) in v skandinavskih deželah (Paperpot sistem, Multitopfsystem, Nisula sa- dike). V Jugoslaviji uporabljamo kontejnerske sadike šele v zadnjem času. Raz- vili smo 'lastne kontejnerje (Jugosad, Bosnaplast), veliko pa uporabljamo tudi uvožene lončke sistema Paperpot, katerih polnjenje s substratom in setev pote- kata po tovarniško izdelanem »tekočem traku« (iz Finske uvaža lntercommerce - Umag). V Makedoniji so pridelali po tem sistemu od l. 1974 do l. 1977 13 mio sadik, na Finskem pa samo l. 1970 kar 40 mio sadik iglavcev. »Paperpot« sistem prihaja iz Japonske, kjer so ga že l. 1960 uporabljali za pridelovanje sadik sladkorne pese. Spada med skupinske kontejnerje, saj so šesterokotni lončki brez dna iz plastificiranega papirja, zlepljeni z vodotopnim lepilom v nekakšno satovje. Višina lončka je med 5-13 cm, premer med 2-15 cm. Polnjenje lončkov s substratom in setev se navadno opravita s strojem, ki ima kapaciteto 100-1500 lenčkov na uro na delavca, odvisno od velikosti lončkov. Pridelovanje sadik traja od nekaj mesecev do dveh let, v toplejših krajih na prostem, v hladnejših v rastlinjaku. V gozdu sade sadike z rovnico, s sadilno cevjo (Potiputki, 1500-3000 sadik na dan) ali s traktorskim priključkom. 2. Potek poskusa 2.0 Uvod Množična uporaba kontejnerskih sadik v skandinavskih deželah in dobre izkušnje z njimi v Makedoniji so nas vodile v odločitev, da preizkusimo enoletne in dvoletna kontejnerske sadike iglavcev v naših razmerah v manjših poskusnih nasadih, kjer moremo spremljati rast sadik še nekaj let po sadnji. Tu moremo preveriti tudi teoretično postavljene prednosti in slabosti glede na konkretno rastišče. Zagovorniki kontejnerskih sadik (za katerimi stoje včasih tudi proizva- jalci opreme) navajajo: kontejnerska sadnja in proizvodnja sadik je hitrejša in zato cenejša, po sadnji propade manj sadik, sadimo lahko skozi vse leto (bolje izkoriščena delovna sila), korenine se pri sadnji ne poškodujejo. Zagovorniki klasičnih sadik pa trde: sadike v majhnih kontejnerjih so za rastišča z bujno vegetacijo premajhne, sadike v velikih kontejnerjih pa predrage. Dražji so tudi prevozi, ker prevažamo v gozd poleg sadik še embalažo in substrat (zemljo) iz gozda pa prazno embalažo. Upoštevaje slabosti kontejnerskih sadik smo se odločili, da zasadimo po- skusno ploskev na opuščenem travniku, kjer je konkurenca naravne vegetacije zmernejša. Za primerjavo tej ploskvi pa smo izbrali še poskusno ploskev v gozdu. 2.1 Pridelovanje sadik Vzgoje sadik smo se lotili spomladi l. 1978 v rastlinjaku v lončkih Paperpot (s setvijo in s sadnjo enoletnih mladic), nekaj sadik pa smo vzgojili še v plastičnih jogurtovih kozarčkih s preluknjanim dnom. Drugi kontejnerji nam žal niso bili dosegljivi v zadostni količini. Kot substrat smo uporabljali čisto šoto, deloma pa šoto pomešano s peskom in gozdno prstjo. Sejali smo smreko, r. bor in duglazijo. Temperatura v rastlinja ku je bila v poprečju za 2,9° C višja od zunanje tempe- rature, kar je ugodno vplivalo na kalitev semena. Rast mladic v rastlinjaku naj bi bila v prvem letu za okoli 50% večja od rasti mladic na prostem (Lokvenc), 133 vendar pri lastni vzgoji sadik v rastlinjaku tega rezultata nismo dosegli. Vzroka sta bila: slabo prezračevanje in slabše prehranjevanje po nepreverjenem receptu. Sadike smreke so jeseni dosegle višino do 6 cm in sadike r. bora do 8 cm. 2.2 Poskusni objekti Dva poskusna nasada smo zasadili na opuščenem travniku (Belo in Brdo) in enega v gozdu (Dolsko). Del sadik smo posadili jeseni leta 1978 in spomladi leta 1979 pred vegetacijo, del pa med vegetacijo leta 1979. Nasad Belo je nad vasjo Belo pri Katarini v Polhograjskih dolomitih na opušče­ nem travniku. Nasad ima južno ekspozicijo, nagib 20-30°. Značilna so plitva, suha tla. Geo1loška podlaga je dolomit. N. v. je 700 m. Skupaj je posajenih 211 sadik r. bora v jame izkopane z ravnico. Uporabili smo tudi dveletne klasične sadike r. bora za primerjavo kontejnerskim sadikam. Nasad Brdo je pri vasi Brdo pri Ihanu na opuščenem travniku na robu gozda (senca v popoldanskem času). Tla so srednje globoka do globoka in sveža. Geološka podlaga so peščenjaki. N. v. je 360m, nagib 15-20°. V objektu je posa- jenih skupaj 713 kontejnerskih sadik smreke, r. bora in z. duglazije v jame izko- pane z ravnico. Nasad Dolsko je na jasi v borovem gozdu med naseljem Dolsko in Križevska vas na n. v. 400 m. Ima južno ekspozicijo 20-30°. Tla so srednje globoka, gea- 134 Smrekova Paperpot sadika na poskusni ploskvi Brdo šest mesecev po sadnji (maja 1979). Foto L. Eleršek loška podlaga so peščenjaki. Jasa je bila močno zaraščena z orlovo praprotjo, zaradi česar smo se odločili za pripravo tal s herbicidom Krenite v jesenskem času pred zaključkom vegetacije. Ta vrsta priprave tal je bila uspešna, saj ob- žetev v naslednjem letu skoraj ni bila potrebna. Poleti l. 1979 smo osnovali nasad z 201 Paperpot sadikami r. bora, katere smo posadili v jamice izkopane z rov- nico, poleg tega pa smo posadili še 20 enakih sadik v zasek. 3. Prve ugotovitve Jeseni 197"9 smo opravili meritve višin in ugotavljali izpade pri vseh 1125 posajenih sadikah v treh nasadih. Beležili smo različne drevesne vrste posa- jenih sadik, vrsto in tip kontejnerja, substrat, čas saditve in rastišče. Meritve so prikazane v tabeli in diagramu ter dajejo zadovoljive podatke o priraščanju in izpadih za nasad Brdo in Dolsko. Manj uspešna pa je bila sadnja v nasadu Belo zaradi spomladanske suše, plitvih tal in južne ekspozicije tega nasada. Podatki o sadikah v poskusnih nasadih (meritve 17. 9. 1979) Nasad »Belo« r.bo 2+0 r.bo 1+0 r.bo 1'h+O r.bo 11h+O Nasad »Brdo« srn 2+0 srn 1'/,+0 srn 1'h+O r.bo 2+0 r.bo 1+0 r.bo 1'h+O z.du 1'h+O z.du 1'/,+0 Nasad •Dolsko« r.bo 1'h+O Opombe: klasična sad. Paperpot 121 Paperpot 175 iz jogurt l. 200 Paperpot 175 iz jogurt l. 200 Paperpot- 121 Paperpot 175 Paperpot 121 Paperpot- 121 iz jogurt l. 200 Paperpot 175 Paperpot 121 30. 10. 78 30. 10. 78 19. 6. 79 19. 6. 79 22. 9. 78 25. 5. 79 22. 6. 79 22. 9. 78 22. 9. 78 25. 5. 79 25. 5. 79 22. 6. 79 27. 6. 79 60 60 73 18 211 50 34 280 50 50 52 17 180 713 201 Skupaj v nasadih vseh sadik 1125 Skupaj v nasadih kontejnerskih sadik 1065 .r: :;;; "' E c:: "' "' "O .!!e, -"' o .2! ~ "' oo- ~ .<:: E -~1 ~: >Q)() >>L ~~ c:: a...c >·- 11,8 17,9 6,1- 52 4,4 9,9 5,5-125 3,8 8,3 4,5-117 4,2 9,0 4,8-114 7,5 14,6 7,1-95 2,9 7,5 4,6--158 3,3 7,7 4,4-133 7,1 16,4 9,3-132 5,1 11 ,O 5,9-115 3,5 9,5 6,0-175 7,1 15,1 8,0-112 5,4 10,6 5,2- 97 2,9 6,3 3,4-121 1. Lončki Paperpot z vsebino imajo oznako BH 508, višino 7,5 cm in širino 5,0 cm 2. Lončki Paperpot z vsebino imajo oznako BH 608, višino 7,5 cm in širino 6,0 cm 3. Jogurt lončki, vsebine 200 so visoki 8 cm in imajo srednji premer 6 cm 4. Sadike so bile sajene v času majske suše ·c- "O 33 47 27 6 10 5 3 5 o o 6 2 5 "' .D E o a. o 1. 2, 3. 4. 4. 4. Izpad Paperpot sadik v nasadu Belo znaša v jesenski sadnji 47 %, 33% pri jesenski sadnji klasičnih sadik, 27% pri poletni sadnji Paperpot sadik in 6% v poletni sadnji sadik iz jogurtnega lončka. Iz tega velikega izpada lahko sklepamo, da majhne Paperpot sadike niso kos ekstremno slabim pogojem v tem nasadu. 135 Višinski prirastek Paperpot sadik jesenske sadnje znaša 5,5 cm (125% višine ob sadnji), klasičnih sadik pa 6,1 (52% višine ob sadnji). Izpad sadik v nasadu Brdo je med jeseni posajenimi sadikami 0-10%, v majski sad nji (v času suše) 0-6% in v poletni sadnji 2-3 %. V poprečju znaša izpad pri 713 posajenih sadikah le 3,1 %. Presenetljivo nizek je izpad sadnje, ki Grafični prikaz poprečnih višin, višinskega prirastka in izpada kontejnerskih in klasičnih sadik na poskusnih ploskvah Belo, IBrdo in Dolsko. Odstotek letnega prirastka je vpisan ob višini . . v. VIS !na vem 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 izpad V% 90 80 70 60 50 40 30 20 10 52% .·.·.· •. ·.· ~ .. ::::::::::::: ::~ .·:-:·:·:·:·:·:·:· 1~5% ~~!li!:i~.i!l!i·~· :~t.: ::.: ·.=: ~.: ~: .:. ~: ==.· ;_·. :.~ ~: ::.:::: ~:. :.:: ::.;:~ :.· .. ~: . ~ . :. : J : ~: • " . . ~ :=.==·.::::. ':·.· ;=·==·.·.: ·.·:. ·==·::·.~.::··=== .. 95% 102% 114o/o 1 .;:·::;::::_·::_~. ·:=:··:_·:.:::_~:::::.·:.=·· ·~.·=·::~.~:::·::::~::·:.:~:.::::, ::·:···.::·. " : . ·. I~~~I!~~~~:: :(ff}~~ ::~:~:::::::=::::N: L-.....-c;-;". .. ·······- ..... """' -·····#·· A B c D A Kasične sad. r. bo 2+0, posajene jeseni 1978 v nasadu Belo B Paperpot sad. r. bo 1 +O, posajene jeseni 1978 v nasadu Belo E C Sad. r. bo iz jogurt lončka 11/2+0, posajene junija 1979 v nasadu Belo D Paperpot sad. sm 2 +O, posajene jeseni 1978 v nasadu Brdo E Paperpot sad. z. du 11!2 +O, posajene junija 1979 v nasadu Brdo F Paperpot sad. r. bo 11/2+0, posajene junija 1979 v nasadu Dolsko 136 F viŠina jes.1979 121% v iŠ ina jes.197A izpad Sadika z. duglazije v Pa- perpot kontejnerju. Foto L. Eleršek je bila 25. maja (med vegetacijo), ko je bila daljša suša. Majske padavine v l. 1979 znašale le 31 mm (1.-10. V., 24,6 mm; 10.-20. V., 4,8 mm; 20.-31. V., 1,5 mm; 1.-10. VI., 25,3 mm; 10.-20. VI., 89,0 mm padavin za meteorološko postajo Ljubljana - Bežigrad. V dekadnem agrometeorološkem poročilu l. junijske dekade še piše: »Pri mladem sadnem drevju je zaradi suše odpadlo precej plodov, posebno v mladih nasadih. Travniki so po košnji sena popolnoma porjaveli. Ruša bo začela zeleneti šele po obilnem dežju .. ·" Majske padavine za desetletno poprečje 1966/75 pa so znašale 123 mm. Pred pogozdovanjem smo kontejnerske sadike močneje zalili, kar je pri saditvi med vegetacijo nujno, da se zniža izpad. Poprečni višinski prirastek (eno in dvoletne) smreke je znašal 4,5 do 7,1 cm, r. bora 5,9 in 9,3 cm in z. dugla- zije 5,5 cm. V nasadu Dolsko, kjer smo že jeseni uničili bujno orlovo praprot s herbici- dom in tako pripravili teren za majhne Paperpot sadike, je znašal izpad 5% pri sadikah poletne sadnje, ki so bile sajene v jamice (z ravnico), pri sadikah posa- jenih v zasek pa 35 %. Letni prirastek sadik je znašal 3,4 cm. 4. Zaključek Prve izkušnje s sadnjo majhnih kontejnerskih sadik kažejo, da je uporaba teh sadik smiselna na določenih rastiščih tudi pri nas. Take sadike so se pokazale kot neprimerne na izrazito suhem rastišču, na ostalih rastiščih, predvsem kjer jih taina vegetacja ne ogroža pa so se dobro izkazale. če primerjamo poprečni i37 prirastek smrekovih Paperpot sadik (2+0) iz nasada Brdo, ki znaša 7,1 cm (izpad iQ%) s poprečnim prirastkom istočasno posajenih smrekovih klasičnih sadik (2+ 2) v nasadu k. o. Trzin, ki znaša 4,3 cm (izpad 47 %) in v k. o. Mozelj, kjer znaša prirastek 6,7 cm (izpad 4 %) vidimo, da je rast klasičnih sadil< prvo leto po sadnji zaradi presaditvenega šoka močno zavrta, kar pa ni opazno pri kontejnerskih sadikah. Zelo pomembno je tudi, da pri sadnji kontejnerskih sadik ne nastopi deformacija korenin, katero lahko pri sadnji klasičnih sa- dik v naši praksi večkrat ugotovimo. Znane pa so deformacije korenin z. dugla- zije vzgojene v neprimernih kontejnerjih, ali pri kontejnerski vzgoji, ki je daljša od dveh vegetacij (German). Poprečni izpad v nasadu k. o. Brdo, kjer je bila sadnja opravljena z ravnico znaša le 3,1 %, vendar je treba priznati, da bi bil pri hitrejši sadnji s sadilno cevjo izpad občutno večji. če gledamo na setev v gozdu kot na umetno obnovo, ki je bližja naravni obnovi kot pogozdovanje, pa lahko smatramo pogozdovanje s kontejnerskimi sadikami za vmesni člen med obnovo s setvijo in obnovo s klasičnim pogozdo- vanjem. Manjše (mlajše) sadike so manj podvržene slabim vplivom večletne vzgoje v drevesnic! in tudi slabim vplivom površne saditve v gozdu. Vendar je število sadik na enoto površine večje pri uporabi manjših sadik, kar je biološko pozitivno in ekonomsko negativno. Naša analiza sadnje s kontejnerskimi sadi· kami pa žal ne zajema ekonomskih kazalcev, ki so navadno pri pogozdovanju odločujoči. Lado Eleršek, dipl. inž. goz. Literatura Arsovski, M., Levkova, P., Popovski, P., Stanovski, 8.: Simpozijum o primeni sistema u proizvodnji šumskih sadnica pri modernem tehnološkem procesu pošumljavanja, Skopje, 3. in 4. nov. 1977, referati. 8aufe, H.: Grundlagen der Forstpflanzenernahrung und -dOngung, Forstpflanzen-Forstzamen, Nr. 2; 1978, Westerwald. Dolinar-Lešnik. H.: Dekadno agrometeorološko poročilo, Meteorološki zavod SR Slovenije, 1979, Ljubljana Elersek, L: Pridelovanje gozdnih sadik v lončkih (kontejnerjih), Gozdarski vestnik, 3; 1978, Ljubljana. German, J.: Wurzeldeformalionen an jungen Duglasien aus Container-Anzucht, Allgemeine Forst- zeitschrift, Nr. 37, 1079, Munchen. HDss, J., Muhle, 0.: Containerpflanzen fOr die Forstwirtschaft, Holz-Zentralblatt, Nr. 56, 61, 65, 122, 128, 137, 146; 1974, Stuttgart. Huss, J.: Containerpflanzen: Eine wichlige Neuentwicklung fOr die Forstwirtschaft?, Forstarhiv, Nr. 3, 5. 1976, Hannover. Lasse, E.: DOngungstechnik bel der Forstpflanzenzucht in Gewachshaus, Allgemeine Forstzeitschrift, Nr. 15; 1978, Munchen. Lokvenc, T.: Vpliv prostfedi na rus! obalenych semenačkll lesnih dfevin, Prace vulhm, 52, 1978, Zbrasl a-Strnady. Polfansclli!tz, J.: Neue Erkentnisse zum Wachstum von Forstpflanzen, Allgemeine Forstzeitschrift, Nr. 9, 10; 1978, Munchen. Stein, W. 1., Owston, P. W.: Containerized Sedlings in Western Reforesstation. Journal of Forestry, No. 9, 1977. Veselinovič, N., Kitič, D., Markovič, D., Smit, S., Sekulič, 8., Marinkovič, N.: Prvi rezultati pošumljavanja sadnicama sa baliranim kore01om na području Preduzeča za gazdovanje šumama »Bo- ranja«, peg on Valjevo, šumarstvo, No. 1; 1980, Beograd. 138 SESTANEK SEKCIJE ZA PRIDOBIVANJE LESA PRI ZšFIJ IN MEDNARODNI SiMPOZIJ V OKVIRU PROJEKTA SEV (8.-12. 10. 1979) V tednu od 8. do 12. oktobra sta v Sloveniji potekali dve pomembni strokovni prireditvi s področja pridobivanja lesa, ena v zveznem in druga v mednarodnem merilu. Gre za redno letno konferenco Sekcije za pridobivanje lesa pri Zajednici šumarskih fakulteta i instituta za šumarstvo i preradu drveta SFRJ ter mednarodni simpozij po projektu SEV-a - Kompleksna izraba lesne surovine. Organizator obeh prireditev je bi,J Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v sodelovanju z gozdnotehniško študijsko enoto VTOZD za gozdarstvo. Odločil se je za sočasno in delno združeno izpeljavo sestanka Sekcije in med- narodnega simpozija. To je bilo racionalneje glede stroškov in časovnega angaži- ranja sodelavcev z Inštituta, fakultete in operative ter strokovnjakov z drugih fakultet in inštitutov v Jugoslaviji, ki so istočasno člani Sekcije in sodelavci SEV. Upoštevati velja tudi dejstvo, da so naša gozdna gospodarstva, ki sprejemajo razne skupine s tem precej finančno in strokovno obremenjena, zato je bil terenski del za obe prireditvi združen. Tako so se v ponedeljek, 8. oktobra, zbrali na svoj sestanek delavci kateder za pridobivanje lesa z vseh jugoslovanskih gozdarskih fakultet in delavci ustreznih odsekov gozdarskih inštitutov. Naslednji dan je bilo mednarodno posvetovanje, na katerem so sodelovali poleg strokovnjakov iz vzhodnoevropskih držav, članic SEV, tudi udeleženci konference Sekcije. Sledili sta dve enodnevni ekskurziji na območje GG Bled in GG Postojna, v petek, 12. oktobra, pa je bil skupen zaključek obeh prireditev. Sestanka Sekcije za pridobivanje lesa se je udeleži,lo 21 članov: 3 iz Make- donije, 4 iz Srbije, 2 iz Hrvatske, 7 iz Bosne in Hercegovine in 5 iz Slovenije, ter 3 gostje. Udeleženci so pregledali izvrševanje sklepov zadnje konference, si izmenjali informacije o položaju pouka s področja pridobivanja lesa, raziskoval- nem delu, povezovanju in sodelovanju z operativo. Prof. Z. Turk je podal poročilo o edini skupni zvezni temi s področja pridobivanja lesa, t. j. pripravi večjezičnega gozdarskotehniškega slovarja. V diskusiji so bila izpostavljena nekatera pereča strokovna vprašanja, v prvi vrsti problem jugoslovanskih standardov za hlode. Na koncu je bilo izvoljeno novo predsedstvo Sekcije za naslednje leto tar dolo- čena tema in čas konference. Celotno vsebino sestanka in diskusije na kratko povzemajo naslednje ugo" tovitve oziroma stališča: Jugoslovanske gozdarske fakultete in inštituti medsebojno premalo sode- lujejo. Ni izmenjave ljudi, usk,lajevanja učnih programov, terminologija je raz- lična. - Nazive in obseg učnih predmetov je treba ustrezno prilagajati razvoju stroke. Prav tako je treba razmišljati tudi o uvajanju novih predmetov, ki jih zahteva razvoj stroke. Nemogoče si je zamisliti kvalitetno pedagoško delo na fakultetah, če ni tesno povezano z raziskovalnim delom. V prihodnje bi bilo koristno razmisliti o obliki skupnega sestanka več sekcij Zajednice, kjer bi se pogovorili o reševanju vprašanj, ki zahtevajo kompleksnejšo osvetlitev (gojenja, pridobivanja lesa, urejanja). 139 Večjezični strokovni slovar s tehniškega področja gozdarstva je pripravljen za tisk. Udeleženci sestanka so sprejeli dogovor o nakladi, ceni ter načinu di- stribucije. - V zvezi z jugoslovanskimi standardi za hlode je bilo sprejeto mnenje, da bi jih morali prilagoditi današnji tehnologiji pridobivanja in uporabe hlodov. Temu problemu bi bilo koristno posvetiti poseben sestanek Sekcije. Dosedanji koncept dela Sekcije ni več ustrezen. Samo izmenjava infor- macij s pedagoškega in raziskovalnega področja ne more opravičiti srečanja na zvezni ravni. V bodoče naj bi vsako leto izbrali enega ali nekaj strokovnih prob- lemov, ki so aktualni in zanimivi za vse republike, jih obdelali z referati in diskusijo ter jih prikazali tudi z ogledi na terenu. Tako je za naslednje leto že določena tema: Tehnologija sečnje, spravila in prevoza drobnega lesa listavcev (drva in dr.). Organizatorica naslednje konference je SR Srbija, sedež predsedstva pa Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo v Beogradu. Mednarodni simpozij je bi'! organiziran v okviru znanstveno-tehniškega sode- lovanja Jugoslavije z deželami SEV v projektu Kompleksna izraba lesne suro- vine. Udeležili so se ga strokovnjaki iz skoraj vseh vzhodnoevropskih držav 4 iz 2 iz Bolgarije, 1 iz Poljske in 2 iz češkoslovaške, predstavniki Jugoslavije ter udeleženci konference Sekcije. Posvetovanje je vsako leto v drugi državi. Vsakokratni gostitelj izbere ožjo temo, tako da je težišče na predstavitvi lastne stopnje razvoja na področju pri- dobivanja lesa ter njegovih razvojnih smeri. Naslov letošnje teme je bil Izbor tehničnih sredstev in tehnologij pri pridobivanju lesa, seveda s poudarkom na naših razmerah. Večino referatov so podali jugoslovanski strokovnjaki, nekaj pa tudi predstavniki tujih dežel udeleženk. Program je bil vsebinsko zasnovan tako, da je bil z njim zajet celoten proces pridobivanja, od panja do končane dodelave lesa. To je razvidno tudi iz pregleda referatov: Splošni referati A. Krivec, Ljubljana: Sodobni načini pridobivanja lesa J. Komorovski, Poljska: Različne variante procesa pridobivanja lesa na Poljskem in izbira mehanizacije S. Todorovski, Skopje: Razvoj mehanizacije del pri pridobivanju gozdnih sortimentov v SR Makedoniji V. J. Berezin in V. P. Ermoljev, SZ: Smeri mehaniziranja del v pridobivanju lesa v SZ pri glavnih sečnjah Sečnja M. Lipoglavšek, Ljubljana: Razvoj tehnologije sečnje in izdelave Spravilo D. Mladenov, Bolgarija: Raziskovanje različnih načinov spravila pri glavnih sečnjah v planinskih predelih Bolgarije S. Bojanin, Zagreb: Problem spravila oblega lesa v nižinskih gozdovih V. D. Vasilev, Bolgarija: Uporaba lahkega vitla LBL-100-500 pri spravilu drobnega lesa B. Kulušic, Sarajevo: Mehanizirana spravilo lesa v višinskih gozdovih Bosne in Her- cegovine S. Nikolic, Beograd: Mehanizacija spravila listavcev v hribovitih predelih E. Kubaše~, češkoslovaška: Tehnološka tipizacija procesa pridobivanja lesa . 140 Mehanizirana skladišča l. Filipič-Pečelin, Ljubljana: Splošno o mehaniziranih skladiščih B. Vulovic, Beograd: Ekonomičnost krojenja oblovine na centralnem skladišču F. Remec, Bled: Analiza učinkovitosti in ekonomičnosti dela na mehaniziranem skladišču za iglavce Razprava po vsaki temi je bila živahna, posebno tuji gostje so se močno zanimali za naše delo in razvoj. Na terenski ekskurziji so prikazali proizvodni verigi pridobivanja lesa iglavcev (GG Bled) in drobnega lesa listavcev (GG Postojna). Na Bledu so pokazali sečnjo in izdelavo iglavcev - dolg les v lubju, spravilo s traktorjema IMT 558 in Timberjackom, nakladanje na kamion Magirus Deutz z dvoosno po/prikolico z naklada/no napravo Jonsereds su-Z (TOZD Pokljuka, revir Rudno polje) ter dodelavo lesa na CMS v Bohinjski Bistrici. Na Pokljuki je direktor TOZD Pokljuka orisal specifično problematiko pridobivanja lesa v alpskih predelih Slovenije, v samem delovišču pa je revirni vodja prikazal reali- zacijo sečno-spravilnega načrta. Na postojnskem gozdnem gospodarstvu smo videli podoben prikaz za droben les listavcev: sečnjo in izdelavo, pripravo lesa za spravilo po vrvnih ;linijah, zbi- ranje po vrvnih linijah, vlačenje s traktorjem IMT 558, nakladanje na kamion Magirus Deutz z dvoosno polprikolico z naklada/no napravo Javornik (TOZD Knežak, revir Mašun) ter dodelavo, krojenje in sortiranje na CMS za listavce v Ilirski Bistrici. Direktor TOZD Knežak je v krajšem referatu podrobneje razložil pripravo dela in izdelavo podrobnega sečno-transportnega elaborata, dr. E. Rebula pa je imel predavanje o teoretičnih osnovah in praktični izvedbi normiranja po drevesu. Istega dne smo si ogledali tudi tovarno ivernih plošč Bresta v Podskrajniku, salon pohištva Brest v Cerknici in tovarno vlaknenih plošč lesonita v Ilirski Bistrici. Z vključitvijo finalne predelave lesa je bila zaokrožena celotna slika proizvodnje, od gozda oziroma panja do končnega izdelka. Udeleženci so se najbolj zanimali za pripravo dela, zlasti detajlno načrtovanje, njegove teoretične osnove in praktično izvajanje. Tudi problematika pridobivanja drobnega lesa je bila deležna velike pozornosti. Kaže, da še nikjer ni zadovoljivo rešena. Zato je bil prikaz proizvodnega procesa pridobivanja drobnega lesa listav- cev na Postojnskem, vključno z ustrezno pripravo dela in nadaljnjo predelavo v vlaknene plošče, še posebno dobrodošel in zanimiv. Poleg tega so, zlasti tujci, postavljali številna vprašanja v zvezi z zasebnim sektorjem in notranjo organiziranostjo gozdnih gospodarstev. Organizacija ekskurzij in priprava objektov sta bili odlični. To je v veliki meri pripomoglo k uspehu prireditve v celoti; lahko celo rečemo, da ji je prav terenski del dal najmočnejši pečat. Ob slovesu so udeleženci, tuji in domači, izrekli nedeljeno priznanje organi- zaciji prireditve, posebno pa so poudarili vtis, ki ga je nanje naredilo tvorno sodelovanje med inštitutom, fakulteto in operativo ter visok nivo strokovnosti in znanja v slovenskem gozdarstvu. Ida Filipič-Pečelin, dipl. inž. gozd. 141 To bi bili radi ugotovili gozdarji in lovci, ko so sesre- januarja zbrali na dvodnevnih študi,jskih cineh v Ljublja- ni. Ha~m.i.šljali, govorili, dokazovali so, in razpravljali o skladju oziroma neskladju v gozdnem ekosistemu. Nekateri nelogični v tem sistemu so zlasti v zad- njem času mo,čneje opozarjali, da nekaj narobe - zlasti v odnosih gozd : divjad. ifelik del snežniškega področja (Notranjska) se ne pomlajuje, ke:r visoka požre ves pomladek. Podobne nevšečnosti so vse še tudi v d_ru- e;ih ~~redelih 1 zlasti tistih, kjer prevladu~jejo iglavci. ,3 tem izostaja normalna prostort:'ka regeneracija zmanj- eta se proizvodnost in t'roblem sicer.' ni nov, so o n;jem govorili že leti, vendar pa je sedaj mnogo komuleksnejši in nevarnejši, ker vajo na to raz- merje nove prvine, recimo: V gozd llprodirajo 11 ljudje, vsak dan bolj in vsak dan z novirrd interesi, ki so na antagonistični razmeram v okolju. l)ovednno je na bilo) da porabi jelen 6-krat več je mod tekom kot pri poči vanju. l'o:rej' tudi tolLw ve?': • VelH~o pa divjad seveda vznea.:i,rja. '~'t•Jvilni referenti in razpravl,ialci so uc;ot;avljali kakovost in škod, ki jih povzroča visoka divjad. Družbena po- m'.:mbnost teh je nesporna. Kaj pa so o metodah in ul ~ (f) 1-- w o a: w z NEKATERI DEJAVNIKI V RACIONALIZACIJI PRIDOBIVANJA LESA. POVZETKI SKLEPOV S SEMINARJA V ZREčAH širok krog slovenskih gozdarjev se je zbral 15. in 16. novembra 1979 v Zrečah pod Pohorjem na strokovnem seminarju: Nekateri dejavniki v racionalizaciji pri- dobivanja lesa. Seminar je organiziralo Splošno združenje gozdarstva Slovenije v sodelovanju z gozdnotehniško študijsko enoto na VTOZD za gozdarstvo BF, IGLG in GG Celje. Namen in značaj seminarja je bil to pot nekoliko drugačen kot običajno. Organizatorji so ga imenovali »inicialni«, ustrezal bi mogoče tudi izraz »provo- kativen«. 4 različne teme so bile namreč izbrane z namenom, da aktualizirajo nekatere probleme v praksi, da vzbudijo razmišljanje in vzpodbudijo načrtovanje raziskovalnega, pospeševalnega in izobraževalnega dela. Sodelovanje čim širšega kroga ljudi iz operative pri načrtovanju tega dela je hkrati že tudi zagotovilo za njegovo večjo uspešnost v praksi. Obravnavane so bile teme: 1. Sodobni tokovi in perspektive spravila lesa v Evropi (referent prof. dr. Amer Krivec, VTOZD za gozdarstvo BF). 2. Problematika gospodarjenja z zasebnimi gozdovi (referent Branko Korber, dipl. inž. gozd., GG Celje). 3. Stori,Jnost in vrednotenje tehničnega kadra v gozdarstvu (referenta Dušan Jug, dipl. inž., GG Celje in Silvij Slaj, dipl. inž., SGG Tolmin). 4. Varstvo pri delu, odvisnost poškodb od priprave in organizacije dela (referent Pavle Kumer, dipl. inž., GG Celje) V okviru seminarja so celjski gozdarji pripravili tudi ogled traktorjev, opremlje- nih za spravilo lesa v zasebnem gozdu ter predstavili češki zgibni traktor LKT-80. Vsi referati bodo v celoti objavljeni v tej in v naslednjih številkah Gozdar- skega vestnika, zato v nadaljevanju podajamo le povzetke ugotovitev, ločeno po posameznih temah. Sodobni tokovi in perspektive spravila lesa v Evropi Spravilo je med vsemi fazami dela v gozdu najbolj problematično. Les vlačimo od panja do kamionske ceste v glavnem po tleh. Premagovati moramo trenje med lesom in tlemi. Poraba energije je zelo velika, delo je težko in drago. Pri- merjava cene 1 ton/km spravila po tleh s ceno 1 ton/km vožnje pokate, da je spravilo nekajkrat dražje. V gozdarsko najbolj razvitih deželah Evrope, to je v Skandinaviji, zato že dalj časa prenašajo v,lačenje na kolesa oziroma nadomeščajo vlačenje z vožnjo. Terenske prilike jim dopuščajo vožnjo s traktorskimi polprikolicami celo po brez- petju. V podobni smeri skušajo razvijati spravilo tudi v vzhodnoevropskih državah. V Srednji Evropi so pogoji drugačni. Skandinavskih izkušenj ni moč enostavno prenesti in uporabiti, zato tu iščejo svoje rešitve in primerno mehanizacijo za težje terene in daljši les. Gotovo je tudi za nas perspektivna rešitev, vsaj za del površin in lesnih mas, spravilo na kolesih. Vendar naši tereni ne dopuščajo vožnje po brez- petju, ampak samo po narejenih vlakah. S tem se pojavi problem zbiranja lesa od panja do vlake oziroma do traktorske polprikolice. V območjih, ki so domena žičnic, vožnja sploh ne prihaja v poštev, prav tako v območjih z razmeroma ekstenzivnim gospodarjenjem, kjer izgradnja primernega omrežja vlak ne bi bila 145 ekonomsko utemeljena. Odprto je vprašanje, pri kakšnem razmerju spravilne in prevozne razdalje bi bilo smotrno voziti les iz delovišča direktno do potrošnika, t. j. po vlaki in po cesti z istim transportnim sredstvom, brez vmesnega prekinjanja transporta. Vožnja po vlakah zahteva nekoliko spremenjen koncept odpiranja gozdov ter drugačno kvaliteto in elemente vlak. Določeno omejitev verjetno pred- stavlja tudi tehnologija dolgega lesa, ki pri nas danes prevladuje. Vse to so vprašanja, na katera nam tuje izkušnje ne morejo dati ustreznih odgovorov. Zahtevajo temeljit študij in široko zasnovano raziskovalno delo. Vprašanje racionalizacije spravila je tesno povezano tudi s kategorizacija terena, ki naj da odgovor na vprašanje, kolik del gozdne površine v Sloveniji je možno obv,ladovati s posameznimi tehničnimi sredstvi in tehnologijami. Celotne proizvodnje v slovenskem gozdarstvu namreč ne moremo in ne smemo reše- vati le z enim strojem. Problematika gospodarjenja z zasebnimi gozdovi Zasebnemu sektorju gozdarstva se, kljub določenemu napredku, še vedno ne posveča zadostne strokovne in družbene pozornosti. V zadnjih letih je bilo precej storjenega na področju organiziranosti zaseb· nega sektorja. Manj ali nič pa nismo naredili na področju produktivnosti dela in izboljševanja delovnih procesov v gozdni proizvodnji zasebnega sektorja. Zato je dviganje storilnosti dela in oblikovanje ustreznih delovnih procesov osrednja naloga na področju pridobivanja lesa v zasebnem sektorju v prihod- njem obdobju. V okviru te na~loge je potrebno opredeliti, kakšne stroje in priključke rabimo za obvladovanje gozdne proizvodnje v celotnem zasebnem sektorju Slovenije, ugotoviti, kaj lahko proizvajamo doma in kaj je treba uvažati, se povezati in sodelovati z domačimi proizvajalci opreme in priključkov. Organizacija dela v TOK mora težiti k temu, da bo možno v lastni režiji, zlasti pa z organiziranim posredovanjem gozdnega dela med kooperanti, opraviti vsa ali vsaj čim več del v gozdu. Za gozdno proizvodno delo je treba usposobiti čim večje število kooperantov in jih, na osnovi pravic, ki izhajajo iz dela, v vseh ozirih izenačiti z delavci TOK ali TOZD. Večjo pozornost je treba posvetiti odpiranju zasebnih gozdov s cestami in vlakami, kar je prvi pogoj za produktivno in ekonomično delo. Uveljaviti moramo sistem kompleksnega gospodarjenja in načrtovanja ter ~kupinsko postopen način gospodarjenja. To vodi k povečevanju blagovne pro- izvodnje. Ena osrednjih nalog je izobraževanje gozdnih posestnikov in kooperantov. V reševanje problematike zasebnega sektorja bi bilo treba bolj pritegniti vse zainteresirane, od kmetov in ostalih prebivalcev na območju TOK do krajevnih skupnosti in občine. Aktualnost in širina tematike pa narekuje tudi oblikovanje raziskovalne na- loge, v okviru katere bi bilo možno permanentno spremljati in oblikovati tehniko, tehnična sredstva in tehnologijo pridobivanja lesa v zasebnem sektorju. Storilnost in vrednotenje tehničnega kadra v gozdarstvu Tema je nadaljevanje obravnavanja celotnega kompleksa učinkovitosti dela v gozdarstvu, ki smo ga začeli s seminarjem o učinkovitosti dela pri sečnji in spravilu lesp. (Kope, maj 1979). 146 Za vrsto neposrednih proizvodnih delovnih nalog v gozdarstvu že dolgo več ali manj uspešno merimo storilnost in na njeni osnovi vrednotimo oziroma na- grajujemo delo. Manj zadovoljivo ali le delno je to izvedeno za tehnične kadre. Večina sistemov za vrednotenje dela tehničnih kadrov, ki se jih uporablja v slovenskem gozdarstvu, zajema merjenje storilnosti le za del opravil in zato je le del osebnega dohodka tega kadra odvisen od učinka dela. Merila za merjenje storilnosti dela in vrednotenje tehničnega kadra v goz- darstvu ne služijo le kot inštrument nagrajevanja po delu. Predstavljajo tudi osnovo za ugotavljanje potrebnega števila in strukture tehničnega kadra v delov- nih organizacijah. To dvoje tudi do neke mere zagotav,lja enako obremenitev in objektivnost nagrajevanja. Osnove za izdelavo meril in sama tehnična izvedba se po gozdnih gospodar- stvih razlikujejo. Prav bi bilo, če bi razmislili o skupnem pristopu in enotnem reševanju tega vprašanja v slovenskem gozdarstvu. Vprašanje ocenjevanja kvalitete dela je poseben problem. Merila zanj so še manj izdelana kot za storilnost, zato se večinoma smatra, da je delo opravljeno z zadovoljivo kvaliteto, če tehnični kader opravlja naloge, za katere je usposobljen. Oblikovanje čim objektivnejših meril za vrednotenje dela je vsekakor po- membna in dolgoročna naloga, ki ji bo v bližnji prihodnosti treba posvetiti samostojno posvetovanje oziroma seminar, na katerem bomo zajeli čim več, če ne vse profile zaposlenih v gozdarstvu. Vpliv organizacije dela na poškodbe pri delu Narava dela v gozdarstvu je takšna, da je možnost nesreč razmeroma velika. Dejanski delež poškodb v gozdni proizvodnji pa je previsok. Vzrok je predvsem v stalno spreminjajočih se činiteljih, pogojih dela. Poznavanje vseh faktorjev, ki bistveno vplivajo na varno delo, je težko, pogosto celo nemogoče. Izvedba organizacije dela ni odvisna samo od organizatorja dela, ampak pogosto še bolj od samega izvajalca dela. Podatki dolgoletnih analiz nesreč pri delu v gozdarstvu to potrjujejo. Organizacija dela je torej področje, ki lahko bistveno prispeva k varnejšemu delu. S pravilnim načrtovanjem in dobro pripravo dela vnaprej predvidimo in eliminiramo kritične točke. Organizacija dela pa je le eden od številnih vidikov, s katerih je potrebno obravnavati varstvo pri delu. Da bi prišli do celovite slike varstva pri delu in njegove problematike, ga je potrebno osvetliti še z več drugih stališč: tehnike in tehnologije, varnostnih sredstev, zakonodaje, ekonomike, socialnih vprašanj, varstva pri delu v zasebnem sektorju itd. Ida Filipič-Pečelin, dipl. inž. gozd. Večbobenski vitel (ALP vitel) kupimo. Lahko je rabljen. gozdno gospodarstvo Bled, TOZD Gozdarstvo Bohinj 147 DVA NEUKLONL .. IIVA Konec prejšnjega in v začetku letošnjega leta smo spet proslavljali dva okrogla rojstna dneva. Zdravko Turk je novembra lani zapisal svoj petinsedemdeseti rojstni dan, Tugomir Canjko pa 65. Ne pišemo zato, da bi obnavljali njuno biografijo, našteva:li datume in službena mesta, življenjske mejnike in poti (te podatke smo zpisali v letniku 1975 Goz- darskega vestnika) temveč preprosto zato, da se spomnimo dveh osebnosti, ki sta tako po svoji strokovni širini kot po svojih značajnih in delovnih značilnostih med najpomembnejšimi osebnostmi našega strokovnega sveta. Zakaj skupaj? Res da večer za večerom, skupaj, drug drugemu za šahovnico preizkušata domiselnost; toda to ni glavni razlog. Prof. Turk bi »mladega« Marka (Canjkovo partizansko ime) lahko poslal po cigarete, tako pravimo po domače, kadar hočemo poudariti starost in modrost. Toda pri naših znancih gre za prijatelja, ki ju povezuje dolgoletno skupno delo, predvsem pa cela vrsta zna- čajnih podobnosti, ki so enega kot drugega vsa povojna leta vodila po naj- zahtevnejših in najizpostavljenejših stezah našega gozdnega gospodarstva. Ne- usahljiva delovna vnema v službi in popoldan, če le gre za naše gozdarske stvari, globoka človečnost pa tudi diplomatska redkobesednost (kadar je treba) pri urejanju najzahtevnejših medčloveških in strokovnopolitičnih odnosov v stroki so odlike, ki so jima skupne in ki so jima vedno znova nalagale delo in odgovor- nosti; po tistih prastarih izkušnjah, da tisti ki dela ne odklanja, dobiva venomer nova. ln tako je še danes, ko bi lahko že oba upravičeno prepustila prenekatero nalogo mlajšim kolegom; prof. Turk piše slovar gozdarsko tehničnih izrazov v petih jezikih. Obsežno delo. Pravi, da se ga sploh ne bi nikoli lotil, če bi vedel koliko dela mu bo dal. Izšel bo še letos spomladi. Tugomir Canjko je na splošnem združenju za gozdarstvo zasut s tekočimi organizacijskimi strokovnimi problemi. Mimo partij s svojim prijateljem Turkom, za katere je vseeno kako se končajo, »Šahira« tudi z Birojem pa za BA in z drugimi, ta trenutek pomembnimi stro- kovnimi zadevami. Tako kot nekdaj, ko sta si prislužila celo vrsto priznanj in odlikovanj, od republiških do zveznih, tako še danes nepogrešljivo sodelujeta v Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, v številnih drugih strokovnih skupinah, kjer aktivno pomagata oblikovati naš politični in strokovni vsakdan kakor tudi vizijo gozdnogospodarskega razvoja na Slovenskem. Tugomir Canjko ima prHožnost, da kot predsednik Saveza inžinjera i tehničara šumarstva i drvne industrije Jugoslavije uveljavlja svoje bogate izkušnje tudi na področju ostalih republik. Te priložnosti ne zamuja, to pa pomeni spet delo in marsikatera napo- vedana šahovska partija na cesti 11. v Rožni dolini ostane nedokončana ali pa ]o. naša jubilanta sploh ne začneta. · če bi jubilantoma zaželeli kaj drugega kakor še obilo takšnih delovnih dni, najbrž ne bi bilo prav. Obema pomeni delo več kot prosti čas, vsako novo delovno jutro ju osrečuje, ne na koncu tudi zato, ker bosta zvečer šahirala. mk 148 NE KLIČI VRAGA ... Stari dobri urednik Bleiweis (glej ovitek) bi se pred 120 leti prekrižal, če bi prebral članek, ki sta ga v reviji 7 D (tedenska revija Večera) dne 27. 12.1979 svojim bralcem poklonila ekonomist Jamšek in novinar Ivačič. Sanjata o kozji renesansi ... pri tem pa sploh ne moreta razumeti sodobnih zdravnikov, agronomov, gozdarjev, gospodarstvenikov, finančnikov, ki zanemarjajo in celo preganjajo tako koristno, malodane odrešilno gospodarsko žival. Gozdarji pozor! Nova ideja! Ob pomanjkanju ljudi, ki bi hoteli delati v gozdu, je koza kot od boga poslana. Grmičevje bo požrla, pripravila bo tla za pogozdo- vanje. Po katalogu delovnih nalog in opravil jo lahko takoj razvrstimo. Postala bo pripravljalka gozdnih tal za pogozdovanje. Sicer bo pa najbolje, da z nekaj odlomki iz tega sestavka predstavimo inovacijsko meditiranje avtorjev, ki bi rada s čredami koz iz istrskih livad, grmišč in trnišč ustvarila deželo blagostanja, prvovrstnih ortopedskih čevljev, najboljšega sira z luknjami, srečnih ljudi brez naduhe in infarkta. RENTABILNA ŽIVAL Na vprašanje, zakaj je Marjan postal živinorejec ali kozjerejec, odgovarja, da se ne strinja povsem z našim razvojem kmetijstva, živinoreje in gozdarstva. Po besedah tega ekonomista, smo v Jugoslaviji kozo črtali iz sistema živinoreje in je ne omenjamo več v statistiki. Po njegovem mnenju je to sila nespametno početje, saj je znano, da prav visoko razvite države, kot so denimo ZR Nemčija, Velika Britanija, švica in druge, posvečajo veliko pozornost kozjereji, kozjerejce pa celo spodbujajo z državnimi premijami. »Ali je mogoče, da bi koza samo v Jugoslaviji povzročala toliko škode, da smo jo tako rekoč iztrebili, čeprav bi lahko imela pomemben delež pri ustvarjanju narodnega dohodka, 149 saj bi prav kozjereja lahko dala na tisoče ton zelo okusnega mesa, mleka in kož?!<< vprašuje Jamšek. Jamšek pripoveduje, da grmičevje pospešuje erozijo tal, kajti goste krošnje grmovja ne dovolijo sončnim žarkom, da bi prodrli do prsti. Ker pri tleh ni sončnih žarkov, ne morejo rasti trava in druga zelišča. Pod grmovjem ostane torej samo prst, ki jo ob nalivih odnaša voda. Koza, ki pa to bodičevje obere samo do višine približno dveh metrov, pripomore, da sončni žarki prodrejo do zemlje, iz katere lahko potem požene trava, ki preprečuje nadaljno erozijo tal. Ko pod grmovjem zrase trava, lahko za kozami pridejo ovce ali celo goveda. Tako torej koza posredno preprečuje erozijo tal in skrbi, da se grmovje še naprej ne razrašča. Po statističnih podatkih je samo na Slovenskem 237.587 ha zapuščene in z grmovjem 1zaraščene zemlje. Ce bi 50 hektarjev take površine nameravali pogozditi, bi bilo treba vložiti veliko denarja samo za strojno čiščenje zemljišča. Pogozdena površina pa bi šele čez petdeset let začela vračati vloženi denar. Ce pa bi na to zemljišče pripeljali, denimo, sto koz, bi dokaj hitro obgrizle grmovje, pod katerim bi začela rasti trava, ki bi bila primerna za pašo ovc ali celo goveje živine. Zraven bi teh sto koz v letu dni skotilo 200 mladičev. Pri prodaji bi za vsakega dobili okoli 1200 dinarjev, kar bi skupaj zneslo 240.000 dinarjev. Koze pa bi dale tudi 50.000 litrov mleka, ki bi ga lahko predelali v kozji sir. Zanj bi iztržili 500.000 dinarjev. Torej bi sto koz v enem letu na 50 hektarjih gmajne po tem izračunu ••pridelaJO<< 740.000 dinarjev bruto dohodka. Koze pa bi s pašo razredčila tudi grmovje, da zemlje morebiti potem sploh ne bi bilo treba pogozditi. Iz tega primera je razvidno, da je kozjereja zelo rentabilna, čeprav je ta smer živinoreje pri nas še vedno zapostavljena ali pa jo kdo celo zavira. Seveda ni dovolj, da samo kupimo koze in jih naženemo v grmovje; zanje je treba zgraditi tudi primerne hleve in priskrbeti hrano za zimo. Urednika Novic očeta Bleiweisa povsem razumem. Toda kaj preostane meni? Na križanje smo pozabili, ker nikoli ni veliko zaleglo, preklinjam ne, ker sem še kar dobro vzgojen, kar se tega tiče. Razburjati se po časopisju zares nima nobe- nega smisla, saj je dandanes dovoljeno pisati marsikaj. Mogoče pa je prav to lahko uteha moji vznemirjeni gozdarski duši. Upajmo torej. da kozave razprave v 7 D ne bo bralo veliko ljudi. Urednik IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE PRESKRBA Z LESOM V EVROPI Stein/in, H.: Die gegenwartige Holzver- so(gung Europas (Sedanja preskrba z lesom v Evropi). Schweiz. Z. Forstw., 1980, No. 1, 1-29, nemško, francoski povzetek. Prof. Steinlin, ki je bil do nedavnega na zelo odgovornem položaju v direkciji FAO v Rimu, je napisal vrsto člankov o gozdnem in lesnem gospodarstvu v Evropi in na svetu. To problematiko obravnava tudi v tem svojem najnovejšem članku, ob kate- rem najdemo še zanimiv seznam literature. Avtor navaja vrsto zanimivih statističnih podatkov o preskrbi z lesom v Evropi, ki bi se dali lepo porabiti kot učna snov za študente in ki so zanimivi in poučni za 150 slehernega gozdarja. V tem povzetku šte- vilk ne navajam, pač pa le nekaj najbolj zanimivih ugotovitev. Skoraj za vso Evropo je značilna pre- dimenzioniranost lesne industrije. Celo v lesno zelo deficitnih predelih Evrope (južna Evropa, Velika Britanija itd.) je lesna indu- strija dobro razvita. Med evropskimi drža- vami je zelo živahna izmenjava okroglega lesa in raznih polizdelkov lesne industrije (žagan les, celuloza, lesne plošče itd.). Posamezne države v znatnih količinah iz- važajo in obenem uvažajo blago iste vrste. Velik pomen ima pri tem prosto tržno go- spodarstvo v mnogih evropskih državah. S spremembo cen, ponudbe in povpraševanja, se trgovci hitro preusmerjajo iz tržišča na tržišče. To povzroča precejšnja nihanja v lesnem izvozu in uvozu posameznih držav. Kljub tej živahni menjavi pa mora Evropa v celoti uvažati velike količine lesa. Naj- pomembnejši preskrbovalec Evrope z lesom je Sovjetska zveza, pa tudi Severna Ameri- ka (najbrž Kanada) in tropske države s svojo deblovino listavcev. Zanimiva je vloga Srednje Evrope v gozdnem in lesnem gospodarstvu Evrope. Srednja Evropa, kamor spada Nemčija, Svica, Avstrija in v veliki meri še nekatere sosednje države, velja za domovino načela trajnosti gospodarjenja z gozdovi. V Srednji Evropi imamo živahno lesno trgovino, ki izvaža les predvsem v lesno deficitno Juž- no Evropo (npr. v Italijo). Izvoz obsega med ostalim tudi vrednejšo oblovino iglav- cev in listavcev. Srednja Evropa izvaža celo celulozni les in sicer v Skandinavija, se- veda v relativno manjših količinah. Sicer pa razvite države Srednje Evrope uvažajo velike količine lesa iz Sovjetske zveze in iz prekomorskih dežel (Severna Amerika, Afrika, Azija). Skandinavija ni izvoznik okroglega, npr. celuloznega lesa, kot to često mislimo. Pač pa je Skandinavija močan izvoznik celulo- ze, lesovine, žaganega lesa, lesnih plošč in podobnega. Sovjetska zveza je velik izvoznik okrogle- ga lesa, pa tudi žaganega lesa in sploh najpomembnejši preskrbovalec Evrope z lesom. Pomemben izvoznik okroglega lesa iglavcev je tudi čSSR. Zaenkrat v Evropi, z manjšimi izjemami seveda, preskrba z lesom dobro funkcionira in kot avtor pravi, še ni znakov, da se bo položaj poslabšal. Najrazvitejše evropske države, ki imajo same znatna gozdna bo- gastva (npr. Skandinavija, ZR Nemčija, $vi- ca), raje les poceni uvažajo kot da bi sekale lastne gozdove. S tem krepijo svoj lesni kapital, pa tudi ekološko stabilnost gozdov. S tem krepijo svoj položaj v ener- getskem in surovinskem pogledu, pa tudi v ohranitvi zdravega okolja. Kot pravi avtor, so evropski gozdovi najbolj ohranjeni in produktivni na svetu. Položaj v Evropi se- veda še zdaleč ni idealen, posebno v ne- katerih manj razvitih državah. Toda toliko bolj mračna je slika na drugih kontinentih, kjer v nerazvitih deželah uničevanje gozda naglo napreduje, kjer vlada načelo eksploa- tacije, ne pa načelo trajnosti gospodarjenja. dr. Zupančič Marjan VARSTVO NARAVE V UPORAIBNI OBLIKI Pri gradnji gozdne ceste na Tirolskem so gozdarji naleteli na večje število zašči­ tenega lepega čeveljca, ki mu je pretilo uničenje. Rastlina je na tem območju zelo redka, zaradi tega so se odločili, da bodo 50 primerkov presadili v bližnjo okolico, kjer je podobno rastišče (ista ekspozicija, podobna vrsta in vlažnost tal in enake svetlobne razmere. Sadike so bile presa- jena v baliranem stanju skupaj z zemljo). Ogled po treh mesecih je pokazal, da pre- sajenJ čeveljci dobro uspevajo. Po GrOner Spiegel, dec. 1979 L. E. NELAGODNOST V ODBORU ZA RACUNALNISTVO PRI SZG Novemu odboru za računalništvo pri SZG je kljub zavzetosti celotne ekipe, ko je poslovala še kot komisija pri Poslovnem združenju za gozdarstvo Slovenije, zlasti pa še njenega predsednika Vida Mikuliča, ostalo še cel kup problemov, ki jih bodo morali v novi formaciji še rešiti. Nič nenavadnega ni, če imajo probleme. Pomeni, da so kreativni in kritični. Slabše bi bilo, če tako pomembna strokovna sku- pina ne bi imela nobenih vprašanj. Nekaj pa je le, kar nekoliko skrbi in kar so člani odbora na ustanovni seji vztrajno ponavljali. Zaskrbljuje učinkovitost skupine oziroma realizacija njenih sklepov po gozdnogospo- darskih organizacijah. Pisali smo že, da si komisija prizadeva poenotiti .računalniške programe v gozdarstvu oziroma njihovo standardizacijo. Področje so člani odbora ocenili kot nerešeno in ga sprejeli kot svojo glavno nalogo. V tem slučaju gre za kom- pleksni problem standardizacije organizacij- skih, delovnih in evidenčnih procesov v slovenskih gozdnogospodarskih organizaci- jah, ki so ta hip zares neenotni. Ko opravi- čujemo to neenotnost med gozdnimi gospo- darstvi, zelo radi kličemo na pomoč »speci- fikume« po posameznih območjih Slovenije. To vztrajanje pri posebnostih je tako moč­ no, da se nam že samim zdi neprepričljivo pa tudi nekoristno. Toda ne odstopamo! Ali je potem čudno, če računalničarji ugo- tavljajo, da najpomembnejšega problema svojega delovnega programa niso uspeli re- šiti. Morda sugestija: problem standardiza- cije delovnih procesov (vseh vrst) v našem gozdarstvu naj bi obravnavali vsi strokovni 151 odbori pri SZG. Del teh procesov bi nujno moral biti enoten, le· tako bi lahko računali na povečano učinkovitost panoge kot celo- te. če tega ne bomo dosegli, bo standardi- zacija gozdnogospodarskih programov še vedno na dnevnem redu nerešenih proble- mov odbora za računalništvo pri SZG. V svojem poročilu se odbor pritožuje tudi nad slabo koordinacijo med računal­ niškimi službami po gozdnih gospodarstvih. Tudi tiste programe, ki bi jih lahko upo- rabljala gozdna gospodarstva skupaj, jih ne izmenjujemo. Da je to veliko dražje oziroma neracionalno, je jasno. Marsikje manjka tudi povezava med računalniškimi in ostalimi strokovnimi službami, zato teče razvoj ra- čunalniških služb po gozdnih gospodarstvih precej neenotno. še nekaj je treba dodati: Ko postanejo razmere po gozdnih gospodarstvih v nekem smislu zabetonirane še z računalniškimi programi (če spremenimo delovni proces, moramo menjati tudi računalniški pro- gram) so kakršnekoli spremembe zelo težke in se jih neradi lotevamo. To je slaba stran računalništva. Odpori po spremembah po- stanejo še močnejši, to pa škoduje hitrej- šemu napredku. Po zapisniku odbora za rač. SZG mk KAJ ZMORE DEŽEVNIK IN KAJ NA ŽALOST NE ZMORE Was der Regenwurm kann und was er leider nicht kann. Griiner Spiegel, dec. 1979. Rahlja tla in tako pride v zemljo več zraka. Naredi do 300 kanalov na m2• Hrani se z organsko in anorgansko maso, s či­ mermer se tla počasi obračajo. Njegovi iz- ločki vsebujejo važne ilovnate in humozne elemente, ki so pomembni za izmenjavo ionov; imajo sposobnost zadrževanja vode in hranljivih elementov. Letno proizvedejo do 80.000 kg izločkov na hektar, ki vsebu- jejo za rastline hranljiva snovi v dokaj višji koncentraciji kot obdajajoča tla. Fosforja je do štirikrat, kalija do enajstkrat in du- šika do sedemkrat več. Zato ga imenujejo tudi »tovarna gnojil«. Vendar se je v to vlogo slabo vživel. Za svoje delo deževnik namreč energije ne kupuje. Sploh nas nič ne stane pa tudi nobenih davkov in prispev- kov ni. Ker ne zaposluje delovne sile, tudi prostih delovnih mest ne ustvarja. Je torej asocialen el!'lment in tako sploh ni temeljna organizacija združenega dela. Skratka: ne zanima nas! Približno tako je tudi z neproizvodnimi funkcijami gozda. Ne vidimo jih, ali jih ne znamo videti. Izgleda, da pozabljamo na vsa druga merila, razen na dinarskega. Priredil Lado Eleršek POMEN GOZDA ZA PRESKRBO Z VODO Ein Beispiel fiir die Bedeutung des Wal- des fiir die Wasserversorgung, Griiner Spiegel, dec. 1979. Ob priliki posvetovanja švicarskega goz- darskega društva septembra 1977, je bila ekskurzija na pogozdeno področje v bližini Lugana. Da bi zavarovali kraj, od koder prihaja približno 30% vode za mesto Lugano, so pričeli to področje pred 25 leti obsežno pogozdovati. Odkupili so 400 ha planinskih pašnikov na višini 1400 do 1900 metrov, jih ogradili ter pogozdili. Na tem območju je kar 120 izvirov. Skupni minimalni dotok vode je znašal pred pogozditvijo 16 hi/sek, da- nes pa že 30 hi/sek. Jasno, da je istočasno upadel maksimalni dotok vode, vendar je ta za preskrbo nezanimiv, saj v vsakem pri- meru odteče kot odvečna voda prek vodnih zbiralnikov. Priredil Lado Eleršek GOZDNI POŽARI V AVSTRIJI V LETU 1978 Waldbrande im vergangenen Jahr. Griiner Spiegel, dec. 1979. Leta 1978 so morali avstrijski gasilci 155-krat posredovati v gozdu. Pogorelo je 268 ha gozdov, škodo pa cenijo na 4,3 mio šilingov. Od 155 požarov jih je nastalo naj- več, namreč 109 ali dve tretjini zaradi člo­ vekove nemarnosti, 4 požari so izbruhnili iz pogorišča, 5 požarov so povzročile strele, parna lokomotiva je zanetila požar enkrat, pri 36 požarih pa vzroka ni bilo mogoče ugotoviti. Najpogostejši so bili požari spomladi, ko je gorelo 88-krat, sledi poletje s 50 požari, jeseni je gorelo 11-krat in pozimi šestkrat. Ta razporeditev se ujema s sušnimi obdobji in s povečano izletniško dejavnostjo. Priredil Lado Eleršek 152 ) 1 ') STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1980 • L E T N 1 K XXXVIII • STE V 1 L KA 4 p. 153-200 Ljubljana, april 1980 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Dr. Amer Krivec 153 Problemi spravila lesa in razvojne perspektive Izobraževalna skupnost za gozdarstvo Probleme der Holzruckung und Entwicklungsperspektiven Problems of wood skidding and perspectives of development (mag. F. Urleb) 164 Srednjeročni načrt razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja v slo- venskem gozdarstvu v obdobju 1981-1985 Saša Bleiweis Stanko Brodnjak Dr. Ivo Puncer Marko Kmecl Vida Vrhnjak Naslovna stran : Foto Lado Eleršek Tisk: CGP DELO. 179 180 184 185 187 188 190 193 193 197 198 Več jerebike v naše gozdove Kam z lubjem iglavcev na central- nih lesnih skladiščih Simpozij vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov o vegetacijskem kar- tiranju Zaklju čki posvetovanja o delovanju TOK za gozdarstvo na Bledu 8. in 9. januarja 1980 Ali je lastnik gozda res kooperant Kam z ·drobnim lesom listavcev Problematika muflonov Književnost Iz domače in tuje prakse Društvene vesti Zapis na bukvi Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsedn ik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2iro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 1 O številk 10 issues per year Letna naročnina 180 din Za ustanove in podjetja 600 din za študente 100 din in za inozemstvo 360 din Subscription 360 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo .. upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in ku lturo (št. 421-1 /74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačat i temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.311 :634.0.372 PROBLEMI SPRAVILA LESA IN RAZVOJNE PERSPEKTIVE* Dr. Amer K r i v ec (Ljubljana)** Kri vec, A.: Problemi spravila lesa in razvojne perspektive. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 4, sit. 153-163. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Primerjava vlačenje lesa po tleh in vožnje lesa s kamioni kaže na neracionalno in drago spravilo, ki ga povzroča trenje lesa ob podlago. Nujna je zamenjava tehničnih sredstev in tehnologije dela, da bi se trenju izognili oziroma racionalizirali delo. Kri vec, A.: Problems of wood skidding and perspectives of deve!· opment. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 4, pag. 153-163. ln Slovene with summary in German. The comparison of the wood skidding on the ground with the trans· portation by trucks makes evident that the skidding is no rational operation causing high expenses because of the friction envolved. It is indispensable to change the technical means and the technology of the working process to rationalize the skidding. 1. Uvod Spravilo je najtežja faza v procesu pridobivanja lesa. Lahko rečemo, da so ostale faze (sečnja, prevoz) pri nas kakor v svetu skoraj popolnoma mehanizirane. Spravilo lesa se ne da unificirati. Terenski pogoji diktirajo različne tehnike in tehnologije. širše g·ledano so tudi manjše površine kot je Slovenija zelo hetero- gena. Tudi na površini, kot je gozdnogospodarsko območje imamo probleme zbiranja in vlačenja lesa. Nižinski, oz. ravninski predeli so glede tehnologije, odnosno organizacije lažje rešljivi od hribovitih in planinskih. V naši ožji do- movini prevladujeta v gozdarskem smislu kraški in alpski svet, kar pomeni, da imamo zelo razgiban teren z različno velikimi nakloni, celo do 100 %. še danes uporabljamo ročno in ani mal no spravilo, na katerega odpade 25-30%. Ostalo pa je mehanizirane spravilo z raznimi traktorji in žičnicami. Zelo zahteven in pester teren zahteva tudi pestrost v tehnično-tehnološki sferi. Uporaba razno- vrstnih spravilnih naprav s potrebno tehnologijo pa zahteva posebne sisteme v organizaciji dela in visoke finančne stroške. Večina spravljenega lesa se še vedno premika po tleh bodisi, da se s celo površino ali le z delom dotika tal. V sedanji dobi popolne mehanizacije, ko imamo večino faz in ostalih elementov dela mehaniziranih, transportiramo vedno več daljšega lesa, svežega in v skorji. Za spravilo je to otežujoča okolnost. Za tak les potrebujemo težje, oz. močnejše stroje. Ne gre le za večje in bolj • Referat je bil podan na seminarju v Zrečah, novembra 1979. •• Prof. dr. A. K., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 153 robustne kose, ampak za povečanje trenja med lesom v skorji in podlago. Danes skoraj ni razlike v porabi energije za vlačenje težjega bukovega lesa z gladko skorjo v primerjavi z lažjim smrekovim lesom z bolj hrapavo skorjo. L:e,limo narediti primerjavo med posameznimi spravilnim sredstvi, ki jih še uporabljamo pri nas. Možna so različna vzporejanja, vendar je vprašanje, kaj primerjati, da bi dobili čim boljšo predstavo. Težava je predvsem v tem, da ima vsalco delovno sredstvo pravzaprav neko svoje optimalno delovno območje. Ta območja niso konstantna, ampak se spreminjajo z razvojem tehnologije. Tako je npr. sedanja poprečna spravilna razdalja s traktorji ok. 400-700 m, medtem ko je bila pred približno desetimi leti med 800-1000 m [6]. Sklepamo, da je sedanja poprečna spravilna razdalja, ki je precej krajša, rezultat povečanega števila gozdnih cest. Res je, da je v tem času zgrajenih veliko novih gozdnih cest, toda spravilo je skrajšano tudi zaradi nove tehnologije nakladanja lesa. Les spravljamo sedaj po najbližji poti do kamionske ceste, kjer ga nakladamo s hidravličnim! nakladalnimi napravami, za katere je les lahko odložen kjerkoli ob cesti, le da je v dosegu roke hidravlike. Nekdaj smo morali koncentrirati ·les na posamezna pripravljena mesta, največkrat na izgrajenih klančinah za ročno nakladanje. Z razvojem traktorjev in izpopolnjevanjem priključkov ter izdelavo specialnih gozdnih traktorjev za spravilo lesa - zgibnikov, se širi njihovo območje uporabe in obenem zmanjšuje uporaba živali. Tako se zmanjšuje dolžina spravila s konji, ki je bila nekdaj celo nad 1000 m, sedaj pa je (poprečna razdallja) po oceni okoli 300 m. Menimo torej, da so stroški spravila precej dober kazalec, le da je vprašanje razpona oz. območja, katerega naj bi upoštevali. Naredili smo primerjavo med spravilom z dosegljivimi in pri nas najbolj uporabljanim! spravilnimi sredstvi ter prevozom s kamioni, oz. kamioni s polpri- kolicami. Primerjali smo stroške za transport 1 tkm (tabela 5). Prav tako smo primerjali stroške spravi•la kubika lesa na razdaljah, ki so nekakšna poprečja za posamezno spravilno sredstvo (tabela 7). 2. Stroški spravila lesa Zanimivo je vprašanje, kakšni stroški spravila lesa so pri nas. Jasno je, da na to ni mogoče enostavno odgovoriti. Stroški so različni glede na uporabo nekega tehničnega sredstva celo v enem gozdnogospodarskem območju. Skušali bomo podati neke poprečne vrednosti. Izhajamo iz enotnih vhodov za vse primere. 2.1. Cena 1 tkm spravila lesa s konji Jemljemo učinke na razdaljah 200, 300 in 1000 m, ceno spravila lesa iglavcev za 1 m3 ter enega ali par konj. Obravnavamo pogodbenega in režijskega konjarja. Pri spravilni razdalji 200m, 300m in 1000 m smo upoštevali učinke [8] en konj 15,0 m3 12,0 m3 5,5 m3 - par konj 17,7 m3 14,5 m3 6,7 m3 Na osnovi tega smo izdelali tabelo 1. Iz tabele 1 je razvidno, da smo upoštevali poprečno ceno za spravilo z enim in parom konj, ki znaša od 65,05 do 237,43 din za kubik. Ce to preračunamo na enotn9 razdaljo 1000 m in spravilo 1 m3 (ki ga jemljemo poprečno na 1 tono) vidimo, da stane 1 tkm spravila lesa s konji od 175.- do 440.- din. 154 Tabela 1. Cena spravila lesa s konji na razdalji 200, 300 in 1000 m POGODBENA dnina enega konja 872,50 din dnina para konj 1.235,00 din REŽIJSKA dnina enega konja 1.235,00 din dnina para konj 1.677,00 din 200m din/m3 65,05 88,00 Spravi ina razdalja din/tkm din/m3 din/tkm 325,25 80,25 267,50 440,00 110,00 366,66 1000 m din/m3 ali din/tkm 174,32 237,43 Iz tabele 1 povzamemo, da se z razdaljo občutno povečujejo stroški za spravilo 1 m3 , kar je logično. če vzamemo stroške za 200m z indeksom 100, potem dobimo: 200m 65,05 = 100% 300m 80,35 124% 1000 m 174,32 = 268% To razmerje je podobno tudi za režijskega konja. V obratnem sorazmerju pa stane tonki1lometer spravljenega lesa: čim daljše je spravilo, tem manjši, oz. cenejši je tkm, podobno kot pri drugih transportnih sredstvih. To bi nas lahko pripeljalo do napačnega sklepa. čeprav je tkm cenejši, se nihče ne bo odločil, da bi vlačil les s konji npr. na 5 kilometrski razdalji. 2.2. Cena 1 tkm spravila lesa s traktorji Podobno kot za spravilo lesa s konji smo prikazali podatke za traktor IMT-558 in TIMBERJACK, tabela 2. Iz tabele 2 je razvidno, da je pri obeh traktorjih upoštevana organizacijska oblika dela 1 + 1. Tabela 2. Cena spravila lesa s traktorjema IMT-558 ln TIMBERJACKOM IMT-558 Spravil na 600 m 1000 m din/m3 din/m 3 ali din/tkm 105,00 175,00 143,70 Cena delovnega dne = 2730,00 din (1 +1) 155 TIMBERJACK razdalja 700 m na 1000 m 1000 m din/m3 din/tkm din/m 3 ali din/tkm 129,20 185,00 157,90 Cena delovnega dne = 5685,00 din (1 +1) Vzeli smo, da so poprečni učinki spravila lesa s traktorjem IMT-558, približno 26m3 dnevno, na okoli 600 m, oz. 19m3 na 1000 m spravilni razdalji. Enako smo upoštevali pri spravllu s traktorjem Timberjack na 700 m razdalji učinek 44m3, na 100m pa 36m3• Pri obeh traktorjih smo izračunali cene spravila lesa za njihove poprečne razdalje in iz njih preračunali stroške za spravilo 1 tkm. Iz tabele 2 je tudi razvidno, da je pravzaprav razlika v ceni spravila lesa za 1 tkm med obema traktorjema relativno majhna. 2.3. Cena 1 tkm spravila lesa z žičnim žerjavom BACO-GRAVIMAT Zanimali so nas tudi stroški spravi•la lesa z žičnicami. Obravnavati bi morali več vrst žičnih žerjavov, žal imamo zanesljivejše podatke samo za žični žerjav Baco-Gravimat (tabela 3). Tabela 3. Cena spravila lesa z žičnim žerjavom Baco-Gravimat Organizacijska oblika dela 1 +3 BOO m din/m 3 159,40 preračunano na 1000 m 2 din/tkm 199,20 1000 m 3 din/m3 ali din/tkm 188,90 Cena delovnega dne = 5.100,00 din Upoštevali smo, da je poprečna spravilna razdalja s tem žerjavom 800 m in, da so približni učinki na dan ok. 32m\ na 1000 m razdalji pa 27m 3• 2.4. Cena 1 tkm prevoza lesa s kamion! Poprečna prevozna razdalja s kamioni znaša v Sloveniji ok. 25 km, v novejšem času celo 28 km [11]. življenjska doba kamiona je o k. 8-1 O let, ali o k. 250.000 do 300.000 km [12]. če razčlenim strukturo delovnega dne prevoza v delovnem času (8 ur) z vsemi sestavinami (glavni, pomožni, in dodatni čas), pri čemer upoštevamo tudi nakladanje in razkladanje ter poprečne hitrosti [5]. potem naredi kamion sam oz. kamion s polprikolico ok. 25.000-30.000 km/leto. če je ta razdalja krajša je upoštevati zastaranje. V tabeli 4 prikazuje nekatere vrednosti. Vzeli smo, da je življenjska doba kamiona 250.000 prevoženih kilometrov, čeprav bi lahko za kamion Magirus vzeli 300.000 km. Kolone 2, 5 in 8 v tabeli 4 kažejo, koliko kilometrov letno bi naredil kamion, če bi prevažal les na raz- daljah 1, 5 in 10 km, kolone 3, 6 in 9 pa koliko tkm bi naredil kamion letno. V kolonah 4, 7 in 10 je prikazano število •let, ki bi bilo potrebno, da bi kamion naredil 250.000 kilometrov. Vsem je jasno, da nobeno vozilo ne bo vzdržala npr. 43 ali celo 74 let. Celo pri 10 km prevozni razdalji je število let cd 10 do 16. Stevilke v oklepaju pa pomenijo število let v primeru 300.000 km življenjske dobe kamiona. Vsi izračuni so prikazani za 8 urni delovnik. Jasno pa je, da moramo v takih primerih upoštevati tehnično zastaranje, ker praktično nihče ne bo vzel življenjsko dobo vozila daljšo od 10 let, ali le malokdaj. Prav tako je neprimerno upoštevati kamionski prevoz pri poprečni razdalji npr. enega kilometra (kot je nesmiselno vlačiti les po tleh na 5 kilometrski razdalji). 156 Tabela 4. Stevilo prevoženih km letno ln število doseženih tkm letno, ki jih kamion! naredijo na različnih prevoznih razdaljah • Prevozna razdalja Kombinacija 1 1 km 5km r 10 km prevoza km/ tkm/ let km/ tkm/ let km/ tkm/ let _i leto leto leto leto leto leto ,_ 1- 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Kamion 5800 29.000 43 19.300 96.500 13 22.400 112.000 11 (52) (16) (13) Kamion in 1-osna 4700 37.600 53 11.740 93.920 21 16.200 129.600 15 polprikolica Kamion in 2-osna 3400 40.800 74 11.400 136.800 22 16.000 192.000 16 polprikolica (88) (26) (19) Zaradi primerjave smo prikazali stroške prevoza lesa s tem, da smo upoštevali tudi nakladanje in razkladanje. Vzeli smo tri kombinacije prevoza 5, 10 in 25 km. Upoštevali smo tudi tri kombinacije: sam kamion (10 t), lažji kamion z lažjo enoosno polprikolico (8 t + 8 t) in kamion z dvoosno polprikolico (12 t + 10 t). Pri vseh kombinacijah smo upoštevali organizacijsko obliko dela 1 + O (vse delo opravi šofer sam) in 1 + 1 (šofer in pomožni delavec, oz. šofer z manipulantom ali pa dva šoferja) (tabela 5). Tabela 5. Cena prevoza lesa s kamion! Kombinacija prevoza 1 Sam kamion (Magirus) Kamion (FAP) + 1-osna pol prikolica Kamion (Magirus) + 2-osna pol prikolica Sam kamion (Magirus) Kamion (FAP) + 1-osna polprikolica Kamion (Magirus) + 2-osna polprikolica Organ iz. oblika dela 2 1+0 1+1 5 km 3 11,92 8,53 9,39 13,57 10,21 10,55 Prevozna razdalja 1 10 km 1 din/km 1 4 1 10,18 6,32 7,02 11,88 7,54 7,84 25 km 5 8,28 4,48 5,03 9,60 5,32 5,60 Iz tabele 5 je razvidno, da so stroški prevoza v vseh kombinacijah na razdalji 10 km, za 20 do 40% večji kot na razdalji 25 km in še večji na razdalji 5 km. Dražji tkm prevoza lesa s samim kamionom, kot kamionom s polprikolico. Velja pravilo: čim večje je prevozno sredstvo, tem manjši so prevozni stroški po enoti. V našem primeru pa je prevoz s kamionom Magirus z dvoosno polprikolico dražji od prevoza s kamionom FAP in enoosno polprikolico. Do tega pride zaradi zelo velike razlike v nabavni ceni vozil. 157 3. Primerjava stroškov 1 tkm med spravilom ln prevozom Zanimiva je primerjava stroškov med spravilom in prevozom lesa. Podatki, s katerimi razpolagamo predstavljajo poprečna delovne vrednosti. Primerjava ni popolnoma dosledna, ker ima vsak stroj svoje optimalno območje dela, pa vendar je to možno za neko konstantno razdaljo, ker izhajamo iz enotnih vhodov. Možno je veliko kombinacij. Vzeli bomo kot 100% vrednost prevoza lesa na razdalji 5, 10 in 25 km, za sam kamion, kamion z 2-osno in kamion z 1-osno polprikolico, pri organizacijski obliki dela 1 + O (tabela 6). Tabela 6. Primerjava stroškov za 1 tkm med spravilom in prevozom lesa Primerjalne vrednosti Vrsta transportnega 5 km 10 km 1 25 km sredstva 1 tkm poveč. 1 tkm poveč. 1 1 tkm 1 po več. 1 2 3 4 5 1 6 1 7 Kamion sam 11,92 1,0X 10,18 1,0X 8,28 1,0X IMT-558 143,70 12,1 x 14,1 x 17,4X Timberjack 157,90 13,2X 15,5X 19,1 x Baco-Gravimat 188,90 15,8X 18,6X 22,8X Konji - pogodbeni 174,32 14,6X 17,1 x 21,1 x Konji - režijski 237,43 19,9X 23,3X 28,7X Kamion + 2-osna polprikolica 9,39 1,0X 7,02 1,0X 5,03 1,0X IMT-558 143,70 15,3X 20,5X 28,6X Timberjack 157,90 16,8X 22,5X 31,4X Baco-Gravimat 188,90 20,1 x 26,9X 37,6X Konji - pogodbeni 174,32 18,6X 24,8X 34,7X Konji - režijski 237,43 25,3X 33,8X 47,2X Kamion + 1-osna polprikolica 8,53 1,0X 6,32 1,0X 4,48 1,0X IMT-558 143,70 16,8X 22,7X 32,1 x Timberjack 157,90 18,5X 25,0X 35,2X Baco-Gravimat 188,90 22,1 x 29,9X 42,2X Konji pogodbeni 174,32 20,4X 27,6X 38,9X Konji - režijski 237,43 27,8X 37,6X 53,0X Iz tabele 6 povzamemo, da je spravilo lesa za 1 tkm v primerjavi s kakršnokoli kombinacijo prevoza s kamionom občutno dražje. če upoštevamo stroške prevoza s samim kamionom na 5 km razdalji kot 100% in jih vzamemo za vrednost 1, vidimo, da je cena spravila lesa za 1 tkm pri IMT-558 za 12,1 X večja in se povečuje v smeri traktor Timberjack, ž. ž. Baco- Gravimat in doseže pri režijskih konjih ok. 20X (19,9X) več (pri 25 km razdalji pa je razpon od 17,4 x do 28,7 x). Tonkilometer ni natančno merilo, ker je vrsta dejavnikov, ki so težje med- sebojno primerljivi med sredstvi spravila in prevoza s kamioni. Ne glede na vse težave nam podatki kažejo, da je najcenejše spravilo za ok. 12X dražje od prevoza. (To ni 100% ali enkrat dražje, marveč je indeks 1.200.) Največja razlika med s pravilom in prevozom pa je celo 50 x. 158 4. Primerjava stroškov transporta lesa glede na poprečne transportne razdalje Naredili smo primerjavo med stroški spravila in prevoza lesa in upoštevali poprečne razdalje posameznih delovnih sredstev. Razdalje so rezultat stopnje razvoja mehanizacije in na splošno proizvajalnih sil. Vzeli smo že prikazane poprečne razdalje in sicer: - konja na 300 m, - traktor IMT-558 na 600 m, - traktor Timberjack na 700 m, - ž. ž. Baco-Gravimat na 800 m, - prevoz lesa s kamioni na 25 km. Upoštevali smo stroške na teh razdaljah v din/m3 in jih primerjali s stroški za 1 ton/km prevoza lesa s kamioni na 25 km razdalji (tabela 7). (Rekli smo, da je 1 m3 = 1 tona lesa.) Tabela 7. Primerjava stroškov spravila in prevoza lesa glede na poprečne transportne razdalje Vrste transportnega Primerjalne vrednosti sredstva din/m3 povečanje 1 2 3 Kamion sam (25 km) 8,28 1,0X IMT-558 (600 m) 105,00 12,7X Timberjack (700 m) 129,20 15,6X Baco-Gravimat (800 m) 159,40 19,2X Konji pogodbeni (300m) 80,30 9,7X Konji režijski (300 m) 110,00 13,3X Kamion + 2-osna polprikolica (25 km) 5,03 1,0X IMT-558 105,00 20,9X Timberjack 129,20 25,7X Baco-Gravimat 159,40 31,7X Konji pogodbeni 80,30 16,0X Konji režijski 110,00 21,9X Kamion + 1-osna polprikolica (25 km) 4,48 1,0X IMT-558 105,00 23,4X Timberjack 129,20 28,8X Baco-G ravi mat 159,40 35,6X Konji pogodbeni 80,30 17,9X Konji režijski 110,00 24,6X Tudi iz tabele 7 povzamemo, da so velike razlike med stroški spravila lesa glede na posamezna spravilna sredstva, upoštevaje njihove spravilne razdalje. V vseh treh kamionskih kombinacijah je razlika med najcenejšim in najdražjim spravilom v razmerju približno 1 : 2. (Npr. pogodbeni konji 80,3- din/m3 [9,7 x] proti ž. ž. Baco-Gravimat 159,40 din/m3 [19,2 X]). Prav tako je razvidno iz tabele 7, da so velike razlike med prevozom s kamioni in omenjenimi spravilnimi sredstvi. Tu je razlika med najcenejšim spravilom s pogodbenimi konji, ki je ok. 10X (9,7X) dražje, od spravila z ž. ž. Baco-Gravimat (v primerjavi s kamionom + 1-osno prikolico) ok. 36X (35,6X) dražje. Tudi v tej primerjavi, pri kateri smo upoštevali trenutno poprečne transportne razdalje so stroški vlačenja po tleh veliko višji. 159 Slika 1. Foto A. Krivec Lahko bi naredili podobne primerjave spravila prevozov s kamion! na 10 km, 5 km razdalji. Medsebojne primerjave bi pokazale, da je spravilo, pri katerem vlačimo les po tleh (tudi z žičnim! žerjavi) dražje kot je vožnja s kamioni. 5. Perspektive razvoja spravila lesa Naša analiza ni povsem objektivna, čeprav je prikazana v dveh primerih. Ne glede na to, je povsem jasno iz zakonitosti vlačenja in vožnje, ki ju dobimo, poznamo, [6,7] da je vožnja po kolesih po tleh na splošno racionalnejša kot vlačenje. Do tega spoznanja smo prišli že pred leti [6,7] in tudi v vrsti evropskih in drugih dežel ((1, 2, 1 0]. Pri vlačenju lesa po tleh niso možne bistvene izboljšave. Produktivnost je dosegla nekakšno kulminacijo. S povečanjem kapacitete strojev se bistveno ne povečuje racionalizacija dela. Traktor, ki bi imel moč motorja npr. 200 KM, bi bil po tehničnih karakteristikah mnogo bolj robusten, zahteval bi precej širše prometnice-vlake, itd., toda njegovi učinki dela bi bili omejeni, zaradi naših dimenzij lesa. Poleg tega je vprašljiva možnost uporabe takih strojev v hribo- vitih in gorskih predelih. Povečevanje velikosti strojev ima torej svoje meje ne samo glede na kon- kretne prilike, kjer ni možna njihova izkoriščenost, ampak tudi na zakonitosti, ki izvirajo iz samih strojev in njihove prilagodljivosti terenu, načinu gospodar- jenja z gozdovi idr. Izpopolnjevanje spravila lesa je šlo v drugo smer. Vse bolj opuščajo vlačenje po tleh. Vedno več uporabljajo vožnjo na različno oblikovanih kolesnih podvozih. Les se več ne dotika tal. Trenje ležajev v kolesih, trenje gum ob podlago in drugo, ki je potrebno pri premikanju tudi po primitivnih prometnicah, je veliko 160 manjše; primerno temu je tudi poraba energije, preračunana na enoto učinka manjša. Najosnovnejši priključek za tako delo je traktorski priklopnik-pol- prikolica ali celo prikolica. (Sl. 1.) Klasično polprikolico so potem izboljšali in naredili novo delovno sredstvo, ki je izhajalo iz vzgibnikov. Zadnja os zgib- nika je spremenjena in je dobila funkcijo nošenja lesa, je nekakšna zgibna pol- prikolica, ki ima tudi pogon, (Sl. 2.) za razliko od klasičnih priklopnikov, ki imajo redko kdaj dodatni diferencial oz. pogon koles. Z zgibnimi polprikolicami, ki jih vedno več uporabljajo v vrsti evropskih dežel, obvladujejo terene na katerih danes delajo univerzalni traktorji, adaptiran! za spravilo lesa. Namen današnjega razmišljanja ni v opisu novih tehničnih sredstev, preprosto zato, ker jih pri nas še nimamo. Vendar se zavedamo, da bomo prej ali sle] na določenih predelih Slovenije nadomestili vlačenje lesa z vožnjo. V razmišljanje podajamo tudi nekaj prednosti in težav uporabe zgibnih pol- prikolic: 1. Vožnja lesa na gumijastih kolesih je na splošno cenejša od vlačenja. 2. Naložena zgibna polprikolica obvlada teren do ± 25% naklonov, kar po- meni, da gre tudi polna navzgor do naklona + 25 %. Pri tem naklonu pa traktor pri vlačenju :lesa navzgor vleče komaj 1/3 normalnega bremena. Danes uporabljajo polprikolice 6-18 ton neto nosilnosti. 3. Vlake, po katerih spravljamo les, zlasti z zgibnimi traktorji so široke 2,5 do 3 m. Horizontalni in vertikalni elementi vlak so takšni, da bi z zgibnimi polpri- kolicami lahko vozili po njih brez posebnih rekonstrukcij. 4. Pri vlačenju lesa po tleh ostane vlaka vedno samo vlaka, poškodovana od lesa, ki ga vlačimo in verig na kolesih traktorja. če pa po teh prometnicah vozimo les, se sčasoma taka vlaka spremeni v traktorsko pot, ki je relativno gladka. Slika 2. Foto A. Krivec 161 5. Uporabnost takih zgibnih polprikolic pri nas je odvisna tudi od nabavne vrednosti, ki je relativno visoka, saj stane zgib na pol prikolica 1,5 do 3 milijone dinarjev. 6. Pri nas bi jo lahko uporabljali le v tistih predelih Slovenije, kjer je prevoz lesa iz gozda do porabnika (lesnega obrata, centralnega mehaniziranega skla- dišča, železniške postaje itd.) kratek. To pomeni v kombinaciji vožnje po vlaki (namesto vlačenja) in vožnje 5 do 10 km po cesti. 8. Do danes še nimamo primerne tehnologije za celoten transport lesa, pred- vsem so še nejasne tehnološke možnosti zbiranja lesa od panja do vlake. 9. Pri vlačenju lesa po Neh prihaja do velikih poškodb dreves ob vlaki. Po ugotovitvah je celo do 50% dreves poškodovanih [3, 4]. S konkretnih ogledov na terenu v vrsti evropskih dežel, kjer že uporabljajo zgibne polprikolice so te poškodbe občutno manjše. Literatura 1. Grammel, R.: Soziale und wirtschaltliche Notwendigkeit einer betrieblichen Arbeitsplanung, dar- gestellt am Beispiel das Staalswaldes in Baden-Wurttemberg, AFZ 1975/15. 2. Hotle, H.: Probleme der Mechanisierung und Automatisierung der Holzernte, Schweizerische Zeitschrilt fur Forstwesen, 1975/5. 3. lvanek, F.: Racionalizacija pridobivanja lesa iglavcev ln posledica poškodb pri sečnji in spravilu lesa na severovzhodnem Pohorju in Kozjaku, magistrska naloga, Maribor 1973. 4. lvaf!ek, F.: Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju, Strokovna in znanstvena dela, št. 51, IGLG, Ljubljana 1976. 5. Krivec, A.: Mehanizirane nakladanje pri prevozu lesa (knjiga), IGLG, Ljubljana, 1972. 6. Krivec, A.: Preučevanje mehanizacije transporta lesa (knjiga), IGLG, Ljubljana, 1967. 7. Krivec, A.: Proučevanje traktorskega spravila lesa, IGLG, - Strokovna in znanstvena dela, št. 65, Ljubljana 1979. 8. Lipoglavšek, M.: Spravila lesa s konji v Sloveniji, IGLG, Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana 1974. 9. Pesta/, E.: Rationalisierungsgrenzen im Gebirgsforst, AFZ, 1975/1. 10. Putkisto, K.: Forestry and mechanisation in Finland, Canadian Pulp and Paper Association on March 26, 1976. 11. Remic, C.; Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije konec leta 1970, 1972, 1974, 1976, 1978., Strokovna in znanstvena dela IGLG, Ljubljana. 12. Turk, Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, IGLG, Strokovna in znanstvena dela, št. 44, Ljubljana 1975. PROBLEME DER HOLZROCKUNG UND ENTWICKLUNGSPERSPEKTIVEN Zusammenfassung Die Studie behandelt die Probleme der bisherigen Holzruckung und zwar mit Pferden, mit Schleppern IMT-558 und Timberjacks sowie mit Seilkranen Baco-Gravimat. Die ein- zelnen Ruckungsarten werden so analysiert, dass die Arbeitskosten auf durchschnittlichen Ruckungsentfernungen festgestellt werden und zwar: Pferde auf der Entfernung von 300 m. Schlepper auf der Entfernung von 600 m. Timberjacks auf der Entfernung von 700 m. Seilkrane Baco-Gravimat auf :J J, o 1 ro o· ...... ·-·- "' '2 .!'!, :0 ~"' "' "' 'O .!::! ~:~ 1 "._ ., "' o c: <1!::> -"' ~ E•~ > "' Q) "' ~ NOJ """' om ""' "' "' ,.," "' o "' OJ "' lal' 'N o._ "'"' !!!. :;:}lN ·-"' .!::! Q) ro "' ·;;:;:....:: "' 'O ·- CJ)"O """' ,., 'O s~~J5 o -"'"'- OQ) :. ,8.;,:; O>--~-~ ·- Q) ~o ~~.§ "' O~rn ·o; Q) .!<::J .,~N o g -~~ _g·~ m g ~.t! c: o >N > LETO o -"':;, ,., ~ "' ·.::"O >O :lO Ol "' '2~ ·-"' ~~e CL 'O Si "'"' ·c: !:;CL o . 0. ON -!e·c _g._ (J)N ~(ii ·-o (U "' N o~ '2 i ~~ ·;;: g,E >c:Ol o ~ o ' •U ~~(lj - "' O"'ti)~ ;N Ei5 2 > a:J·-.. x '> "' Q) "'.o -~1 ~ ·-Ol Q) c: -~ "'-"'"' "'"' ·e:.~ g,o ">~:;;: $ "' "' m•U "' "'"' ~a. >N "'"""' ro·u ~.~ (tš·c)~ c:•N O...«J·- N N N;.:.: N NI§ o. "' N'- > mm g.:~ ru ·c~:~ .s::-(5 21 ·ro~ ·-"' .SQ) .!:g ·;o ·;o z~ ~~.o CO Q.l1N '2~"0'č '0-~ ·o. .o Ol ·;o -~.9 N Q).D ~]~ 0N"O U >O }~:2 '" N>O o-ro o o~·u o-o oo ~.a 10.3 =~~~ "' Q) "' "' .,f! .,." 0~.!:::! <0~.0 C!l a.a:N (!)M.!::! o.!:! -)ti):::J >•Ol "<:t Ohr.l) :::; l- l- l-.C l- l-CL l-'0 1980/81 30 60 30 30 25 15 1981/82 60 120 40 20 30 30 5 30 20 25 15 30 1982/83 70 120 40 45 30 20 25 15 30 1983/84 70 120 40 60 20 30 30 5 30 10 25 15 15 30 1984/85 70 120 40 60 30 10 25 15 30 1985/86 70 120 40 60 20 30 30 5 30 10 25 15 15 30 Skupaj 370 660 200 330 60 60 90 120 15 90 100 150 60 45 165 Tabela 2. Projekcija vpisa v prve letnike raznih stopenj sedanjega in novega sistema usmerjenega in drugih oblik izobraževanja v negozdarskih vzgojnoizobraževalnih ustanovah v obdobju 1980-1985 (potrebe gozdarstva) "' c "' :0 rom lo c: ·:; > o "'"' .~::::!_ "' 'iii., ro o;.= iii ro -> "' .:tt,::=- ro "' "' "'"' .e: "' 'OO> lN O O') Ol Ol ·u·- m x o 'Oo "' c:Q) Q)"' .,o ·;:: 'i::' ·- C\1'L:' ro·- -"'o mc: Q) LETO "' ·c .c: cv ro c:.,., "'"'"' ~E~ :..=,~ '-•O- "ai 'O> CL·- :;:, .<:'<="E·- -B .cE·- :EH·2 .cE·- - E·- .,., ·- Ui ID ~.2 Ql:rowc: 2gj~ ~~~ ro.,c: ·-o c ·- Qi ·E E:~ :::~ g! ~Q):;:)~ ~~~ Cc:Qi -"'~ ~=-o Dl;;:: "" ·- > ·- > .~2::;.. (/)Q. me ro§;=:~~ "' c:"" "' = ~=~~ -"x OJ E~ ·= o _",.r= O.roQ) ~~.,..:.t:! w a.,..:.~ ·-l...."' Q) <{) (!),..:.::::! (!),..:.!::! ~,..:.!:;! o·s;,cn w.'B O CL- l- l-~ 1980/81 7 15 3 8 3 4 20 4 5 12 1981/82 7 15 3 8 2 4 20 4 5 12 1982/83 7 15 3 8 1 4 20 4 5 12 1983/84 7 15 3 8 1 4 20 4 5 12 1984/85 7 15 3 8 4 20 4 5 12 1985/86 7 15 3 8 4 20 4 5 12 Skupaj 42 90 18 48 3 7 24 120 24 30 72 3.6. Projekcija vpisa učencev, študentov in tečajnikov v prve letnike oz. tečaje po posameznih stopnjah in oblikah vzgoje in usmerjenega izobraževanja ter njihovega vključevanja v proizvodnjo. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo predvidoma skupaj na različnih stopnjah in v različnih izobraževalnih oblikah, letnikih, razredih in tečajih CEN- TRALNO organizirane vzgoje in izobraževanja zajetih za potrebe gozdarstva: a) v gozdarskih vzgojnoizobraževalnih ustanovah 2515 učencev, študentov in tečajnikov, 167 b) v negozdarskih vzgojnoizobraževalnih ustanovah 480 učencev, študentov :n tečajnikov, ali poprečno letno okoli 600 ali 7,2% vseh zaposlenih delovnih ljudi v gozda~stvu Slovenije. Kot vidimo iz tabele 1 in 2 so navedene samo posamezne oblike usmerjenega izobraževanja. Vsem oblikam pa je potrebno dodati še organizirano šolanje tistih odraslih, že zaposlenih delavcev, ki nimajo uspešno končane osnovne šole. Po analizi stanja strokovnih kadrov v gozdarstvu Slovenije iz novembra leta 1979 ima namreč samo 15,7% gozdnih delavcev uspešno končano osnovno šolo. Upoštevajoč predviden razvoj tehnike in tehnologije v gozdarstvu bo potrebno ol::stoječo osnovno izobrazbo gozdnih delavcev izboljšati. Poleg stopnje in oblike izobraževanja navedenih v tabelah 1 in 2 se bo še nadalje krepilo izobraževanje in usposabljanje v organizacijah združenega dela na delovnem mestu. Računamo, da bo v predstoječem srednjeročnem obdobju vključeno v razno krajše oblike izobraževanja ob delu: v letu 1981 v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985 Tabela 3. 300 delavcev 300 delavcev 300 delavcev 300 delavcev 300 delavcev skupaj: 1500 delavcev Opomba: Pod raznimi krajšimi izobraževalnimi oblikami ob delu so mišljeni predvsem tečaji za motožagarje, za prvo pomoč ter za družbenopolitično in ekonomsko izobraževanje. Na podlagi podatkov o vpisanih učencih in študentih v razne stopnje in oblike izobraževanja ter na podlagi do sedaj običajnega osipa, naj bi se v srednjeročnem obdobju 1981-1985 vključilo v proizvodnjo: Tabela 4. Iz rednih vzgojnoizobraževalnih programov in raznih tečajev, ki se Izvajajo v gozdarskih vzgojnoizobraževalnih organizacijah Redni programi: Gozdni delavec - ozki profili poklicev . . . . . . . . . 300 Gozdar (gozdni delavec širokega profila poklica) . . . . . 240 Gozdar (specializirani profil - traktorist, žičničar, drevesničar) 160 Gozdarski tehnik (redna ali dopisna šola) 190 Gozdarski inženir . . . . . 45 Diplomirani gozdarski inženir 80 Magister in specialist 30 Doktor . . . . . . . . . 10 Tečaji: Gozdni delovodja . . . . . . . . . . . . . 80 Gozdni uaktorisl . . . . . . . . . . . . . 100 šoferji usposobljeni za delo s hidravličnim dvigalom 125 Delavec z večbobenskim vitlom . . . . . . . . 60 Delavec, usposobljen za delo z motorno žago in prenosnim vrtalr 130 Tečaj za gojitveno tehniko . . . . . 120 Tečaj za inštruktorje praktičnega pouka . . . . . . . . . 32 Skupaj 1472 i68 Iz rednih vzgojnoizobraževalnih programov in tečajev, ki se izvajajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah IZVEN GOZDARSTVA: Redni programi: Mehanik oz. ključavničar šofer . . . . . . . Gradbeni tehnik in delovodja . Kuhar in natakar . . . . . Gostinski tehnik . . . . . . Ekonomski oz. administrativni tehnik Ekonomist ali dipl. ekonomist Pravnik ali dipl. pravnik . . . . Tečaji: Strojnik lahke ali težke gradbene mehanizaci:e Mizar .......... . Gradbeni delavci ozkih profilov poklicev . . . 25 45 10 5 2 75 15 15 30 20 50 Skupaj 292 V obdobju 1981-1985 se bo predvidoma izobrazi/o in vključilo v delo v gozdni proizvod- nji in ustanovah okoli 3100 delavcev različnih profilov oz. izobrazbenih stopenj. Opomba: številka 3100 delavcev ne pomeni v celoti nove namestitve, ke1' se bo okoli 2200 delavcev izobraževalo ob delu ali iz dela. Na novo se bo torej vključilo v proizvodnjo samo okoli 900 delavcev raznih poklicnih profilov. 4. Srednje šolstvo 4.1. V sedanjem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki bo v veljavi delno tudi še v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 imamo v gozdarstvu šolo za gozdarje-gozdne delavce (po veljavnih predpisih se v tej šoli učenci šolajo na podlagi določil Zakona o poklicnem izobraževanju in učnih razmerjih), ki vzgaja in izobražuje mladino in odrasle, že zaposlene gozdne delavce (izobraževanje po ciklusih) in gozdarsko tehniško šolo, ki vzgaja in Izobražuje mladino v redni in že zaposlene delavce v dopisni šoli. Obe šoli sta skupaj z domom za učence in strojno postajo povezani v gozdarski šolski center, katerega ustanovitelj je Izobraževalna skupnost za gozdarstvo. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo šola za gozdarje še delovala v letu 1981 in sicer z drugim Jetnikom v dosedanji organizacijski obliki, medtem ko se bodo učenci vpisali v 1. letnik usmerjenega izobraževanja že v jeseni leta 1980. Gozdarska tehniška šola bo delovala v dosedanji organizacijski obliki do vključno leta 1984, ko bodo zadnji zaključni izpiti po starem sistemu. V 3. letniku usmerjenega izobraževanja (ali 1. letnik nove tehniške šole se bodo vpisali prvi učenci v šolskem letu 1982/83. 4.2. V skladu z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami ter z obstoječimi učnimi prostorskimi in predvidenimi učiteljskimi kapacitetami, naj bi se v obdobju 1981-1985 vpisalo v 1. letnik, združenem delu pa zagotovilo naslednje število gozdarjev (po 2 . .letniku usmerjenega izobraževanja). Glej tabelo 5. Pri vpisu so zajeti tudi učenci, ki bodo nadaljevali šolanje v gozdarski tehniški šoli oz. 3. letniku usmerjenega izobraževanja. Zaradi zagotovitve novih usposobljenih gozdnih delavcev združenemu delu (proizvodnji) bodo morale gozdnogospodarske organizacije v naslednjem srednje- ročnem obdobju (v dislociranih oddelkih) usposobiti ob delu za ozke profile poklicev naslednje število delavcev. Glej tabelo 6. (Za ozke profile poklicev bo šolanje trajalo predvidoma 10 mesecev.) 169 Tabela 5. Vpis v 1. letnik usmerjenega izobraževanja ter vključitev v proizvodnjo (gozdarji) Leto 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Skupaj vpis 60 120 120 120 120 120 660 učencev Stevilo učencev vključitev v proizvodnjo (gozdarjev) po 2. letniku usmerjenega izobraževanja Tabela 6. 15 15 55 55 55 195 gozdarjev Leto Vpis Vključitev v proizvodnjo po usposobitvi 1981 60 50 1982 70 60 1~ ro oo 1984 90 80 1985 90 80 ------------------------- Skupaj 390 učencev 330 gozdnih delavcev ozkih profilov poklicev Ugotovljene potrebe gozdnogospodarskih organizacij po pro- filu gozdnega delavca ozkih profilov poklicev in gozdarjev (širok profil gozdnega delavca) v obdobju od leta 1981 do 1985 so . . . . . . . . . 575 gozdnih delavcev ozkih profilov in gozdarjev S predvidenim vključevanjem učencev v 1. letnik usmerjenega izobraževanja in izobraževanja ob delu za ozke profile pokli- cev, se bo po predvidevanjih vključilo v šolanje in proizvodnjo v času od leta 1981 do 1985 . . 525 gozdarjev in gozdnih delavcev ozkih profilov Negativna razlika bo nastala predvidoma zaradi trenutne neorganiziranosti izobraževanja ob delu v nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah, ki verjetno do 'leta 1985 še ne bo v celoti presežena. Da bi se zagotovil načrtovani potek poklicnega usposabljanja in potreben dotok novih, usposobljenih delavcev v proizvodnjo, bo potrebno v delovnih organizacijah okrepiti kadrovsko in izobraževalno službo oz. izobraževalne centre ter zagotoviti potrebna finančna in materialna sredstva. 4.3. Gozdarska tehniška šola (3. in 4. letnik usmerjenega izobraževanja) bo delovala po starem učnem načrtu do vključno leta 1984, ko bodo zadnji učenci polagali zak:ljučni izpit. Prvi učenci gozdarske tehniške šole se bodo v novem sistemu usmerjenega izobraževanja vpisali v šolskem letu 1982/83 v 1. letnik nove tehniške šole (oz. 3. letnik usmerjenega izobraževanja). V skladu z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami po poklicnem profilu »gozdar- ski tehnik« ter v skladu z obstoječimi prostorskimi in predvidenimi učiteljskimi kapacitetami, bi se v obdobju 1981-1985 vpisalo in proizvodnji zagotovilo na- slednje število učencev oz. gozdarskih tehnikov: 170 Leto 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Tabela 7. število učencev oz. gozdarskih tehnikov vpis 45 60 60 60 vključitev v proizvodnjo 40 ) po starem 25 f programu 30' 25} 25 po novem programu Skupaj 225 učencev 145 gozdarskih tehnikov V vpisu so tudi tisti učenci, ki bodo nadaljevali študij na višji gozdarski oz. 1. stopnji visokošolskega gozdarskega študija. V šolskih letih 1980/81 in 1981/82 zaradi prehoda v nov sistem usmerjenega izobraževanja ni predviden vpis v tehniško šolo. Ti učenci so zajeti že v tabeli 5 pri vpisu v 1. letnik usmerjenega izobraževanja. V letih 1981, 1982 in 1983 se bo v proizvodnjo predvidoma vključilo 95 gozdarskih tehnikov, ki se bodo šolali po starem učnem načrtu oz. sistemu, medtem ko se bo od vključno leta 1984 dalje vključilo v proizvodnjo poprečno 25 gozdarskih tehnikov letno. V istem obdobju naj bi se v dopisno gozdarsko tehniško šolo, ki predstavlja obliko izobraževanja ob delu, vpisalo oz. jo absolviralo, naslednje število kan- didatov: Leto 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Tabela 8. število učencev oz. gozdarskih tehnikov vpis vključitev v proizvodnjo 20 20 15 15 Skupaj 40 učencev 30 gozdarskih tehnikov Zaradi prehoda v nov sistem usmerjenega izobraževanja predvidevamo pre- kinitev vpisa v dopisno gozdarsko tehniško šolo do začetka šolskega leta 1983/84. (Izdelati je potrebno nov učni načrt, prilagojen novi programski strukturi in vse- bini.) Predvidevamo, da bo do leta 1984, od tistih, ki so se vpisali v dopisno gozdarsko tehniško šolo do leta 1980, končalo šolanje 30 gozdarskih tehnikov. V obdobju 1981-1985 se bo torej v proizvodnjo vk:ljučilo predvidoma 175 gozdarskih tehnikov. 4.4. V okviru gozdarskega šolskega centra so organizirane in se izvajajo tudi razne dopolnilne oblike izobraževanja in usposabljanja, namenjene gozdarskim gozdnim delavcev, šoferjem, tral b) gozdarski tehnik -gozdarski SR - gozdarski tehnik v Skupščina a) gozdar tehnik PIS za b) gozdarski inženir gozdarstvo 29/3-1979 -gozdarski VIS - gozdarski inženir VI Skupščina a) gozdarski tehnik inženir PIS za b) dipl. inž. gozdarstva gozdarstvo 29/3-1979 - diplomirani VIS diplomirani VIl Skupščina a) gozdarski inženir gozdarski - gozdarski inženir PIS za b) specialist inženir gozdarstvo gozdarstva 29/3-1979 magister doktor gozdarskih znanosti - diplomirani VIS - diplomirani inženir Vlil Skupščina a) diplomirani inženir inženir gozdarstva, PIS za gozdarstva gozdarstva- specialist za: gozdarstvo b) doktor gozdarskih specialist (specializacija) 29/3-1979 znanosti magister VIS magister gozdarstva Vlil Skupščina a) dipl. inž. gozdarstva PIS za gozdarstva gozdarstvo b) doktor gozdarskih 29/3-1979 znanosti 178 UDK 634.0.176.1 (Sorbus aucuparia) VEč JEREBIKE V NAšE. GOZDOVE Saša B 1 e i wei s, dipl. ing. gozd. Jerebika (Sorbus aucuparia L.) naša avtohtona drevesna vrsta, ki jo poleg gozdarjev dobro poznajo tudi vrtnarji, drevesničarji in krajinarji, spada v bota- nično družino rožnic Rosaceae. Pomembnejše od poznavanja morfoloških značilnosti jerebike je poznavanje večstranske koristnosti te relativno nizke, največ do 15m visoke, drevesne vrste, ki jo spomladi krase številni beli cvetovi, jeseni pa oranžnordeči jagodičasti in šopasti plodovi. Jerebiki, ki je skromno zastopana v naših gozdovih, bi morali predvsem iz gozdnovarstvenih ozirov posvečati večjo pozornost in jo pospeševati. Z njeno prisotnostjo lahko na posreden ali neposreden način omilimo obseg škod, ki jih gozdovom povzročajo številne žuželke pa tudi višje razviti sesalci. Cvetovi jerebike so bogati sladke medičine, s katero se poleg čebel hranijo še razne druge vrste žuželk, od katerih naj omenimo predvsem za gozdove zelo koristne in pomembne vrste os najezdnic (fchneumonidae), goseničark (Tachi- nidae), ropnih muh (Asifidae) in drugih parazitskih dvo in kožokrilcev. Pomembnejša vlogo od cvetov pa imajo plodovi, za katere je ugotovljeno, da so vitaminsko zelo bogati in so verjetno prav zaradi tega cenjena in odlična naravna krma števi,lnim gozdnim pticam, od drobnih in splošno koristnih ptic pevk do gozdnih kur. Poleg vitaminov vsebujejo zreli plodovi jerebike tudi ta- ninsko kislino in jih razne vrste malih glodalcev verjetno prav zaradi te kisline zelo radi uživajo. Tudi kopitarji, ki so v normalnih populacijah prav tako nepo- grešljiv člen prehranjevalne verige v vsaki gozdni biocenozi jih radi zobajo. Taninska kislina, ki je višje razvitim živalim ,potrebna za normalno rast in razvoj, pa zaradi trpkosti ne ustreza človeškemu okusu. Iz navedenega lahko zaključimo, da jerebika zasluži tudi med gozdarji večjo podporo, saj z vnašanjem in širjenjem jerebike v gozdovih na posreden način zmanjšujemo škodo od jelenjadi in srnjadi, ki jo le-ta, kadar je preštevilna, napravlja na drugih ekonomsko zanimivejših drevesnih vrstah. Kot zadnjo, naj omenimo še estetsko vlogo jerebike, ki je tudi ne kaže, zanemariti. Zaradi lepih belih šopastih cvetov spomladi, jeseni pa z živo obar- vanimi plodovi pestri monotonost gozdov. Dekorativni izgled in vlogo jerebike so spoznali tudi vrtnarji in krajinarji, kateri jo posebno v zadnjem času v vse večjem številu vnašajo v vrtove in parke zlasti pa v nasade ob javnih komu- nikacijah. Navedena dejstva so dovolj tehten razlog, da bi jerebika tudi med gozdarji zaslužila večjo popularnost. Prvi korak k želenemu cilju bi morali napraviti gozdni drevesničarji in sicer tako, da bi jerebikove sadike v večjem številu vzga- jali v vsaki gozdni drevesnici. Vzgoja sadik jerebike je enostavna, zahteva pa praktične izkušnje. Važno je predvsem, da z jeseni nabranih zrelih plodov odstranimo mesnati del, ki ovira in zadržuje kalitev semena. Izločanje semena iz plodov je najlažje pa tudi najhitrejše s pomočjo sadne preše. Na ta način pridobljeno seme še temeljito izperemo v vodi in ga neposredno zatem, vsekakor pa še isto jesen, na redko posejemo in zabranamo v pripravljeno površino drevesnice. Posejano seme vzkali običajno že naslednjo pomlad, le v izjemnih primerih preleži seme v zemlji eno 179 leto. V dveh, treh letih zrastejo mladike, ki so pri višini okoli 2,5 m najustreznejše za presaditev na teren. Jerebika je svetloljubna drevesna vrsta in ne zahteva posebno kakovostnega zemljišča. Ustrezne terene najdemo vsepovsod: ob novo zgrajenih gozdnih ko- munikacijah, na presekah pod električnimi daljnovodi, ob gozdnih robovih, ob robovih gozdnih jas, na novo pogozdenih površinah in podobnih mestih. Presajene sadike moramo pa obvezno podpreti in istočasno tudi zavarovati z najmanj dvema, vsaj 2 m visokima, nasprotno ob sadiki stoječima kalama, ki ju skupaj s sadiko parkrat prevežemo. Morda bi kazalo presajene sadike dodatno zavarovati še s premazom z repelentnim sredstvom. Zavarovanje sadik je nujno, ker je sicer zelo lahko naš trud zaman. Nezava- rovane jerebikove sadike, presajene in vnešene v sestoj so skoraj obvezno žrtve srnjaka, ki si jih zaradi njenih lastnosti, pa tudi zaradi ustrezne debeline izbere za čiščenje in barvanje rogovja. Istočasno pa z izbranimi in poškodovanimi sadi- kami tudi »zakoliči« mejo svojega interesnega in bivalnega območja. če je kljub zavarovanju sadika zelo poškodovana, je priporočljivo da jo posekama »na čep« toda šele ob času mirovanja vegetacije, ne pa takoj ko poškodbo ugotovimo. S posekom sadike izven vegetacijskega obdobja dosežemo, da bodo iz panja spomladi pognali številni poganjki, ki pa so divjadi spet prava delikatesa in jih zaradi sočnosti tudi z užitkom popase. Predstavljajo prave >>strelovode«, ki odvračajo divjad od drugih gospodarsko pomembnejših drevesnih vrst, na katerih bi sicer napravljala še občutnejšo škodo. Sejanje jerebikovega semena neposredno na teren se ne obnese, saj divjad sproti popase vse kaliče. Velika priljubljenost jerebike kot pašne rastline, je verjetno glavni vzrok za slabo naravno pomlajevanje jerebike. Edina možna pot do plodov je vzgoja jerebikinih sadik v drevesnicah in še tam je v določenih predelih potrebno mlade sadike posebej zavarovati z ogrado. Koristi, ki jih lahko pričakujemo od bodočih odraslih dreves odtehtajo stroške, vzgoje sadik v dre- vesnic! in njih zavarovanje na terenu .• Z gozdno varstvenega stališča bi z jerebiko lahko primerjali ,le nekatere vrste pečkato plodnih in koščičasto plodnih rožnic, ki nam morajo biti vselej dobro- došle. Iz kratkega opisa jerebike, njenih bioloških in socioloških lastnosti (pa tudi njene estetske vrednosti) je nakazana pot, kako te lastnosti izkoristiti predvsem kot biološko obliko boja proti delovanju raznih škodljivcev gozdnega drevja. KAM Z LUBJEM IGLAVCEV NA CENTRALNIH LESNIH SKLADIŠČIH Stanko B ro d n j a k , dipl. inž. gozd. 1. Problem in naloga Z uvedbo centralnega mehaniziranega skladišča, je Gozdno gospodarstvo Maribor napravilo velik tehnološki premik v pridobivanju lesa iglavcev. Z vidika organizacije dela, zniževanja proizvodnih stroškov, boljšega izkoriščanja in ovred- notenja lesne mase je to vsekakor velik napredek, ki nam ponuja še mnoge neizkoriščene možnosti. 180 Lubje smo odvažali v opuščene gramoznice, kjer je prihajalo do samovžigov in onesnaževanja okolja. Foto P. Pinterič Ni naš namen, da bi naštevali samo prednosti, ki jih prinaša uvajanje novih tehnoloških postopkov, ampak bi opozorili tudi na slabosti. Z uvedbo nove tehnologije se je namreč pojavilo lubje iglavcev kot industrijski odpadek. Pri mehaniziranem luplenju oblovine iglavcev na centralnem lesnem skladišču se le-to kopiči v velikih gomilah in predstavlja problem, ki ga v bistvu lahko opredelimo v dveh točkah: 1. Lubje smo z uvedbo nove tehnologije odvzeli gozdu in s tem preprečili, da se v obliki naravnega gnoji,la vrača in sodeluje pri naravni obnovi in proizvodnji lesa. 2. Lubje se na lesnem skladišču pojavlja kot industrijski odpadek, ki nam odvzema dragocen prostor in predstavlja stalno nevarnost za onesnaževanje okolja. NARAVNE SU ROVI NE ~ 1 PRO IZ VOO NJA PORABA l j INDUSTRIJSKI DEPONIJA ODPADKI SEŽIGANJE Krogotok proizvodnega procesa na mehaniziranem skladišču 181 Pri Gozdnem gospodarstvu Maribor že več let poskušamo najti primerno rešitev. Zavedamo se, da problem lubja ni samo problem centralnega mehanizi- ranega skladišča kot temeljne organizacije, ampak skupen problem vseh temelj- nih organizacij, ki vozijo les na skladišče. Temeljne organizacije gozdarstva in temeljne organizacije kooperacije goz- darstva pripeljejo letno na centralno skladišče poprečno 95.000 m3 oblovine iglav- cev. Pri vhodnem prevzemu obravnavamo te količine kot nelupljeno oblovino iglavcev. Oblovina iglavcev se zatem olupi, sortira in kroji v zahtevane lesne sortimente. Pri takem postopku nadaljnje obdelave se na centralnem tesnem skla- dišču pojavi vsako leto približno 11.000 m3 lubja iglavcev. V nadaljevanju sestavka bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku. Kam z lubjem iglavcev na centralnih lesnih skladiščih? Pri tem bomo v prvem delu nakazali, kakšne rešitve bi bile teoretično možne, v zaključnem delu pa, kako smo problem rešidi pri nas. 2. Ponujene možne rešitve Pri proizvodnji nastajajo razen tržnih učinkov, s katerimi zadovoljujemo po- trebe ljudi, še industrijski odpadki. če hočemo gospodariti umno in iz vidika zahtev, ki nam jih daje družba kot celota, moramo vedno znova iskati možne načine vračanja odpadkov v ponovno proizvodnjo. Vračamo jih lahko na dva načina: posredno in neposredno. Pri neposrednem vračanju gre za njihovo prisotnost v tehnološkem postopku. To pomeni, da jih želimo ponovno izkoristiti oziroma spremeniti v izdelke. V tak- Dragocena toplotna energija je odhajala v zrak. Foto P. Pinterič 182 šnih primerih se industrijskin odpadki pojav:ljajo kot surovina ali sestavni del surovine za nadaljnjo proizvodnjo. Pri posrednem vračanju gredo industrijski odpadki na deponijo, ali pa jih sežigamo. Pri sežiganju nastaja toplotna energija, ki jo lahko s pridom uporabimo v vsaki proizvodnji, ali pa poiščemo odjemalce. Z vidika teorije torej problema ni. V praksi je malo drugače. Ogromno, morda kar preveliko vlogo odigrava ekonomika. V želji, da bi proizvajali čim ceneje, uvajamo nečisto tehnologijo, ki ima mnogo neželenih in težko uporabnih odpad- kov. Za takšne odpadke potem ugotavljamo, da se jih ne izplača izkoriščati. Takšna ekonomika ima torej negativne učinke, ki jih družba kot celota ne bi smela več sprejeti. Bodočnost moramo zato iskati v takšni tehnologiji, ki s svojimi odpadki ne bo onesnaževala okolja. 3. Rešitev problema Pri izkoriščanju naravnih surovin, kamor sodi tudi lesna masa, nastajajo uporabni izdelki lesni sortimenti. Ti gredo v uporabo ali v nadaljnjo predelavo. že v fazi gozdne proizvodnje, ki je v našem primeru tehnološko zaključena šele na Centralnem mehaniziranem skladišču, se pojavlja lubje kot industrijski od- padek. Lubje že dolga leta ostaja na deponiji neizkoriščene in onesnažuje okolje, ker prihaja do samovžigov. Vse do sedaj nakazane rešitve so bile nesmotrne in predrage. Odločili smo se za posreden načifl vračanja odpadnega lubja v proizvodnjo, in sicer ga bomo spreminjali v toplotno energijo. Ker pa centralno mehanizirane skladišče potrebuje le malo toplotne energije, smo morali iskati še druge odje- malce. Rešitev se nam je praktično kar ponujala. Tovarna lesne, stavbne in pohištvene industrije MARLES iz Maribora je prevzela vlogo investitorja pri iz- gradnji kotlarne za sežiganje lubja in ostalih lesnih odpadkov, ki jih je v Marlesu na pretek. Gozdno gospodarstvo Maribor se s svojo temeljno organizacijo združenega dela Centralnim mehaniziranim skladiščem v Limbušu pojavlja kot soinvestitor. Ponuja torej del denarnih sredstev za izgradnjo kotlovnice in lubje iglavcev kot odpadek za kurjavo. Iz dohodkovnega odnosa, ki se bo pojavil v obliki skupnega dohodka, pa pričakuje toplotno energijo za pokrivanje lastnih potreb. V času energetske krize je naložba še bolj kot za Gozdno gospodarstvo Maribor koristna za Marles. Marles je mnogo večji potrošnik toplotne energije in mu bo takšna kotlarna nedvomno predstavljala izredno cenen vir pridobivanja te vrste energije. Gradbena dela za novo kotlarna so že v teku. Opremo bo Marles uvozil iz Svedske, kjer takšne kotlarne že uspešno obratujejo. Nova kotlarna bi naj začela obratovati na Dan republike 1'980. leta. Ob zaključku naj ocenimo še koristnost takšne naložbe in njeno ekonomsko upravičenost. Oceno lahko damo v naslednjih točkah: a) posredna uporaba lubja kot industrijskega odpadka nam zagotavlja ceneno proizvodnjo toplotne energije; b) zmanjšuje se vpliv odpadnega lubja na onesnaževanje okolja; c) v boj proti energetski krizi smo vključili tudi uporabo industrijskih od- padkov. 183 UDK 634.0.971:634.0.187 SIMPOZIJ VZHODNOALPSKO-DINARSKIH FITOCENOLOGOV O VEGETACIJSKEM KARTIRANJU Dr. Ivo P u n ce r, dipl. inž. gozd. Lanskoletno zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, 16. po vrsti, je bilo od 10. do 14. septembra 1979 v Celovcu. Posvečeno je bilo temi »Vegetacijsko kartiranje v gorskem svetu". Zbralo se je okoli 50 udeležencev iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Francije, švice, Zvezne republike Nemčije in Norveške. Prebranih je bilo 15 referatov, ki so obravnavali različne vidike obsežne problematike vegetacijskega kartiranja in vegetacijskih kart. Iz vseh referatov in bogate diskusije, ki je sledila, bi bilo možno iZJiuščiti nekakšno vodilno misel, ki je prisotna bolj ali manj v vseh deželah udeleženkah tega sim- pozija. Povsod ugotavljajo velik pomen in korist vegetacijskega kartiranja in vegetacijskih kart za znanstveno raziskovalne namene in prakso, ki v zadnjem času še narašča. . Aplikacija izsledkov vegetacijskega kartiranja oziroma kart dobiva čedalje širše možnosti. V številnih gospodarskih panogah, zaščiti človekovega okolja, snovanju naravnih rezervatov, ekološki valorizaciji krajine in izločanju krajinskih tipov, zaščiti in sanaciji predelov pred snežnimi plazovi (kar je še posebej po- membno za alpske dežele) in še bi lahko naštevali neposredne ali posredne koristi in možnosti uporabe dognanj, ki jih nudi vegetacijsko kartiranje oziroma vegetacijske karte. lzoblikovalo se je tudi mnenje, da so za gorske predele, kjer je orografska in reliefna razgibanost večja ter višinska razčlenjenost vegetacije bogatejša, pri- merne vegetacijske karte podrobnejšega oziroma večjega merila. V takšnih kartah je možno zajeti posebnosti in prikazati pestrost oziroma spremembe vegetacije zlasti gorskega sveta. Ti zaključki potrjujejo tudi, da smo v Sloveniji izbrali pravilno usmeritev pri izbiri merirla oziroma stopnje intenziteta vegetacijskega kartiranja. Kot je znano, v Sloveniji uporabljamo za različne namene v glavnem velika merila vegetacijskih kart: M 1 : 10.000, M 1 : 25.000 (v manjši meri) ter M 1 :50.000 in M 1 : 100.000. Tako je na primer merilo 1 :200.000 komajda upo- rabno, ko gre za prikaz realne vegetacije v gorskih predelih in sega že v območje meril primernih za prikaz potencialne vegetacije. Slovenijo so na zborovanju zastopali E. Mayer, M. Prešeren, l. Puncer, A. Se- liškar, T. Wraber, M. Zupančič in V. Zagar iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija SAZU oziroma Biotehniške fakultete v Ljubljani. Prof. E. Mayer je podal zanimiv referat o ofiolitski flori centralnega dela balkanskega polotoka, ki je ob izčrpnem komentarju in lepih diapozitivih prinesel za mnoge udeležence nekaj novih spoz- nanj o flori in fitogeografski problematiki t. i. serpentinskih predelov od Bosne preko Srbije do Makedonije. Drugi prispevek avtorjev L. Marinčka, l. Puncerja, M. Zupančiča je zajel pri- kaz vegetacijskega kartiranja v Sloveniji. Za udeležence zborovanja so bili še zlasti zanimivi podatki o tem, kako velike površine v absolutnem in relativnem smislu imamo pri nas že vegetacijsko kartirane, kakor tudi načrtnost izvajanja nalog v zvezi z vegetacijskim kartiranjem ter stopnja izkoriščanja vegetacijskih kart, zlasti še v gozdarstvu. Ugotovitev udeležencev zborovanja je med drugim tudi bila, da ni mogoče v tako kratk.em času rešiti in razpravljati o tako številnih vprašanjih, ki zadevajo 184 vegetacijsko kartiranje in vegetacijske karte, zato je v letu 1980 predvideno delovno zborovanje, posvečeno vegetacijski kartografiji s posebnim ozirom na alpski svet. Srečanje bo organiziral Forstliche Bundesversuchsanstalt v Inns- brucku. V času zborovanja sta bili organizirani tudi dve ekskurziji. Ena ekskurzija je bila na Roglje (Schutt), to je podorno območje Dobrača, kjer smo si ogledali sukcesije rastlinskih združb v podoru. Druga ekskurzija nas je vodila v opmočje Nocka, kjer so nam domači organizatorji omogočili ogled in študij flore in vege- tacije Centralnih Alp. Ker je v času celovškega zborovanja prof. dr. Erwin Aichinger praznoval svojo 85. letnico, smo z udeležbo na svečanem sprejemu v celovškem magistratu počastili visok življenjski in delovni jubilej še vedno aktivnega in čilega staroste in soustanovitelja Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. ZAKLJUCKI POSVETOVANJA O DELOVANJU TOK ZA GOZDARSTVO NA BLEDU 8. IN 9. JANUARJA 1980 Na posvetovanju, ki ga je organizirala Zadružna zveza Slovenije, je bilo 84 udeležencev, predstavnikov zadružnih svetov in direktorjev TOK za gozdarstvo ter direktorjev gozdnogospodarskih organizacij. Po poročilih je razpravljalo 25 udeležencev. Poročila in razprava so izpostavili najbolj pereča vprašanja o samoupravnem organiziranju TOK gozdarstvo v zvezi z uresničevanjem zakona o združevanju kmetov, predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, oblikovanju skupnih HKS, razvoju kmečkega turizma, razvoj- nih možnosti gospodarjenja z gozdovi in lesnobilančnih razmerjih v obdobju 1981-1985 in dohodkovnih odnosih med gozdarstvom in lesno industrijo. Na posvetu je bila izvoljena komisija z nalogo, da na osnovi referatov in razprave pripravi predloge sklepov in stališč, katere naj obravnava in dokončno oblikuje odbor za gozdarstvo. V komisijo so bili izvoljeni naslednji tovariši: Bene- dičič Franc, Korbar Branko, Kreč Anton, Arih Andrej in Velikonja Cveto. Zaključke in stališča, ki jih je pripravila komisija na osnovi dokumentacije posveta je obravnaval in v celoti osvojil odbor za gozdarstvo pri upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije na 5. redni seji 20. 2. 1980. Združevanje kmetov Udeleženci posveta so ugotovili, da je uresničevanje zakona o združevanju kmetov, zlasti pa 43. člena, to je sklenitev samoupravnih sporazumov med goz- darskimi in kmetijskimi organizacijami, prioritetna naloga. S temi sporazumi bodo organizacije enotneje spremljale probleme na področju gozdarstva in kmetijstva, obravnavanje prostora, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, organiziranje skup- nih akcij in opravljanje nalog pri reševanju problemov ljudi na podeželju. Hranilnokreditna služba Hranilno kreditne službe so materialni temelj zadružništva in brez njih ni možno uspešno pospeševati kmetijske in gozdarske proizvodnje v okviru organi- zacij združenih kmetov. Zato se udeleženci zavzemajo za njihovo nadaljnjo materialno in samoupravno krepitev. 185 V ta namen je treba dosledno in takoj pristopiti k uresnrcevanju 43. člena zakona o združevanju kmetov, še posebej tistega dela, ki nalaga organizacijam združenih kmetov do,lžnost sklepanja sporazumov o ustanovitvi skupnih HKS kmetijstva in gozdarstva na določenem območju. V okviru skupnih hranilnokreditnih služb naj bi doseg,li, da bi kmetje in delavci vsa prosta sredstva združevali v HKS (zlasti izplačevanje kmetijskih pri- delkov ~in lesa prek hranilnih knjižic), hkrati pa zagotovili zadostna sredstva za uresničevanje sprejetih programov združenih kmetov in njihovih organizacij. Zadružna zveza naj izdela akcijski program z navedenimi nalogami in trdno določenim rokom o uresničitvi zakonskih obveznosti do konca leta 1980. Kmečki turizem Kmečki turizem pomeni dopolnilno dejavnost, ki je pomembna tako za kme- tijstvo kot za gozdarstvo, zato ude'leženci podpirajo podpis družbenega dogo- vora, ki bo omogočil enotnejši razvoj te dejavnosti. Krog podpisnic tega sporazuma naj bi še razširili. Vključijo naj se še nekatera gozdna gospodarstva in občine na območjih, kjer so pogoji za razvoj kmečkega turizma. Biološka vlaganja v gozdove Razprava je podprla predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, zlasti pa predlagano enotno stopnjo prispevka za biološka vlaganja v gozdove, ne glede na lastništvo. Udeleženci so se hkrati zavzeli za enotno politiko vlaganj v gozdove, tako na biotloškem kot na tehničnem področju v celotnem slovenskem prostoru. Pri obravnavanju predloženih gradiv so bila izpostavljena nekatera vprašanja, ki jih je treba še proučiti in se do njih opredeliti ter v okviru možnosti razrešiti pri spreminjanju in dopolnjevanju zakona o gozdovih. Cilj je doseči enotnejšo aktivnost na področju organiziranja kmetov lastnikov gozdov. članstvo v TOK Po zakonu o združevanju kmetov se v TOK za gozdarstvo združujejo kmetje lastniki gozdov kot člani in kot kooperanti. Vsi ostali kmetje lastniki gozdov, tudi tisti, ki se niso odločili, da postanejo združeni kmetje v TOK, so po zakonu o gozdovih in zakonu o združevanju kmetov obvezni sodelovati s TOK gozdarstva (obvezen promet z gozdnimi sortimenti) kot nečlani. Vsi kmetje lastniki gozdov, ki so se doslej združili v TOK za gozdarstvo, so se opredelili, da postanejo člani in ne kooperanti. Glede na to so razpravljalci menili, da je kategorija kooperant v gozdarstvu odveč in predlagajo, da se v TOK za gozdarstvo uveljavi le član in nečlan. Pogodbe o proizvodnem sodelovanju Razpravljalci so ocenili, da je pri uresničevanju zakona o združevanju kmetov potrebno upoštevati posebnosti v gozdarstvu. To velja zlasti za sklepanje pogodb o trajnejšem proizvodnem sodelovanju. TOK za gozdarstvo za razliko od kme- tijstva sprejema v okviru gozdnogospodarskega območja, ki je po zakonu na- tančno opredeljeno, desetletni gozdnogospodarski načrt, v katerem so določeni tudi etati in vse obveznosti v zvezi z gospodarjenjem za posameznike in skupine 186 gozdnih posestnikov. Zato je sklepanje pogodb o trajnejšem proizvodnem so- delovanju glede na rešitve v zakonu o gozdovih nepotrebno opravilo. Prav tako so razpravljalci menili, da je jamstvo za člane TOK gozdarstva od-, bijajoče. Ugotovili so, da so vsa sredstva TOK družbena •lastnina in je kot taka zavarovana po sistemu zavarovanja družbenega premoženja. Vlaganja v gozdove Pri obravnavanju razvojnih možnosti gospodarjenja z gozdovi in lesnobilanč­ nega razmerja v obdobju od 1981-1985 so razpravljalci v celoti podprli pred- loženo gradivo s poudarkom, da je za povečan obseg sečenj predpogoj tudi predviden povečan obseg vlaganj v gozdove, kar naj bi omogočilo ustvarjanje pogojev za boljše gospodarjenje in s tem večjo udeležbo v dohodkih kmetov lastnikov gozdov. Razpravljalci so se tudi zavzeli za enotno politiko in za skupne akcije gozdarjev in kmetijcev pri reševanju perečega problema zaraščanje kme- tijskih zemljišč. Dohodkovni odnosi Na področju dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in lesno industrijo je še vedno malo storjenega. Toda prvi premiki so že uspešni. Sprejeti samoupravni sporazumi med gozdnogospodarskimi organizacijami in celulozno industrijo že dobivajo svojo veljavo. Primer zasavskega bazena, kjer dohodkovne odnose med gozdarstvom in lesno industrijo že širijo tudi na trgovino, zaslužijo vso pozornost in podporo vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Premalo so proučene oblike dohodkovnih odnosov znotraj TOK, ki naj bi spodbujale realizacijo obveznih etatov in večjo člansko pripadnost kmetov v TOK za gozdarstvo. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov znotraj TOK je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj samouprave in razvijanje dohodkovnih odnosov na relaciji TOK - .lesna industrija. Udeleženci posveta so na podlagi vsestranske obravnave sklenili, da bodo posredovali nakazane problematiko odboru za gozdarstvo, ki naj pripravi ustrezne predloge za upravni odbor Zadružne zveze. Zadružna zveza bo stališča in pred- loge posredovala svetu za družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri RK SZDL, od katerega pričakujemo vsestransko podporo. Ljubljana, 25. 2. 1980 All JE LASTNIK GOZDA RES KOOPERANT Marko K m e c 1 , dipl. inž. gozd. Zadružna zveza Slovenije je v začetku januarja organizirala na Bledu posve- tovanje, na katerem naj bi kmetje lastniki gozdov in gozdarji ocenili delovanje temeljnih organizacij kooperantov. Pod tem imenom se skrivajo osnovne organizacijske gozdarske enote, ki združujejo zasebne lastnike gozdov. Ob teh nerazumljivih nazivih se je tudi začela zelo kritična, vendar tvorna razprava, v kateri so sicer vsi razpravljalci poudarjali, da nazivi sploh niso pomembni, da pa bi bili le-ti lahko jasnejši, če bi bila vsebina 187 o dohodkovnem in organizacijskem položaju kmeta v kmetijski ali gozdarski organizaciji v pozitivnih predpisih jasneje opredeljena. Tako predstavniki Zadružne zveze kot kmetje in gozdarji so pribili, da je pojem kooperacije v zasebnih gozdovih odveč, saj o kooperaciji ne moremo govoriti. Pozitivni predpisi s področja gozdarstva pa tudi družbeni pomen kmetijskih in gozdarskih asociacij onemogočajo oziroma odklanjajo takšno obravnavanje za- sebne gozdarske dejavnosti. Kooperacija je namreč tehnološkoproizvodna oblika sodelovanja, združevanje kmetov v kmetijskih in gozdarskih organizacijah pa je nekaj več, ima širši, socialni, družbeni, politični in gospodarski pomen. Zakon o združevanju kmetov prinaša nekaj novosti v dosedanjo organizira- nost. Z njim so poskušali urediti status kmeta v takšni organizaciji. Po novem naj bi bili tisti, ki imajo gozd, po lastni presoji člani temeljne gozdarske organizacije, seveda če izpolnjujejo kriterije zakona o združevanju kmetov. Gre torej za pro- stovoljno članstvo. Neopredeljeni dohodkovni položaj članov in pomanjkljivo opredeljene političnoekonomske pravice in dolžnosti nečlanov pa povzrocaJO marsikakšne nepotrebne zaplete, ki onemogočajo usklajevanje organiziranosti zasebnega kmetijstva in gozdarstva z zakonom o združenem delu. Poudarek je tudi na usklajenem delovanju kmetijskih (zadružnih) in gozdarskih temeljnih organizacij saj gre v bistvu, gledano z vidika kmeta lastnika gozda, za hkratno kmetijsko in gozdarsko, to je kmečko gospodarsko in socialno prob- lematiko. Kmetje in gozdarji bi želeli čim prej prek teh organizacijskih vprašanj, saj bi radi začeli urejati še druge pomembne probleme kot je izenačevanje različnih pogojev gospodarjenja, kar ustvarja dohodkovno neenakost (različne rente), ali graditev pravih proizvodnih odnosov s samoupravno osnovo, kjer se kmet ne bi srečeval z gozdarjem dopoldan kot s strokovnim svetovalcem in pomočnikom, popoldan pa kot s policajem. ln konec koncev gre tudi za strateško družbeno nalogo zasebnega gozdarstva, lesnopredelovalnemu kompleksu zagotoviti tiste količine lesne surovine, ki jo naši gozdovi vsekakor zmorejo. KAM Z DROBNIM LESOM LISTAVCEV Sklepne ugotovitve in predlogi posvetovanja s temo »Perspektiva proizvodnje in porabe drobnega lesa listavcev«, ki ga je priredila Zveza IT gozdarstva in lesarstva SR Sloveni;e na Bledu dne 24. novembra 1979 Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije se znotraj svoje društvene aktivnosti ves čas svojega obstajanja zavzema tudi za oblikovanje mnenj in stališč o vseh vprašanjih razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva, ki zaradi svoje strokovne in družbenogospodarske zapletenosti zahtevajo širšo skupno presojo. Zato pripravlja zveza ustrezne strokovne analize in dokumenti- rane predloge, ki jih obravnava na javnih razpravah in strokovnih posveto- vanjih, na vseh ravneh svoje organiziranosti. Oblikovana strokovna mnenja in predloge posreduje vsem pristojnim upravnim in družbenopolitičnim organom, z namenom, da bi na ta način prispevala svoj delež k razreševanju najpomemb- nejših vprašanj s področja gozdnega in lesnega gospodarstva. V sedanjem obdobju, ko na podlagi izkušenj in dosedanjega razvoja tečejo intenzivne priprave za oblikovanje osnov družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju, je takšna vloga in praksa dela·strokovnih organizacij tembolj poudarjena in nujna. V gozdnolesnem 188 kompleksu se potreba po takšni aktivnosti neposredno in najizraziteje kaže v nujnem postopnem odpravljanju vse večjih neskladnosti v lesnobilančnih raz- merjih. UgotovJjene neskladnosti in škodljive posledice, ki nastajajo v razvoju celotnega gospodarstva, se v prvi vrsti nanašajo na proizvodnjo in porabo drob- nega lesa. S tega vidika se posvetovanje o tej tematiki vključuje v razreševanje enega od temeljnih vprašanj bodočega razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva. Aktualnost izbrane tematike je bila potrjena tudi z izrednim interesom, ki ga js· posvetovanje vzbudilo, saj je pritegnila okoli 160 gozdarjev in lesarjev iz vse Slovenije. Problematika proizvodnje in predelave drobnega lesa je bila v predhodnem gradivu za posvetovanje vsestransko osvetljena v šestih strokovnih referatih, koristno pa je bila dopolnjena tudi s tehtnimi strokovnimi prispevki v razpravi. Zato so oblikovana mnenja in stališča rezultat vsestranske analitične presoje, in so tudi verificirane v strokovni javnosti. Tematika posvetovanja je ena od pomembnih problemov pri razreševanju zaskrbljujočih neskladnosti v lesnobilančnih razmerjih in je velikega pomena v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih ter pripravah za oblikovanje razvoja gozd- nega in lesnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju. Povečano pridobivanje drobnega lesa je ena osrednjih strateških nalog goz- darstva v prihodnjem obdobju. S tem bo z ene strani zagotov,ljena boljša pre- skrba iz domačega gozdnosurovinskega zaledja, z druge strani pa bo z inten- zivnejšimi gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi posegi (melioracije malo- donosnih gozdov in povečan obseg redčenj), okrepljen razpoložljiv proizvodni potencial naših gozdov. Smelejši pristop k izvajanju začrtanih nalog se vključuje v širša družbeno- gospodarska prizadevanja za boljšo izrabo domačih možnosti pri razreševanju problemov v zvezi s splošno surovinsko in energetsko krizo. Večja proizvodnja drobnega lesa na podlagi intenzivnejših gozdnogojitvenih ukrepov, za kar se v naravnih gozdovih Slovenije kažejo vzpodbudne možnosti, presega lastne ekonomske možnosti gozdnogospodarskih organizacij. Zato bo ta naloga izvedljiva le ob dodatnih vlaganjih neposredno zainteresiranih porabnikov lesa, ki jim bo s soudeležbo sredstev v skupni naložbi omogočena boljša pre- skrba z lesno surovino že v sedanjosti, ob hkratni krepitvi bodočega gozdno- surovinskega potenciala. V vsakem primeru pa se bodo gozdnogospodarske organizacije, tudi ob rešenih materialnih pogojih, ob izvajanju začrtanih nalog srečevale še s šte- vilnimi problemi organizacijske, kadrovske, strokovno tehnične, pa tudi institu- cionalne narave; zlasti pri melioracijah malodonosnih gozdov v zasebni posesti, ki zajemajo pretežni del skupne površine malodonosnih gozdov. Zato bo treba pri pridobivanju drobnega lesa iz redčenj in melioracij malo- donosnih gozdov na podlagi že pridobljenih izkušenj, še nadalje proučevati in uvajati primerno tehnologijo in organizacijo dela, ki bo omogočala najbolj racio- nalno izvajanje te naloge. Rešitve se kažejo predvsem v določeni prostorski koncentraciji gozdnogojitvenih površin, uporabi ustrezne mehanizacije ter po- globljenem strokovnem delu, ki bo zahtevalo preusmeritev strokovnih kadrov od prekomernih administrativnih zadolžitev k bolj intenzivnem strokovnem delu v gozdu. Pri izvajanju melioracij v zasebnih gozdovih bo treba upoštevati zelo pestre razmere, ki se pogosto kažejo v površinskem prepletanju mladih in srednjedobnih sestojev zadovoljivih vrednostnih zasnov z malodonosnimi gozdovi. Učinkovito razreševanje takih gojitvenih problemov bo zahtevalo načrtno uporabo vrste ukrepov in rešitev. Posebnost bodo vsekakor morale imeti rešitve, kjer se ob razmeroma majhnih vlaganjih dosegajo veliki gojitveni efekti. S previdnostjo pa 189 bomo pristopili k velikopovršinskim direktnim premenam, ki bi ob zanemarjanju obstoječe naravne zasnove lahko pripeljale do bioloških in krajinskih neskladij. V zasebnem sektorju zadevajo prizadevanja za večje pridobivanje drobnega lesa v osrednji in še vedno odprt integralni problem, intenziviranje gospodarje- nja z zasebnimi gozdovi. Nadaljnje reševanje tega problema zahteva integralni pristop pri gospodarjenju v zasebnem gozdu, to je zlasti premagovanje ovir, ki jih predstavlja lastništvo oz. posestna meja. Sedanje ovire pri melioracijah v zasebnih gozdovih (nezainteresiranost kmetov, formalnopravni odnosi, težnja po porabi lesa doma ipd.) bodo zahtevale ustrezno ureditev teh vprašanj ter učinko­ vito družbenopolitično podporo pri izvajanju te družbenogospodarske naloge. Aktiviranju mladih in srednjedobnih ter malodonosnih gozdov bo treba po- svetiti vso pozornost tudi pri sestavi srednjeročnih družbenih planov in pri ob- novah gozdnogospodarskih načrtov. Prizadevanja za večjo proizvodnjo drobnega lesa bodo morala biti spremljana tudi s čim bolj racionalno uporabo vseh lesnoindustrijskih ostankov. Pričujoče sklepe in predloge je pripravila komisija za sklepe, ki je bila imenovana na posvetovanju, obravnaval in sprejel pa jih je tudi upravni odbor Zveze. Po dokumentu Sklepne ugotovitve in predlogi pripravil M. K. PROBLEMATIKA MUFLONOV NOVE VRSTE DIVJADI NA TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Vida V r h n j a k, dipl. inž. gozd. O muflonih javno malo razpravljamo. še manj o njih pišemo v naših strokovnih glasilih. V reviji »Lovec« so bile objavljene v glavnem le izkušnje in dognanja držav (Češka), kjer imajo že dolgoletne tradicije pri gojenju te vrste divjadi. Zakaj? študijski dnevi v letu 1974 z naslovom »Gozd in živalski svet« so dali tisto generalno usmeritev v gozdarstvu, ki pojmuje gozd kot biocenozo. V njej se skladno dopolnjujejo ekotap, fitocenoza in zoocenoza in kjer je glavna naloga gozdarstva varovanje naravnega okolja v fitocenološkem, zoocenološkem in gozdarskem pogledu (dr. Mlinšek: Uvod k študijskim dnevom 1974). Po šestih letih :lahko ugotavljamo, da so postali najbolj glasni notranjski, kranjski, kočevski pa tudi pohorski gozdarji, kjer je avtohtona divjad prešla zgornjo mejo številčnosti populacije in je bilo ogroženo normalno gospodarjenje z gozdovi: onemogočena obnova želenih drevesnih vrst, zmanjšana kvaliteta lesa zaradi lupljenja po divjadi in ostale indirektne škode oziroma negativne posledice v okolju. Reševanje nasprotij gozd - divjad oziroma gozdar - lovec ali profesionalec - amater je zakonsko in samoupravno sicer pravilno zastavljeno, vendar zahteva časovno dolgotrajen postopek. Medtem pa gozdarji znižujemo etate in zgubljamo tekoče prirastke (Perko, Gozdarski vestnik 3/79). V jubilejni številki »Lovca" v letu 1977 je tovariš Podgornik zapisal med drugim: "· .. naselitve damjaka na Pohorju in muflona na Koroškem so izraz hotenja lovcev za popestritev in obogatitev lovišč itd., čeprav so s strokovnega 190 stališča nedognane, zlasti glede na bogato zasedbo vseh lovišč z avtohtono divjadjo .. ·" ln posledice? čeprav si je muflon pridobil domovinsko pravico v Sloveniji že pred 25 leti, so lovske družine, lastniki naseljenih kolonij, pred tremi leti negativno odgovorili na anketo LD Podgorje o škodah v gozdovih, ki so jih povzročili muflonL To pomeni, da po tolikih letih nismo sposobni dati odgovor na vprašanje pravilnega odnosa gozd vnesena divjad. V letu 1976, to je po osmih letih od naselitve 12 muflonov v gozdove gospo- darske enote p,lešivec, so postali gozdarji pozorni zaradi neuspele obnove gozdov ter težav pri izvajanju gojitvenih načrtov. Podrobna analiza sestojev in njih ogro- ženosti (GV 3/77) je pokazala vse negativne posledice vnesene tuje divjadi - muflona. Odškodninski zahtevek je povzročil le razdor med gozdarji in lovci. Pomoč SlS za gozdarstvo, komisije za usklajevanje gojenja muflonov z gozdarstvom na območju Uršlje gore, sodelovanje inštituta itd., je le »blažev žegen«. $kode v gozdovih so namreč nadaljujejo in letno povečujejo, saj kolonija muflonov pro- gresivno narašča in se odlično prilagaja novemu okolju in je pri tem presegla vse normative, ki jih navaja literatura o biologiji muflonov. V našem primeru muflon ni stalna divjad, saj se obnaša nomadsko glede na letno migracije od nadmorske višine 500 do 1500 m (po literaturi le do 1000 m) in v horizontalni razdalji prek 10 km zračne črte (po literaturi le 5 km). Tudi na rastišču se obnaša nenormalno, saj se odlično znajde na vseh rastiščih in sestojnih prilikah na vseh ekspozicijah in nadmorskih višinah mogočnega masiva Uršlje gore. Po •literaturi bi muflonu ustrezala topla prisojna kraška področja v nadmorski višini 700 do 1000 m na rastiščih črnega gabra in črnega jesena ter termofilnega bukovega gozda. (Ostryeto-Fraxinetum, Cephalantero-Fagetum). Teh rastišč je v našem primeru le okrog 700 ha, minimalna površina za razvoj populacije pa naj bi bila okrog 1500 ha. Zato ni čudno, da so na vseh ostalih rastiščih zunaj teh 700 ha škode nadpoprečne. V Sloveniji posebej še zaradi nenaravne sestojne in drevesne strukture (monokulture smreke), kjer v zadnjih letih opažamo poleg objedanja paše vedno močnejše lupljenje lubja na deblih in koreninah v letvenjakih in drogovnjakih smreke (letno do 20 ha), in to poleg rednega uničevanja, objedanja maloštevilnih listavcev. V ilustracijo navajam le en primer. Po naključju ali naši nepazljivosti je dve- letni muflon preživel 2,5 meseca med vegetacijsko dobo v 6 ha zaščitni ograji, kjer je olupil naslednje število osebkov smreke: 1. 253 253 2. 220 1 221 3. 65 6 71 4. 38 30 68 5. 17 30 47 6. 3 15 18 7. 2 2 8. 1 1 9. 1 1 Skupaj 596 kom. 86 kom. 682 kom. ; 9i Ograjen smrekov sestoj v n. v. 1250-1300 m je skupinsko raznodobne strukture, starosti do 100 let. Razvojne faze zavzemajo naslednji površinski delež: praznine mladje letvenjak debeljak drogovnjak 10% površin 10% površin 30% površin 5% površin 45% površin Lesna zaloga na 1 ha je 298m3 iglavcev in 1 m3 listavcev, in sicer: 24 °/o mase v 57% mase v 19% mase v 1. debelinskem razredu 2. debelinskem razredu 3. debelinskem razredu Letni prirastek na 1 ha znaša 6,5 m3 iglavcev. Mladostne faze, ki zavzemajo 40% površine ali 2,40 ha, so zaradi evidentiranih poškodb z lupljenjem (660 kom.) ogrožene pri nadaljnjem razvoju, saj pomeni izpad poškodovanih osebkov labilnost sestaja in bistven izpad proizvodnje. KORELACIJA 1 muflon - v 1 sezoni zavre razvoj gozda na 6 ha 100 muflonov -v 1 sezoni -zavre razvoj gozda na 600 ha ali 10 muflonov- v 10 letih -zavre razvoj gozda na 600 ha Posamična predvidevanja lahko postanejo dejstvo, ki pa ni v skladu z druž- benimi interesi na področju integralnega gospodarjenja z gozdovi. ZAKLJUčEK V republiškem merilu moramo izdelati in predpisati kategorizacija rastiš8, primernih za gojitev in varstvo določene vrste avtohtone divjadi oziroma kombi- nacije divjadi. Posebni predpisi naj bi veljali za tujo že naseljeno divjad ali za morebitne nove naselitve. Formirana lovsko gojitvena območja naj takoj prevzamejo strokovno vodenje in nadzor nad lovišči v posameznem območju. Podpisani družbeni dogovori naj bodo osnova za sodelovanje gozdarjev in lovcev v praksi. Uvesti moramo ustrezno obliko izobraževanja lovcev-amaterjev s poudarkom na vseh komponentah biocenoze. Organizirati moramo ustrezno obliko ,lovske inšpekcije oziroma nadzora ter odgovornosti glede izpolnjevanja lovskih načrtov pri odstrelu divjadi po številu in strukturi. Uvesti moramo potrebno evidenco o divjadi, odstrelu itd. po LD in območjih. Letna poročila o realizaciji lovskih načrtov moramo objaviti v reviji »Lovec« ter o njih poročati na območjih SlS za gozdarstvo. 192 KNJižEVNOST RASTLINSKA FIZIOLOGIJA Mohr, H., Schopter, P.: PFLANZENPHY- SIOLOGIE, tretja izdaja, 608 strani, 639 gra- fičnih predstavitev, založba Springer, Berlin, Heidelberg, New York 1978 Knjiga predstavlja obsežno delo za pod- ročje fiziologije rastlin. Namenjena je štu- demtom in hkrati strokovnjakom, ki jih fizio- loški problemi rastlinskega sveta posebej zanimajo. Delo je zanimivo, saj je gradivo razčlenjeno zelo smotrno in pregledno. To omogoča orientacijo tistemu, ki se želi na tem področju znanstveno poglabljati kakor tudi tistemu, ki išče samo pojasnila in raz- lago za posamezne fiziološke pojave. Delo je razdeljeno na 49 poglavij. Iz razumljivih razlogov je nekaterim poglavjem posvečena večja pozornost npr. fotosinteza, celica kot energetski sistem, presnova in nekatera druga poglavja. Ceprav je delo napisano na visoki ravni, je vsakomur razumljivo z izjemo tistih po- glavij, kjer je potrebno večje znanje bio- kemije. Privlačen je uvodni del s prikazom bistva fiziologije, kjer je podan tudi filo- zofski pogled na rastlinski svet. Avtor je poizkušal s svojo fiziologija poseči v širino, pokriti npr. področje genetike in tudi eko- logije. Poglavja so logično grajena in imajo veliko vzgojno vrednost. Fiziologija je pri- kazana kot znanost o naravnih zakonitostih, dokumentirana s številnimi kvantificiranimi prikazi (izražanje fiziološkega dogajanja z matematično obliko). Delo je zgrajeno, pričenši od osnovnih elementov navzgor do kompleksnih prikazov življenja rastlinskega sveta, z uporabo no- vejših izsledkov. Pri listanju po posameznih poglavjih naletimo na marsikatero znanstve- no potrditev posameznih praktičnih pogle- dov pri ravnanju z gozdom. Delo vsebuje naslednja glavna poglavja: (od katerih naštevamo le nekatera, ki naj povedo, kako je knjiga vsebinsko razde- ljena). Cilji fiziologije; celica kot morfološki si- stem; celica kot gentifiziološki sistem, ki je sposoben za delitev; sledi več poglavij na temo fotosinteza; C 4 in CAM rastline; sledi več samostojnih poglavij o presnovi (anorganski ioni, voda, ekološki krogotok snovi in tok energije, biogenetična presna- va); fiziologija razvoja; fotomorfogeneza; vplivi različnega sevanja (ultravijoličasti žarki, ionizirajoče sevanje); fiziologija delo- vanja hormonov; cvetenje in fotoperiodič­ nost; cirkadialni ritmi kot so fiziološka ura itd.; fiziologija staranja, mirovanje, kaljenje; regeneracija; tumorji; fiziologija transporta; gibanja; seksualnost; zamenjava generacij. Poglavja so polna zanimivosti kot npr. spoznanje o dopolnjeni strukturi in bioke- miji celice. Prikaz Jacque-Monodovega mo- dela o adaptivni tvorbi in funkcioniranju encimov; razlaga polarnosti kot pomembni lastnosti celice; zakonitosti termodinamike in težave pri prenašanju fizikalnih zakoni- tosti v območje bioenergetike in živega sveta; pomen fenomena C 4 in CAM rastlin za gospodarjenje z rastlino itd. Proti koncu je nekaj posebnih poglavij, ki so napisana bolj splošno. Delo je odlična osnova za kompleksnejše razumevanje rastlinskega sveta in s tem tudi gozda. Prof. dr. Dušan Mlinšek IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE PROBLEMI Pri današnji lesni surovinski krizi veliko razmišljamo in govorimo o aktiviranju malo- donosnih gozdov, kažejo se tudi povečana· prizadevanja za pridobivanje lesa hitrora- stočih d revesnih vrst na površinah izven gozdov. Poglejmo torej s kakšnimi problemi se srečuje tovrstna proizvodnja lesa na Barju v zvezi s previsokim staležem divjadi. Ce hočemo najti rešitev je nujno, da se seznamimo tudi z ekonomsko stranjo te proizvodnje in škodo, ki jo povzroča divjad. Tukaj škode ne cenimo kot v gozdu, am- pak jo že na podlagi uničenih sadik lahko izračunamo. Kakšna je ta škoda v dolo- čenem času na točno določeni površini? Konkretni primer: poskusni nasad topo- lov z novimi kloni VNANJE GORICE k. o. Brezovica, velikost 1 ,O ha, osnovan aprila 1977, posajena 500 kom. enoletnih sadik. Stroški osnovanja 40.000 din, doba rasti do sečnje 15 let, predvideni lesni bruto 193 pridelek 250 rn'lha, neto 220m', vrednost proizvodnje 176.000 din. Od aprila do decembra je bilo v nave- denem nasadu uničenih 158 kom. sadik (konec decembra smo namreč postavili ograjo iz žičnega pletiva). Ker znašajo stro- ški osnovan ja za eno sadi ko 80 din, je kon- kretna škoda 158 x 80 din 12.640 din, po- novna sadnja brez priprave tal v nasled- njem letu 158 XSO din 7.900 din, izguba enoletnega poprečnega prirastka 3707 din. Skupaj je škoda v prvem letu 24.247 din. (Pri tem pa niti ne upoštevamo, da se do- sajene sadike ne morejo več normalno raz- vijati.} Pripominjam, da so predvideni planirani donosi realni in stroški osnovanja zelo zmerni. Ob navedeni škodi se moramo za- misliti vsi, predvsem pa tisti, ki zagovarjajo visok stalež divjadi. Najbrž se bomo tudi morali sprijazniti z dejstvom, da tovrstna proizvodnja brez zaščitne ograje nima per- spektive. Ograditev 1 ha z žičnim pletivom nas stane okoli 30.000 din, znatno cenejša pa pride ograditev večjih površin. Tako stane ograditev 10 ha površine 165.000 din, (torej 1 ha 16.500 din), 20 ha površine pa samo 180.000 din, pri tem odpade na ha le 9000 din, kar je že sorazmerno majhen strošek v primerjavi z nastajajočimi škodami. Po- membno je da najdemo razumevanje pri lovskih družinah, da prevlada trezno miš- ljenje. Ali je bolj potrebna proizvodnja lesa, ki ga vozimo iz Kanade, ali pa tako visok stalež divjadi, ki preprečuje tovrstno proiz- vodnjo lesa. Mislim, da je s primernim zmanjšanjem staleža divjadi možno oboje, tako lovno gospodarjenje oziroma rekreacija, k.ot pro· izvodnja lesa. Jože šeruga Ljubljanske mlekarne MOKRO SKLADIŠČENJE OBLOVINE POD PLASTičNO FOLIJO Schiir, E.: Nasslagerung von Rundholz unter P/astikfolien, Der Schweizer Forster, No. 2, 1979. Veliki vetrolomi v zadnjem desetletju in težave na tržišču so pospešili študije o skladiščenju okroglega lesa. Zmanjšanju vrednosti lesa zaradi obarvanja in gnitja se lahko izognemo oziroma ga lahko omilimo tudi z mokrim skladiščenjem, kot npr.: - skladiščenje hlodovine v vodi, - skladiščenje hlodovina z umetnim na- makanjem, - skladiščenje hlodovina v lubju v senč­ nih legah. Leta 1971 so pričeli v švici z raziska- vami skladiščenja smrekove, jelove, borove in bukove hlodovine v gozdu. Pokazalo se je, da je uspešno skladiščenje hlodovine iglavcev v lubju in sicer s tesno zaprto plastično ponjavo. Tudi skladiščenje v vodi in s škropljenjem je bilo uspešno, ki pa je v gozdu le redko izvedljivo. Opisan poizkus prikazuje skladiščenje 2,5 m dolge oblovine omenjenih drevesnih vrst v lubju, pod plastično folijo, kjer je ostala prvotna visoka vlažnost dalj časa nespremenjena in je bil tako oviran razvoj gliv ter napad ksilofagnih insektov. Pla- stična folija s katero je bila skladovnica neprodušno prekrita je bila pri tleh ob- težena z zemljo in je v celoti preprečevala izhlapevanje. Padavinska voda je po foliji odtekala v zemljo in po njej pod skladov- nico. čela iglavcev so bila premazana s fungicidi, čela bukovih hlodov pa poleg tega še z premazom, ki je preprečeval iz- hlapevanje. Za primerjavo so bili v poskus- ni skladovnici tudi hlodi brez zaščitnih pre- mazov. Dve skladovnic! sta bili postavljeni v senčno lego in ena na sončno lego na Hlodi ležijo neposredno na zemlji. Prekriti so s PVC folijo. Na kupu hlodov zgoraj je polnilni material, da se folija pod zunanjimi pritiski ne bi poškodovala (lubje in zemlja). Meteorske padavine so speljane pod kup. Folija na tleh zasuta z zemljo. 194 Fotografija »konzerviranega« kupa lesa. Dobro je vidna kondenzna vlaga na notranji strani fclije. gozdno jaso. Poskus je trajal okoli 2 leti. Pri skladiščenju v senci je plastična fo- lija med poskusom v celoti obdržala trd- nost in ostala nepoškodovana, medtem ko je pri skladiščenju na soncu že po štirih mesecih postala krhka, nakar je začela po- kati in nato popolnoma razpadla. Rezultati poskusa Gniloba se je na hlodih skladiščenih na soncu močneje razvila kot na hlodih, ki so bili skladiščeni v senci. Nadalje je ostalo več zdravega lesa na hlodih, katerih čela so bila premazana s fungicidi. Po dvolet- nem skladiščenju so iz hlodov sežagali deske ter jih klasirali po švicarskih normah. Iz smrekovih in jelovih hlodov s premazom, ki so bili skladiščen! v senci so dobili deske skoraj nezmanjšane kvalitete (smreka, jelka 11 klasa, bor 11/111 klasa). če čela hlodov niso bila premazana, je praviloma padla kvaliteta desk pri smreki in jelki za en razred, pri boru pa za nekaj manj. Naj- večji padec kvalitete je bil zapažen pri hlodih skladiščenih na sončni legi, kjer je ugotovljena pri premaznih in nepremaznih hlodih iglavcev nizka kakovost desk (111 razred), bukve deske pa so bile praktično brez vrednosti. Na osnovi opravljenih poskusov avtor zaključuje, da je možno na tak način skla- diščiti hlodovina omenjenih drevesnih vrst dlje kot dvanajst mesecev, ne da bi pri tem kvaliteta občutno padla. Vendar pa je po- trebno pri takem skladiščenju upoštevati naslednje pridržka: Sveža hlodovina naj se vskladišči v lubju v senčni, vlažni legi, čimbolj na tleh. - Se sveži, čisti rezi naj se premažejo s fungicidom, pri bukovini pa še z barvo, ki preprečuje izhlapevanje. - Plastična folija naj (čimbolj) tesno zapira hlode, deževnica pa naj se vodi pod hlode. Opisana metoda skladiščenja pa še ni preizkušena za skladiščenje večjih kupov daljšega lesa. Lado Eleršek PRVI REZULTATI POSKUSNE SADITVE IZBRANIH SADIK ZELENE DUGLAZIJE Dagenbach, H.: Erste Ergebnisse eines Doug/asien-Sortierversuchs (7 Jahre nach der Pflanzung), Mitteilungen des Vereins fur forst/iche Standortskunde und Forstpflan- zenzuchtung, No. 26, 1978. Po vzoru holandskih kolegov (H. Werner) so izvedli tudi nemški gozdarji (Forstlichen i95 H v cm 214 200 _12.7_ \.e.O.E· vel. in sred. sad.) h 45 cm ali 30:( 152 "" ..; "' "' " 1/) " " ...; prirastek T "" ";;' "' -sedemletnem .... "' nasadu 100 ,..; 'O " " " l> ... "' "' ..,. ..., "' 5 E vHina •b - sad nji 177 230 ~teT.sad. Višina sadik v nasadu ob saditvi (spom. 1971) in po sedmih letih (jeseni 1977) po višinskih skupinah ob sadnji Versuchs- und Forstungsanstalt Baden Wur- temberg) poskusno sadnjo različno velikih in močnih sadik zelene duglazije. Rastišče tvorijo ilovnata tla na apnencu, n. v. je BOO m, poprečna letna temperatura 6,5° C, letne padavine BOO mm. Zemljišče je ravno in je bilo do pogozdovanja v rabi kot paš- nik (slabša rast kot na gozdnem zemljišču). Za osnovanje nasada so pripravili spo- mladi 1971 sadike starosti 2 + 2, in sicer dveh provenienc: poreklo Washington in Britanska Kolumbija. Pri strojnem izkopa- vanju so bile sadike prve provenijence ne- koliko poškodovane, kar so ugotovili šele pri sortiranju in meritvah. Zato je bil poskus izveden le s sadikami iz Britanske Kolum- bije, katere so glede na višino sadik in premer koreninskega vratu sortiral! v na- slednje skupine: Višina in Izbor premer S tevilo % koreninskega vratu v cm Velike 45 - 55 47 9,4 0,9 - 1,2 Srednje 30- 45 177 35,4 0,7 - 0,9 Majhne 25 30 230 46,0 0,6 0,7 Iz ločene 46 9,2 Skupaj 500 100,0 Najboljši kazalec kvalitete bi bil odnos med težo nadzemnega dela in težo kore- nin. Ker pa je ta odnos težko ugotavljati so se omejili na ugotavljanje premera kore- ninskega vratu, ki je tesno odvisen od kore- ninske teže. Izločena so bile sadike katere so bile pri odgovarjajoč! dolžini pretanke ali pa pri odgovarjajoč! debelin! prekratke. To selekcijo so opravili na koncu druge vegetacijske dobe. Izločili so: pri velikih sadikah 19%, pri srednjih sadikah 10% in pri majhnih sadikah 25 %. Višinske me- ritve so opravili jeseni l. 1977, pri starosti nasada 7 let. Srednje vrednosti znašajo: Izbor Popreč viš. Popreč. let. v cm prir. v cm Velike 214 23 Srednje 193 22 Majhne 152 18 Kot pri poskusu na Holandskem so tudi tu pokazale najboljšo višinsko rast dugla- zije iz skupine velikih sadik in nato iz skupine srednjih sadik. Najmanj so zrasle sadike iz skupine majhnih sadik, ki po višini zaostajajo za poprečjem prvih dveh skupin za 45 cm ali za 30 %. Razlike v rasti med posameznimi nasadi (sadikami) so nastale zaradi razlik v ra- stišču in zaradi genetske raznovrstnosti upo- rabljenega saditvenega materiala. Rastišča praviloma ne moremo spreminjati, možna pa je selekcija saditvenega blaga. Pri z. duglazij!, ki jo sedaj sadimo v širokih raz- mikih, je genetska kvaliteta sadik še po- sebno pomembna. Werner (AIIg. Forstz. 1971, No. 26, s. 927-929) poroča iz Holan- dije, da pridelujejo sadike duglazije, kjer razmerje med višino in premerom korenin- skega vratu znaša vsaj 50 : 1 (60 cm sadika ima premer 1 ,2 cm), kar dosežejo z večjimi razmiki med vrstami in izborom sadik pred prodajo. Slabe sadike je treba uničiti in je škodljivo, če jih še hranimo v drevesnic!. Poskus je pokazal, da lahko smatramo majhne sadike za neprimerne, kar pomeni, da bi morali uničiti okoli 50% sadik, zaradi česar bi se cena sadik podvojila. Te pove- čane stroške bl lahko deloma kompenziral! z manjšimi izdatki za nego, na drugi strani pa lahko pričakujemo v poprečju 15% večjo višinsko rast. (Polovica odstranjenih sadik ima 30% slabšo višinsko rast.) Se- veda pa so takšna predvidevanja odvisna od tega, če bo tempo rasti po izbranih sku- pinah naraščal v enakem razmerju. Lado Eleršek 196 D R U š T V EN E V E S T 1 CASTNO IN ZASLU2NO CLANSTVO V ZIT GL V ustaljeno delo in obliko priznavanja za posebna prizadevanja pri strokovnem delu, zlasti pa pri krepitvi organizacijske učinkovitosti društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva sodi vsakoletno podeljevanje nazivov čASTNI ali ZASLU!NI čLAN Zveze inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovnije. Ta naziv podeljuje ZIT GL vsako leto na predlog svojih društev (DIT GL). Kriteriji za dodelitev priznanja častnega in zaslužnega člana so zapisani v posebnem pravilniku. Naziv častnega člana je vezan na dolgoletno strokovno prizadevanje, medtem ko je zaslužni član lahko tisti, ki intenzivno in učinkovito sodeluje v društveni organizaciji. V zadnjem času je bilo precej pripomb na račun različnih kriterijev pri predlogih, ki so jih pripravljala področna DIT gozdarstva in lesarstva. Zato je upravni odbor Zveze sklenil ponovno temeljito proučiti določila pravilnika, ki regulira častno in zaslužno član­ stvo. tal DIT niso poslala nobenih predlogov za spremembo, zato je upravni odbor imenoval posebno komisijo, ki bo določila pravilnika natančneje opredelila. Osnovni namen nazivov bo ostal, opredeljeni pa bodo pogostnost podeljevanja, kriteriji za podelitev {strokovni in organizacijski), številčnost podeljenih nazivov v določenem obdobju, oblika in obseg utemeljitve, način podelitve in kako bo zagotovljena konstantnost kriterijev podeljevanja. Tokrat objavljamo imena tistih naših kolegov, ki so bili na plenumu ZIT GL lani novembra na Bledu {24. 11. 1979) proglašeni za častne in zaslužne člane naše Zveze. častni člani so postali naslednji tovariši: Saša Bleiweis, Janez Juvan, Boro Milenkovič in Jernej Zupanc. Za zaslužne člane pa so bili imenovani: Niko Fabjan, Dr. Sonja Horvat-Marolt, dr. Jože Nič, Drago Pogorelc, Slavko Preložnik, Marjan šavelj in Cveto Velikonja. Upamo in želimo, da bi vsi počaščeni še dolgo intenzivno sodelovali v DIT, ki so jih predlagala in tako ustvarjalno krepili moč in pomen naše zveze in področnih društev. Uredništvo in bralci GV za to lepo priznanje iskreno čestitamo. mk 197 Gozdarski muzej zabit s plankami 2e nekajkrat smo pisali o našem strokov- nem pastorku, o muzeju v Bistri pri Vrhniki. Kdo bo skrbel za to »družinsko« sramoto, ki je še očitnejša odkar so lovci v isti zgradbi obnovili svoj muzej. V zadnjih dveh letih je vendarle kazalo, da se hočemo problema lotiti sistematično. Bilo je nekaj pomembnih sestankov in dogovori so bili obetavni. Toda izgleda, da ni pravega po- budnika, »Vojskovodje«, ki bi mobiliziral pri- pravljenost gozdarjev (Le-ta vsekakor ob- staja. Brez izjeme, vsi priznavajo nujnost rešitve tega problema!) in izdelal ustrezen predlog za finančno in operativno izvedbo akcije. Kot zaušnica tej indolentnosti pa je pred mesecem priletela vest, da so v muzeju razpravljali o možnosti, da gozdarski od- delek začasno zapro zaradi neustreznega vdrževanja oziroma zaradi splošne neustrez- nosti. Predlagam, da v prihodnji številki GV (št. 5) v rubriki AKTUALNI KOMENTAR tovariša T. Canjko, tajnik splošnega združenja goz- darstva Slovenije in dr. J. Božič, predsednik gozdarske komisije za muzej, povesta, kak- šne so (ne)perspektive našega muzeja v Bistri. Urednik ZAlPJIS NA IB lU IK VU Foto: prof. Franjo Rainer Razširitev lovskega muzeja Med tem pa lovci nenehno razmišljajo o dopolnitvah in izboljšavah svojega muzeja. Pisali smo že kako bodo letos priredili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani eno največjih evropskih lovskih prireditev ozi- roma razstav z naslovom GOZD IN DIVJAD LJUBLJANA 80, ki bo veljala okoli 700 starih milijonov. Angažirani bodo praktično vsi lov- ci v Sloveniji, eni posredno (s plačilom) drugi neposredno s sodelovanjem na pripra- vah. (Nosilka je Ljubljanska zveza lovskih družin.) Pri tem računajo tudi na pomoč gozdarjev. Enajst strokovnih komisij že in- tenzivno dela, čeprav bo prireditev šele v je- seni in kar je za nas najzanimivejše: ves čisti izkupiček od prireditve so namenili za nove izboljšave svojega muzeja v Bistri. Novi tovornjaki iz TAM Menda bodo v TAM Maribor izdelali za gozdarje poseben kamion. Resnici na ljubo, zelo smo ga potrebni in že dolgo se boju- jemo zanj. Novico je prinesla slovenska Moto revija, povzema pa jo Soški gozdar. Pri konstruiranju so menda sodelovali tudi gozdarji in dodajajo, da bo kamion prav takšen kakršnega potrebujemo. Pogon spredaj in zadaj, premagoval bo celo 50% klance, vleklo ga bo 176 KM. Menda bo 14-tonski, kar lahko sklepamo iz imena TAM 170 T 14. Kako bo z os nim pritiskom, ki nas na podeželskih mestih najbolj omejuje, bomo videli. Moramo pa zapisati opažanja, da se goz- darji spet vedno bolj zavzemajo za lažje tovornjake. Takšni so terensko operativnejši in sprejemljivejši v novih energijskih zadre- gah, v katerih bodo kamionski prevozi lesa na dolge proge brž kot ne med prvimi od- padli. Zato z nestrpnostjo pričakujemo serijo prvih 60 novih gozdarskih kamionov. 198 Gozdarstvo in energija Letos oktobra bo na švedskem veliko posvetovanje s temo GOZDARSTVO IN ENERGIJA. Prireditelji so oddelek za goz- darstvo na švedski univerzi, mednarodna organizacija za energijo (lEA) s svojim energetskim programom v gozdarstvu in mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO. čeprav je gozdarstvo panoga, ki upo- rablja za svoje funkcioniranje zelo malo energije; nasprotno s svojo dejavnostjo ustvarja in usmerja neizmerljiv energijski potencial v gozdnem biotopu, so se tudi gozdarski strokovnjaki temeljito lotili prob- lema pomanjkanja energije. Ker je tema- tika tudi za nas izredno zanimiva bi bilo prav, da se konference udeleži ustrezno sestavljena skupina naših gozdarjev. Spet tanin iz kostanja Jugotanin iz Sevnice, ki nekaj časa ni obratoval, se ponovno zanima za kostanjev les, ki ga potrebuje za proizvodnjo tanina. Kostanja je po naših gozdovih dovolj. Njegova uporabnost je pravzaprav zelo za- nimiva. Največ ga rabimo kot drogove za vode in kot surovino v taninski industriji. Zelo so cenjeni kostanjevi drogovi za elek- trovode. Toda pridobivanje le-teh je iz več vidikov zahtevna naloga. Najzahtevnejši vi- dik je vsekakor spravilo 10-14 m dolgih dro- gov iz gozda. Kostanj je za drog uporaben le do določene starosti oziroma debeline. Ko je predebel, ga elektrikarji ne marajo več. ln še: povpraševanje po teh drogovih je zelo neenakomerno. Včasih bi jih kupci vzeli kolikor bi jih bilo, drugič nočejo slišati o njih. Najbolj nerodno je to, da niti elektro- gospodarstvo še manj pa gozdarji teh osci- lacij v konjunkturi ne marajo predvideti. Ko je kostanjev drog predebel, je prak- tično uporaben samo še za kostanjeva drva ali takozvani taninski les. Izdelovanje kos- tanjevih drv pa je naporen in drag posel. Zato so na Splošnem združenju gozdarstva predstavnikom Jugotanina že povedali, da bo obnova pridobivanja taninskega lesa mo- goča le ob primerni ceni. 500.- din/prm bi zagotovilo dobavo okoli 20.000 prm tak- šne surovine v letošnjem letu. Jugotanin bi si položaj okoli dobave občutno olajšal, če bi sprejemal kostanj v goleh. Predstavniki Jugotanina so še prosili, da bi gozdna gos- podarstva ltaino in prav- zaprav ni potrebno l'ati vsebine in smislaza~~m NE STRAžE so pobudnik, organizator Izvajalec vseh akcij, ki se nanašajo na čistočo v šoli, okoli šole, na ulici, v kraju, in bližnji okolici, skrbijo za varstvo narave povsod, kjer je to po- trebno, raziskujejo vse pojave, ki vplivajo na one- snaženost okolja, spremljajo spremembe v 'nara- vi, ki so nastale zaradi onesnaženosti, so pobud- niki posvetov in pogovorov o varstvu narave ali nepravilnega posega človeka v naravo v š · · Ni kaj, na og lo zadolžitev v8č kot preveč. Zato vam še svetujemo, da se večjih akcij ln nalog ne lotevate preveč na šlrokol Medtem ko je skrb za čistočo· ln varstvo narave stalno prisotna in mora postati stalna dejavnost ZELENIH STRAž, se obsežnejših nalog lotevajte 18 PIOI)IIRSKI LIST 10. redvsem ob pomoči mentorjev, učiteljev in strokovnjakov izven šole! ln izberite si rat le eno all dve nal . i za . ' da jima os e os. rugo leto spet .drugo. O vseh svojih akcijah pa pišite (najbolj enostavno je, da si omislite DNEVNIK DEJAVNOSTI ZELENIH . STRAž, in v njega lahko sproti zapisujete vse, kar se nanaša na veš delo), fotografirajte, dogovar- jajte se med seboj!!!.. Vsem tistim pionirskim odredom, kjer še nimate ZELENIH STRAž svetujemo, da jih poskušata letos organiziral!, drugod pa svoje delo nadalju- jete in dopolnjujeta z novimi oblikami, z zahtev- nejšim! nalogami. Povsod pa skušajte letos, med drugim šei: IZPOPOLNITE ORGANIZACIJSKE OBLIKE in organizirajte trdnejši akcijski odbor ze- lenih straž, ki bo imel v rokah in vodil vso dejav- nost. V njem naj bOdo poleg pionirjev še pedagog! ·n strokovnjaki izven šole. · - SKLENITE . DOGOVORE, SAMOU- RAVNE SPORAZUME z različnimi dejavnjki ven šole· (delovne organizacije, tozdi, turistične rganizacije, znanstvene ustanove, politične in družbene organizacije) za posamezne akcije in raziskovalne naloge, zamenjavo semen in Sadik okrasnih rastlin v okviru Zelenih straž. Prve trl dogovore ali sporazume za konkretne naloge, kijih bomo sprejeli, bomo nagradili s po- sebnimi nagradami! Pri pn(l nalogi morate torej poslati: a) načrt ia delo' zelenih stra! (&!ilmo tisti . pionirski odredi,· kjer doslej ie niste ustanovili zelenih stra!l), b) poročilo, reporta!o, all fotorepor· tažo o vsaj eni konkretni akciji zelenih straž in ob koncu natečaja c) kratko poročilo o vseh opravljenih nalogah, poleg tega pa ~e podatke o novih organizacijskih oblikah (če Jih boste uvedli) ter foto koplje vseh morebitnih dogo· .vorov in samoupravnih sporazumov. 2. NALOGA: VI. NARAVI, I\IARAVA VAM Koliko najrazličnejših. zgodbic o vaših prijateljih iz živalskega in rastlinskega sveta bi lahko izvede- li, če bi se pogovarjali iz oči v oči! Zato smo se letos odločili, da v natečaj vključimo naloge, ki vas bo spodbudila, da boste začeli malo natančneje premišljevati tudi o živalskem in rastlinskem svetu okoli sebe. Prav gotovo vas je veliko, ki imate možnosti zelo tesnega stika s tem svetom. Bodisi, ker živite. na deželi bodisi imate doma kakšno žival, lasten rastlinski kotiček ali vrtiček. Kar spo- mnile di t svetova! · Cli rastlinski sv~tje privlačen. V šo 1 seu ite ajrazličnejših podrobnostih in zakonitostih, ki se- veda vladajo tudi v biologiji. Na raznih ekskurzijah oodrobneje spoznavate rastlinski svet Veliko pa vas je tudi, .ki ste temu svetu odstopili količe TEKMOVALNE NALOGE: - Zelene straže · Vi naravi~!!:,~ 1 - samoupravljalci Mladi tehniki Vsi smo prijatelji 6. 35 let svobode 7. Rišemo, slikamo svojih dor:novi~ pa so sev~~!_e~.!.;!~v~ n1k1, plamne, morJe. --.~-~-- .... ~ V tej nalogi boste torej pisali o živalih in rastli- nah. Tudi takih, ki jih je zmerom manj, takih, ki so . morda zaradi porušenega naravnega ravnotežje zmerom redkejša. Ob tem se vam odpirajo mož- nosti za raziskovalno nalogo. Gotovo se boste ob tem spomnili na raziskovalno nalogo, ko ste Iskali gnezda lltorkelj. Opozarjamo pa vas, da v nalogo ne uvr6čate samo razmltljanj o avo- Jih domačih :!lvallhl Opisujte svoj odnos do živali nasploh, svojo dejansko skrb za divjad, za ptice, za kakšno živalsko ali rastlinsko vrsto, ki je zaradi že omejenega porušenega naravnega ravnotežje zmerom redkejša. Naloga: Pionirski odred poliJa eno (1) razi- skovalno nalogo ln iltirl (4) sestavka all pst (5) najboljillh sestavkov Na natečaj smo dobili prve prispevke: načrte zelenih straž, so spre®i ~av D,\;!to.Y.!jah (t!J~ !:!Q~skl~ ni li tudi do ovor Z zavodom za melio[a Oj[Lp.,..Q9,Qf,;". ras V e am , IZ apOr!J, Z akobskega o a, s "\/IZ_v_fOfmlilU, s šole 1. Kovačič-Efenka v Celju, pionirji VZ Janez Levec v Ljubljani pa so že poročali izpolnjeni .delovni nalogi Zelene straže. Za druge naloge smo dobili prve prispevke iz pionirskih odredov na osnovnih šolah: Rihard Jakopič, ljub- ljana, Stranice, Postojna in Radeče. . Zeleni stražarji prav v teh zimskih msesecih po- svečajo največ skrbi hranjenju ptic in izdelovanju krmilnic pa tudi čistoči v šoli, še posebej v učilnicah . ... Za objav? ~~~~~L§~m~~'!er~vnj __ se.Q.~€1.~.'::'~ :r;~~i!!ii,:Wi§~~~~illF~i~:~~lr6r~: ~~~~~'2gsL~i~~%~~I11~1WYtM~~~&~ rasu z .... gbsti1Jpamo, aa seooste tudlclru- ...-go'dzg'le'dova i""po'aogovoru pionirjev iz Dutovelj. Preberite še zapis o prvem dnevu svobode. 3. Pri varstvu okolja: - raznašanje posebnih obvestil, - postavljanje opozorilnih napisov in znakov o prepovedi odlaganja odpadkov in drugih vrst onesnaževanja naravnega okolja, čiščenje onesnaženih prostorov v gozdu, sodelovanje pri varstvu zavarovanega cvetja. 4. Sodelovanje pri obrambnih dneh, ki jih organizira šola, in drugih pohodih v naravo. Podpisnik Zavoda za melioracijo in pogozdovanje Krasa NEGL Podpisnik Zelenih straž PO Oš Dutovlje ROBERT ŠUC Povrnimo se k akciji Pionirskega lista. Pobudo objavljamo z namenom, da se TOZD in OK gozdarstva seznanijo z raznovrstnimi oblikami popularizacije in so- delovanja, zlasti z mladimi, ki so običajno tudi najvoljnejše »testo«. Pa tudi veseli in hvaležni so, če jih odrasli, zlasti strokovnjaki, upoštevajo in se z njimi trudijo. Pričujoča oblika pa ima še eno pomembno pedagoško prvino. Mladi se nepo- sredno seznanjajo s pojmom samoupravnega sporazumevanja, oziroma dogovar- janja sploh, ki postaja temeljna oblika usklajevanja različnih interesov v samo- upravni socialistični skupnosti. Torej praktični primer za predmet družbenomo- ralne vzgoje, kjer se učenci seznanjajo z organizacijo naše družbe. Dokumentacijo zbral in opremil mk SKRB ZA LEP STROKOVNI JEZIK Eden naših bralcev nas je opozoril, da dopuščamo v naši reviji nekatere izraze, ki niso najboljši. Pomislek ima ob besedi DOPRINOS v stavčni zvezi Doprinos gozdarstva ... GV 10/79 in nekoliko dvomi o ZAKLJUčKIH, ki jih pisci uporabljajo na koncu svojih strokovnih sestavkov. Dvomi namreč o jezikovni umestnosti izraza. Slovenski pravopis (SP) 1962 pravi takole: Na str. 205 - doprinos z znakom --7 kar pomeni, da beseda ni najboljša in najbolj domača in da jo je mogoče nadomestiti na primer z besedama pomoč, prispevek itd. Prepovedana ni, izbirajte sami! Drugače pa je z ZAKLJUčKOM, ki ga pravopis na str. 976 odsvetuje. Označuje ga s krogcem, kar pomeni, da ni dovoljena raba v knjižni slovenščini. Vendar danes že težko najdemo sistematično sestavljen strokovni članek brez ZAKLJUČKA. L:ivljenje pač osvaja in piše nove pojme in besede. Takšno načelo je osvojeno tudi v našem jeziku. Prepričani smo, da je ZAKLJUčEK mnogo povednejša beseda kot denimo SKLEP ali ZA KONEC (SP). To pa so seveda jezikovni odtenki, ki ne kvarijo našega strokovnega jezika in njegovega ugleda. (GV je že dobil nekaj priznanj od naših znanih jezikoslovcev.) 226 PRVA POGOZDOVANJA S šOLSKO MLADINO PRED POL STO LET JA Franjo J u r h a r , dipL inž. gozd. Leta 1940 je gozdarski odsek banske uprave Dravske banovine v Ljubljani izdal drobno publikacijo z naslovom »Dečji dan za pogozdovanje«. Iz tega vira je razvidno, da se šolska mladina na Slovenskem že več kot pol stoletja vklju- čuje v pogozdovalne akcije. Prva organizirana pogozdovanja s šolarji se omenjajo v letu 1926, ko so šolarji imeli 40 pogozdovalnih dni in posadili 131.000 gozdnih drevesc. Sadike so v ta namen dajale državne gozdne drevesnice. Danes so udeleženci teh prvih pogozdovanj že v visoki starosti in verjetno se bo kdo od takratnih pogozdovalcev še spominjal na minule čase, ko je sadil smrečice, ki so sedaj že velika drevesa, zrela za posek, če že niso posekana. Kronika nadalje navaja, da so leta 1936 šolarji imeli 539 dečjih pogozdovanj in da so posadili 411.000 sadik. Za leto 1939 pa je zapisano, da je bilo takrat 718 dečjih prireditev in da so pogozdili 121 ha s 514.000 sadikami, od tega 448.000 iglavcev in 66.000 listavcev. Sadili so razne drevesne vrste: smreke, navadni bor, črni bor, robinjo, jelšo, zeleni bor, jelko, duglazijzo, hrast, brest, topol, javor, črni oreh. IZ MALEGA RASTE VELIKO! V obdobju od leta 1926 do leta 1940 je šolska mladina posadila nad 3 milijone gozdnih drevesc, pogozdeno je bilo 800 ha 'goljav. Vsak udeleženec dečjega dneva za pogozdovanje je prejel tudi spo- minski list. Pogozdovanje šolarjev iz Cerkelj na Gorenjskem spomladi leta 1939 227 Največ zaslug za predvojna organizacijo in izvedbo mladinskih pogozdovanj ima pokojni gozdarski inženir Viktor Novak, uslužbenec takratne banske uprave v Ljubljani, znan tudi kot pisec knjige »Navodila za urejanje gozdov« (1933). Tradicija pogozdovanj z mladino se je po osvoboditvi nadaljevala. Osnovni namen vključevanja mladih v pogozdovalno delo je vzgojni. že v mladem rodu naj se oblikuje pravilen odnos do naravnega okolja, mladina naj spozna pomen gozda, njegove neposredne in posredne koristi v človekovem življenjskem in delovnem okolju. Za mladino so to slavnostni dnevi v prosti naravi. Pogozdo- valno delo budi v mladih veselje do ustvarjanja in krepi zaupanje v lastne sposobnosti ter utrjuje kolektivno uveljavljanje. Priprava pogozdovalnih prireditev je v rokah šolskih vodstev in v neposrednem dogovoru z najbližjimi gozdarskimi organizacijami. Običajni spomladanski čas pogozdovanja pade v obdobje od druge polovice marca pa do meseca maja. V zadnjem desetletju so bile številne pogozdovalne akcije in druge aktivnosti z mladimi na območju vseh gozdnih gospodarstev. V novejšem času pa dobiva popularizacija gozdov nove oblike. Prizadevanja gozdarjev za propagandne gozdarske akcije so našla veliko razumevanja in podporo raznih inštitucij. Tako Republiški sekretariat za prosveto in kulturo z okrožnico z dne 31. 3. 1970 naslovljeno vsem osnovnim in srednjim šolam priporoča, da se čim več šolske mladine vključuje v pogozdovalne akcije in poudarja, da ima sodelovanje pri pogozdovalnih prireditvah velik pomen za vzgojo mladih ljudi. Učenci naj spoznajo, da bodo opravili pomembno in koristno delo. Pisatelj Matej Bor kot predsednik Skupnosti za varstvo življenjskega okolja Slovenije dne 15. 3. 1973 v posebnem pismu Poslovnemu združenju gozdno- gospodarskih organizacij sporoča: »Zelo nas veseli ugotovitev, da v naših pri- zadevanjih za ohranitev in izboljšanje življenskega okolja nismo osamljeni in zato pozdravljamo vaše pogozdovalne akcije s katerimi neposredno prispevate za dosego naših ciljev. Pozdravljamo tudi vaš predlog za tesnejše sodelovanje področnih skupnosti za varstvo okolja pri izvajanju pogozdovalnih akcij.« Taborniški vestnik v letu 1971 poziva člane taborniških organizacij včlanjene v Zvezi tabornikov Slovenije, da v plan dela in aktivnosti tabornikov vključijo tudi pogozdovalne akcije. Pomembno je tudi sodelovanje pripadnikov JLA zlasti v garnizijah Ilirska Bistrica - Pivka, Ajdovščina, Postojna, črnomelj, Novo mesto, Brežice Cerklje, Škofja Loka in Ptuj. Poleg mladinskih pogozdovanj so prirejali izlete in poučne obhode v gozdove, oglede gozdnih drevesnic, novih nasadov in plantaž gozdnega drevja, gozdarski strokovnjaki pa so tolmačili sodobna stremljenja in ukrepe v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu. 228 UDK 634.0.187 EKSKURZIJA GOZDARSKIH FITOCENOLOGOV PO SEVERNI ITALI .. II Vinko L: a g ar, dipl. inž. gozd. Delovna skupina za gozdarsko fitocenologijo (Arbeitsgemeinschaft Forstliche Vegetationskunde) je lani od 26. avgusta do 1. septembra organizirala delovno srečanje gozdarjev, ki se bavijo s fitocenologijo oziroma jo uporabljajo pri svojem delu. Tokrat smo se zbrali v Trbižu v severni Italiji. Preko petdeset udeležencev iz cele Evrope je že prvi večer poslušalo predavanje Hannesa Mayerja o go- spodarjenju s smrekovimi gozdovi v visokogorskem svetu. Naslednje dni so bile ekskurzije, ki so udeležence vodile od alpskega in subalpskega sveta pa vse do submediteranskih in mediteranskih gozdov oziroma grmišč severnovzhodne Italije. Ekskurzijska pot je vodila od Trbiža preko Longarona in Pordenona do Trsta. Najprej smo si v okolici Sv. Višarij ogledali subalpske macesnove gozdove (Ahodothamno-Ahododendretum hirsuti !aricetosum) na šlerenskem dolomitu in subalpske smrekove sestoje (Homogyno-Piceetum) na kremenovem porfirju. V dolini reke Saisere se je razvila živahna razprava o čistih bukovih gozdovih (Anemone-Fagetum) pod vplivom toplega in vlažnega zraka z juga in zahoda. Pri Fužinah smo videli jelovo-bukove gozdove (Abieti-Fagetum caricetosum albae) na rabeljskih skladih z dolomitnim presipom ter montanske smrekove gozdove (Loreo-Piceetum) na dnu alpske doline. V okolici belopeških jezer so nam organizatorji pokazali smrekove (Asplenio-Piceetum) in jelovo-bukove sestoje, ki jih je hudournik presul s prodom ter zaraščanje hudourniških nanosov. žal smo se udeleženci iz Jugoslavije (dr. Lojze Marinček, dr. Mitja Zupančič in Vinko žagar iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija SAZU) udeležili le ekskurzij, ki so bile v programu prve dni. Na koncu naj pohvalim italijanske in avstrijske kolege, gozdarske fitocenologe, ki so ekskurzije dobro vodili in odlično organizirali. KONčANO JE NOVO POMEMBNO GOZDARSKO TERMINOLOŠKO DELO V maju bo izšel slovar gozdarskih tehniških izrazov v petih jezikih. V njem bo obdelano področje izkoriščanja gozdov, gozdnih gradenj in drugih tehničnih de- javnosti v gozdarstvu. Gozdarski strokovnjaki bodo lahko posamezne izraze našli v slovenskem, hrvaškem, srbskem, makedonskem, nemškem in angleškem jeziku. Sestavil ga je prof. Zdravko Turk ob sodelovanju strokovnjakov z vseh jugoslovanskih gozdarskih visokih šol. Različni vhodi bodo omogočali, da bo iskalec lahko iz kateregakoli jezika poiskal ustrezni izraz v kateremkoli drugem jeziku. Slovar ima 4000 gesel na 300 straneh 85 formata. Pripravljali so ga nekaj let in je temeljito pripravljeno leksikografsko delo, katerega potrebo in vrednost bosta stroka in čas zagotovo visoko ovrednotila. Koristil bo vsem, zato si ga nemudoma oskrbite (Inštitut za gozdno in lesno gospo· darstvo Ljubljana, Večna pot 2, telefon 061/264-761) 229 CIVILIZACIJA IN KULTURA Nekaj misli ob tednu gozdov Marsikdo misli, da je civilizacija obenem že kultura. Če ljudje danes živijo v modernih mestnih stavbah, se vozijo s krasnimi avtomobili, sedijo vsak večer pred televizijo, zara- di tega najbrž še niso kulturni. Civilizacija je v zadnjih dcstletjih doživela neverjeten razvoj. Odlikuje jo neustavljiva rast urbanizacije, industri- alizacije, tehnizacije, motorizacije itd. Vzporedno s tem na- preduje zmanjševanje najboljših kmetijskih površin, pa tudi degradiranje okolja in degradiranje kvalitete življenja sploh. Kot je videti ni izhoda iz začaranega kroga neustavljiva ras- ti civilizacije, saj prinese že sama upočasnitev te rasti brez- poselnost in socialne probleme. Ob tem pomeni kultura prizadevanje za resnično boljš~ ž~vljenje človeštva in ne samo za neki navidezni napredek za vsako ceno. Zato predstavlja kultura tudi zavestno odrekanje in omejitve. Rast civilizacije brez povezanosti s kulturo je podobna divji rasti rakovega tkiva, ki nazadnje uniči cel or- ganizem. Razkorak r:ed kulturo in civilizacijo prinaša krizo ol<:ol-· ja in močno pospešuje evforično porabniško in statusno misel- nost. Posledica tega je poleg preobilnega avtomobilskega si- jaja tudi zelo neugodno spreminjanje podobe krajine. Sicer pa razkorak med kulturo in civilizacijo povzroča še dosti bolj tragične posledice, npr. v deželah v razvoju, kjer civiliza- cija podira nekdanje kulturne vrednote in v zameno zanje ne nudi tako rekoč ničesar. V našem gozdarstvu že od nekdaj najdemo močna kulturna prizadevanja, ki so skušala popravljati grehe civilizacije. Med velike kulturne dosežke evropskega gozdarstva spada po- gozdovanje našega krasa v pr~teklem stoletju. Odprava koz v prvih povojnih letih je bila tudi občudovanja vredno dejanje. Negovalno gospodarjenje z gozdovi je v povojnem času nas doseglo visoko stopnjo. Danes doživljata gozd in gozdnati prostor močne pritiske različnih skupin, ki znajo nastopati celo pod zastavo varstva narave. Bolj kot kdajkoli je danes gozdarstvo postavljeno pred težavne naloge kulturnega znača­ ja. Vztrajati je treba na načelu tra~nosti gospodarjenja z vsemi Bozdovi. Ta trajnost se nanaša na vse dobrine, ki jih fJUdi gozd. To načelo. je velika kulturna. pridobi tev srednjeevropskega gozdarstva, ki zasluži širšoaplikativ-: no ~~bo.pri ohranjanju vrednot našega življenjskega pros- tora. Kljub izredno velikemu deležu privatnih.)gozdov je družba učinkovito zavarovala svoje interese pri gospodar.:..,.,::< jenju z gozdovi. l:'ri tem gre v prvi vrsti za dolgoročne \!il.::olo,::ace vrednqte, ki so najvrednejši element našega živ- ljenjskega prostora. Pri skoraj popolni odprtosti gozda in pri množlč-"­ n~m avtomilibilizmu je pritisk obiskovalce§ na gozd zelo velik. Kulturna .raven množic in njegova ekoioška osveš- čenost pa· za tem močno zaostajata. Delo z ·javnostjo je zato pomemben del gozdarske dejavnosti. Pri hitrem širjenju mestnih naselij močno zaostaja kultura parkov in mestnega zelenja. ~1nogo preveč je golo- te asfalta, betona, zidovja. Nekdanje gramoznice, divja smetišča in civilizacijske .goljave v~eh vrst kLičejo po rekultivaciji z gozdnim drevjem. oploh nam manjka zvano urbano gozdarstvo. Kultura torej ni samo stvar gov, ampak tudi st.:v'ar vsakdanjega življenja in vsakega ob- čana.' Tudi gozdno gospodarstvo ima svojo kulturo in nalo- ge v zvezi z njo. Gozdarstvo se zaradi svoje.g~'pomena pri gospOdarjenju s krajino in prostorom ne sp1e.izogniti po- me!llB!lininalogam kulturnega značaja. Dr. Marjan.župančiČ UDK 634.0.413.1 :(481) PRVI REZULTATI BOJA PR01"1 LUBADARJU NA NORVEšKEM V Gozdarskem vestniku št. 7-8 1'979 sem skušal v nekaj kratkih stavkih opisati »bOj« proti lubadarju, ki poteka na Norveškem s pomočjo cevastih pasti, napolnje- nih s feromoni. Nihče tedaj ni vedel, ali bomo uspeli, in tudi zdaj še ne vemo zagotovo. Zbrali pa smo mnogo koristnih izkušenj, pozitivnih in negativnih, in spoznali, da se mora »bOj« nadaljevati vsaj še 3-5 let, če hočemo doseči, da bodo pogoji spet normalni. Namen akcije Akcija 1979 je imela dva glavna namena: - zmanjšati populacijo plodnih lubadarjev s pomočjo cevastih pasti in zastrup- ljenih debel (Lindan). - izogniti se razvoju nove generacije lubadarjev z odstranitvijo napadenih dreves. Učinek zadnjega poskusa se bo pokazal šele letos poleti. Cevaste pasti pa so pokazale rezultat že takoj. Ulov v vsaki pasti je bi:l od nekaj sto do 40.000 lubadarjev. Največje število lubadarjev, ujetih poleti v eni pasti, je bilo 101.000. Razvažanje cevi-pasti 232 Računamo, da se je v 650.000 pasteh, razpostavljenih po smrekovih gozdovih na vzhodnem Norveškem preteklo poletje, ujelo skupno približno 3 milijarde (3.000,000.000) lubadarjev. Smo zagrešili kaj napak? Prav gotovo. Norveški gozdarji so v svetu prvi, ki se na ta način bojujejo proti 'lubadarju. Zato smo morali zasnovati svojo lastno strategijo, ki sloni na našem poznavanju vedenja lubadarja. Za napake je bilo seveda veliko možnosti. Danes smo sposobni izboljšati stvari, ki se lani niso obnesle v praksi. Profesor Alf Bakke, ki je iznašel tube (cevi) s feromono Npr.: Izboljšamo lahko feromone. Ti so sestavljeni iz snovnih komponent, ki jih v naravnih pogojih sprostijo lubadarji, ki napadejo drevo. Več opažanj kaže na to, da v pasti ne moremo ujeti toliko rojev lubadarjev, kot jih pritegnejo napa- dena drevesa. Vzrok je verjetno v tem, da manjka ena ali več snovi, ki privabljajo lubadarje. Da bi rešili te probleme, so potrebni novi raziskovalni napori, zlasti na kemijskem področju. Več pasti je bilo postavljenih na napačnih mestih, npr. med zdravimi drevesi ali privezanih na debla zdravih dreves itd. Rezultat so bila vedno napadena zdrava drevesa in skoraj prazne pasti. Celo bori so bili napadeni, če so bile nanje privezane pasti. Gozdnim lastnikom je bilo naročeno, naj postavljajo pasti najmanj 1Om proč od zdravih dreves. Vendar se zdi, da je bilo celo to preblizu, saj so bila najbližja drevesa skoraj vedno napadena. Upoštevati je treba tudi glavne smeri vetrov na območju, kjer postavljamo pasti, ker se vonj feromonov z lahkoto širi v sosednje gozdove in tam draži lubadarje, da napadajo drevesa namesto pasti. 233 Letos Pomembno je bilo pojasnjevanje akcije lastnikom gozdov Kot sem pravkar zapisal, smo med lanskoletno akcijo zbrali dragocene iz- kušnje, in zato so možne izboljšave. Učinkovitost pasti se bo lahko povečala tako, da bo možen ulov večjega dela populacije ,lubadarja. Pomembno je zimsko sekanje napadenih dreves. Prav tako pomembno je, da so na golo posekane površine dovolj velike, da se tam pasti lahko postavijo brez nevarnosti za sosednje gozdove. Ta sečnja je verjetno največji problem. Velik del napadenih gozdov se nahaja na zelo strmih predelih, zato je potrebno narediti ceste, da bi dosegli učinkovitost in koristnost ukrepov. Pristojni organi bodo dajali navodila za ravnanje z lesom in s sečnimi odpadki in tako ustvarjali pogoje za zdravo gozdarstvo. Napovedi za letošnji boj s skupnimi napori so dobre. Lanskoletna akcija je dokazala, da nismo brez moči. Kare Wedul, dipl. inž. 234 USTANOVITEV GOZDARSKE šOLE V MARIBORU Pred pol stoletja so jugoslovanski gozdarji zl?orovali v Mariboru V času od 7. do 9. septembra 1929 je bila v Mariboru 53. redna letna skupščina Jugoslovanskega gozdarskega združenja (Jugoslovansko šumarsko udruženje). Tega pomembnega in uspešnega zborovanja se je udeležilo več kot 150 gozdar- skih strokovnjakov iz vse države. Organizacija je bila v rokah posebnega priprav- ljalnega odbora, ki ga je vodil inženir Janko Urbas, gozdarski nadsvetnik pri velikem županstvu mariborske oblasti. Aktivno so pri tem sodelovali inženirja A. Ružič in Pahernik in drugi. Na družabnem sestanku pri Gambrinusu (v Gregor- čičevi ulici) je nastopil pevski zbor Glasbene matice Maribor. Zborovanju v dvorani Uniona sta predsedovala inženir Milan Lenarčič iz Josipdola na Pohorju ter njegov namestnik inženir Vilim čmelik, generalni direktor gozdov v ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu. Zborovanje so pozdravili: zastopnik velikega župana dr. E. Stare, župan mesta Maribor dr. Lipold, delegat čehoslovaških gozdarjev inženir Macka ter drugi gostje. Od važnejših sklepov, sprejetih na zborovanju, velja omeniti zlasti tele: 1. Resolucija o ustanovitvi gozdarske šole v Mariboru. 2. Resolucija o prepovedi nameščanja tujih gozdarskih strokovnjakov na ne- katerih veleposestvih. 3. Odobritev sredstev za natis knjige Ružič-Beg: O gobah. 4. Sprejet je bil predlog slovenskih delegatov, da se v letu 1930 na velesejmu v Ljubljani priredi vsedržavna razstava »Gozdarstvo in lovstvo«. Razstava je zelo dobro uspela, izšla je tudi pomembna publikacija, katalog. velikega formata v tekstu in slikah, skupaj 125 strani. Mnogo prispevkov v tej publikaciji ima zgodovinsko in gozdarsko-politično vrednost. Ožji razstavni odbor je štel 34 članov, od tega za področje gozdarstva 16 članov in za lovstvo 14 članov. Od sodelujočih gozdarjev so danes še živi trije zaslužni veterani inženirji: Alojzij štrancer, Mirko šušteršič in Franjo Sevnik. Program gozdarske razstave je obsegal tele dejavnosti gozdarstva in lesar- stva: l. Važnost, vloga in potreba gozdov. 11. Vrste gozdnih dreves in grmovja. 111. Vzgoja gozda. IV. Gozdni pridelki. V. Ogljarenje. VI. Merjenje lesa za tehnično porabo in drv. VIl. Spravilo lesa. Vlil. Gozdno varstvo in varstvo pri rode. IX. Ure- janje gozdnega gospodarstva. X. Zgradba hudournikov. Xl. Lesna industrija. Xli. Agrarne operacije. Xlii. Literatura, knjige in časopisi, letaki. Strokovne ekskurzije Za udeležence zborovanja so bile organizirane tri terenske ekskurzije: 1. Ekskurzija v Falo in Ruše. - Odhod je bil z vlakom iz Maribora do železni- ške postaje Fala, tam je bil ogled hidroelektrarne Fala, nato pot mimo falskega gradu po cesti, usekani v navpično steno nad tam močno deročo Dravo, proti Rušam. Pot je peljala skozi gozdove in livade mimo vodne riže falske graščine in tovarne za vžigalice v občini Smolnik, kjer je bil ogled tovarne. V Rušah je bilo skupno kosilo v gostilni Mulej. Popoldan še odhod' v tovarno dušika in iz Ruš z vlakom povratek v Maribor. 2. Ekskurzija k Sv. Lovrencu na Pohorju z ogledom kmečkih gozdov na Po- horju - Iz Maribora z vlakom do železniške postaje Lovrenc na Pohorju, od tam peš ob potoku Radoljna mimo romarske cerkve Device Marije v Puščavi do trga L.ovrenc na Pohorju. Spotoma ogled nekaterih navadnih in turbinskih žag ter tovarne za izdelovanje kos in srpov. Po odmoru v gostilni Novak nadaljevanje peš 235 hoje iz Lovrenca ob Radoljni do Mohorjevega gozdnega posestva. Ogled Mo- horjevega gozda, nato sredi gozdnih kultur prek potoka Rado,ljna skozi gozdove Lakožičevega posestva. Nato povratek mimo kmečkih gozdnih posestev v Lovrenc do železniške postaje, nekateri pa do Device Marije v Puščavi in od tam peš prek Jodla skozi lepe kmečke gozdove do železniške postaje Fala. 3. Ekskurzija k Mariborski in Ruški koči na Pohorju. Odhod z Glavnega trga do Gornjih Hoč. Odtod po markirani in položni poti v dveh urah počasne hoje do Mariborske koče (1080 m) in naprej do Mariborskega razglednika (1146 m) na grebenu Pohorja. Nadaljevanje poti do Ruške koče pri Sv. Arehu (1249 m) ter k romantičnim slapovom Lobnice, do turistične postojanke na Klopnem vrhu in h koči na Pesku (1382 m). Nekatere mlajše gozdarje bo morda presenetilo spoznanje, koliko peš poti so nekdaj opravili gozdarji, medtem ko danes mnogi v pločevinastih vozilih drve po novih gozdnih cestah in »Od gozda ne vidijo drevesa«. Ustanovitev gozdarske šole Resolucija o ustanovitvi gozdarske šole je bila na skupščini soglasno sprejeta. Potrebo za ustanovitev te šole je prepričljivo utemeljil Janko Urbas v referatu »Ekonomska in socialna varnost kmečkih gozdov v mariborski oblasti«. V izvlečku navajamo del njegovega predavanja. Ena prvih zahtev kmečkih gozdnih posestnikov v Sloveniji je bila ustanovitev gozdarske šole, na kateri bi imeli sinovi malih in srednjih gozdnih kmetij prilož- ncst, da si kot bodoči gospodarji pridobe potrebno strokovno znanje za uspešno in smotrno gospodarstvo. Da ravno naš narod v Sloveniji tako pogreša navedeno strokovno šolo, je pripisovati tu obstoječim gozdnoposestnim razmeram, saj 44% celokupne pro- duktivne zemlje pokriva gozd, od tega je okrog 78% last malega in srednjega, zvečinoma kmetskega gozdnega posestnika. Sinovi teh danes nimajo priložnosti, da bi si svoje na domu pridobljeno praktično znanje v gozdarstvu izpopolnili tako, da bi jim bilo mogoče pozneje, ko bodo sami gospodarji, uspešno lcljubovati vsem gospodarskim nevšečnostim in gospodariti po načelih racionalnega in vzornega gozdnega gospodarstva. Temu pomanjkanju primerne strokovne iz- obrazbe je največ pripisovati, da kmečki gozdovi v produkciji nazadujejo in dnev- no prehajajo v roke špekulativnih podjetij, lesnih trgovcev, bančnih družb ter drugih nepoklicanih oseb. Ni dvoma, da bi na gozdarski šoli vzgojeni naraščaj naših gozdnih posestnikov mnogo pripomogel do osamosvojitve in gospodarske neodvisnosti ter trdnosti kmečkih gozdnih domov, od česar bi imela koristi narod in drž ava. Za ustanovitev gozdarske šole v Mariboru govore naslednji razlogi: 1. Maribor je središče obsežne lesne industrije in trgovine ter važna obmejna uvozna in izvozna točka na sever in jug. 2. V Mariboru se stekajo prometne žile velikih gozdnih okolišev (Pohorje, Kozjak, lwroške planine), katerih prebivalstvo živi v prvi vrsti od gozda. 3. Maribor ima višjo realko in gimnazijo, živinorejsko in sadjarsko šolo, trgovsko akademijo itd., torej vse učne zavode, iz katerih se more po potrebi nadomestiti učne moči za splošne predmete. 4. V neposredni bližini Maribora so obsežni gozdovi, ki omogočajo temeljit praktični pouk. Projektirana gozdarska šola v Mariboru predstavlja poseben tip nižje gozdar- ske šole. Zato bi bilo želeti, da se izdela in predpiše za strokovne šole te vrste poseben načrt za ustroj in učni red. 236 Inž. Urbas v sredini, levo pisec članka. Po Gozdarju GG Maribor. Obisk te šole bi bil dveleten, po vzoru in praktični preizkušnji kmetijskih in drugih podobnih strokovnih šol. Pri učnem načrtu se bodo ozirali na potrebe strokovne izobrazbe pri kmetskem gozdnem prebivalstvu. Poleg teoretičnega in praktičnega pouka o racionalnem gozdnem gospodarstvu, predvsem pouka o pravilnem izkoriščanju gozdnih pridelkov, pravilnem ravnanju pri konfekciji ali oblikovanju lesnih izdelkov, zlasti pri žagarski industriji, obstaja možnost, da se s to šolo združijo po potrebi tudi razni strokovni tečaji in razna strokovna preda- vanja. Vsekakor bi bila ta šola s svojimi učnimi sredstvi važno središče gozdar- ske prosvete za naš narod. Medtem ko ima poljedelska stroka v Sloveniji tri večje kmetijske šole, ne obstaja za gozdne kmetije nobena taka šola v vsej državi. To šolo bi obiskoval naraščaj kmetijskih gozdnih posestnikov po končani ljudskošo!ski izobrazbi in preden nastopi vojaški rok, torej v dobi, ko je mladina najbolj dovzetna za praktično in teoretično izobrazbo. Ministrstvo za gozdove in rudnike v Beogradu je priznalo utemeljenost za- hteve po gozdarski šoli v Mariboru, in veliki župan mariborske oblasti je v pred- logu budžeta za leto 1930/31 odobril potrebna finančna sredstva, tako da je šola začela redno delovati 1'931. ~leta in vzgojila številne gozdarje, od katerih so se mnogi uspešno uveljavili v povojnem obdobju kot direktorji ali upravitelji gozdno- gospodarskih organizacij in tudi v javni upravno-gozdarski službi. Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd. 237 SO NJI Sredi teh toplih pomladnih dni, ko se prebuja na- rava in se vse veseli življenja, je vsem nam nenadoma zastal korak. Visoko v gorah je ugasnilo mlado življe- nje, polno načrtov in želja. Sonja, ljubila si svet gora, svet preteklosti in se- danjosti, Ti si ga hotela splesti v kito prihodnosti. V iskanju sebe si hotela premagati nevarnosti snežnih poljan. Skupaj smo hodili po našem gorskem svetu; bili smo na Grintovcu, Jalovcu, škrlatici in na mnogih drugih vrhovih. To nam ni bilo dovolj. Odhajali smo v Francijo, švico, Avstrijo, kjer smo spoznali tudi tuje gore in vpijali .lepote, ki nam jih je nudila narava. Toda gora je prav tako kruta, kot je lepa in polna bogastva. Mnogo lahko daje, pa tudi vzame. štiri nepozabna leta smo preživeli skupaj, na predavanjih, vajah, izletih. Bilo nam je lepo in bili smo srečni. Gradila si svojo bodočnost z znanjem in izkušnjami in sedaj, nenadoma, je usahnilo tvoje življenje v cvetu mladosti. Praznina, ki jo občutimo v tem trenutku mi, tvoji prijatelji, je neizmerljiva. študentskih let nihče ne more pozabiti. žal pa bodo naša povezana z grenkobo, saj se bomo vedno spominjali dni, ko smo te izgubili. Tvoji prijatelji GOZDARSKI VESTNIK V LETU 1979 Marko K m e c 1 , urednik GV Gozdarski vestnik je revija slovenskega gozdarstva. Soustanoviteljici revije sta ZIT GL Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slo- venije. Revijo strokovno vodi uredniški odbor, ki ga vodi urednik, družbeni organ revije pa je urednišl>golosek«. Značilnosti goloseka so predvsem: odsotnost gozdnega mladja; ne- ugodne klimatske razmere, kot jih imamo na golih površinah; degradacijski razvoj tal; razvoj značilne golosečne flore. Vse te značilnosti avtor še natančneje opredeli. Pri tem opisuje tudi degradacijske procese v gozdnih tleh po goloseku. Ta degradacija tal sploh ni tako malenkostna, kot navadno mislimo (izginevanje humusa, zbitost tal, manjša zmožnost sprejemanja vode, večji površinski odtok vode, erozija itd.). Na pod- lagi teh značilnosti lahko strokovnjak brez težav določi, kaj je golosek in kaj ni. Ni nujno, da je golosek velika površina. Npr. na prisojnih legah, kjer robna zaščita gozd- nega sestaja ne sega daleč, imajo že majhne površine značaj goloseka. Vsekakor naj pa gola površina ne bo širša od dveh drevesnih višin. V go;z:darsko političnem oziru prinaša nagnjencst h golosekom mnoge nevarnosti. Ogroženo je načelo trajnosti gospodarjenja, prizadeti so interesi javnosti g Jede splošno koristnih funkcij gozda, cgroženo je zau- panje javnosti do gozdarstva itd. Goloseki naj bodo v bodoče omejeni le na redke, upravičene izjeme. Pri teh izvajanjih prof. Leibundguta iz leta 1973 naj opozorim še na naše domače aktualnosti, o katerih je pisal tov. Vanč Potrč (GozdV., 1980, št. 1). Dr. Zupančič Marjan • emerilirati -an upokojiti koga; doslužiti op. uredništva 243 DRUšTVENE VESTI STROKOVNI IZPITI ZA PRIPRAVNIKE GOZDARSKE STROKE V zimskem roku 1979/1980 so bili pri Splošnem združenju gozdarstva strokovni izpiti za dipl. inž. gozdarstva in gozdarske tehnike in sicer še po določilih poslovnika o organi- zaciji in poslovanju izpitne komisije za gozdarsko strokovno osebje pri delovnih organ:- zacijah iz leta 1967. Na izpit dne 12. februarja letos je prišlo manj kandidatov kot je bilo prvotno prijavljenih. Pet pripravnikov je uspešno opravilo to pomembno strokovno preizkušnjo. ime in priimek OZD 1. ARH Bojan, dipl. inž. GG Bled 2. VESEL Franc, dipl. inž. GG Postojna TOK Cerknica 3. KOTNIK Fortuna!, dipl. inž. GG Postojna TOZD Cerknica 4. VIČIČ Edvard, tehnik GG Postojna TOZD Cerknica 5. JELUŠIČ Milan, dipl. inž. GG Maribor TOK Ožbalt ob Dravi Pismeni strokovni izdelek kandidata Obseg gojitvenih del, l>krmil« požrešne plavajoča tovarno celuloze, ki so jo bili z vlačilcem privlekli iz daljnje Japonske. 16-nadstropna tovarna celuloze, privlečena po vodi leta 1978 iz Japonske 17.000 milj daleč, predeluje les na amazonski reki Jari 273 Zdelo se je, da bo projekt Jari povzročil krčenje deževnih tropskih gozdov ob Amazonki v velikem obsegu. Delo z buldožerji in požiganje na ogromnih po- vršinah v prvih letih, je vznemirilo varstvenike okolja in ekologe širom po svetu. Ker je Ludwig za to delo najel tisoče brazilskih delavcev, ki jim je moral priskrbeti tudi bivanje, je dal postaviti pravcato džungelsko državice, nedostopne novi- narjem in brazilskim oblastem. Nastajal je vtis o skrivnostnem območju teme ob Amazonki. V zadnjem času pa je Jari odprt novinarjem in vladnim uradnikom, ki se vračajo pod močnim vtisom produktivnosti tega projekta. Posajena je že druga generacija novih dreves in strah pred izčrpanostjo tal, erozijo in škodlji- vimi žuželkami je popustil. Vendar pa je dvomljive, da bi ob Amazonki še kdaj prišlo do tako velikih projektov. Ogromni investicijski stroški projekta Jari bodo imeli posledice v pri- hodnosti. še bolj pomembno pa je, da se je spremenilo politično ozračje v Bra- ziliji. Sredi sedemdesetih let se je vse bolj krepila zlovolja do tujega izkoriščanja Amazonije. Ko je bil leta 1978 predložen obsežen načrt o prodaji lesa iz tega območja, je ta vladna poteza deželo ostro razdvojila. V marcu preteklega leta je v Braziliji prevzel oblast novi predsednik J. B. Fi- gueiredo. čeprav izhaja iz istega konzervativnega vojaškega okolja kot njegovi predhodniki, se je očitno odločil spremeniti tok dogajanj ob Amazonki. 14 mio oralov (1 oral je približno 50 a) tega ozemlja je že določM za parke in rezervate, sedaj pa pripravlja načrt s katerim naj bi blokiral polovico preostalega gozda in preprečil nadaljnje širjenje multinacionalnih družb na tem območju. Znanstvenikom, ki so se sestali na prvi mednarodni konferenci o krčenju tropskih gozdov februarja 1980 je presenetljivi preobrat v Braziliji pomenil veliko zadoščenje. Žal pa se sečnja in požiganje pospešeno nadaljujeta v Aziji in Afriki. če bodo ti gozdovi izginili, kakor kaže že v najbližji prihodnosti, bo amazonska divjina stala sredi sveta, lačnega lesa, sama in edina. V uredništvu smo ocenili, da bi bil pričujoči prispevek lahko za naše bralce zelo zanimiv. Zanimiv je zlasti ekološki vidik obširnih tropskih pragozdov, ki je ocenjen dokaj nenavadno, vsaj za nas, ki smo vajeni razmeroma ozkega evrop- skega gozdnega prostora. Zato smo sestavek dali v oceno domačemu gozdnemu ekologu magistru Igorju Smoleju (IGLG), da bi ocenil zlasti frapantne napovedi v spremembi okolja, če bi uničili velike površine tropskih deževnih pragozdov. Takole pravi: Sporna »apokaliptična« napoved je precej hipotetična, saj trditve niti teoretično niso bile dovolj preverjene, še manj pa celotno zaporedje dogodkov. Pojavlja se namreč tudi nasprotna hipoteza, ki govori o ohlajanju atmosfere kot posledici povečanega C02 (več C02, več absorbirane toplote, večje iz- hlapevanje, večja oblačnost, manj sončne energije na zemeljskem površju). Glede na tekst, ki daje vedeti, da je omenjena napoved le ena od mogočih in to manj verjetna, bi zaradi ilustrativnosti kazailo te navedbe v sestavku pustiti takšne kakršne so. Takšno sklepanje namreč kaže na nepredvidljivost posledic posegov v naravne procese, kar bi bralcem (pa bolj drugim kot bralcem GV) ne bilo napak še l\daj povedati. Nedoslednost v tej napovedi je le ta, da bi se zaradi globalne spremembe klime posušile poljščine tudi drugod po svetu in ne le v »sušnih območjih Zdru- ženih držav«. Mag. Igor Smolej 274 '·' Projekt Jari - milijardno tveganje? Mag. Igor S m o 1 e j V kratkem obdobju sta v ameriškem periodičnem tisku izšla dva članka o projektu Jari. Medtem ko je prvi članek v Life bolj informativen in le nakazuje možne posledice predelovanja in spreminjanja amazonskih gozdov v lesna vlakna in energijo, pa drugi v letošnji majski številki revije »National Geo- graphic« skuša ta projekt prikazati bolj poglobljeno, tudi z ocenami ekologov, gozdarjev in varstvenikov narave. :Lal tudi drugi članek ostaja na pol poti in izzveni bolj kot opravičilo spornega posega v amazonske gozdove in manj kot kritična ocena projekta. Projekt Jari je bil imenovan po enem od Amazonkinih pritokov, ki teče skozi obširne deževne gozdove ekvatorialne Brazilije. Tu je bHo na površini 14.500 km 2 osnovano zasebno posestvo, ki obsega večinoma naravne gozdove, nekaj pa je NORTH AMERICA Powu plant comp/eks rs.soo~milt voyagt Aprl/28: paptr-puip milf arrivts on M1.y 4-, A S 1 A , JAPAN 1 Kure / JO.OOO~ton floatin!} J 'Ftb:~f~~~.tJ~ie~~s A F R 1 C l papu-pulp mili ftavts Jari site A 1 nine day• ! ~ (.) " ro .:.:: ,;,;5 o .....1 Tabela 2: Osnovni podatki poskusnih dreves Q) ·c: ro Q) "" roc: .:.::·-·c: o (/)}~ ro ro "" .!;:: c > '<3 .:.:: o·- ~ o ~ ~c: c: o. ·;::; o Cd Ci) (i) ~;w Q) Ci) o ro E Cd E.!:: e •N ·:;; .~ c: o. c: o ~o :J (/) ">(/) o-ro ;či) o o ..c .~ .:.:: ro·- c30. w z> U5 > .<;;; ~ > o- m let m m m3 m2 Ass. Blechno-Fagetum (HORVAT 1950) MARINČEK 1970 Subass. Blechno-Fagetum typicum MARINčEK 1970 N ~ ~ i~ .o~ Cd cel ~~'"E -.t:! .o-Q)ro "c: ~N,..... ro Cd c:~ N QlQ) E'i::' :JO -.:.:: .g.(/) m3 m2 Vel. Njive SW 680 155 35,5 18,75 0,34 214 162 1,446 3800 Subass. Blechno-Fagetum luzuletosum albidae MARINČEK 1970 8 Vel. Njive SW 780 180 23,3 11 ,OO 0,83 415 764 0,831 25800 9 Vel. Njive SW 780 175 23,1 11,25 0,87 432 719 0,862 28100 Subass. Blechno-Fagetum oreopterietosum MARINčEK 1970 14 Vel. Njive N 590 1 OO 39,50 39,50 0,44 377 239 1,946 5400 Ass. Abieti-Fagetum prealpinum ROBIČ 1964 mscr. Subass. Abieti-Fagetum prealpinum festucetosum altissimae MARINčEK 1975 mscr. 21 črnevka E 770 120 16,5 19 0,20 8 14 0,153 13600 91 črn ev ka NE 820 145 33,0 28,50 0,29 271 294 2,019 10000 92 črn ev ka NE 820 130 32,3 26,85 0,30 47 95 0,904 5900 37 črnevka NE 830 140 14,8 11,85 0,58 41 180 0,291 42100 38 črnevka NE 830 200 10,7 7,20 0,77 89 359 0,535 44800 39 črnevka E 590 90 10,3 11 0,84 44 146 0,102 82500 40 Roblek sw 1270 140 25,6 19,95 0,28 25 39 0,334 12600 93 Roblek sw 1290 125 24,1 21 ,oo 0,41 62 49 0,302 13300 47 Roblek sw 1160 140 29,0 22,65 0,43 148 131 1,339 4000 48 Roblek sw 1160 145 26,4 18,20 0,47 239 323 1,087 11300 94 Roblek sw 1290 135 17,2 14,35 0,53 24 33 0,133 19400 51 Roblek sw 1160 45 16,2 25 0,85 263 532 0,272 29200 Ass. Abieti-Fagetum prealpinum ROBIČ 1964 mscr. Subass. Abieti-Fagetum praealpinum allietosum ursini ROBIČ 1976 mscr. 53 Roblek SW 1150 130 27,9 24,55 0,39 230 63 1,528 1800 54 Roblek SW 1150 135 36,0 28,70 0,40 329 159 2,378 4100 Subass. Abieti-Fagetum praealpinum homogynetosum silvestris ROBIČ 1964 mscr. 95 črnevka N 750 145 21,3 17,00 0,34 16 36 0,260 7200 96 črnevka N 750 145 20,3 15,50 0,62 71 76 0,246 14900 Ass. Adenostylo glabrae-Fagetum praealpinum SMOLE 1971 mscr. 97 Roblek SW 1420 140 14,1 10,83 0,61 68 65 0,168 98 Roblek SW 1420 140 12,5 8,15 0,78 153 123 0,100 73 Roblek SW 1430 170 12,5 5,60 0,88 211 129 0,166 99 Macelj Ass. Festuco drymeiae-Fagetum MAGIC 1968 Subass. Festuco drymeiae-Fagetum typicum MAGIC 1968 NE 370 120 37,3 34,05 0,47 340 1016 2,963 Subass. Festuco drymeiae-Fagetum hieracietosum ROBIČ 1976 prev. 26700 67200 27900 11700 100 Macelj NW 400 120 18,5 21 0,89 56 144 0,210 143800 300 površine vzorcev listov nabranih na tleh, predpostavljajoč, da popek vsebuje poprečno 3,51ista, ocenili obojestransko listno površino. Na podlagi tako izmerjene listne površine in volumenskega prirastka debla v zadnjih 5 ali 10 letih, dobljenega z debelno analizo, smo izracunali asimilacijski učinek, ki je izražen kot obojestranska listna površina potrebna za enoletni debelni prirastek za 1 m3• Glej tabelo 2, zadnji stolpec! Pedološke analize* (glej tabelo 3) so služile za oceno rodovitnosti tal. Značilno je, da asimilacijski učinek listja, ki se odraža na prirastku debla s slabšanjem rodovitnosti tal in združbenega položaja (zasenčenost in utesnjenost krošenj) hitro upada. Sovladajoče drevo št. 54 je rastlo na karbonatni podlagi (dolomit, dolomitizirani apnenec) na globokih spranih rjavih tleh (luvisol); glej tabelo 3, profil št. 2! Tla so sveža in biološko zelo aktivna. Organska snov v tleh hitro mineralizira do sprste- ninaste humusne oblike, kar se odraža tudi v ožjem razmerju C/N 16,1 v Ah horizontu. Ugodne talne lastnosti in združben položaj so drevesu omogočile dober prirastek in rast, saj je pri 100 letih doseglo višino 36,0 m, asimilacijski učinek na deblu, izražen kot namišljena obojestranska listna površina, potrebna za enotni prirastek na deblu za 1 ma, pa znaša le 4.100 m2 . Tudi zgodnja kulminacija prirastkov (slike 2-5) potrjuje dobro rastišče. Sovladajoče drevo št. 38, prav tako s karbonatne podlage, pa je rastlo na srednje globokih, vendar močno odcednih tleh, ki se poleti občasno izsuše (tabela 3, profil 6). Razkroj organskih snovi je počasnejši in doseže prhninasto sprstenino z nekoliko širšim razmerjem CIN 19,5 v Oh1 horizontu. Manj ugodne talne prilike se zrcalijo v skromnejših prirastkih in rasti (slike 2-5). Pri 100 letih je bilo drevo visoko le 10,7 m, za letni debelni prirastek 1 m, pa bi drevo potrebo- valo 44.800 m2 listne površine. Nadvladajoče drevo št. 14 je rastlo na nekarbonatnih kameninah (kremenov! peščenjak!), na globokih, svežih, koluvialnih kislih rjavih tleh (distrični kambisol) z zelo ugodnimi fizikalnimi lastnostmi, ki kljub skromnejšim kemičnim lastnostim omogočajo hiter razkroj organske snovi do sprstenine z ozkim razmerjem C/N 10,8 v Ah horizontu (tabela 3, profil 7). Iz slik 2-5 se vidi hitra višinska in vo- lumenska rast ter izredno zgodnja kulminacija višinskega in volumskega pri- rastka, kar vse nakazuje ugodne talne razmere. Nasprotje predstavlja sovladajoče drevo št. 8, ki je rastlo na srednje globokih stisnjenih kislih rjavih tleh, ki se poleti pogosto izsušijo. Ob slabših fizikalnih talnih lastnostih se v večji meri odražajo tudi skromne kemične talne razmere. Organska snov v tleh se počasi razkraja. Pod tankim slojem surovega humusa je v nižje ležečem Oh horizontu prhnina s širokim razmerjem CIN, ki dpseže vrednost 24,6. Slabše fizikalne in kemične lastnosti tal (tabela 3, profil 10) se zrcalijo v slabši rasti in prirastku (slike 2-5). Zaradi različnih talnih lastnosti so tudi namišljene listne površine, potrebne za enoletni debelni prirastek za 1 ma, zelo različne: drevo 14 bi potrebovalo le 5,400, drevo 8 pa 25.800 m2 listne površine. Vpliv združbenega položaja na asimilacijski učinek lepo ponazarjata drevesi 99 in 100. Potisnjeno drevo št. 100 z utesnjeno in odmirajočo krošnjo bi potrebo- valo za enoletni prirastek na deblu za 1 m3 celo 143.800 m2 listne površine, bližnji nadvladajoči osebek št. 99, na ne dosti boljših tleh, pa le 11.700 m2• Rezultati so v skladu z Burgerjevimi klasičnimi raziskavami listne mase, površine in prirastka debla pri bukvi (1950), ki je z obsežnimi analizami med * Za natančne analize se najlepše zahvaljujem pedologu inž. Janku Kalanu, sodelavcu Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 301 "' -e o. (;) 2 3 4 5 6 7 8 10 Tabela 3: Pedološka analiza talnih profilov Lokacija Roblek, 1150 m sw št. 53 in Roblek, 1270 m sw Drevesa št. 40, 93 in 94 Roblek, 1420 m sw Drevesa št. 73, 97 in 98 750 m Talni tip Sprana (lesivirana) rjava pokarbonatna tla (luvisol) Rjava prhninasto- sprsleninasta rendzina Rjava prhninasto- sprsteninasla-rjava pokarbonatna tla (kalkokambisol) Prhni nas to-sp rsteni· nasta rendzina Lastnosti tal Zelo globoka, praktično brez skeleta, srednje prekoreninjena; v mokrem stanju se tvori v globini pod neprepustni talni sloj, z veliko kapaciteto brez znakov poletnega iz- suševanja. c o .!:! o J:: Plitva tla (ca. 65 cm), skeletna, dobro Oh prekoreninjena, močno odcedna, z Ah majhno vodno kapaciteto, ki se poleti AC občasno izsušijo. Plitva tla (ca. 80 cm), močno skeletne, dobro prekoreninjena, zelo odcedna, z majhno vodno kapaciteto, ki se poleti verjetno često izsušijo. Večslojna plitva pržinasta tla, zelo AhC odcedna z majhno vodno kapaciteto, Oh ki se poleti občasno izsušijo. globoka tla (ca. 45 cm) močno Of zelo prekoreninjena, močno oh, ki se poleti redkokdaj izsu- Oh, Ah m Kisla rjava tla Zelo gol oboka tla (preko 130 cm) ske- {distrični kambisol), letna, srednje prekoreninjena, odcedna, koluvialna sveža, s srednjo vodno kapaciteto. Vel. Njive, 680 m Kisla rjava tla jarek proti N (distrični kambisol) Drevo št. 1 št. 8 Macelj, 370m NE Drevo št. 100 Kisla rjava Ua (distrični kambisol) kambisol) Srednje globoka peščeno-ilovnata tla (ca. 55 cm), malo porezna, z zelo skeletnlm podtaljem, srednje prekore- ninjena, odcedna, ki se poleti le redko- kdaj izsušijo. Srednje globoka peščeno-ilovnata tla (ca. 50 cm), malo porozr.a, skeletna, v zgornjem delu talnega profila zelo pre- koreninjena, odcedna, ki se poleti če­ sto izsušijo. Srednje globoka do globoka ilovnata tla {67-85 cm), skeletna, zelo prekore- ninjena v zgornjem delu in malo v spodnjem delu talnega profila, odced- na, s srednjo vodno kapaciteto, ki se poleti občasno izsušijo. cm Bv 60-120 cm Ah Bv, Bv, Oh Ah 8V1 Bvz Ah1 Ah, Bv1 Bvz pH v caco, % H,O nK Cl ------- 6,2 5,6 6,1 4,6 6,3 5,2 7,2 6,5 3,9 7,2 6,6 7,1 7,3 6,7 19,3 6,4 5,9 7,0 6,4 7,3 6,4 7,5 7,0 50,3 7,6 6,9 2,7 5,2 - 5,4 - 6,6 6,9 5,2 3,9 5,0 3,9 - 4,9 3,9 - 3,1 - 3,5 - 3,9 3,8 3,1 3,8 3,1 4,4 3,7 4,4 3,8 4,9 - 4,9 5,1 - 5,1 - Org. subst. % 7,97 2,83 1,28 33,18 25,46 17,23 19,29 10,03 3,34 10,29 50,94 61,23 50,94 39,10 26,24 4,48 2,92 1,35 10,88 2,87 2,31 39,49 11,44 5,16 19,93 11,10 2,60 1,04 N 'lo 0,29 0,05 0,06 0,71 0,89 0,67 0,64 0,38 0,11 1,76 1,51 1,22 0,82 0,24 0,13 0,12 0,42 0,16 0,10 0,93 0,28 0,12 O,Q8 0,62 0,30 O,Q7 0,06 C/N 27,2 16,6 15,1 17,7 19,7 20,2 19,5 18,5 18,6 10,8 12,7 6,5 15,1 10,5 13,1 24,6 23,7 25,4 27,7 18,6 21,5 21,6 10,0 mg/100 g tal KzO PzOs AL-izvleček 14 8 6 8 4 31 9 6 4 6 14 8 6 22 8 8 18 8 8 31 12 8 7 10 5 1 1 si si si si si si si si si si 14 si si 7 si si 5 si sp 4 si si si 5 si si si 30,8 17,6 3,8 47,8 17,7 20,0 18,6 43,7 21,5 25,4 9,6 43,5 21,9 24,4 7,4 46,3 - 16 8 23,7 11,3 48,2 21,7 24,8 10,8 42,7 20,0 22.1 17,2 31,5 12,7 13,7 9.8 24,8 14.2 16,1 18,2 8,1 11,-Hl 0,30 0,15 o, Il} 0,05 --------38 O, 00 '" 150 t(lct) Slika 2. Primerjava višinskega prirastka drevesa št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 95. 14 54 lfi zuo t (tell Slika 3. Primerjava višinske rasti dreves št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 85. 303 1 1 .(m:ll l},(H;l}" O,!H5 11,04\l (1,035 0,030 0,()25 0,020 O, OIS 0,010 0,()00 H - 91 /~ Slika 4. Primerjava volumenskega prirastka dreves št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 95 . . ·8 / 20fit!let) ----38 200ttlel) $lika 5. Primerjava volumenske rasti dreves št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 95. 304 drugim dokazal rastiščno in združbeno odvisnost asimilacijskega učinka. Po Burgerju znaša obojestranska listna površina 1 kg svežih bukovih distov v poprečju 16m2 , srednja listna masa, ki je potrebna za letni lesni prirastek za 1 m3 pa 880 kg, kar pomeni srednjo obojestransko listno površino 14.080 m2 , ki pa se od rastišča do rastišča glede na rodovitnost tal in medsebojni položaj osebkov v sestoju ter njihovo starost močno spreminja. Tako je imela potisnjena bukev v 59-letnem enodobnem sestoju v Sihlwaldu z 1,5 kg listja le 0,0012 m3 letnega prirastka, vladajoča bukev s 26 kg listja pa 0,042 m3• V prvem primeru bi bila hipotetična dvojna listna površina, potrebna za enoletni prirastek 1 m3, 33.625 m2, v drugem pa le 7.869 m2 , kar je v celoti v mejah naših podatkov, ki pa hkrati tudi dokazujejo, da so v ekstremih razlike še mnogo večje. Literatura Burger, H., 1950. Holz, Blattmenge und Zuwachs, X. Mitt.: die Buche. Mitteilungen der schweizerischen Anstall filr das forstliche Versuchswesen XXVI/2: 583-634. Mitscherlich, G.. 1970. Wald, Wachstum und Umwelt, Bd. 2. Form und Wachstum von Baum und Bestand. J. D. Sauerlander's Verlag, Frankfurt am Main. Moller, C. M., Mul/er, D., Nielsen, J., 1954. Graphic representation of dry maller production of European beech. Det. Forstl. Forsogsv. Dan mark 21: 327-335. Polster, H., 1950. Die physlologischen Grundlagen der Stofferzeugung im Walde. Bayr. Landwirtsch.- Verlag, Munchen. Runge, M., 1975. Der Organlsmus der Pllanzen. v Allgemeine Biologie. Eugen Ulmer, Stuttgart. Walter, H., 1973. Allgemeine Geobotanik. Eugen Ulmer, Stuttgart. BLATTFL~CHE UND HOLZZUWACHS BEl DER iBUCHE Zusammenfassung Im Rahmen der Untersuchungen an 25 aus dem alpinen, voralpinen und vorpannoni- schen Territorium Sloweniens {Jugoslawien) entstammenden Probebaumen konnte die Beziehung zwischen den Standortbedingungen und sozialer Stellung einerseits und der Assimilationsleistung der Blatterausgedruckt als die zur Erzeugung eines m3 Stammholz- zuwachses erforderliche beiderseitige Blattoberflacheandererseits uberpruft werden. Je ungunstiger die Bodenfruchtbarkeit und die soziale Stellung des Baumes im Bestand sind, desto grOBere Blattoberflache wird erforderlich um gleiche Holzmengen zu pro- duzieren. So brauchten z. B. vorherrschende und herrschende Buchen auf besseren Beden unter 10.000 m2, beherrschte Exemplare auf schlechteren Boden sogar uber 140.000 m2 beiderseitige Blattoberflache zur jahrlichen Erzeugung eines m3 Schaftholzes. 305 UDK 634.0.945.4(430.1) GOZDARSKA INFORMATIKA V DEžELAH ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE Vid M i ku 1 i č (Kočevje)* in Jože Skumavec (Bled)** Mi ku 1 ič. V. in Sku ma vec, J.: Gozdarska informatika v deželah Zvezne republike Nemčije (poročilo s specializacije). Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7~8, str. 306-318. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Kratek opis gozdarske informatike za Bavarsko, Hessen in Nordhein- Westfalen. V vseh deželah obdelujejo podatke za gozdarsko informatiko enotno. Povsod uporabljajo računalnike velikih računskih centrov, kjer so tudi skupine za programiranje in organiziranje tovrstnih obdelav. Mi ku 1 ič, V. in Skumavec, J.: The forest information system in West Germany. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7~8, pag. 306-318. ln Slovene with summary in English. A short description of the forest information system in Bayern, Hessen, and Nordhein-Westfalen. The data processing is unified. Big central compu- ters exist, the computer centers have programmers groups. 1. Uvod Na predlog republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo se štirje predstavniki iz Slovenije od 27. maja do 7. junija 1980 udeležili specializacije o gozdarski informatiki v Zvezni republiki Nemčiji. Namen speciali- zacije je bil spoznati način in metodo zbiranja ter obdelavo podatkov za gozdar- sko informatiko. V ta namen smo obiskali Bavarsko, Hessenško in pokrajino Nord hei n-Westfal en. že v uvodu pa morava opredeliti pojem ~ gozdarska informatika. Pod pojmom gozdarska informatika razumemo ugotavljanje, zbiranje in obdelavo ter uporabo podatkov o stanju in planiranih posegih v gozd. Prav tako kot stanje in planirani posegi v gozd, pa h gozdarski informatiki spadajo tudi spremljanje in evidenca vseh opravljenih del ter ugotavljanje njihovega vpliva na gozd. Zato se z gozdar- sko informatiko ukvarjajo načrtovalci in izvajalci načrtov, za računalniško ob- delavo gozdarske informatike pa poskrbijo strokovnjaki s tega področja. Vedno pogosteje so pri tem uporabljeni aviofoto posnetki, ki so zelo pomemben vir informacij. S temi se ukvarjajo strokovnjaki za fotogrametrijo. Danes si sodob- nega, dobrega sistema gozdarske informatike brez računalnika in fotogrametrije ne moremo več predstavljati. V poročilu je na kratko opisana uporaba računalništva v gozdarski informatiki v deželah: Bavarska, Hessen in Nordhein-Westfalen v Zahodni Nemčiji. Pouda- rek je na vhodni dokumentaciji, ki je za načrtovanje računalniške obdelave najbolj pomembna. 2. Gozdarska informatika na Bavarskem 2.1. Splošno Na Bavarskem smo si ogledali obdelavo podatkov na deželnem ministrstvu v Munchnu in na terenu v okolici Ni.irnberga. Osnovne značilnosti obdelave po- datkov na tem področju so: * V. M., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, YU. ** J. S., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, YU. 306 MASSNAHMEN; BESCHREIBUNG: Obrazec 44 BAYERISCHE STAATSFOAS1VERWAl1UNG LANGFAISTIGE FORSTBETAIEBSPLANUNG Begangsbeleg SCHUlZ-, EAHOLUNGS- UND SONDEA·FUNKTlON ART 1 FL. jTAU~y.. .. ~! J ~- ·> lfAU~t.,j. . AfJT .l. FL. urejena je centralno, organizacija obdelave je izdelana v sodelovanju strokovnjakov za računal­ niško organizacijo in uporabnikov in je za vso deželo enotna, programiranje in obdelave so centralne (servisno urejeno), na terenu izpolnjujejo pomožne obrazce, v pisarnah pomožne obrazce prepišejo na obrazce za optično čitanje in podatke dopolnijo, izhodi za uporabnike so na računalniškem papirju. 2.2. Opis zbiranja podatkov in vhodne dokumentacije Za vnos podatkov uporabljajo obrazce za optično čitanje. Zato morajo biti izpolnjeni točno po navodilih, ki so podana tako natančno, da je v njih opisana oblika slehernega znaka. Noben znak ne sme biti drugačen kot je napisan v navodilih, sicer ga naprava za optično čitanje ne more prečitati. Ker pa je na terenu težko pisati znake kot so v navodilih, so za pisanje podatkov na terenu izdelali pomožne obrazce. Podatke z obrazcev prenašajo v računalnik na dva načina. S pomožnih obrazcev v pisarni prepišejo podatke na obrazce za optično čitanje in jih nato prenesejo na računalniške diske ali trakove. Po drugem na- činu pa uporabljajo napravo za prenos podatkov na magnetne trakove. S pomož- nih obrazcev operaterji prek tastatur (ročno, podobno kot pri luknjalniku) prena- šajo podatke na računalniški trak. Tako pripravijo podatke za kontrolni program v dveh zbirih. S kontrolnim programom podatke z obeh zbirov primerjajo in če podatka za isto površino nista enaka, jih izločijo. S tem odpravijo napake, ki nastanejo pri prepisovanju s terenskih obrazcev na obrazce za optično čitanje in napake, ki nastanejo pri prenosu podatkov na računalniški trak. Pri nas vhodne podatke verificiramo, kar pa je manj zanesljivo kot primerjanje istih podatkov z dveh različnih vhodnih zbirov. Tudi za odpravljanje logičnih napak uporabljajo zanimive kriterije. Poleg zgornjih in spodnjih mejnih vrednosti podatkov, razreda podatkov in šifer imajo vpeljano logično kontrolo med podatkoma: starost in višina. Pri nekaterih podatkih kontrolirajo vrednost odstopanja od aritmetične sredine. Obrazec 44 je namenjen za zbiranje in prenos podatkov o opisu sestojev. Na terenu načrtovalec izpolnjuje pomožni obrazec, ki je po vsebini enak obrazcu 44. Načrtovalec vpiše na obrazec šifre lokacije in pripadnosti obravnavane površine, šifre funkcije gozda, oblike sestojev, starosti in še druge podatke. Pri tem upo- rablja šifrante, ki so vsi napisani z računalnikom. Tudi za odseke uporabljajo šifre, ki pomenijo zaporedje znakov abecede. Vodilnih ničel v nobenem primeru ne pišejo. Izpolnjevalec sam izbira ali bo uporab.ljal skupne šifre, ki veljajo za vso deželo, ali pa interne. Razen pri šifriranju drevesnih vrst uporabljajo za šifre zaporedne številke. Vse dendrometrične podatke ene ploskve napišejo na terenski obrazec, ki je po vsebini enak obrazcema 45 in 46. 2.3. Potek obdelave Podroben potek obdelave je razviden iz diagramov. Obdelava je sestavljena iz obdelave zalog in opisov sestojev. Za preverjanje pravilnosti podatkov uporabljajo dvojni vhod: magnetni trak in optični čitalec. Vse zbirke podatkov so urejene zaporedno in so shranjene na magnetnih trakovih ali diskih. Vsi programi so napisani v jeziku PL 1. Za obdelavo 308 RichtigeSchre:bv.-eJSe 01234-5618<1 BAYERISCHE STAATSFORSTVERWALTUNG LANGFRISTIGE FORSTBETRIEBSPLANUNG 1 NVENTURB ELEG 10- A 40- EUi 68- KIR 79- SPEl 11..., OFI 41-JUi 69- WOB 80- SLBH 12- SFI 50~ DGL 70- El 61 - \VERL 20- KI 60 ... BU 71 =- REI 62- AS 21- srno 61 ." HBU 72- UL 63= PA 2'1- SKI 62"" LI 73 = ELSB 64- WEI 23 ~SPIR 63 ... ES 74- MEBE 85 .,.r. -" rto Abt Kluppflache NHR ~1 2.AJ!er ~EH- 2 [ "' s o NHR-1 aAJter UEH-2 t o d L.aulende Nummer 006235 INVENTURBELEG Alter Wert Schaden 1·2·3 Art,Uml 10 Baumart Durch· An z ahi ' KENNBLATI K o or d 1 nate n Kre1s links ' ' " 2 NHR=-1 UEH-2 Blatt·Nr. 1 ' w 3 o ben Nummer ' ' t " o g 4 Aufnahme Methode Probeflilche Probeklels Relaskop Bestands'oWise Relaskopierung (;,oBe< Kreis Mitilerer Kreis Klelner Kreis 1X1m Ouadrat Anzahl AufsteUungen bel Be:;tnndsw. Relaskopierung DATENBLATI HOhe Alter Wert Schaden 1·2·3 Art,Umf Ersatznummer [ Laufenqe Nummer " f!!att·Nr. Obrazec 45 in 46 .l:» Ul (iil 1 ullci nakar jih vrnejo v center. Po pregledu in dopolnitvi vhodnih podatkov v centru izpišejo vse tabele. Ker gozdni obrati uporabljajo drug računalniški center kot načrtovalci, morajo podatke o evidenci opravljenih del prenesti na magnetnih trakovih v računalniški center, ki ga uporabljajo na- črtovalci za potrebe letnega spremljanja in kontrole izvajanja načrta. 3.6. Obdelava prirastnih nizov Za obdelavo prirastnih nizov uporabljajo miniračunalnik znamke HEWLET PACKARD 9835 A z napravo za merjenje prirastka s ploterjem, tiskalnikom in dvema čitalnikoma majhnih diskov. 4. Gozdarska informatika v pokrajini Nordhein-Westfalen Tu so nas seznanili predvsem z organizacijo obdelave, ki je za naše razmere zelo zanimiva. Vhodne podatke vpisujejo v gozdu na obrazce, ki jih delno obdelajo na mim računalniku NIXDORF N3/N4, ki podatke napiše na diskete in kasete. V zadnjem času kasete opuščajo kot manj primerne. Podatke, potrebne za gozdarsko informatiko, ki so zbrani na disketah, pošljejo v Di.isseldorf, kjer jih obdelajo po enotnih programih na skupnem računalniku. Poslovne obdelave za potrebe proizvodnje na gozdnem obratu opravijo na lastnem mini računalniku. V fazi preizkušanja vključijo pripravo MICRONIK 445 za zajemanje podatkov na terenu, ki je prek konverterjev povezana z mini računalnikom. Za inventarizacijo gozdov uporabljajo velik IBM računalnik v Di.isseldorfu, za katerega imajo sestavljene enotne programe in obrazce. Obrazci so ležečega A4 formata. Izpolnjujejo jih na sprednji in hrbtni strani. :Ze na obrazcu so tiskani šifranti, kar preglednost seveda zmanjšuje. Obrazci so popolnoma prilagojeni izpolnjevalcu, za luknjanje kartic pa je ta oblika manj pri- merna. Iz enega obrazca zluknjajo 5 različnih kartic. 315 lU l 61 : 5 KolomiUHs- folgvfl:lob 6 Enctnutzlft"'Q ~_b~~;";;~!run;ddiiien ____ T_i-(iiit.~Z::_::U~Is T A N o P L A N li 11 r; 1 12 Bauma rt: Kronenschnitt D Lilutorung 16 :;J;:; ,,., ; ~ Unterbou 3 YC?.~~.~~~.u." .... 4 lfiulern 5 Protzen entfernen 6 Aelhenentnahme 7 Stocknusschlng 1 22 "·"'·'····· ! ~ verelnzeln 3 entfernen 4 ~;~~;;,E,~d~ ...... ! entfernen o ~ .. l §~ '6 .• i~ Antoll- flllche ha MllSIU! 37!34 l.n!•o i 41 H 1 1 ' 1 1°1 1 • 1 • 1 _ l'llvl 1 ··1 '1'1'1'~ mcl . : 1 1 1 1 1 :td Ubcrf. 1 44 Bodenpllege drinoend , 27 Nh!Ocrwt:tdumw. ., ·15 1 2 3 4 rau men Pllege 31 Oberh&Uer 5 47 Beimlschungen 02 B ziehen Baumnr1: .. Baumart: Be•t. BegrOndung Bauma rl: teilwaise 6 begOnstigon 35 enUern~n .. Baumart: . D erhalton zurUckdrangen 37 gg. Jahrz. Endo 1 Gruppen Dt!flOsen 1 D Lichlungshieb 2 38 Vorbereilungshieb 3 Ablrleb 4 Unterbau Bnumort: D Schirmhleb 5 aston Saumhieb 6 NoturvarjUngung ~o Femelhleb 7 Kultur RJ1umlk::he Ordnung D Raumung 8 irn.c.c, ,(Riclllun~). Endnulzung 9 53 an legen ~~ von . (Richlung) oinlolten Aufhieb 1 § hangnbwiirts 1 auspflanzen Los hleb 2 zonanwel!iO 2 5~ Uberpflanzen Schnelse eln\!Qen 3 auf Teilll~che 3 Trauf E:flos_en 4 nuf sz. Flšche 4 nachbessern Lbh. Streifen erh. 5 elnlelten 5 wiederholon Grenze aufhauen 6 fortsetzen 6 weiterfUhren 1 I~F 56 s 7 59 3 6l l D 2 3 4 5 s 7 Prva stran obrazca, ki ga v deželi Nordhein-Westfalen uporabljajo pri inventarizaciji gozdov. F('tlHCchl.rtz §E:~diing~~~~.__ _____ ! Verbi6schutz 2 Elmelschutz 3 Zaun 4 Schillst:hulz 5 ausbessern s anlegen Keine MaBnahmen Weltere Boumarton 63 66 67 rn BESTAN DESAU FNAHMEBLATT Aufnahmeelnhelt Stan do rt * Erl8.uterungen Sp. 37 1. Staotliche Standortskortierung 2. lwk-Standortskartierung 3. Besctueibung durdl Forsteinridltor KA .), x 1] ~~~~ 11 ~ ~ 1 ~ , ~ :] MiU!ere :§ c 011 ! ..., Slandort , "!:: 1 c S .. h 1 O, ~~~ 1 '§ ~~-~ eehoel ~ 1 m i: ::: <'3 ~ m von bls Sp. 46 Sp. 47 ~j~ll!"lsi6171B!9Ito!nl1211ljt"l'sit6!'7itel'9!~oiJ, 2~-]6 ~-:o.J9 (0 ,,:(] .o!«,,s (6!,7)~s:49isoistls~ 1lr 11' 1 11 1 1 1 ! 1 -- 1 1 1 Schneebruchl. 2 Windwurllago J Frostlago ·~ 7~3 . ' ' 1 NaBstcllcn 2 Velhagcrung J Streunutzung -4 Ortstoin noch S ta n do rt 1 Vorbestond B estan desbosch relbu n g Odland 01 Bestandesart [KA21 All er 21 SchluB Hongnolgung Moor 02 Ql~-i~alt~g __ -~! § vereinzelt AufschUttung Blčf3e 1 12 03 g rof31!8.chig 2 lruppweise 2 stark wedlselnd > 10° 2 Pflanzgarten 2 @ Halde 04 63 klelnfl5c~ig 3 raumdig 3 53 Reinbcstand 3 wechselnd bis 10° 3 ~ Landw. Nutzung os stark 4 licht 4 schwach geneigt 3-5° 4 alter Waldboden 06 N1ederwald 4 Mischbestand 7 unglelchaltrig 5 lo eker 5 mBI3ig geneigt 6-10° 5 Laubwatd 07 Z wi schcnprufu'1~ 8 geschlossen 6 stark geneigt 11-20n 6 Edellaubwald OB Aufbau 14 Bestondesentstehung 24 ~edrang_t··--··-·---7 steil 21-30° 8 Laub-Nadelwald 09 wnschichtig 1 B Saat 1 ungleichmiiOig > 3QO 9 Nadelwald 10 ~~~~~~JE!.~~Q __ 2 Pllanzung 2 mit LUcken schroff Kernwuchs 3 Bau mart: ~.t_~!L~t~--=--~ in 4 SchHden Plenterwald 4 36 § 39 § Bau mart: mit 5 ~ Golftndeform WuchsklaGse 16 Stockausschlag 6 1. Generation 11 NaturverjOngung 7 Ebene 01 2. Gen era !Ion 12 Kultur 1 B ,!:!lanzung _ 2 ROcken 02 Niederwald 13 Jungwuch~------~ durchgew. Niederw. 8 Kup pe 03 Mittelwald 14 D1ckung 3 durchgew. Mittelw. 9 Sattel 04 57 Gertenholz 4 Jugondsch§den 27 Hang ~~ Bestand Stangenholz ·- --~ ::>berhang Baumart: schwaches Bhz. 6 EB ---------------Mittelhang 07 ' _!!llllleres Bh~: ____ _? leistungsschwach 15 Unterhang OB mit ,f IJ verz. genutzt 16 starkes Bhz. 8 NebengehBize Bau mart: 31 Siefen 09 verbrannt 17 vereinzelt 1 51 Mulde 10 we gen Pllegezustand 18 ausgefallen D locker 2 § Bachg;und 11 lalschem Stan do rt 18 mil3g1Uckt 1 § Wuchs di dli 3 rat 12 Schneebrudl ungepflegt 2 33 Stockauss_~_ 4 19 grof311achiger 1 Neil ig 13 Wind 20 _!;I_L!!_9~~-Q_~----~ klein!lachiger 2 § Nebengeh6lz 5 Ielsig 14 Krankheit 21 schadhafter 4 Leistungswechsel 3 in Obersdlidlt zerschnillen 15 Zaun 5 Wuchs nachlassend 4 in Zwischensdl. muldig 16 Baumart: Einzetsch1Jtz 6 Wudls s\ockend 5 in Unterschidlt gewčlbt 17 gut bew8.hrt Bestand abgangig 6 Str8.ucher 3emerkungen: Hrbtna stran inventarizacijskega obrazca v deželi Nordhein-Westfalen. Trauf ln Gefahrenrlchlung 54 dicht 1 D aufgerissen 2 fe hit 3 55 Noturver]OnQung D Bau mart: NaturverjUngung 1 57 stellenweise 2 8 verbreitet 3 unerwUnscht 4 ausreidlend 5 Bodendocko 59 ~---1 ~ teilweise 2 begrOnt 3 teilweise 2 ~~-rgrast 4 teLiweise 2 verwildert 5 Lupine Aufbouform Vorwald 1 Varan bau 2 64 Oberhalt 3 SchirmverjOngung 4 D SaumverjUngung "' Femelschlag Jungwuchs 65 in Allbestand 2 Jungwuchs @ mit Altbestand 3 unterbauter Best. 4 zweihiebiger Best. 5 parkwaldartig 6 Nachbau 7 blsherlge Abi. 1 Ue bl 5. Zaključek Nedvomno smo v dneh specializacije pridobili vrsto drobnih vendar pomembnih idej, ki jih bomo s pridom uporabili tudi pri nas. Najpomembnejše pa je, da smo dobili potrditev naših konceptov nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu in gozdarske informatike. Zapiski in gradiva, ki so nam jih pripravili kolegi iz Nemčije nam bodo pri nadaljnjem razvoju računalništva in pri snovanju novih projektov zelo koristila. Zelo blizu našemu konceptu in tudi možnostim je organizacija računalništva v Nordhein-Westfalen. S tem, da je naš koncept zahtevnejši po opremi, kar najbrž ni prav, in bomo morali za proučitev potrebne opreme izdelati podrobno analizo. Tudi prenos podatkov na računalniških nosi1lcih bo potrebno še proučiti, saj smo v Nemčiji videli zelo preprosto, vendar zelo zanesljivo in unčikovito zbiranje in prenašanje že urejenih podatkov na disketah z mini računalnika v velik računski center oziroma iz enega velikega računalnika na drugega na magnetnih trakovih. Ves uporabniški software bo treba izdelati za naše potrebe s tem, da bi moral biti za Slovenijo enoten. Poseben problem je zajemanje podatkov, kar bomo morali pri nas še temeljito proučiti. V Nemčiji ponekod še vedno uporabljajo računalniško kartico, precej uporabljajo obrazce za optično čitanje, čeprav imajo ponekod s tem precejšnje težave. Najmodernejše pa je zajemanje podatkov direktno s prenosnlm baterijskim terminalom, pri čemer je svinčnik popolnoma odpadel. Obdelava podatkov je v vsaki deželi pripravljena po enotnem konceptu. Povsod imajo centralizirane programerske skupine. Lahko ugotovimo, da je poenotenje v okviru dežele na visokem nivoju in to neglede all so obdelave centralizirane ali ne. Rezultat tega so nizki stroški računalništva v primeri s stroški pri nas. Izhodne informacije pišejo redno na računalniški papir, ki pa je često prila- gojen potrebam s specifičnim formatom, pogosto pa uporabljajo za izpis izhodnih informacij obrazce, ki omogočajo preglednost in s tem hitrejši dostop do iskanih informacij. THE FOREST INFORMATION SYSTEM IN DEVELOPMENT OF WEST GERMANY Summary This1, paper describes shortly the forest information system in Bayern, Hessen, and Nordhein-Westfalen. We get first acquainted with the forest information system in Bayern (Bavaria) where data are collected on the formularies which are !eter on dealt with for the optical computer reader and on the tape recorder. The data processing is centralized. The output informations are given in a very useful form. ln Hessen the input data computer cards are used. The output information is like that in Bayern. ln Nordhein-Westfalen there exists no central data processing. For local needs mini computers are used for controlling and collecting data on a disk for further processing in the computer center. Data are collected on formularies only for experimental use. For this purpose battery terminals are used. 318 UDK 634.0.922.2(479.12 Celje) CELJSKI MESTNI GOZD V PEčOVNIKU Janko O rožen (Celje)* Or ože n, J.: Celjski mestni gozd v Pečovniku. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7-8, str. 319-325. V slovenščini. Avtor opisuje primestne gozdove v Pečovniku v okolici Celja; njihovo stanje, lastništvo in spremembe skozi stoletja. Arhivski pregled naj bi omo- gočil raziskovalcem ugotoviti pomen teh gozdov za razvoj celjske mestne skupnosti v preteklih stoletjih, hkrati pa vpliv te skupnosti na razvoj socialnih funkcij teh gozdov. Or ože n, J.: The town forest of Celje in Pečovnik. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7--8, pag. 319-325. ln Slovene. The author describes the forests in Pečovnik in the vicinity of Celje, their situation, ownership, and changes occuring through the conturies. The insight into the archives should make possible to the investigator to establish the significance of these forests for the development of the town community of Celje in the past centuries, and at the same time the influence of this community on the development of the social functions of these torests. Odkar živi človeški rod, mu je nudil gozd pomoč in zatočišče, zdravje in raz- vedrilo. Ko so naši predniki pred približno tisoč in sto leti izgubili narodno svo- bodo, jim je bila vzeta tudi posest gozdov. Fevdalni vladarji tujega rodu so razen kmetov, ki so jih spremenili v tlačane, svojim velikašem podeljevali tudi zemljo in gozdove. Velik del so pridržali tudi zase. Kmetov-tlačanov sicer z zemlje niso pregnali, saj so morali tudi zanje delati. Prav tako so jim prepustMi gozdove, toda samo v obsegu, ki je bil za življenje najnujneje potreben. Fevdalni gospodarji so bili najbolj naklonjeni tistim, ki so kot trgovci skrbeli za nabavo dobrin, ki jih niso imeli doma, in tistim, ki so jim kot obrtniki izdelovali to in ono za vsakdanjo rabo in olepšanje življenja. Trgovci in obrtniki so se združevali v krajih, kjer so se lahko uspešneje udej- stvovali. Tem krajem so fevdalni vladarji in mogočnež! poleg trških in mestnih pravic, ki so obsegale svoji dobi ustrezajoče samoupravne pravice, tudi zemljo. Zemljo so deloma obdelovali, deloma so jo pa izkoriščali kot pašnike in gozdove. Kdaj je Celje dobilo trške pravice, ni točno znano. Vsekakor so jim jih v 12. stoletju podelili koroški grofje Vovbrski, predhodniki poznejših grofov Celjanov. Celjski grofje so trgu šele leta 1451 podelili mestne pravice, ko je še bil na čelu njihovega rodu grof Friderik 11. Okrog in okrog naselja, ki je kot mesto dobilo obzidje, je bila gmajna, ki je mestoma prehajala v gozd. Kjer sta zdaj Babno in Ostrožno, je bil še do dobe Marije Terezije gozd, ki je na severni strani mesta segal prav do bivše cerkve sv. Duha, sosede cerkve sv. Maksimilijana. V gozdu so bile številne jase. Gmajne ob mestu so bile skupna last meščanov. Gozdovi na ravnem so pri- padali celjski gospoščin!, deloma tudi majhnim gospoščinam, ki so se polagoma osamosvoji,le, ter cerkvi. * J. 0., prof. slov. in sociologije, S!androv trg 8, 63000 Celje, YU. 319 Tudi trg oziroma mesto je imelo svoj gozd. Bil je gotovo dar Vovbržanov. Gozd je bil od naselja oddaljen. Viri govore, da je bil v hribovitem skalnatem svetu. To je res, tedaj je prihajalo to bolj do izraza, kakor danes, ker je tudi vanj in v njegovo kolje stoletja posegala človeška roka. Ime Pečovnik odraža pravo podobo. Gozd v Pečovniku je bil skupna last tržanov oziroma meščanov. Dajal jim je do- volj kuriva in lesa za gradnje, saj je bilo naselje majhno. Se okrog leta 1848 je štelo komaj okrog 1400 prebivalcev. V 18. stoletju se je razvil nov nauk o gospodarjenju države, družbe in posa- meznikov. Ta nauk, imenovan fiziokratizem (vladanje prirode), daje prvo mesto obdelovanju zemlje. To je vplivalo tudi na izpremenjeno ocenjevanje kmeta in njegovega dela. že Marija Terezija je izdala nekaj zakonov, ki so izboljšali vlogo in položaj kmeta. Jožef 11. mu je dal osebno svobodo, leta 1848 pa ga je osvo- bodil še vseh obveznosti do bivših fevdalnih gospodarjev in je iz njega napravil pravega državljana. S tem v zvezi je po poprejšnjih pripravah izšel patent, ki je odrejal, naj se gmajne, ki so zavzemale velike površine, razdele. To delo se je sicer močno zavleklo, vendar ni bilo brez pomena. Vplivalo je tudi na gozdno posest, tudi gozdove so začeli proti odškodnini izročati kmetom. Prevladovala je misel, da bodo delovni ljudje skrbneje obdelovali in izkoriščali zemljo, če se bodo zavedali, da je njihova. Tudi celjski meščani so začeli tako gledati ne samo na gmajne, ampak tudi na mestni gozd. Po detu 1812 so izročali vloge mestnemu svetu, v katerih so izražali željo, naj se gozd razdeli. Mestni svet je odločal sporazumno z okrožnim uradom in gubernijem (deželnim uradom). Leta 1812 je vprašanje dozorelo, toda mestni svet ni mogel dobiti sposobnega geometra, ki naj gozdno posest odmeri in razdeli na dele. Te naj bi dobili posa- mezni hišni posestniki z žrebom. Okrožni urad pa je našel privatnega inženirja Janeza Julija Neudhardta, ki se je dela nemudoma lotil. Ugotovil je, da znaša celotna gozdna površina 327 oralov 577 1/2 kvadr. sežnjev, na njej je 16888 1/2 nižjeavstrijskih sežnjev lesa, razrezanih po dolžini 30 pedi. Ker so bila gozdna tla zelo različna in se je tudi drevje po kakovosti ločilo med seboj. je inženir, upoštevajoč oboje, razdelil svet na štiri razrede, ki so obsegali: l. razred 51 oralov 584 kvadr. sežnjev 11. razred 106 oralov 159 1/2 kvadr. sežnjev 111. razred 52 oralov IV. razred 177 oralov . Vso površino naj bi razdelili med 164 hišnih posestnikov (.leta 1812 jih je bilp 158). Vendar do tega ni prišlo po sporazumnem dogovoru med občinskim svetom in zborom občanov, ki so jih sklicevali v važnih zadevah. Toda vmes je prišla druga stvar. Leta 1798 je prizadel mesto hud požar. Za obnovo ni zadoščal les iz mestnega gozda. Mestni svet ga je naročil pri graj- skem oskrbništvu v Gornjem gradu. Ker se je dovoz nekoliko zakasnil in se je meščanom zelo mudilo, so les sprva kupovali pri domačih kmetih in od privatnih splavarjev. Da bi splavarji ne mogli z lesom mimo mesta na Hrvatske, je okrožje zaprlo Savinjo z verigo. Cena lesa je močno poskočila. Cez nekaj mesecev je začel prihajati gornjegrajski les. Bilo ga je 7 trans- portov, 110 splavov. Ker je bila tisto jesen povodenj. je nekaj lesa, ki je bil ravno na bregu, odnesla voda. Ves les je bil vreden 2696 goldinarjev. Nekaj nad 600 goldinarjev so vplačali naprej. preko okrožnega urada z denarjem, ki ga je prinesla zbirka za pomoč. V prvih trinajstih letih so vplačali le okrog 400 goldinarjev. 320 Najtežje je bilo dobiti denar za les, ki so ga bili porabili za bivšo minoritsko cerkev in samostansko poslopje, kajti leta 1808 so samostan ukinili in ga priklju- čili deželnemu verskemu fondu, ki se za plačilo ni brigal. Veliko denarja so porabili tudi za preureditev mestne uprave, ki se je postopoma začela leta 1787 in končala leta 1815. S tem je občina na mesto mestnega sveta dobila strokovno organiziran magistrat, ki je razen izprašanega župana in prav tako izprašanih dveh svetovalcev ter sindika (tajnika) namestil še vrsto drugih uradnikov, ki jih je bilo tem več, ker je državna oblast izročila mestu v upravo tudi širšo okolico (okraj). Stroški, ki so jih prej krili samo s taksami, so ze,lo naraščali in povzročali veliko skrbi. Da se mesto in magistrat rešita iz zadrege, so začasno opustili misel na razdelitev gozda. Uvedli so poseben gozdni davek za vse hišne posestnike. Letno so rabili 1644 goldinarjev. To vsoto bi prinašala glavnica 32.000 goldinarjev s petodstotnimi obrestmi. Hišni posestniki so se leta 1815 obvezali, da to glavnico zbero. Nekateri so dali v mestno (kameralno) blagajno denar, drugi so za pripadajoči delež glavnice dovolili vknjižbe na svoje hiše in so za to vsoto plačevali obresti. ln prvi in drugi so obresti kot davek žrtvovali, na povrnitev glavnice pa so imeli pravico. Ker so gozd izkoriščali, se je končno za prodani les nabralo toliko denarja, da so leta 1831 gozdni davek ukinili in začeli posoji,la vračati. V mestno blagajno je prihajal denar tudi od drugod in leta 1846 je znašala njena zaloga s terjatvami, 106.200 goldinarjev. Sekali so, kolikor je kazalo. Ker so gozd preveč razredčili, so od 1832 do 1842 sekanje ustavili. Pri magistratu je bil posebni gozdni odsek. Ko so po letu 1842 sekanje ob- novili, so na zahtevo okrožnega urada imenovali še poseben odsek, ki je sekanje nadzoroval. Pri tem so gozd dobro pregledali, ugotovili so, da na Vipoti in na severovzhodnem delu spet lahko začnejo sekati. Računali so, da lahko vsako leto nasekajo 259 sežnjev bukovih drv, če razdelijo področje, kjer so rasle bukve, na 30 odsekov. Pri bukvah je treba, tako so menili, 90 let, predno so popolnoma zrele za posek. Na posameznih mestih so bile tudi skupine smrek (jelk), ki so rabile za dosego zrelosti 30 ,let, niso jih pa posebno cenili, njihov les je imel nižjo ceno in so ga dajali v gradbene namene. Okrožje je po svojem gozdarju budno pazile, da so z lesom dobro gospodarili. Posredovalo je tudi, če je dobilo pri- tožbo, da kako naročilo ni bilo ob pravem času opravljeno. Dajalo je uradniku pri magistratu in gozdnem odboru le nekajdnevne roke, grozilo je včasih tudi z vojaško eksekucijo, ki so jo tedaj državna oblastva po potrebi uporabljala. V neposredni soseščini gozda je stanoval gozdar F,lorjan Božič, sicer lastnik kovačnice na vodni pogon, ki je bila na mestu, kjer Pečovniški potok zapušča tesno dolino med bregovi in se že približ1..1je Savinji. Niso mu popolnoma zaupali, češ da rad posega na mestno gozdno področje. Niti na soseda Jakoba Jeretina se niso popolnoma zanesli. Izmed dveh čuvajev so cenili Antona Kranjca, manj pa Rožanca, sicer župnijskega podložnika. Po potrebi so za sezonska dela naje- mali gozdne delavce. Kot drugi gozdar se navaja Filip Pilih. Nadzorno oblast nad gozdom je imel tudi distriktni gozdar v Mozirju, ki mu je bilo glavno področje v Savinjskih Alpah, katerih gozdovi so bili tedaj pod državno upravo. Zelo budni so bili pri magistratu in okrožju na gorske kmete, ki so imeli svojo posest v soseščini. Za leto 1823 je npr. navedeno, da so Matevža Kumerja pri mestnem sodišču obsodili na tridnevni zapor v železju in na delo, tri druge pa na krajši zapor in javno delo. Pasli so namreč v mestnem gozdu. Kmetje, laški podložniki, so morali celo napraviti ograjo ob mestnem gozdu, da njihova živina ni mogla uhajati vanj. 321 Naročeno je bilo, da se smejo bukve sekati pozimi, in sicer zato, da se ne poškoduje podrast. Vejevje so dajali v zakup oglarjem, po potrebi so gozd počisti,li. Pripravljena drva so ob določenem času pri kovačnici oddajali naročnikom. Cena se je sukala okrog 6 goldinarjev za seženj. Velike težave so delala pota v samem gozdu in pod Starim gradom. Leta 1833 je bila v decembru zelo huda povodenj, cesto pod gradom je tako zdelala, da je bila docela neuporabna. V gozdu samem je tedaj popravljal pota zidarski mojster NoBt. že leta 1816 so napravili dve ladji (broda ali velika čolna) za prevoz lesa preko reke do ceste v Polulah. Stali sta 1380 goldinarjev 30 kr. Vendar se pa ta način prevoza ni dobro obnesel, mislili so že na lahek most, ki se ga pa niso lotili. Na tistem mestu je napravil most šele okupator med drugo vojno, ni pa dolgo zdržal. Leta 1844 je odbor meščanov znova prosil, da se gozd razdeli in je v na- slednjem letu dal izdelati nov razdelilni načrt. Vendar se je vprašanje zavlekla in izvedbo je preprečilo revolucijsko leto 1848. Leto 1796 je posebna komisija, sestoječa iz meščanov in zastopnikov celjske ter laške gospoščine, zaradi čestega presekavanja mejo pregledala in jo je ugotovila, kakor sledi: Mestna posest se začenja na mestu, kjer potok Smečič (danes Pečovniški potok) blizu na novo zgrajene kovačnice na vodni pogon zapušča ozko dolino, od tod poteka ob novem vodnem jarku poleg na novo zgrajenega mlina za ježice, ki je last Antona Zabukošega, in dalje ob vodi do mlina, ki je last novoceljskega podložnika Valentina Regoleta, pa še vedno za istim starim jarkom do mlina novoceljskega podložnika Ožbalda Tratnika do mesta, kjer se Gabrovka, ki loči Pečovnik od Vipote, dalje ob starem vodnem jarku poleg hišnega mlina novo- celjskega podložnika Janeza Regoleta, pa do mesta, kjer se ta jarek deli v dve strugi in kjer med obema strugama stoji na sredi na mestnih tleh mlada hruška. Od tod dalje poteka meja ob jarku do izliva potoka črni jarek, nato ob starem jarku do izliva potočka, imenovanega Velka ravan, pa dalje do izliva čisto majhnega potočka, ki se je prej imenoval po novoceljskem podložniku Horvatu, zdaj pa se imenuje po Gerčerju. Tu je vsajen mejnik, na bukvi je pa vrezan križ ali zvezda. Od tod poteka meja ob štolakovem jarku, pušča potok šmečič na desni, nato se povzpne preko štolakovega jarka do posekanega smrekovega štora, v katerem je bil poprej vrezan mestni grb, zdaj pa je tu mejnik poleg čisto mladega smre- kovega debla, nato gre meja še vedno navzgor ob štolakovem jarku do vozne poti, kjer stoji pod cesto v jarku nekaj označenih smrekovih drevesc, ob koncu štolakovega jarka pod cesto pa studence kot oznaka meje, od tod gre meja ob kolovozu poleg štolakovega gozda do bukovega štora, v katerega je bil vsekan mestni grb, zdaj pa je tu postavljen mejnik, od tod gre dalje ob kolovozu do točke, kjer se pot začne spuščati navzdol, kjer se konča novoceljska jurisdikcjja in se začenja teharska, kjer stoji na levi blizu pota mejnik in je kot mejna točka označena poleg stoječa bukev. Pri tem mejniku se začenja meja laške gospoščine, ki poteka do pota na slemenu, kjer je bil danes vsajen kamen, od tod gre ob potu navzdol do stare bukve, na kateri je križ, nato ob potu in nekaterih bukvah z znakom do tretjega mejnika, pa navzdol do mesta, kjer se dva pota križata, med katerima je bil danes postavljen mejnik, nedaleč od tod se pota zopet !očita in je med njima v mestnem gozdu mejnik, oddaljen 1 seženj, nato gre meja na levi strani pota do mejnika in poleg stoječe bukve, od tod navzdol do mejnika in obmejne bukve, potem ob potu zopet do mejnika, ki je bil postavljen pri razpotju, potem gre meja navzgor 322 in takoj navzdol nekoliko proti levi do velike bukve z oznako in poleg stoječega mejnika, potem poteka po hrbtu hriba zopet do mejnika, potem ob več ozna- čenih bukvah do velike označene bukve, kjer je bil tudi postavljen mejnik; tu se obrne meja proti desni ob označenih bukvah in gre do konca teharske jurisdik- cije, kjer je označena bukev in postavljen mejnik. Tu začenja meja z gospoščino Novo Celje in gre ob zgornji meji do označenih bukev in ob plotu Tomaža Krajnca, novoceljskega podložnika do dveh ob njegovi meji postavljenih mejnikov, nato ob plotu do označene bukve, ki se pri prelogi (vavtari), kjer je postavljen mejnik, in je na hruški znamenje, od tod gre dalje do bukve ob stezi do mejnika, od tod navzdol ob nekaterih mejnih bukvah in dveh mejnikih, od koder gre dalje navzdol do križišča, kjer je postavljen mejnik in je označena bukev, od tod se spušča navzgor do koničaste skale, kjer je mejno drevo, stoječe seženj znotraj na mestnih tleh, od te skale gre meja navzdol do pota, nato nekoliko na levo proti gozdu z bukvijo ob poti in mejnikom. Od tod gre meja na levi navzdol ob z znamenji označenih bukvah do ceste v Lokah, od Lok pa preko pota navzdol po jarku do Savinje. Pri tem je treba upo- števati, da se meja drži stare struge, ki vodi preko pota do vrbe ob zemljišču novoceljskega podložnika Ožbalda Vipotnika, kjer je ob travniku mejnik, pa do jelše in poleg stoječe skale, od koder se končno usmeri do Savinje in doseže v Savinjo tekoči potok šmerčič. Leta 1880 je mesto namestiJo inženirja Josefa Higerspergerja, ki je skrbel tudi za mestni gozd. Leta 1888 je mesto kupilo Hudičkovo vinogradniško posestvece v sedlu pod Vipoto, a leta 1'1300 in 1903 nekoliko večjo štolakovo kmetijo pod Tovstom. Kumer, lastnik na štolakovem, je bil slej ko prej mestni gozdar. Svojo službo je vestno opravljal. Da so njegovega prednika nekoč uklenjenega zaprli, ker je pasel po mestnem gozdu, na to so poporlnoma pozabili. Pri njem so se radi sestajali mestni gospodje in njihovi gosti, med njimi gozdarski strokovnjaki. Leta 1892 je prišla sem velika skupina avstrijskih gozdarjev, ki so imeli v Celju kongres, ki je poleg strokovnega imel tudi propagandni nemško-nacionalni značaj. Z nakupom Hudičkovega in štolakovega se je pečovniška mestna gozdna posest dvignila na 190,6891 ha. štolakovo (Kumrovo) domačijo je mestni občinski odbor dal v najem dr. Gol- litschu (1918). Najemna pogodba naj bi potekla leta 1924. Toda leta 1918 je nastala Jugoslavija in je pogodba izgubMa svoj smisel, ne glede na to, da tudi po najemnini ni več ustrezala. V začetku novembra 1918, ko je že propadla stara Avstrija, se je dr. Gollitsch ponudil občini kot kupec. O tem so razpravljali na občinski seji 4. novembra 1918, dopoldne tistega dne, ko je nemški občinski zastop moral odložiti svoje funkcije. Prodati si posestva niso upali, češ da bi moral prodajo odobriti štajerski deželni odbor, ki tedaj pri nas že ni imel kaj opraviti, pač pa so ga dali dr. Gollitschu v nadaljnji najem za 20 let. Ko je prevzel dolžnosti voljeni slovenski občinski svet, je moral pogodbo razveljaviti, saj je bila nezakonita in v škodo mestu. Dr. Gol- litschu je dal primerno odškodnino za vložena sredstva in izročil domačijo na osnovi dražbe v najem celjski podružnici Slovenskega planinskega društva, ki je hišo preuredilo in jo kot Celjsko kočo uporabilo za turistično postojanko. šele tik pred drugo vojno je nekoliko više zgradilo nov planinski Celjski dom, ki ga je dokončaJo šele po vojni. Prejšnjo Celjsko kočo so tedaj spremenili v gospodarsko poslopje. Med obema vojnama je mesto poskrbelo za to, da si pridobi posest med Celjsko kočo in vrhom Tovsta. 323 Leta 1935 je kupilo Likovičevo (nad Celjskim domom, vi. št. 48). ki ga je leta 1939 prepustilo Zdravstvenemu domu, da bi tam zgradilo in uredilo zdravi- lišče za tuberkulozne otroke. Kmečkih gospodarskih poslopij ni več, stoji pa tako imenovani Rebernikov dom. Mesto je kupilo tudi Jergačevo (nad Likovičem, vi. št. 233) in sosedno Kot- ničarjevo v Srebotju (vi. št. 160). Nobena teh dveh domačij ne stoji več. Sledu tudi ni več o Jelenovem (vi. št. 139), ki ga je občina kupila leta 1'335. Od Suhovega (vi. št. 490), katerega domačija je na slemenu, kjer se cesta okrene proti Svetini, si je mesto pridobilo mnogo parcel (1923). Nekoliko se je razširila mestna posest tudi pri »Dveh golobih«, in sicer na obeh straneh potoka. O redni gozdni upravi sem že govoril v zvezi z upravo mestne občine (gozd namreč ni veljal kot posebno podjetje), poleg rednih gozdnih uslužbencev se je mesto posluževala tudi izrednih, gozdnih delavcev, ki jih ni bilo težko dobiti. Mesto je gospodariJo z gozdom po načelu racionalnega gospodarjenja, vse- kakor pa je zakon o prijavi sečenj iz ,leta 1922 ustvaril tudi neko višjo zakonsko odgovornost. Bolj vezano je postalo mestno gozdno gospodarjenje, ko je leta 1929 izšel zakon o gozdovih. V smislu tega zakona je banska uprava potrjevala količino letnega poseka, prijavljati ji je bilo treba go!osečnje in večje oplodne sečnje, in sicer preko sreskega šumarskega referenta, za gozdove nad 50 ha je postalo obvezno žigosanje (razen hmeljevk), za gozdove nad 230 ha tudi vpla- čevanje v gozdni sklad (1-3 %), ki pa celjskega mesta ni prizadelo. V mestnem gozdu sta bili sredi tridesetih let dve drevesnic!: v Spodnji Ga- brovki v nadmorski višini 350m in Na Placu v nadmorski višini 500 m. Kot tretja se je pridružila drevesnica na Ocvirkovem (p. d. Suhovem) tik pod domačijo. V drevesnicah so po Rihteršičevem poročilu sreskemu šumskemu referentu gojili sadike smrek, jelk in bora, duglazije, amerikanskega jesena, oreha in hrasta, japonskega macesna, akacij in gledicije. Pogozdovali so ne samo goloseke, ampak tudi zemljišča med Celjsko kočo in vrhom Tovsta kupljenih kmetij. Pri pogozdovanju je v smislu odredb prosvetnih oblasti ob gozdnih dneh pridno sodelovala tudi šolska mladina. Kakih posebnih bolezni v mestnem gozdu ni bilo. Drevje, ki sta ga podrla sneg in veter, so pravočasno odstranjevali, kar je bilo mladega in pripravnega, so pro- dali za hmeljevke, ki so jih dobivali tudi pri potrebnem trebljenju. Med prvo vojno gozdu niso posvečali posebne pozornosti. V decembru 1919 je bil velik sneg, ki je polomil na tisoče smrek. Lesa je bilo dovolj, trdega in mehkega, zrelega, poleg tega je bilo treba gozd čistiti. Mehki les je bil za žago, rudnik in hmeljevke, trdi pa za kurjavo. Tako je mestna občina po odobritvi gerentskega sosveta leta 1920 prodala več 1000 plm lesa. Kupila sta ga podjetnik Ivo čater in lesni trgovec Poljšak. Leta 1922 je bilo zopet mnogo različnega lesa, kajti tedaj so ga sekali, da so napravili progo za daljnovod proti Laškem. Bila je že od nekdaj navada, da so iz mestnega gozda brezplačno ali po nizki ceni dobivali drva siromaki, po nižji ceni pa mestni uslužbenci. Po letu ·1848 na razdelitev mestnega gozda v Pečovniku niso več mislili. Prihajal je čas, ko so ljudje začeli odhajati v gozd, Pečovnik pa je bil privlačen tudi kot lovski revir. Redno so skrbeli za pogozditev. Leta 1870 so tak del, ki so ga določili za ponovno pogozditev, imenovali »Cesarski gozd«. Razen v Pečovniku je mesto imelo tudi manjši gozd nad parkom. Konec tri- desetih let.si je pridobilo gozdič pri Sv. Neži v Libojah. Ker je ta gozd pogorel, 324 ga je bilo treba na novo zasaditi. Po sklepu mestnega sveta z dne 16. septembra 1938 so ga prikl.iučili upravi mestnih gozdov. Sredi tridesetih let je znašala površina gozda v Pečovniku 208,20 ha, gozd nad parkom je meril 11,37 ha in gozd pri Sv. Neži 2,54 ha. Novejšega nastanka je bil gozd na Jožefovem (Aijaževem) hribu. Do leta 1853 je služilo pobočje pod cerkvijo kot pašnik. :Le leta 1847 so meščani posadili pred cerkvijo kostanjeva drevesa, ki še danes stoje, leta 1854 je po naročilu mestnega sveta gozdarski strokovnjak Jožef Workaun zasadi·! hrib s smrekami, ki so dobro uspevale. Ob koncu prve svetovne vojne je bil gozd že dozorel. Med vojno so v njem močno sekali, v smrekah se je naselil lubadar, čutil se je že tudi kvarni vpliv cinkarne. Okrajni gozdar Alojzij Rihteršič je opozarjal na nevarnosti. Oku- žene dele dreves so pošiljali v Zagreb. Gozd je bilo treba posekati, do danes so se ohranili samo ostanki. :Le leta 1'922 so se občinski možje jeli ukvarjati z mislijo o parcelacij! in zazidavi. Okoliška občina, ki ji je hrib tedaj pripadal, je pristala na to. Leta 1927 so začeli parcele po simbolični ceni prodajati in zazidavati. Mestnega gozda škodljivi plini niso opazno prizadeli. Bolj so škodovali gozdu nad mestnim parkom. Na obeh straneh Voglajne pa so škodili gozdovom in sicer tja do Sentjurja. Vsekakor pa je bil gozd prizadet, ko so prek njega izsekali progo za električni daljnovod in ko so skrili v njem vojaško skladišče. Po priključitvi okoliške občine je mestna občina v smislu gozdnega zakona morala bdeti tudi nad kmečkimi gozdovi, dajati večja sečna dovoljenja, bdeti nad golosek!, zasaditvami. :Le leta 1932 je po banovinski uredbi izšla odločba, da se brez odobritve pristojne občinske oblasti ne smejo na trgu prodajati božična drevesca. Opomba: Zgodovinski arhiv v Celju hrani sveženj starejših aktov o mestnem gozdu. V drugem delu Zgodovine Celja in okolice sem prvič pisal o njem. Tu sem to in ono dodal, zlasti navedbe iz novejše dobe. Literatura Dokumentacija v mestnih arhivih v Celju, Dunaju in Gradcu. 325 UDK 634.0.904(494 Wallis) POLO~AJ, MO~NOSTI IN OMEJITVE V GOZDARSTVU ŠVICARSKEGA WALLISA Heinrich Ande n m at ten (Susten)* Ande nm at ten, H.: Položaj, možnost in omejitve v gozdarstvu švicarskega Wallisa. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7-8, str. 326-338. V slovenščini. Avtor daje enciklopedični pregled razvoja gozdnega gospodarstva in drugih interdisciplinarnih dejavnosti v kantonu Wallis (Svica). Analitični pristop omogoča gospodarstveniku oceno vrednosti gozdov v celovitem gospodarskem razvoju, zlasti pa še v predelih z ne najbolj radodarno naravo. Posredno opozarja na pomen vztrajanja pri gozdnogospodarskih načelih, ki zagotavljajo trajno ohranjanje varstvenih, socialnih in proizvodnih funk- cij gozda. Delo je dober prispevek pri oblikovanju metodologije za raziskavo vseh neproizvodnih funkcij gozdov. Ande nm at ten. H.: Lage, M6glichkeiten und Grenzen in der Walli- ser Forstwirtschaft. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7-8, pag. 326-338. ln slove- nisch. Der Autor gib! eine enzyklopadische Obersicht der Entwicklung der Forstwirtschatt und der anderen interdisziplinaren Tatigkeiten im schweize- rischen Kanton Wallis. Die analytische lnangriffnahme ermoglicht dem Wirtschatter die Werteinschatzung der Walder im Rahmen der wirtschaftli- chen Gesamtentwicklung, insbesondere noch in Gegenden, wo die Natur nicht sehr freigebig ist. lndirekt wird die Bedeutung des Festhaltens an forstwirtschaftlichen Prinzipen beton!, welche imstande sind, die dauernde Aufrechterhaltung der Schutz- Sozial- und Produktionsfunktionen des Waldes zu sichern. Der Aufsatz ist ein Wertvoller Beitrag zur Kenntnis der Metho- dologie zum Zwecke der Erforschung aller unproduktiven Funktionen der Walder. Namesto uvoda: Antagonizmi v naravnem prostoru Varstvo krajine in gospodarski razvoj območja si naj ne bi nasprotovala, temveč se čim bolj dopolnjevala. številne spremembe, zlasti pa kupčije v naravnElm prostoru, žal često zapuščajo rane v naravi in v krajini. Živi svet pa lahko rešimo in mu zagotovimo bodočnost le, če bomo natančno opredelili nevarnosti in možnosti, če bomo pripravljeni storiti določene korake tudi na političnem področju in če bomo izdelali katalog konkretnih ukrepov v naslednjem obdobju. Hans Leibundgut je pred leti v svojem rektorskem govoru izjavil: ••Osupljivo in s pospešeno naglica pelje razvoj znanosti ves organski in anorganski svet v preosnovo. Ta plaz se je dozdevno ustavil šele na robu velikanskega gozda. V kulturni krajini pooseblja gozd trajnost, večnost! Gozd ne sledi glasnemu in vročičnemu utripu današnjega časa. Kmečki gozdni posestnik računa z drugač­ nimi časovnimi merili kakor gospodarstvo. Današnja slika gozdov nosi v sebi poteze ukrepov v preteklih stoletjih, kakor tudi klico bodočega razvoja. Gozdarji dnevno opazujemo te zgodovinske reflekse v gozdovih, obenem pa nas obve- * H. A., dipl. ing. Kantonsforstinspektor (Wallis), 3952 Susten, CH 326 ZUJeJO naloge za prihodnost. Računamo s stoletji ter duhovno živimo v času različnih kulturnih obdobij v preteklosti tako, da nam je sedanjost samo kilo- metrski kamen v toku razvoja.« V naravi preži cela vrsta nevarnosti. Zato so bile že od nekdaj človeku postavljene naravne ovire pri naseljevanju, razširjanju naselij, tako v dolinah (močvirja) kot v gorah (plazovi). Iste ovire so se pojavljale tudi pri SirJenju kmetijskih in gozdnih površin. V tem boju so se včasih pojavile velike škode, ki so jih le težko spet popravili. Tako porabijo danes veliko denarja na primer za odpravo škod v Gampelu, ki so jih povzročili v gozdovih vetrovi in koze, v Saas Fee turisti in v Thyonu erozija. Ali danes morda že poznamo okvire harmoničnega ravnotežja med naravno danostjo in razvojem? Ali današnji čas ne vzpodbuja privatne pridobitnosti Wallis BE TI _, 1 Eintr~tt 1n den Bund 18 namesto blagostanja skupnosti? Vsekakor se z zmanjševanjem obsega zazidalnih površin krepi pritisk na gozd, posebno ob letoviških krajih in tam, kjer se po- javlja več interesentov. Da bi lahko gozdove in pašnike trajno in najbolje izkoriščali, so bila že leta 1928 v St. Maurice sprejeta zakonska določila (na ravni občin), ki so obvezovala vzdrževanje poti in nego pašnikov. Lahko trdimo, da imamo v gozdarstvu na- predne predpise. Omeniti velja predpis o prepovedi krčenja gozdov in golosečenj ter o pospeševanju ponovne zasaditve goličav in presek. Z nego gozda moramo vzpostaviti optimalno stanje v gozdovih, ki zagotavlja trajno izpolnjevanje vseh funkcij gozda. K stalni negi spada tudi optimalna organizacija gozdarske službe in zadostno cestno omrežje. Samemu sebi prepuščen gozd ne more izpolnjevati vseh nalog današnjega časa. Pri doslednem spoštovanju zakonskih določil vseh porabnikov naravnega prostora, praviloma ne bi smelo priti do konfliktov. Krčitve za privatne namene so često zgolj špekulacije. Smučišča naj bodo koncentrirana in po možnosti "zakrita«. Varstvo narave ni bilo zadosti upoštevano. Prostorski načrti posameznih krajev, vključno z varstvom narave in okolja, morajo biti sestavljeni na osnovi regionalnih razvojnih konceptov in tako tudi izpeljani. 327 l. Bilo bi prijetno, če bi lahko Wallis samo poveličevali in pisali o lepoti in zgodovini tukajšnjih svojevrstnih gorskih gozdov. Vendar pa naj bo naša naloga, da prikažemo resnične razmere v gozdarstvu, pojasnimo stvarne možnosti in nakažemo vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Il. Wallis leži sredi masiva Alp, med prelazom Gotthard in 2enevskim jezerom ter meji na Italijo, Francijo in kantona Waadt in Bern. Risbe in številke naj ponazorijo razmere glede površine in prebivalstva. švica Wallis Kantoni švica Wallis Kantoni švica Wallis Evropa Anglija ZRN Avstrija Prebivalcev Pov'ršina na prebivalca 30 3 12 40 Površina (km 2) 41.280 (100%) 5.230 (12,7 %) Naselja, polja, gozd 76,5% 50,0% Delež gozda v celotni površini od 18 do 34% 27 Ofo 18 Ofo Površina gozda na prebivalca (arov) od 4 do 105 arov 17 arov 51 arov Površina gozda na prebivalca v Evropi (Podatek po FAO 1963: 34 arov) švedska 290 Finska 470 švica 17 Wallis 51 švica 6,200.000 66,6 a Prebivalstvo Wallis 206.000 (3,3 %) 254,0 a Nerodovitno 23,5% 50,0 Ofo Te primerjave je treba gledati z vidika posebnih razmer v našem gorskem kantonu {oblikovitost površja, gostota naseljenosti itd.). Zgornji Wallis Spodnji Wallis Skupaj Socialna sestava gozdov Družbenih gozdov Zasebnih gozdov 38.678 ha 3.262 ha 59.204 ha 97.882 ha 4.796 ha 8.058 ha Skupaj 41.940 ha 64.000 ha 105.940 ha S pogozditvami in opuščanjem poljedelskih povrsm je gozd pridobil nove površine. Kljub temu pa se je delež gozdov na prebivalca zaradi naraščanja prebivalstva.zmanjšal med letom 1910 in 1974 od 61 na 51 arov. 328 Naravnih nevarnosti je v Wallisu povsod dovolj. Samo načrtno vzdrževan gozd jim je kos. Problemi krčenja Pritisk za krčenje gozdov je velik. Prošnje se natančno preverJaJO. številne zahteve je mogoče odložiti že pri prvih razgovorih in jih tudi dokončno zavrniti. Vprašanje, kaj je gozd, se znova in znova ponavlja. Kanton Wallis upošteva pri tem izvršno odredbo zveznega zakona z dne 1. oktobra 1965. Seveda pa se pravni pojmi gozdarskih uradov ne ujemajo vedno s pojmovanjem naravovarstvenih organizacij. Osamljene žive meje in grmovja s površino 100-150 m2, ki obdajajo kmetijske površine, ne gre povsod šteti za gozd. Največje zadrege nastajajo zaradi krajevnih in regionalnih načrtov, ki so bili sprejeti že pred leti. Vse prevečkrat so padle gradbene zone v gozdne parcele. Lastniki in še bolj špekulanti so verovali, da razpolagajo sedaj z večjimi gradbenimi površinami. Zahtevane dajatve so bile plačane, lastniki so se menja- vali, nazadnje je prišlo do navzkrižja z zakonom o gozdovih. Kdo naj pravzaprav sedaj poravnava škodo? Ohranjeno je sicer še prvotno stanje, vendar se mora gozdarska služba, kljub znatnemu pomanjkanju osebja, bolj kot prej posvečati problemom načrtovanja. 111. Wallis je obdan z gorami, ki so visoke nad 4000 m in ima zato sušno in razmeroma toplo podnebje. Izjema je le območje okoli Zenevskega jezera. V takih razmerah sega notranje-alpska vegetacija, ki so jo intenzivno raziskali, višje kot v sosednjih kantonih. Zgornja gozdna meja doseže 2300 m. V botaničnem smislu je znana predvsem nadvse bogata alpska flora, vališka skalna stepa in pa znameniti, strnjeni in obsežni borov gozd Pfynwald, ki je med najpomembnej- šimi v Evropi. Vzdolžna dolina od Gottharda do Zenevskega jezera je bila, še posebno v francoskem delu, do 18. stoletja zamočvirjena. Vasi in kulture so občasno pro- padle zaradi vojn med Alemani, Savojci in Francozi, ki so od zgodnjega sred- njega veka do Napoleona in še dlje, poskušali doseči politično in jezikovno nad- vlado nad Wallisom. Zato ni bilo čudno, da je mnogo ljudi raje živelo v gorskih vaseh kljub neugodnostim in težavam. V gorah in gozdovih niso vedno videli le naravnih lepot. če so hoteli v gorah živeti in gospodariti, so morali gozd krčiti in zemljo obdelovati. Les so porabili za stavbe. Valižani so doma in kot izseljenci znani kot sovražniki gozdov. Toda že stari Rimljani so dejali: Najprej živeti. potem premišljati! V gorah so od nekdaj prežale velike nevarnosti, odlomi ledu, zemeljski in skalni podori, pla- zovi, hudourniki in še druge. Tragične posledice teh procesov so ljudje in krajina v Wallisu občutili v zvrhani meri. Zato so že v zgodnjem srednjem veku za- varovali gozdove pred izkoriščanjem v mnogih občinah. S tem so hoteli za- varovati ljudi, živali in domove. Tu se je začelo varstvo narave, ne iz navdušenja in čustvovanja, ampak zaradi varovanja življenjskih koristi. IV. Da bi mogli kar najbolje in trajno izkoriščati in ohranjati gozdove in pašnike, so začeli izdajati zakonske določbe na občinski ravni. St. Maurice ima prvo uredbo že iz leta 1298. Tej občini so sledile številne druge, pa tudi zadruge, s prepovedmi (paše, pridobivanja lesa) in zapovedmi (vzdrževanje poti, nega pašnikov). Varovalnih gozdov ni smel nihče uničevati. Kanton se je ukvarjal s posebnimi problemi varovanja cest, splava.rjenjem, pridobivanjem lesa idr. Leta 1803 je sprejel zakon o gozdovih, ki je bil za tisti 330 Poleg številnih nevšečnosti, je narava vališanom poklonila tudi mnoge naravne dobrote. Poleg blagega podnebja, rodovitnosti in gozdov so najpomembnejši številni termalni vrelci, med katerimi je tudi evropsko znani Leukerbad. čas zelo napreden. Ta zakon je doživel do leta 1910 devet prilagoditev in do- polnitev. Njegovo geslo je bilo: blaginja skupnosti in red v svobodi! Sedaj veljavni zakon iz leta 1910 je v glavnem prevzel vsebino prejšnjega. Jedro so ostale naslednje zahteve: varovanje obsega gozdnih površin, zbiranje 331 prispevkov za odpiranje gozdov (ceste) ter za urejanje hudournikov in upošteva- nje določil zveznega okvirnega zakona iz leta 1902. Kantonalne oblasti so pozneje po potrebi izdajale dodatne dekrete. Ta zakon je imel ugodne posledice, saj je uspelo po letu 1910 znatno povečati gozdno površino. Površini pa žal ni sledila kakovost. Zaradi nezadostne odprtosti, ki pa so jo v dvajsetih in tridesetih letih intenzivno pospeševali, in nezadovoljive organizacije, je močno nazadovala nega gozdov. Nov zakon o gozdovih bo izdelan v bližnji prihodnosti na pobudo kantonalnega sveta. )?,;"t>J Aqure Leucinc;e Podoba toplic v Leukerbadu iz 16. stoletja. 332 Vinogradi sredi Alp to je Wallis. v. Kantonalna uprava je delovala tudi na področju varstva narave. Brez širše akcije, vendar na osnovi kantonalnega uvoda k švicarski civilnozakonski knjigi (zakonik), je odredila prepoved podiranja kostanjevih dreves, varstvo prosto rastočih dreves, prepovedala je nabiranje borovnic in gob v velikih količinah, zavarovala je gore Gerunden, Pflantzette, Alt-Siders in Rawyse-Raron in pragozd Derborence, močvirje Pontafontana, gozd Aletsch in drugo. Regulacija Rhone je povzročila pomembne spremembe v naravnem okolju. Zaradi izravnave toka te reke je bilo treba nasajene topole in kostanje posekati, ki so jih le delno ponovno nasadili. Vsa nižinska pokrajina ima sedaj videz cvetočega, negovanega zelenega vrta, sadovnjaka in vinograda. V nekaj letih bodo enaka dela končana tudi v zgornjem Wallisu. šele v zadnjem času ribiči in varstveniki kritizirajo gole, z grobim kamenjem in skalami nasute bregove. Olep- 333 šave z grmičevjem in drevjem pa bodo gotovo še mogoče. Na splošno pa je delo dobro uspelo. Ob koncu 19. stoletja je prišla v kanton Wallis kemična in kovinska industrija, predvsem zato, ker je bilo obilo delovne sile in poceni energije. Izkoristili so skoraj vse naravne vodne sile in jih porabili v lastnih obratih. Toda kmalu so se pokazale poškodbe v naravnem okolju. Skupnost se jih ni zavedla, ali pa se jih ni hotela, saj je razvijajoča industrija preprečevala odseljevanje. Razen tega so številne občine dobivale obresti za vodo. Za škodo v naravi, predvsem v gozdu, so dobili posestniki po skromnih nekaj tisoč frankov. leta 1912 je predložila gozdarska služba poročila o škodljivih plinih ipd., vendar se proti industriji ni mogla uspešneje uveljaviti. Zato so dandanes gozdovi bolni (Pfynwald, Saxon itd.) krivec pa ni samo fluor, ampak tudi sušnost, revna tla, previsoka starost sestojev, pomanjkanje nege itd. številne raziskave v zadnjih letih poskušajo ugotoviti kompleksne vzroke. Dobljeni rezultati so zelo poučni. Kantonalna vlada je že leta 1978 izdala smernice. po katerih morajo obrati za pridobivanje aluminija Steg, Chippis in Martinach izboljšati svoje filtrirne naprave do leta 1983. Razen tega je v teku projekt NEGA GORSKEGA GOZDA, ki ga Tipična vasica v gorah Wallisa. 334 Dragulj Alp pravijo Svicarji svoji vasici Saas Fee (v bližini Zermatta). podpirajo Zveza in vsi kantoni. Dal naj bi pobude za obnovo gozdov, ki so sedaj zanemarjeni. V letih od 1920 do 1930 je stekla izgradnja cestnega omrežja v gorskih predelih in se poslej počasi a vztrajno nadaljevala. Sedaj so kantonalne in gorske ceste po večini zgrajene; pa tudi mnoge poljske, gozdne in planinske poti. Takšne številne dovozne možnosti olajšujejo življenje in delo. Po drugi svetovni vojni se je začel nesluten toda žal neusmerjen razvoj. Do začetka petdesetih let so vse te objekte gradili v harmoniji z naravnim okoljem. Zatem pa so prevzeli pobudo špekulanti z zemljišči, arhitekti in podjet- niki. Za naravne lepote in koristi jim ni bilo mar. Krajino so prepredli z betonom in bloki, vse zaradi denarja, osebnih koristi. Velik del prebivalstva je bil spričo takšne skokov·ite rasti navdušen. Ni pa pravočasno opazil, da gre za popačenje, opustošenje in uničevanje naravnih enkratnih predelov, celih dolin. Stolpnice so pognale iz tal, draga stanovanja, ki jih Svicarji niso mogli ali hoteli več kupiti, so prevzeli bogati tujci. VI. Gorski gozd, odročen, na strmih pobočjih in rebrih, delno razkrojen in po- staran, neodprt, izpostavljen plazovom, nerednemu gospodarjenju, neugodnemu postranskemu izkoriščanju, še vedno živi in uspeva. Toda škode v tem gozdu ne smemo podcenjevati. Kjer se pasejo koze ni pomladka in kjer je rekreacija v naravi posebno intenzivna, se šopirijo nesnaga in propadanje. 335 VIl. 1. Načel in ciljev za pospeševanje gozdarstva v celoti, ni treba na novo oblikovati. Opredeljeni so bili že leta 1843 v Zofingenu ob ustanovitvi švicarskega gozdarskega društva. - Vzpostavitev zdravih, odpornih gozdov, ki bodo kar najbolje izpolnjevali trajno želene socialne in proizvodne naloge. - Ohranitev gozda po površini in razprostranjenosti v dobro in korist pre- bivalstva. Vse ni bilo doseženo. Z neprestanim napredkom pa se je izboljševalo živ- ljenje domačinov . Gozdarstvo si v tej smeri prizadeva tudi sedaj. kolikor dopušča­ jo politične razmere in finančne možnosti. 2. Gozdne površine in tudi lesne zaloge neprestano naraščajo; vprašanje pa je, če ob takem pritisku na okolje zlasti na gozd, takšna intenziteta zadošča. 3. Prej so imeli prednost: Varstvo pred plazovi, rušenjem kamenja, erozijo, hudourniki itd. Donosi pri izkoriščanju gozdov (uporabni les, drva itd.). V omejenem obsegu gozdna paša in steljarjenje. Danes so v ospredju: Varstvo pred naravnimi silami (kakor poprej) . Izkoriščanje lesa in s tem tudi prispevek k preskrbi z energijo. Gozd kot prostor za oddih in kot sestavina krajine. Vlil. V zadnjih desetletjih je bilo mnogo gozdov, ki so bili slabo negovani m tudi neizkoriščani. Tako so danes videti deloma zanemarjeni. Razvoj in sedanje stanje lahko razumemo samo, če gledamo zgodovinsko, razvojno. Problemov, ki jih je treba rešiti , se moramo lotiti v skladu s finančnimi in političnimi možnostmi. Kanton Okrožja Občine 1. Izgradnja sodobne gozdarske službe (Sedanje stanje: gozdarstvo in varstvo narave skupaj) 1 kantonski gozdar 1 pristav (adjunkt) po 1. 1. 1980 1 gozdarski inženir 2 tajnika 9 okrožnih gozdarjev delno s p isarniškimi močmi 1 OO revirnih gozdarjev, pomočnikov revirnih gozdarjev ne nastavljajo več , prib ližno 50 gozdnih čuvajev Na stopnji kantona bodo potrebne personalne spremembe, da bi lahko op ravili vse naloge s področja načrtovanja in varstva narave. Organizacija, zaposl itev in način dela gozdarjev, bodo glavne naloge v bližnji prihodnosti. Prej je bila orga- nizacija gozdarske službe neenotna, ponekod je bila regionalno organizirana; potem je prišlo obdobje razdelitve na revirje po občinah (vsaka občina revir) , sedaj pa je spet potrebno združevanje, da bi mogli strokovno usposobljenim, polno zaposlenim gozdarjem zagotoviti stalno delo in zanesljivo plačilo. V manjših občinah bo potrebno pač opustiti delovna mesta, toda brez nove organizacije ne bo mogoče zagotoviti minimalne nege in gospodarskih ukrepov v naših gozdovih. Gozdarji s stransko zaposlitvijo so doslej nadzorovali delavske skupine, odslej delajo v skupinL 336 Sion/Sitten, eno od večjih mest v kantonu Wallis. Podoba Matterhorna, ki jo pozna ves svet, je del lepot, pa tudi mnogih problemov v Wallisu. (slika na drugi strani) Vasica Simplon , prek katere je dal leta 1801 Napoleon zgraditi cesto iz Srednje v Južno Evropo. Današnja starostna struktura revirnih gozdarjev je naslednja : Nezasedeno Vsega 20-29 let 1 Od tega polno zaposlenih Cilj 30-39 let 9 23 V zadnjih 10 letih smo izobrazi li 40-49 let 13 15 100 20 55 25 gozdarjev 50-59 let 38 62 60-69 let 24 Izobraževanje gozdarjev je zaupano šoli v Lyssu ; so pa pri tem pomisleki. Trdi se na primer, da je ucna doba predolga in da se na ta način gozdarskih problemov ne da rešiti. Oblasti želijo intenzivnejšo nego gozdov in zahtevajo dobro strokovno osebje. Upamo, da bo v bližnji bodočnosti več gozdarskih 337 pripravnikov pridobilo v Lyssu znanje gozdarja. Z zaposlovanjem sposobnih ljudi kot pomožnih gozdarjev ne dosežemo strokovnega namena in ciljev, goz- darstvo se na ta način le razvodeni. če bo dovolj dobro usposobljenih strokovnih gozdarskih delavcev, ki bodo voljni gozdove negovati in jih redno izkoriščati, potem bo gozd bolje opravljal socialne in gospodarske funkcije. Ne moremo se ponašati s slavnimi gojitelji gozdov, prav pa je, da se spo- minjamo številnih tihih, delavnih gozdarjev. Hvaležni smo jim za lepe gozdove, ki jih imamo še veliko. Ne moremo našteti vsega kar je bilo storjenega, vseh podrobnosti. Bilo je mnogo uspehov kot na primer prenehanje gozdne paše (čeprav so do koz spet bolj prizanesljivi). Naravno pomlajevanje se je marsikje spet začelo. Pravilna nega in odkazovanje drevja za posek nista bila mogoča zaradi pomanjkanja strokovnega osebja, slabih spravilnih možnosti in nepoznavanja možnosti industrijske predelave oziroma tržišča. Intenzivno smo uporabljali žične žerjave, zato so bili posegi v gozd marsikje premočni. Delovne razmere so bile poprej večinoma veliko težje kot danes. Gozdarjenje je bilo obremenjeno zlasti z dolgimi pohodi. 2. Nadaljevanje projektov a) Hodourniške gradnje so skrbno preštudirane in se izvajajo v okviru raz- položljivih kreditov. špekulanti z zemljo in delom so onemogočeni; prva naloga je varstvo domačega prebivalstva. Za skoraj ves Wallis je pripravljen kataster hudournikov. V krajevnih prostorskih načrtih so opredeljene tudi zone plazov. b) Projekt za generalno cestno omrežje je dokončan in bo v dveh, treh letih na razpolago za ves kanton. c) Za gozdarske projekte so bila v zadnjih 10 letih zagotovljena naslednja sredstva: Varstvene gradnje in galerije Ceste 78 mio 70 mio Skupaj 148 mio ali poprečno 14,8 mio na leto. 3. Reorganizacija lesne trgovine Lesna trgovina bo v bodoče tekla na novih osnovah. Pogajanja so v teku. To je pomemben pogoj za zadostno nego gozda, ki je v zadnjih letih zanemarjena tudi zato, ker ni več povpraševanja po drveh. Treba bo dobiti nova tržišča, kajti potencial valiških gozdov je približno dvakrat večji, kot je sedanje izkoriščanje. 4. Preprečevanje škod v gozdu Gozdovi Wallisa so od nekdaj žrtev naravnih ujm. Plazovi in viharji fena so zahtevali stotine hektarjev gozda. V zadnjem času povzroča tudi človek gozdu veliko škode s požari in s škodljivimi plini. Pomembna naloga gozdarstva je, da te škode spozna in jih v čim večji meri prepreči. IX. Upamo, da bo do leta 1990 mogoče rešiti mnogo gozdarskih .problemov. če bomo z našimi akcijami prepričali tudi politično javnost, bomo cilj zagotovo dosegli! 338 UDK 634.0.18 +634.0.15:634.0.946.2(497.1) DRUGI KONGRES EKOLOGOV JUGOSLAVIJE dr. Mitja Zu p an č i č Lansko leto od 1. do 7. oktobra 1979 sta Zveza društev ekologov Jugoslavije in Hrvatske ekološko društvo iz Zagreba uspešno priredila drugi kongres ekologov Jugoslavije. Prvi, daljši del, je bil v Zadru in okolici, drugi del pa na Plitvicah. Pokrovitelj kongresa je bila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti iz Zagreba. Organizacijski odbor so sestavljali znanstveniki iz vseh republik in po- krajin, težo organizacije so nosili hrvaški kolegi na čelu s predsednikom orga- nizacijskega odbora in Zveze ekologov Jugoslavije prof. dr. Djurom Raušem in tajnicami dr. Nedeljko $eguljo, mag. Jasenko Topič in mag. Paulo Durbeši6. Člani so bili naslednji: mag. Srečko Božlčevič, dr. Milan čanak, dr. Katarina Dubravec, dr. Zoran Gradojevič, dr. Ljudevit llijanič, dr. Radomir Lakušič, dr. Ante Marinovič­ Uzelac, dr. Slavko Matič, dr. Dragan Pejčinovič, dr. Radmila Popovič, dr. Ognjan- ka Popovska-Stankovič, dr. Branimir Prpič, dr. Radoje Rizovski, dr. Vitomir Ste- fanovič, dr. Oskar Springer, dr. Draško $erman, dr. Mitja Zupančič in mag. Kosta .Lunj ič. Program kongresa je zajemal teme iz naslednjih področij: primerjalne ekolo- gije, ekologije človeka, biocenologije, fitocenologije in biogeografije, fiziološke ekologije rastlin, ideoekologije rastlin, fiziološke ekologije živali, ekologije popu- lacij ter hidroekologije. Na kongresu je bilo prek 140 referatov predvajanih v posameznih sekcijah. Začetek kongresa pa je bil odprt z osmimi plenarnim! referati, ki so jih podali M. Jankovič, P. Fukarek, M. Meštrov, T. Gamulin, V. Joha- nides, F. $eparovič ter R. Lakuši6 in M. Dizdarevič. Udeležencev na zborovanju je bilo prek tristo, od tega dvajset Slovencev, nekateri z referatom. To so bili dr. Marko Accetto, mag. Franc Batič, dr. Andrej Martinčič in dr. Dani Vrhovšek s skupnim referatom Epifitska flora in onesnaže- :vanja zraka na področju mesta Ljubljane. Sodelovala je še Nada Smerdu in dr. Jože Bole z referatom Makološke raziskave v nekaterih fitocenozah Slovenije; Karel Hauser, Janko Kalan, Sonja Koblar, Majda Kušej, Narcis Mršič, dr. Lojze Marinček in dr. Mitja Zupančič s skupnim referatom Prispevek k problematiki acidofilnlh bukovih gozdov v Sloveniji; mag. Janez Pogačnik, Milan Prešeren in dr. Ivo Puncer z referatom Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti-Fa- getum na Trnovskem gozdu; mag. Dušan Robič in mag. Andrej Seliškar z refera- tom Traviščna vegetacija Ljubljanskega barja in njena odvisnost od ravni talne vode; Ivan Smole, Andrej $ertel ter Vinko .Lagar z referatom Anomone trifolia L v Jugoslaviji. Kongres je bil ploden in je odgovoril na marsikatera nerešena vprašanja, oziroma je ponovno opozoril na dolgotrajne nerešene probleme v zvezi z ekologijo življenjskega okolja, zlasti človeka in prostora ter pokazal na nove probleme. Glede na to je drugi kongres ekologov Jugoslavije sprejel zaključke v sedmih točkah in na koncu izdal poseben bilten. Morda bi bilo dobro, da jih v celoti natisnemo v naši reviji (Sprejeto! Obljubljeni so že v tej številki - ur.) Za nas gozdarje sta pomembni četrta in zadnja točka. Prva govori o premeni naravnih ekositemov pri nas, zlasti gozdnega ekosiste- ma in rastlinstva sploh; zadnja točka pa o škodljivih kemičnih posegih v naravi proti škodljivcem in boleznim v rastlinskem svetu. V zaključkih ugotavljamo, da je ekologija kot znanost dosegla polno afirmacije in da se le-ta še nadalje zadovo- 339 ljivo razvija in širi. Nadalje, da je naša naloga širiti znanja iz ekologije v vse izobraževalne oblike. Pomembna je ugotovitev, da moramo posvetiti večjo po- zornost ekološkim raziskovanjem morja in sladkih voda ter zagotoviti aplikacijo znanosti iz ekologije pri prostorskem načrtovanju, v gozdarstvu, kmetijstvu ipd. Enako pomembna je tudi ugotovitev, da moramo poglobljeno spremljati in odpravljati vse večje pojavljanje patogenih, mutagenih, karcinogenih in terato- genih dejavnikov v našem življenjskem okolju. Ti imajo patogene posledice v življenju človeka ter so skrajno škodljivi za genetske osnove in pri reproduk- ciji človeka kot tudi ostalih organizmov. Zadnja dva dni sta bili izredno lepi ekskurziji. V Veliki Paklenici, ki je re- zervat, smo se seznanili s tem naravnim geomorfološkim fenomenom in njegovo vegetacijo, ki iz zimzelene postopoma prehaja v listopadna in kjer na težko prehodnih in neprehodnih strminah dominira naš endemit dalmatinski črni bor (Pinus nigra subsp. da/matica [VIS.] FRANCO). Druga ekskurzija nas je vodila po narodnem parku Plitvička jezera in po pragozdu čorkova uvala. žal na tej poti nismo imeli sreče z vremenom. Za organizacijo, vodstvo in vsestrasko požrtvovalnost in končno tudi za uspeh zborovanja moramo pohvaliti predvsem hrvaške kolege. Pohvalo zaslužijo tudi zato ker so že ob kongresu izdali dve zajetni knjigi referatov, tretja sklepna knjiga pa je izšla kmalu po kongresu. Naslednji kongres ekologov Jugoslavije bo čez štiri (oziroma tri) leta, pri- pravili ga bodo kolegi iz Bosne in Hercegovine. UDK 634.0.946.2:634.0.18+ 634.0.15(497.1) ZAKLJUčKI 11. KONGRESA JUGOSLOVANSKIH EKOLOGOV Drugi kongres jugoslovanskih ekologov je napravil pregled del in prizadevanj na vseh področjih ekološkega raziskovanja v naši državi (po republikah in pokra- jinah) v času med dvema kongresoma s ciljem, da bi ocenili dosedanje dosežke in da bi usmerili bodoča raziskovanja na področju ekologije v prid nadaljnjemu razvoju naše socialistične samoupravne družbe in v prid razvoju življenjskega okolja. Drugi kongres je na svojih plenarnih zasedanjih in pri delu po sekcijah proučil in analiziral probleme v fundamentalnem ekosistemskem raziskovanju v Jugosla- viji kakor tudi probleme v zvezi z degradacijo, onesnaževanjem in razvojem človekovega okolja in biosfere v celoti. Posebej je obravnaval stanje in naloge ekologije pri nas in drugod po svetu, probleme ekološkega izobraževanja na vseh ravneh, posebej pa izobraževanje tistih strokovnjakov, ki se bodo vključili v reševanje problematike človekovega okolja. Drugi kongres jugoslovanskih ekologov je ugotovil, da je bila uresničena večina sklepov prvega kongresa in da se je ekologija kot fundamentalna in apli·· kativna znanost tvorno angažirala pri reševanju številnih problemov eksistence, ekosistemov in človekovega okolja. Zaključke, ki jih med obema kongresoma niso uspeli uresničiti, so uvrstili med sklepe drugega kongresa. Na osnovi referatov in razprave na kongresu so prisotni na predlog komisije za zaključke enoglasno sprejeli naslednje sklepe in priporočila. 340 l. Ekologija se je kot znanstvena disciplina popolnoma afirmirala, kar ji nalaga posebno nalogo odgovornosti pri planiranju, programiranju in koordiniranju znanstvenoraziskovalnega dela. Skupnost upravičeno pričakuje, da bo ekološka znanost prispevala ustrezni delež pri reševanju pomembnih problemov v ekosistemih kot naravnem človeko­ vem okolju. Raziskovanja v ekologiji so zelo kompleksna in vključujejo širok krog znan- stvenikov različnih usposobljenosti, kjer prihajajo mimo fundamentalnih razisko- vanj vse bolj do izraza aplikativne ali operativne naloge. Upoštevajoč to izhodišče in dosežene uspehe na tem kongresu, lahko za- ključimo, da je bil dosežen lep napredek in raznovrstnost v raziskovalni meto- dologiji. Pri reševanju kompleksne problematike je vse bolj pogosto timsko delo, v katerem dobiva ekosistemski pristop odločujoče vlogo. Spoznanja v drugih znanostih so znatno razširila in odprla možnosti novim metodam kvantitativne analize ekoloških procesov, kar se je odrazilo v delu znanstvenoraziskovalnih objav posebno na področju proučevanja strukture, di·· namike in funkcije ekosistema. Prve izkušnje pri rabi teorije informiranja, modeliranja in sistemske analize so zelo pripomogle k razumevanju funkcioniranja ekosistema. Njihova širša raba bi nedvomno okrepila dosedanja znanja, zato jo kaže razvijati in stimulirati. Za nadaljnji razvoj ekološke znanosti in njen prispevek v družbenem razvoju je potrebno zagotoviti širšo medsebojno informiranost in sicer že pri planiranju raziskovalnega dela, s čimer bi se izognili nepotrebnemu »dupliranju« ter do- segli večjo stopnjo koordinacije raziskovanja, kar bi prispevalo k racionalizaciji raziskovalnega dela. Popolno koordinacijo je treba zagotoviti pri načrtovanju in usklajevanju me- todologije, kar bi lahko dosegli na delovnih sestankih zainteresiranih razisko- valcev. 11. Drugi kongres jugoslovanskih ekologov ocenjuje, da je ekologija posebej pomembna v sistemu vzgoje in izobraževanja. Kongres je ugotovil, da so bili med prvim in drugim kongresom doseženi pomembni rezultati pri uvajanju ekoloških vsebin v učnovzgojnih procesih na vseh ravneh. S tem je treba nadaljevati, načrtno moramo vnašati ekologijo ne samo pri predmetu biologije, temveč tudi v ostale naravoslovne, tehnične in družbene znanosti. Poseben pomen ima postdiplomski študij ekologije. Temu študiju naj fakultete, ki imajo takšen značaj, posvetijo posebno pozornost. Posebno na bioloških od- delkih naj se organizirajo predavanja iz ekologije, ki bi izoblikovala tak tip stro- kovnjaka, ki ga potrebujeta združeno delo in družba kot celota. Popularizacija ekologije ima poseben pomen. Kongres ocenjuje, da so bili med obema kongresoma doseženi pomembni uspehi. Tudi vnaprej je treba izkori- stiti vse možnosti, ki jih ponujajo masovna komunikacijska sredstva (radio, televizija, tisk), da bi se izoblikovala ekološka zavest pri vseh ljudeh. Za popularizacijo ekologije je zelo primerno izdajanje popularnih knjižnih izdaj s tega področja, pri čemer bi se morali tako ekologi kot založniki še bolj angažirati. 341 Ponovno naj poudarimo, kako pomembno je aktivno sodelovanje ekologov z ustreznimi znastveno-popularnimi revijami. lil. Proučevanju morja se moramo še bolj posvetiti. Zato bi bilo smiselno združiti vse institucije v Jugoslaviji, ki se ukvarjajo s temi raziskovanji. Uskladiti moramo raziskovalne programe za srednjeročno obdobje, za katere morajo biti zagotovljena finančna sredstva, saj je onesnaževanje morja problem vse naše skupnosti in še širši. Ugotavljamo pomanjkanje mladih raziskovalcev različnih profilov, ki bi raz- iskovali morje z različnih vidikov in tako zainteresirali visoke šole in raziskovalne organizacije, da bi organizirale raziskovalne in vzgojnoizobraževalne procese. Raziskovalci celinskih vod so v času med kongresoma ugotovili pomembno dejstvo, da se onesnaženje teh voda neprestano povečuje. Pomanjkanje zdrave vode postaja ovira pri nadaljnjem gospodarskem razvoju, medtem pa ne storimo dovolj za njeno čiščenje in zaščito. čeprav vlagamo velika sredstva v raziskova- nje vodnih ekosistemov, proizvodne organizacije združenega dela, dobljenih rezultatov ne izkoriščajo v dovoljni meri. Zaradi spremembe vodnega režima, ki je nastal zaradi vodnogospodarskih posegov zlasti v srednjih in spodnjih delih vodnih tokov (Sava), so resno ogroženi gozdni in drugi naravni biotopi. Ker imajo ti gozdovi pomembno varovalno, socialno in gospodarsko vlogo je nujno, da se vodnogospdarska dela izvedejo tako, da ne bi bila ogrožena stabilnost teh ekosistemov. Predlagamo, da se prekomerne vode zadržijo v zgornjih delih vodotokov in sicer s pogozditvijo teh predelov in z izgradnjo ustreznih vodogradbenih objektov. Naloge kongresa kažejo, da lahko da podpora raziskovanju in skupni obdelavi doseženih rezultatov, osnovo za prihodnje vodnogospodarske ukrepe. V novejšem času tečejo široke družbene akcije, kot na primer družbeno dogovarjanje o skupnih akcijah občin in mest o preprečevanju onesnaženja reke Save. Takšne akcije kongres ekologov podpira in meni, da moramo še hitreje in učinkoviteje reševati tovrstne probleme na osnovi medsebojnega sporazumevanja. IV. S hitrim socialnim razvojem po VOjni je prišlo do mnogih posegov in spre- memb v naših prirodnih ekosistemih. Zaradi številnih družbenih razlogov in interesov, so se gozdne površine močno izkoriščale in osiromašile (prekomerna sečnja, daljnovodi, naftovodi, ceste, površinski odkopi itd.). Obnova gozdov in rastlinskega pokrova sta ob pomanjkanju drugih organskih surovin vse pomembnejši. Ekspanzija urbanizma in disperzija prodirajo v najboljše naravne prostore ter ovirajo in degradirajo prirodne ekosisteme. Poudarjamo, da je ta proces čedalje močnejši in da močno onesnažuje prirodne ekosisteme. Brezobzirna raba toksičnih kemičnih sredstev v kmetijstvu degradira prirodne ekosisteme, ogroža zdravje ljudi in na koncu ogroža kmetijstvo samo. Posebno so zaskrbljujoči takšni procesi na krasu, ki obsega 1/3 Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni smo imeli izjemno degradirana kraško področje. Za-· hvaljujoč hitremu razvoju, ki je pripeljal do razseljevanja, opuščanja odprtih ognjišč in k: opustitvi ekstenzivnega gospodarjenja (kozel), se je vegetacijski 342 pokrov začel obnavljati. Toda ta proces je dokaj počasen, skupnost pa ne spre- jema ukrepov, da bi se ta proces pospešil in zaščitil. Temeljni družbeni interes zahteva racionalno valorizacija prirodnih ekosi- stemov, zato pa so potrebni odgovorno socialno vedenje in ekološka proučevanja. v. V uporabni ekologiji sta se izločili dve skupini problemov: položaj in pomen ekologije v prostorskem planiranju in povezovanje fundamentalnih in aplikativnih raziskav v reševanju pomembnih praktičnih problemov. Pomembnost povezovanja fundamentalnih ekoloških raziskovanj je bila poudarjena na obeh kongresih. Iz referatov, ki so jih prebrali na kongresu se vidi, da obstajajo prizadevanja v tem smislu. Ta so imela poleg fundamentalnega teoretičnega pomena tudi aplikativni pomen za posamezna področja, v čemer je izražena enotnost in rabnost raziskovalnega dela. To kaže, da moramo s takšnim delom nadaljevati, saj ima dragocen pomen za posamezna gospodarska pod- ročja (gozdarstvo, kmetijstvo itd.). Uporaba ekologije pri reševanju problemov v prostorskem planiranju tako pri velikih mestnih aglomeracijah kot pri regijskih, ni upoštevana v pravi meri. Dejstvo, da gradimo tudi zelo velike gospodarske in druge objekte brez eko- loške komponente (kartografske dokumentacije, vegetacijske interpretacije. ana- lize tal in klimatskih analiz, itd.) dokazujejo to ugotovitev. Društva ekologov po republikah in v pokrajinah so dolžna, da na ustreznih institucijah intervenirajo, da bi se takšno stanje popravilo. Tehnične rešitve brez ustreznih ekoloških rešitev so enostranske in nepopolne in imajo samo negativne posledice. Medtem ko delovne organizacije plačujejo og rom na sredstva za tehnične rešitve, pa za- nemarjajo ali pa sploh ne upoštevajo ekološke komponente. VI. V spoznanju vse večje prisotnosti patogenih, mutagenih, karcinogenih in tera- togenih dejavnikov v našem življenjskem prostoru, moramo skrbneje spremljati škodljive vplive teh dejavnikov na človeka in fatalne posledice v genetski osnovi človeka in drugih organizmov. Ker se naš prirodni ekosistem hitro spreminja, moramo kar najhitreje zaščititi naše endemite, rastline in živali, njihove biotope in zagotoviti njihovo prirodno regeneracijo. Kongres priporoča akademijam znanosti in umetnosti, da v okviru svojih razredov (naravoslovnih) osnujejo delovne enote za ekološka raziskovanja. VIl. V boju s škodljivci in boleznimi, ki se pojavljajo na gozdovih in poljedelskih površinah, naj se uporabljajo kombinirane metode boja (biološke in kemijske), ki so v vsakem slučaju prikladnejše za človekovo okolje kot denimo čiste ke- mijske metode. Moramo si prizadevati za izdajo takšnih pozitivnih zakonskih predpisov o zaščiti človekovega okolja (industrijska gradnja, prostorski načrti, gozdovi, kmetijstvo, reke, morje, jezera itd.), ki bodo okolje obvarovali. S tem se bodo izoblikovali novi kriteriji v vrednotenju človekovega okolja. Kongres je sklenil, da bo naslednje srečanje jugoslovanskih ekologov v Bosni in Hercegovini. Predlog je bil soglasno sprejet. Zadar, 4. 1 O. 1979 Komisija za sklepe 343 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE Delo in finance v letu 1979 Finančni del l. Prihodki prenešeni del presežka prihodkov iz preteklega leta din 20% prispevek TOZD po 12. členu zakona o goz- dovih din 5% prispevek TOZD po 13. členu zakona o goz- dovih din - 1 % prispevek TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa din prispevek od goriva, ki ga prispeva SlS za ceste din obresti od kreditov: za gozdnobiološka vlaganja za gradnjo gozdnih cest din 40.471,35 din 1,296.922,30 din - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih, 32. člen za- kona o prenosu din obresti po prevzetih kreditih od JPB Beograd sedaj Gospodarska banka Ljubljana pogodba št. 22/77 din obresti od oročenih sredstev pri ZHKS Ljubljana pogodba št. 165/78 din udeležba na dohodku LB-ZB za leto 1978 din - drugi prihodki obresti za leto 1978 od vezanih sredstev stanovanj- 2,418.461 ,40 5,760.440,45 6,621.221,55 19,300.641 '15 9,043.984,00 1 ,337.393,65 949.864,35 56.125,95 460.000,00 277.796,00 skega prispevka din 17,60 ------------------------ Skupaj prihodki din 46,225.946,10 Il. Odhodki - obračunana dodeljena sredstva GG za vlaganja v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo din obračunani stroški po pogodbi št. 1430/1 od 10. 1'1. 1977, ki je bila sklenjena s Poljoprivredno fakulteto Novi Sad o dolgoročnem sodelovanju pri sofinanci- ranju znanstveno raziskovalnega projekta za pospe- ševanje proizvodnje topolovih dreves din obračunani stroški za razmnoževanje in fotokopiranje materiala din - obračunani stroški za storitve Splošnega združenja gozdarstva din obračunani stroški za nabavljene topografske karte din obračunani stroški za razne preglede, plane, brošure, časopise, pis. material ter objavo in oglas din obračunani stroški za sofinanciranje filma o gozdovih v Jugoslaviji din obračunana amortizacija din obračunan prispevek za sofinanciranje revij Gozdar- ski Vestnik in Les din obračunani stroški za najemnino poslovnih prostorov in sejne dvor<}ne din 344 20,982.343,00 405.049,00 27.127,60 100.000,00 29.245,75 102.381,60 495.000,00 29.181,40 629.000,00 147.141,00 obračunani stroški strokovne ekskurzije študentov Biotehniške fakultete din obračunana nadomestilo LB-ZB za opravljene storitve po podatku št. 1 k pogodbi z dne 29. 10. 1975 din obračunana nadomestilo LB-ZB za opravljene storitve po prevzetih kreditih 32. člena zakona o prenosu din obračunani stroški - provizija SDK din obračunane obresti od kredita pri JPB Beograd sedaj LB-ZB (32. člen zakona o prenosu) din obračunane kreditne obresti od predčasno plačane anuitete po kreditu za gradnjo gozdnih cest din obračunane dnevnice za službena potovanja v Ju- goslaviji izplačane: delegatom organov in komisij skupnosti din 20.665,00 strokovnim sodelavcem din 4.615,00 tajniku skupnosti din 1.205,00 din obračunani potni stroški v državi izplačani: delegatom organov in komisij skupnosti din 6.849,20 strokovnim sodelavcem din 4.413,05 tajniku skupnosti din 3.867,85 din obračunana nadomestilo zaslužka kmetom, ki sode- lujejo v organih in komisijah skupnosti din obračun nočnine delegatom organov skupnosti din obračunana nagrada voljenim funkcionarjem skup- nosti din obračunani osebni odhodki za občasno strokovno sodelovanje din obračunana sredstva za delovno skupnost za goz- 25.000,00 598.736,00 24.016,10 59.688,50 5.185,95 32,75 26.485,00 15.130,10 3.685,90 120,00 85.118,10 85.238,80 darstvo din 371.901,75 ------------------------- Skupaj odhodki din 24,246.808,30 Presežek prihodkov din 21,979.137,80 Sestavila: M. Recelj Poročilo o dejavnosti in obrazložitev obračuna za leto 1979 Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije (nadalje: skupnost za gozdarstvo) je na svojem 6. zasedanju dne 11. 7.1979 sprejela sklep o globalni delitvi sredstev za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1979, s katerim je bilo v okviru finančnega načrta skupnosti za gozdarstvo za leto 1979 razporejenih sredstev za namene razširjene gozdne reprodukcije v znesku 46,700.000 din, od tega za gozdnobiološka vlaganja 28,700.000 din in za gradnjo gozdnih cest 18,000.000 din. Od &>redstev namenjenih za gozdne ceste je bilo s tem sklepom neposredno dodeljeno Gozd nemu gospodarstvu Nazarje 1 ,800.000 din za gradnjo gozdnih cest, ki imajo širši pomen, medtem ko je za dodelitev vseh drugih sredstev tako za gozdnobiološka vlaganja kot za gradnjo gozdnih cest skupščina skupnosti za gozdarstvo pooblastila svoj izvršilni odbor. Na podlagi navedenega sklepa skupščine skupnosti za gozdarstvo in v skladu s »pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo«, je izvršilni odbor skupščine skupnosti za gozdarstvo na svoji 1. seji dne 31. 8. 1979 sprejel »Sklep o dodelitvi sredstev udeležencem natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v 345 letu '1979«. S tem sklepom izvršilnega odbora skupščine skupnosti za gozdarstvo so bila sredstva, določena za vlaganja v razširjeno reprodukcijo v letu 1979, dodeljena posameznim gozdnogospodarskim in drugim organizacijam združenega dela, udeleženkam natečaja, s katerimi so bile nato sklenjene ustrezne pogodbe o fizičnem, kakovostnem in vred- nostnem obsegu gozdnoinvesticijskih del. Vseh udeleženk natečaja je bilo 19, in sicer: (1) Soško gozdno gospodarstvo, Tolmin, (2) Gozdno gospodarstvo Bled, (3) Gozdno gospodarstvo Kranj, (4) Gozdno gospodarstvo Ljubljana, (5) Gozdno gospodarstvo Postojna, (6) Gozdno gospodarstvo Kočevje, (7) Gozdno gospodarstvo Novo mesto, (8) Gozdno gospodarstvo Brežice, (9) Gozdno gospodarstvo Celje, (10) Gozdno gospodarstvo Nazarje, (11) LESNA Gozdarstvo in lesna industrija, Slovenj Gradec, (12) Gozdno gospodarstvo Maribor, (13) ABC POMURKA, Gozdno in lesno gospodarstvo, Murska Sobota, (14) Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana, (15) Agrokombinat Maribor, TOZD Gozdar- stvo, Maribor, (16) Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva, Ljubljana, (17) Kmetijski kom- binat Radgona, (18) Posestvo SNEžNIK, Kočevska Reka, (19) Kmetijski kombinat Sevnica. Z navedenimi udeleženkami natečaja je bilo za vlaganja v razširjeno gozdno repro- dukcijo v letu 1979 sklenjeno skupaj 40 pogodb, od tega za gozdnobiološka vlaganja 25 in za gradnjo gozdnih cest 15 pogodb. Gozdnobiološka vlaganja Pogodbe za vlaganja v gozdnobiološko reprodukcijo v letu 1979 so bile sklenjene z 18 udeleženkami natečaja, tj. z vsemi navedenimi organizacijami združenega dela razen z GG Bled, ki se lani ni udeležilo natečaja za dodelitev sredstev za gozdnobiološka vla- ganja. Vseh pogodb pa je bilo sklenjeno 25, kajti z GG Novo mesto, GG Brežice, GG Maribor, ABC POMURKO in ZPMK Sežana sta bili sklenjeni po dve pogodbi in z Ljub- ljanskimi mlekarnami tri pogodbe. Skladno s sklepom izvršilnega odbora skupščine skupnosti za gozdarstvo z dne 31. 8. 1979 o dodelitvi sredstev udeleženkam natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1979 so bile namreč z GG Brežice, ABC POMURKO in Ljubljanskimi mlekarnami sklenjene pogodbe za osnovanje in vzdrže- vanje topolovih nasadov, z GG Novo mesto in GG Maribor za osnovanje semenskih plantaž ter z ZPMK Sežana, za dela na področju enostavne gozdnobiološke reprodukcije. Sumarni pregled o sklenjenih pogodbah po posameznih vrstah gozdnobiološke re- produkcije in njihovem fizičnem in vrednostnem obsegu ter po sektorjih lastništva je naslednji: Gozdnobiološka 1 Družbeni sektor Zasebni sektor 1 Skupaj reprodukcija 1 ha 1 din ha 1 din 1 ha 1 din l. RAZtliRJENA 13.988.287 13,561.484 27,549.771 REPRODUKCIJA A. OSNOVANJE 257,91 6,744.201 340,29 7,792.367 598,20 14,536.568 NASADOV Od tega: MELIORACIJE GOZDOV 180,91 4,942.674 306,36 7,137.757 487,27 12,080.431 ~ dir. premena 165,91 4,762.674 263.13 6,997.101 429,04 11,759.775 ~ indir. premena 15,00 180.000 43,23 140.656 58,23 320.656 POGOZDOVANJE 58,20 353.692 33,93 654.610 92,13 1,008.302 TOPOLOV! NASADI 14,80 997.835 14,80 997.835 SEM. PLANT AžE 4,00 450.000 4,00 450.000 B. VZDRžEVANJE 1.277,51 7,244.086 1.136,18 5,769.117 2.413,69 13,013.203 NASADOV 11. ENOSTAVNA 1,284.000 716.000 2,000.000 REPRODUKCIJA ~ nega gozdov 135,43 784.000 97,57 716.000 233,00 1,500.000 ~ urejanje gozdov 500.000 500.000 1+11 15,272.287 14,277.484 29,549.771 346 Gozdnogospodarska organizacija 1. GG Tolmin 2. GG Kranj 3. GG Ljubljana 4. GG Postojna 5. GG Kočevje 6. GG Novo mesto -pogodba 1 - pogodba 11 (sem. pi.) 7. GG Brežice -pogodba 1 pogodba Il (topol) 8. GG Celje 9. GG Nazarje 10. LESNA Sl. Gradec 11. GG Maribor -pogodba 1 - pogodba Il (sem. pi.) 12. ABC POMURKA, M. Sob. -pogodba 1 - pogodba 11 (topol) 13. ZPMK, Sežana pogodba 1 - pogodba 11 (nega) 14. AK Maribor 15. Ljublj. mlek., Ljublj. -pogodba 1 - pogodba 11 (topol) - pogodba 111 (topol) 16. KK Radgona 17. SNEt.NIK, Koč. Reka 18. KK Sevnica Skupaj Gozdnobiološka vlaganja po pogodbah za leto 1979 PREDRAtUNSKA VREDNOST IN VIRI FINANCIRANJA PREDRAčUNSKA VREDNOST VIRI FINANCIRANJA družbeni zasebni sredstva SlS za gozdarstvo SRS sektor sektor skupaj kredit 1 nepovratna 1 skupaj din din din din din din 148.800 1,993.628 2,142.428 558.000 1,542.000 2,100.000 749.192 982.537 1,731.729 452.000 1,278.000. 1,730.000 637.050 1,462.950 2,100.000 558.000 1,542.000 2,100.000 799.483 1,400.517 2,200.000 585.000 1,615.000 2,200.000 1,609.161 485.370 2,094.531 558.000 1,536.531 2,094.531 1,554.610 975.390 2,530.000 665.000 1,865.000 2,530.000 250.000 250.000 - 250.000 250.000 1,033.835 1,376.165 2,410.000 638.000 1,772.000 2.410.000 1,006.690 - 1,006.690 503.000 503.000 677.655 815.363 1,493.018 399.000 1,094.018 1,493.018 106.000 242.400 348.400 93.000 255.400 348.400 128.750 361.250 490.000 126.000 364.000 490.000 594.478 1,605.091 2,199.569 585.000 1,614.569 2,199.569 200.000 200.000 - 200.000 200.000 798.700 461.300 1,260.000 332.000 928.000 1,260.000 50.000 50.000 - 50.000 50.000 1,310.272 1,219.728 2,530.000 665.000 1,865.000 2,530.000 1,284.000 716.000 2,000.000 - 2,000.000 2,000.000 400.000 - 400.000 100.000 300.000 400.000 140.450 - 140.450 33.000 107.450 140.450 540.900 540.900 269.645 - 269.645 266.905 266.905 - 266.905 266.905 320.205 179.795 500.000 133.000 367.000 500.000 595.151 - 595.151 146.000 404.000 550.000 70.000 - 70.000 20000 50.000 70.000 15,272.287 14,277.484 29,549.771 7,418.645 21,266.873 28,685.518 sredstva OZD din 42.428 1.729 503.690 271.255 45.151 864.253 Skupna predračunska vrednost del po pogodbah za vlaganja v razs1r]eno gozdno- biološko reprodukcijo v letu 1979 znaša torej 27,549.771 din. Od te vsote odpade na združena sredstva skupnosti za gozdarstvo v obliki kreditov ali sredstev brez obveznosti vračila 26,685.518 din, razliko 864.253 din pa so kriJe udeleženke natečaja iz lastnih ali drugih virov. Podatki v tabeli o enostavni gozdnobiološki reprodukciji se nanašajo izključno le na pogodbo sklenjeno z Zavodom za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. Kot splošno informacijo je treba omeniti porast stroškov za delovni dan, ki so se v zadnjih treh letih gibali takole: 1977 500 din ali 100%, 1978 650 din ali 130% in 1979 - 800 din ali 160%. Porast stroškov za delovni dan ter prioritetno angažiranje pogodbenih sredstev za vzdrževanje že osnovanih nasadov določata fizični obseg novih nasadov, ki je bil v primerjavi s prejšnjimi leti zaradi teh dveh dejavnikov lani najnižji. Gozdnotehnična vlaganja po pogodbah za leto 1979 GRADNJA GOZDNIH CEST Dolžina Vrednost VIRI FINANCIRANJA Gozdnogospodarska ceste investicije organizacija kredit SlS drugi viri km din din din 1. GG Tolmin 3.122 1,600.000 1,409.000 191.000 2. GG Bled 3.825 3,200.000 842.000 1,433.000 925.000 3. GG Kranj 845 1,130.000 1,053.000 77.000 4. GG Ljubljana 3.500 2,378.092 2,057.000 321.092 5. GG Postojna 4.040 2,222.000 1,134.000 1,088.000 6. GG Kočevje 5.529 3,453.228 1,442.000 2,011.228 7. GG Novo mesto 3.450 4,414.545 1,426.000 2,988.545 8. GG Brežice 1.800 1,690.564 826.000 864.564 9. GG Celje 2.100 1,531.000 1,231.000 300.000 10. GG Nazarje -pogodba 1 2.771 1,800.000 1,800.000 -pogodba 11 2.750 3,045.000 875.000 765.000 1,405.000 11. LESNA Slovenj Gradec 3.520 2,884.917 1,085.000 299.917 1,500.000 12. GG Maribor 2.750 3,800.000 1,669.000 421.000 1,710.000 13. ABC POMURKA, M. Sob. 2.900 510.000 373.000 137.000 14. ZPMK, Sežana (vlake) 5.516 778.000 778.000 Skupaj 46.418 34,437.346 18,000.000 10,697.346 5,540.000 - gozdne ceste 42.902 33,659.346 17,222.000 10,897.346 5,540.000 - gozdne vlake 5.516 778.000 778.000 Gradnja gozdnih cest Za gradnjo gozdnih cest je bilo v letu 1979 sklenjenih 15 pogodb s 14 gozdnogospo- darskimi organizacijami. Pogodbe so bile sklenjene za gradnjo 48,40 km gozdnih cest v skupni predračunski vrednosti 34,437.346 din, od česar odpade na združena sredstva skupnosti za gozdarstvo 16,000.000 din, na lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 10,897.346 din in druge vire 5,540.000 din. 348 Po letnem poročilu SlS za gozdarstvo SR Slovenije SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE Finančni načrt za leto 1980 l. Prihodki 1. Sredstva aktive 1. 1. 1980 - za obveznosti prejšnjih let - presežek prihodkov v letu 1979 denarna sredstva rezerv 2. Prispevek TOZD in TOK v gozdarstvu od družbenih gozdov od zasebnih gozdov 3. Prispevek TOZD v predelavi lesa (1 %) 4. Odstopljen! prispevek za javne ceste od goriva, ki je bilo porabljeno v gozdarstvu 5. Prenešena sredstva odprav. drž. kapitala a) po 32. čl. zak. o prenosu sred. in obvez. -obresti odplačilo kreditov b) po pogodbah JPB Beograd - obresti -odplačilo kreditov 6. Priliv anuitet od sredstev SlS za gradnjo gozdnih cest -obresti odplačilo kreditov 7. lnterkalarne obresti od kreditov SlS v koriščenju 8. Obresti od oročenih sredstev SlS ZHKS 9. Prispevek TOZD v predelavi lesa (1 ,5 %) 11. Odhodki 1. Prenos prisp. TOZD v predelavi lesa (1 ,5 %) na g. g. območja 2. Obveznosti iz preteklih let: - do dobaviteljev - do g. g. območij iz naslova 1,5% prisp. 3. Vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo: - obveznosti po pogodbah iz prejšnjih let -vlaganja v letu 1980 4. študije in raziskave 5. Soustanoviteljske obveznosti do strokovnih revij Gozdarski Vestnik in Les 6. Provizija SDK 7. PTT storitve 8. Storitve Ljubljanske banke: za opravljanje bančnih in knjigovodskih del - za opravljanje poslov za sred. odpravlj. drž. kapitala 9. Storitve Splošnega združenja gozdarstva 349 15,933.891 din 3,937.323 din 894.110 din 5,000.000 din 8,243.000 din 808.129 din 4,657.382 din 49.417 din 440.965 din 1,031.000 din 2,054.000 din SKUPAJ PRIHODKI 190.936 din 9,449.100 din 6,293.855 din 61,000.000 din 825.000 din 22.000 din 20,765.324 din 13,243.000 din 24,500.000 din 13,724.000 din 5,465.511 din 490.382 din 3,085.000 din 945.000 din 450.000 din 28,000.000 din 110,668.217 din 28,000.000 din 9,640.036 din 67,293.855 din 1,247.000 din 825.000 din 78.126 din 10.000 din 847.000 din 120.000 din 10. Povračila stroškov za poslovne prostore in najemnina za sejne dvorane 180.000 din 11. Obresti za kredit od odpr. drž. kapitala (LB) 5.000 din 12. Stroški za poslovanje organov in komisij skupnosti ter občasnih sodelavcev - nagrade voljenim funkcionarjem 184.000 din - OD občasnih sodelavcev 85.000 din - potni stroški 29.000 din - dnevnice in nočnine 60.000 din - povračilo zaslužka kmetom 10.000 din 368.000 din 13. Tuje administrativne storitve 50.000 din 14. Prevoz na delo in iz dela 7.200 din 15. Casopisi, revije, objave v Uradnem listu, statistične in druge publikacije 30.000 din 16. Stroški za publikacije skupnosti za goz- darstvo in za popularizacijo gozdarstva 350.000 din 17. Pisarniški materija! in droben inventar 40.000 din 18. Reprezentanca 10.000 din 19. Popravilo strojev 20.000 din 20. Amortizacija 33.000 din 21. Delovna skupnost 1,514.0000 din SKUPAJ ODHODKI 110,668.217 din Obrazložitev finančnega načrta SlS za gozdarstvo SR Slovenije za leto 1980 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije upravlja z družbenimi sredstvi, ki se oblikujejo iz naslednjih virov: 1. 20% dela dohodka, ki izvira zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev ter stanja gozdov v družbeni lastnini po temeljnih organizacijah združenega dela v gozdarstvu na podlagi 12. in 23. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 16/74); 2. 5% vsega prispevka za biološka vlaganja od gozdov, na katerih je lastninska pravica, po 13. in 23. členu zakona o gozdovih; 3. 1% prispevka od nabavne cene gozdnih sortimentov iz gozdov v SR Sloveniji, ki ga plačajo temeljne organizacije združenega dela v primarni mehanični in kemični predelavi lesa po 23. členu zakona o gozdovih; 4. 1,5% prispevek od nabavne cene gozdnih sortimentov iz gozdov v SR Sloveniji, ki ga plačajo temeljne organizacije zduženega dela v primarni mehanični in kemični pre- delavi lesa po samoupravnem sporazumu o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976 do 1980; 5. prispevek od goriva, ki ga gozdnogospodarske organizacije plačujejo za financi- ranje javnih cest in je bilo porabljeno z njihovimi vozili na gozdnih cestah ter od goriva, ki je bilo porabljeno v gozdovih s sredstvi druge mehanizacije. Ta prispevek odstopi Samoupravna interesna skupnost za ceste SR Slovenije po 23. in 24. členu zakona o gozdovih; 6. sredstva temeljnih organizacij združenega dela v panogi gozdarstvo, ki jim pripadajo po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospo- darstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS št 13/74). Predlog finančnega načrta za leto 1980 je sestavljen glede na naloge skupnosti za gozdarstvo, ki so opredeljene z zakonom o gozdovih in samoupravnem sporazumu o nje- nem konstituiranju, ter ocenjenih prihodkov in odhodkov v takem obsegu, kot jih je moč predvidevati po·posameznih virih in za namene porabe. 350 SKLEP skupščine SlS za gozdarstvo SR Slovenije o dodelitvi sredstev udeležencem natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1980 l. Od skupnih sredstev pri skupnosti za gozdarstvo, ki so po njenem finančnem načrtu za leto 1980 namenjena za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v znesku 61,000.000 din, se bo v letu 1980 porabilo za gozdnobiološka vlaganja 37,000.000 din in za gradnjo gozdnih cest 24,000.000 din. 11. Sredstva za gozdnobiološka vlaganja v znesku 37,000.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem natečaja, in sicer v skladu s pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev Zfl razširjeno gozdno reprodukcijo, in upoštevanju: a) da znaša strošek za delovni dan, računajoč pri tem 8-urni delovni dan, za dela pri gozdnobioloških vlaganjih do 1100 din; b) da se cene sadik in semen v letu 1980 obračunajo lahko do višine cen za sadike in seme po ceniku SEMESEDIKE Mengeš, vendar se pri tem cene za sadike ekstra kvalitete ne upoštevajo. 111. Sredstva za gradnjo gozdnih cest v znesku 24,000.000 din se dodeli: a) za gradnjo gozdne ceste, ki ima širši pomen glede socialnega in ekonomskega vidika za prebivalstvo v predelu, ki ga takšna cesta odpira, se v letu 1980 dodeli znesek 2,400.000 din Gozdnemu gospodarstvu Brežice; b) za pomoč pri sanaciji gozdne ceste »V Vobnico«, ki jo je na dolžini enega kilo- metra uničilo deževje v januarju 1979, se Gozdnemu gospodarstvu Kranj dodeli znesek 1,000.000 din; c) preostala sredstva v znesku 20,600.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem natečaja v skladu s pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo. IV. V skladu z določili 11. in 111. točke tega sklepa se posameznim udeležencem natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1980 dodelijo sredstva po namenu vlaganj do naslednjih zneskov: Gozdnogospodarska organizacija 1. GG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana 5. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GG Celje 1 O. GG Nazarje 11. LESNA Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. ABC POMURKA M. Sobota 14. Zavod za pogozd. Krasa 15. KK Radgona 16. SNEZNIK Kočevska Reka 17. Ljubljanske mlekarne 18. Agrokombinat Maribor 19. KK Sevnica 20. Agroemona Domžale Skupaj Sredstva za gozdnobiološka vlaganja 351 3,808.000 2,020.000 3,097.000 2,874.000 2,140.000 3,600.000 4,047.000 1,993.000 453.000 455.000 2,955.000 1,680.000 5,494.000 650.000 689.000 297.000 494.000 104.000 150.000 37,000.000 Sredstva za gradnjo gozdnih cest 1,916.000 989.000 1,298.000 2,802.000 1,339.000 1,854.000 2,039.000 1,071.000 1,483.000 1,092.000 1,298.000 1,936.000 515.000 968.000 20,600.000 V gornjih zneskih je vštete tudi: a) za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov pri - GG Brežice 1,153.000 din - Ljubljanske mlekarne 223.000 din Skupaj 1,376.000 din b) za osnovanje semenske plantaže pri Gozdnem gospodarstvu Maribor 350.000 din; c) za enostavno gozdnobiološko reprodukcijo na Krasu, za vzdrževanje nasadov, ki so bili osnovani pred letom 1976, znesek 2,370.000 din. v. Pogodbene pravice in obveznosti med posameznimi udeleženci natečaja in skupnostjo za gozdarstvo se v skladu s pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo uredijo s posebnimi pogodbami. VI. Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja izvršilni odbor skupščine skupnosti za gozdarstvo. Slovenska matica je izdala četrti zvezek Predsednik skupščine skupnosti za gozdarstvo Ivan Videnič ZBORNIKA ZA ZGODOVINO NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE (1979, 260 strani), v katerem je objavljena monografska razprava žAGARSTVO NA SLOVENSKEM, katero je napisal prof. ing. Franjo Sevnik. Razprava ima 95 strani in obsega zgodovinski in regionalni razvoj žagarstva od davnine prek fevdalizma do moderne dobe. Vsebina je zelo informativna ter dobra osnova za nadaljnje raziskave. Zbornik lahko nabavite v založbi Slovenske matice, Trg osvoboditve 7/J, Ljubljana, pismeno ali telefonično (061) 22-726. Izvod zbornika stane po članski ceni, ki Vam jo nudimo din 290.- 352 IZOBRAžEVALNA SKUPNOST ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJE Finančni načrt za leto 1980 l. Oblikovanje sredstev 1. Stalni viri sredstev po zakonu o izobraževalnih skup- nostih, zakonu o financiranju samoupravnih interes- nih skupnosti, na podlagi sklepa skupščine Izobraže- valne skupnosti Slovenije o stopnji prispevka za usmerjeno izobraževanje in bilance sredstev v usmer- jenem izobraževanju za leto 1980 ter na podlagi določil samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdar- skem usmerjenem izobraževanju v obdobju 1977 do 1981 1.1. Del prispevka za usmerjeno izobraževanje iz dohodka TOZD in TOK 1.2. Sredstva iz samoupravnega sporazuma o zdru- ževanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarslporrdodan5ke 1 1 \ li ( 12 ,h- 15 '8 i odklon se 16,3 Relativno frekvenČnil krivolja smrckovib sadik glede na težo 30 25 20 15 1 D "' ii-. " o "' o "' .~ o N ,_ o N ~ ,_ o :;?, "' o ';- N N N "' "' "' ,_ ' ' ' ' ' ' N ' ' ;; '"' "' ';:; "' ~ ' "' "' N ~ ,_ :;; c N ~ ,_ N N N 367 Grafikon štev. 1 Il' koren inskega vratu \debel stopnja) Grafikon štev. težinsld razred v g o "' "' ,_ "' "' ' ' '"' "' ~ ...... Višine smrekovih sadik in težinski deleži korenin (teža korenin za sadike iz različnih drevesnic in rrovenienc teža k. teža n. d. 50 • o. 9 ;o o .3 0.7 30 o .6. o .s 20 o .J 1 ~ o. 2 ~. 1 Pono v., ~ ' > Menqeš N N "' :::: ' ' > Muta Lovrenc N ~ ~ N N N ~ ' :::: ' ' 'Mahovnik o N ~ -o N .ll 1 Poprečja ~ ~ o N Grafikon štev. 3 teži nadzemnega dela sadike) o N "' " o . c > ~ c c o ] >N o o " "' c >N " ~ Prikaz korelacij med težo korenin in premerom koreninske9a vratu Grafi kon štev. Teža 120 105 90 75 60 / = - 25,27 + 5,57 x 30 15 3.6 7.2 9.0 10.8 12.6 16.2 ~ v mm 368 ki jo ponazarjajo naJniZJI 1n najvišji podatki pri meritvi. Te sadike so prikazane na grafičnem prikazu št. 1, kjer je zraven vrisana še sadika minimalnih mer po JUS. Iz prikaza vidimo, da pripada naša poprečna sadika z višino 40,8 cm in premerom koreninskega vratu 8,5 mm l. vrednostnemu razredu, da pa obstaja precejšnja razlika med najmanjšimi in največjimi sadikami. Frekvenčna porazdelitev sadik po višinah, višinskem prirastku, premeru ko- reninskega vratu, teži cele sadike, nadzemnega dela in teži korenin prikazuje tabela 11. Porazdelitev po razredih je najbolj simetrična za premere koreninskega vratu, manj za višine in višinski prirastek, najbolj asimetrična pa za teže sadik. Slednja je prikazana na grafikonu št. 2. Kazalca velikosti sadike, kot sta višina in premer koreninskega vratu, kažeta v medsebojni zvezi tudi na tršatost sadike. Skupno vrednost, ki jo dobimo iz višine in premera označujemo z Z ter jo računamo po formuli Z 0-H kjer je 0 = premer koreninskega vratu v mm, H = višina sadike v dm. Različni parametri za posamezne skupine sadik {drevesnice) so na diagramu štev. 3. Grafikon prikazuje poleg višin tudi koreninski delež v odnosu na nadzemni del sadike. Iz tega podatka razberemo, kakšen utežni del sadike je v zemlji. Ta del je do izkopa nepoznan, obenem pa je izredno pomemben podatek o kvaliteti sadike. Pri pogozdovanju zahtevnejšega zemljišča bo uspešna le sadika, ki ima močneje razvit koreninski sistem. Na omenjenem grafikonu izstopajo 4-letne sadike kolovške provenience, vzgojene v Ponovičah, ker so po višini naj- nižje, istočasno pa imajo največji delež korenin. Pogozdovanje s takimi sadikami bo uspešno tudi na siromašnejšem ali bolj suhem zemljišču, kjer potrebuje rastlina večji sistem za preskrbo z vodo in minerali, da premaga presaditveni šok. Utežni delež korenin je važen podatek, pa je njegovo ugotavljanje dokaj zamudno in drago. Korenine moramo temeljito sprati, odrezati in stehtati. Torej sadike uničimo. Zato se običajno zadovoljimo s premerom, ki je s koreninskim delom sadike v korelacijski odvisnosti. V našem primeru obstoja v srednjem delu populacije linearna korelacijska zveza po formuli: y - 25,27 + 5,57 X, kjer je y = teža korenin in x = premer koreninskega vratu. Prikaz te korelacije za posamezne vrednosti, grafična izravnava in linearna odvisnost je podana na grafikonu številka 4. 5. Ugotovitve in diskusija Ponekod uveljavljeno prepričanje, da je majhna sadika slaba, velika pa dobra, ne drži. če je sadika visoka, namreč še ne pomeni, da je to že kvalitetna sadika. Na višino vpliva predvsem gostota vzgoje in kvaliteta tal v drevesnici (uporaba umetnih gnojil). če bomo vzgajali "zdivjane" in »nagnane« sadike, lahko pri pogozdovanju pričakujemo močnejši izpad in slabšo rast v prvih letih po sadnji. Predvsem za zahtevnejša zemljišča naj ima sadika močan simetrično razvit koreninski sistem. Premer koreninskega vratu še kar zadovoljivo nakazuje stanje podzemnega dela sadike. Naša poprečna sadika je dovolj velika in tršata, pred- vsem po naših dosedanjih merilih. Nekateri gozdarski strokovnjaki menijo, da je jugoslovanski standard za sadike gozdnega drevja preblag in preveč ohlapen. V zadnjem času se zaradi 369 redke sadnje s 4000 in celo 2500 sadikami po hektarju načeloma zahtevajo močne, zdrave in vitalne sadike. Uporabljamo tudi izbrano seme iz potrjenih in preverjenih semenskih sestojev, ki omogoča vzgojo boljših sadik. Tem težnjam pa naj bi se prilagodil tudi standard za sadike gozdnega drevja in zahteval druge vsebinske kriterije za najvišjo kakovostno vrsto sadik. Za ilustracijo navajam nekaj mer štiriletnih smrekovih sadik iz obravnavanih vzorcev: h Opomba cm 45 7,8 7 sadike iz sistematič- 47 5,3 6 nega vzorca 41 6,2 7 25 5,0 ? minimalna mera za l. kakovostno vrsto po JUS 39.1 8,3 19,7 poprečje za 4-letne smreke iz sistematičnih vzorcev Naš primer osvetljuje ohlapnost veljavnih standardov. Naštete sadike spadajo po standardu namreč v l. kakovostno vrsto, dočim pokaže primerjava s poprečno sadiko, da zaradi slabo razvitega koreninskega dela ne sodijo v razred boljših sadik. Pri analizi sadik smo večkrat naleteli na sadike, ki imajo asimetrična razvite korenine, kar je posledica slabega strojnega presajanja semenk v drevesnici. Take sadike neenakomerno zaraščajo gozdna tla ter je drevje kasneje bolj podvrženo Tabela 2: Relativne frekvence za višine, višinski prirsstek, debeline koreninskega vratu in teže sadik izračunane po stopnjah Višina Prirastek višine Premer kor. vratu Teža stopnja rel. frekv. stopnja rel. frekv. stopnja rel. frekv. cm cm mm 1-10 0-5 2,4 0,0- 2,5 o- 25 9.6 25.6 71.4 11-20 0,2 6-10 26,0 2,6- 5,0 3.6 26- 25 31.2 39.4 21.8 21-30 16,8 11-15 3i,6 5,1 7,6 34.6 51- 75 24.6 17.4 4.4 31-40 35,6 16-20 21,2 7,6-10,0 38.8 76-100 13.8 8.8 2.0 41-50 28,2 21-25 10,6 10,1-12,5 18.4 101-125 7.8 4.6 0.2 51-60 15,0 26-30 4,8 12,6-1 3.6 126-150 5.0 2.8 0.2 61-70 2,8 31-35 2,4 15.1 1.0 151-175 3.0 0.8 71-80 1,0 36-40 0,6 176-200 2.6 0.2 81-90 0,4 41-45 0,4 201-225 0.4 0.2 226-250 1.2 0.2 251-275 0.4 276-300 301-325 0.2 326-350 351-375 0.2 Skupaj 100:0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 370 izruvanju zaradi snega in vetra. Posamezne sadike so bile pri pikiranju tudi pregloboko sajene, kar se odraža na obliki koreninskega pleteža. Prevelike razlike med sadikami iste serije glede višine, debeline in teže niso zaželene tudi zaradi tehnike pogozdovanja. Navadno kopljejo delavci jame za sadnjo (vse enako velike) naprej, za njimi pa drugi delavci ali delavke sadijo smreke. Velika razlika v okviru ene serije tudi vzbuja pomislek o pravilnosti, čistosti izvora semena. Nehomogenost sadik podaja standardni odklon in rela- tivni standardni odklon. Najnižji relativni standardni odklon je bil ugotovljen pri izmerjenih višinah in premerih sadik, višji pa pri višinskem prirastku zadnje vege- tacije v drevesnici. Ali se neenotnost sadik v zadnjem letu rasti povecuje? $e večji relativni standardni odklon smo zabeležili, pri teži sadik, kar je tudi razumljivo, saj ta v sebi združuje različnost višin in premerov. Največje razlike pa se javljajo pri težah korenin. Med vsemi merjenimi koreninskimi deli sadik tehta najlažji 2 g, in najtežji 135 g (glej tabelo). Opisana analiza smrekovih sadik nikakor ne predstavlja laboratorijske študije, opravljene na najsodobnejših instrumentih, temveč le preprosto izmero nekaj sto sadik v sami drevesnici. Med samim delom, ki je potekalo v smeri: meritev --7 računalniška obdelava --7 prikazovanje numeričnih kazalcev, so se pojavila tudi vprašanja, ki so v članku navedena. Dobljena računalniška vrednost parametrov sadike, s katero sedaj pogozdujemo, pa daje osnovo za primerjavo s sadikami drugih evropskih proizvajalcev ter za primerjavo s tisto sadiko, katero bomo uporabljali pri nas čez nekaj let. Literatura 1. Božič, J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj. 1976-1980, G. V. 1979/4. 2. Egersdorfer H.: Prilog razgovorima o orientaciji u proizvodnji sadnog materiala, Sumarstvo i prerada drve:a, 1979/7-9 3. Eleršek, L.: Nekaj podatkov o priceiovanju in uporabi gozdnih sadik na Slovenskem pred vojno in po njej. G. V. 1978/2. 4. Eleršek, L.: Jugoslcvanski standard za sadike gozdnega drevja, G. V. 1979/3. 5. Dagebnach, H.: Erste Ergebnisse eines Douglasien-Sortirversuchs, Mitteilung des Vereins tur forstliche Standortskunde und Forstpflanzenzuchtung, 1978, No. 26. 6. Horvat-Marolt, S.: Kakovost smrekovega mladja v subalpskem smrekovem gozdu Julijskih Alp, disertacija, Ljubljana 1978. 7. Kriissman, G.: Die Baumschule, Berlin in Hamburg 1978. 8. Schmidt-Vogt, H., G. Giirtil, P.: Eigenschaften von Forstpflanzen und Kulturerfolg, Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 1977/8-9. 9. Schmidt-Vogt, H.: Wachstum und Qualitat von Forstpflanzen, Munche~. 1936. 10. Statistični letopis SR Slovenije, Ljubljana, več letnikov. E!N BEITRAG ZUR QUALIT~TSFRAGE DER FORSTPFLANZEN Zusammenfassung Die Untersuchung erfasste 500 vier- und funfjahrige Fichtenpflanzen verschiedener Provenienz und aus verschiedenen Forstgarten in Slovenien. Man analysierte ihre morpho- logischen Qualitatsmerkmale (Pflanzenhohe, Wurzelhals-Durchmesser, Wurzei-Gewicht usw). Damit soli ein Vergleich zu Forstpflanzen anderer mitteleuropaischen Baumschulen und ein Ausblick aut d:e anzustrebende Qualitat der Forstpflanzen gewonnen werden. Es wird festgestelit, dass die untersuchten Pflanzen im Durchschnitt nach den gultigen Qualitii.ts- r.ormen nach JUS (Ur. list SFRJ, 1967, no. 5) eine sehr gute Qualitat autweisen. Gleichzeitig muss man feststellen, dass diese Qualitiitsnormen den Bedu.rfnissen der Forstpraxis nicht entsprechen und Anwendung auch von schlechten Pflanzen zulassen. Wurzelgewicht wird von diesen Normen nicht berucksichtigt. Unbefriedigend ist es auch, d<:.ss die untersuchten Qualitatsmerkmale von allem Wurzel- und Pflanzengewichte. 371 UDK 634.0.686.3 PRISPEVEK K OPREDELJEVANJU OPTIMALNE GOSTOTE OMREžJA GOZDNIH CEST Dr. Edvard Rebu 1 a (Postojna)* Rebu 1 a, E.: Prispevek k opredeljevanju optimalne gostote omrežja gozdnih cest. Gozdarski vestnik 38, 1980, 9, str. 372-J97. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V študiji so obdelani dejavniki, ki vplivajo na optimalno gostoto omrežja gozdnih cest. Izračunane so optimalne gostote pri različnih stroških gradnje in vzdrževanja cest, različnih pogojrh spravila in ko· ličinah letno spravljenih sortimentov ter različnih spravilnih koeficientlh. V naših prilikah so optimalne gostote v okvirih od 8 do 60 m'lha cest. Studija kaže, da ni korektno računanje optimalnih gostot omrežja cest za velike in heterogena površine. Obrazci, ki jih uporabljamo so primerni le za velike površine. Za naše prilike, ko je osnovno omrežje cest že zgrajeno pa ti obrazci niso popolnoma ustrezni. Na optimalno gostoto najbolj vpliva količina spravljenih sortimentov. Zaradi medsebojnih Interakcij med raznimi dejavniki so vplivi stroškov gradnje cest in stroškov spravila na cptimalno gostoto manj izraziti. Rebu 1 a, E.: On the establishment ol the optima! density of the forest road network. Gozdarski vestnik. 38, 1980, 9, pag. 372-397. ln Slovene with summary in German. The study deels with factors influencing the optima! density of the network of forest roads. It presents the optima! densities calculated for different construclion and maintenance costs, for dilferent skldding con· ditions and quantities of yearly harvested sortiments and for different skidding coefficients. ln the circumstantes valuable for Slovenia the optima! densities vary between 8 and 60 m of roads per ha. The study shows that the calculation of optima! road networks for big and heterogen(lOUs surfaces is not justified. The known formulas in use are suitable only for big areas. These formulas do not correspond to the situation in Slovenia where the basic torest road network already exists. The optima! density is most strongly intluenced by the quantity ol harvested sortiments. Because ol the mutual interactions between the dillerent factors the influence ol costs tor construction and skidding is Jess evident. Jeseni 1966. leta je bilo na Bledu posvetovanje slovenskih graditeljev gozdnih cest. Eden izmed zaključkov tega posvetovanja obravnava tudi optimalno gostoto ,gozdnih cest, in sicer takole (J. J. 10): »Optimalna gostota gozdnih cest v Sloveniji še ni ugotovljena, ker je odvisna od številnih faktorjev, ki se spreminjajo in vplivajo nanjo. Temu vprašanju naj se v bližnji prihodnosti posveti več pozornosti.« ln naprej: »Pri programiranju in projektiranju gozdnih prometnic je neogibno upoštevati razvoj mehanizacije pri spravilu lesa.« Danes, skoraj 15 let pozneje, veljajo navedene ugotovitve še vedno v pre- cejšnji meri. Se zdaj govorimo o optimalni gostoti, o opredeljenih številkah, ki so povzete po stanju in izračunih v tujini, o težavah pri konkretnih izračunih in o njihovi umestnosti ali neumestnosti, o faktorjih (elementih), ki bi jih morali upoštevati pri teh izračunih in ki vplivajo na gostoto omrežja cest in podobno. Pogrešamo pa konkretne in argumentirana podatke o optimalnih gostotah gozdnih cest v naših razmerah in pogojih gospodarjenja z gozdom. * Dr. E. R., aipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU 372 V pretečenem obdobju zadnjega desetletja se je razčistilo veliko neznank in opredelilo mnogo faktorjev, ki odločilno vplivajo na gostoto cestnega omrežja. Tako je razčiščen pomen gozda za varovalne in socialne funkcije, čeprav še ni izdelane metodike za njegovo ovrednotenje. Razčiščene so dileme okoli spravila. Poznane so perspektive. O spravilu imamo danes tudi že toliko podatkov (Ajdič 2, Krivec 15, GGP 29), da lahko določimo elemente, ki vplivajo na gostoto cest. Znana je tudi vloga ceste kot prometnice in kot tujka v gozdu in pokrajini. Osvojena je tudi sodobna tehnologija gradnje in vzdrževanja cest ter določena njena cena. Znani so odnosi med raznimi prometnicami in pogoji, ki odločajo o njihovi funkcionalnosti in produktivnosti (Dobre 4, Klemenčič 13, Rebula 20). Vse te raziskave in praksa sama nam dajejo osnovo, na kateri lahko so- razmerno zanesljivo in dovolj natančno sklepamo o potrebi in za današnje prilike optimalni gostoti gozdnih cest. To bomo poskušali prikazati v nadaljevanju tega prispevka. V nekaj mesecih bomo sestavili območne gozdnogospodarske načrte in srednjeročne načrte gospodarjenja za razdobje 1"381-85. Sestavljanje teh načrtov in sprejemanje odločitev o investicijah za naslednje razdobje bo težko in od- govorno delo. Zagotavljalo bo uspeh le tedaj, če bo slonelo na kakovostnih informacijah. Ena takih zelo potrebnih informacij je tudi podatek o potrebnem obsegu izgradnje gozdnih cest. Nujnost podatkov o optimalni gostoti omrežja cest Dosežena poprečna gostota omrežja gozdnih cest je po splošnem pre-. pričanju še daleč od optimalne. Pri sedanji hitrosti gradnje ni bojazni, da bi v doglednem času prekoračili poprečno optimalno gostoto cest v območju. Kljub temu odpiramo posamezne predele že z razmeroma gostim cestnim omrež- jem, čeravno nimamo vedno objektivnih argumentov o njegovi opravičenosti, niti ne prave slike, kaj je za naše prilike nasploh in za določen primer še posebej najboljše - optimalno. Lahko se zgodi, da brez potrebe odpiramo gozd s pre- redkim ali pregostim omrežjem cest, da zgradimo v določenem primeru premalo ali preveč cest. Oboje povzroča dolgoročno znižanje dohodka, po domače škodo. V primeru, ko smo zgradili preveč cest, pa smo še brez potrebe porabili velika sredstva za investicije, ki jih že itak manjka vedno in povsod. če predvidimo, da je poprečna optimalna gostota cest 25 m/ha (to je le primer, brez najmanjše ambicije, da je to res), moramo pri Gozdnem gospodarstvu Postojna zgraditi še 9 m/ha cest ali na celem območju še 611 km cest. Pri sedanjih ocenah (leta 1979, GGP), zaokroženo 1,000.000 din poprečno za 1 km ceste, je to investicija 9.000 din/ha oziroma 611,000.000 din v območju. To je skoraj znesek dvajsetletne vrednosti vseh sredstev za enostavno reprodukcijo (brez biološke amortizacije) pri delovni organizaciji. V okviru Slovenije so te številke še okoli 13.300 km cest odnosno 13,3 milijard dinarjev ali 13.000 din/ha. Pri tempu gradnje iz leta 1978 bi dosegli tako optimalno stanje v 46 letih. Vsak meter pregosto zgrajenega omrežja cest predstavlja nepotrebno in- vesticijo 1000 din/ha ali za vse območje okoli 68 mio. din, kar je približna vrednost enoletnih investicijskih sredstev za celo gozdno gospodarstvo. Poleg tega pa je to trajna izguba dohodka (večje stroške) pri sečnji 5m3/ha za okoli 2,0% vseh letnih stroškov gradnje in vzdrževanja cest ter spravila lesa. Pri nižjih sečnjah je ta izguba še večja. Za Gozdno gospodarstvo Postojna bi to 373 zneslo za vsak meter pregostega ali preredkega omrežja cest okoli 20 din/ha ali za celo gozdno gospodarstvo okoli 13 mio. din :letno. Menim, da pri takih številkah ni potrebno nadaljnje utemeljevanje potrebnosti poznavanja optimalne gostote cestnega omrežja. čemu služi gozdna cesta Gozdne ceste gradimo zato, da bi čim lažje: 1. pripeljali v gozd vse, kar tam rabimo za gospodarjenje in delo v njem; 2. odpeljali vse pridelke gozdnega gospodarstva; 3. omogočili vstop in dostop vsem uporabnikom, obiskovalcem in drugim koristnikom gozda. Ob teh osnovnih funkcijah služijo gozdne ceste v posameznih primerih in prilikah 'lahko še drugim potrebam, kot so npr. povezava naselij in posameznih kmetij, potrebam kmetijstva, turizma, narodne obrambe in še drugim namenom, ki so lahko stalni ali občasni. Gozdne ceste morajo biti take in tako speljane, da ob upoštevanju stroškov gradnje in vzdrževanja najbolje izpolnjujejo vse funkcije, za katere so zgrajene. čim več koristi pričakujemo od cest, toliko gostejše in boljše so lahko. Običajno govorimo le o prvi zahtevi ln pravimo, da naj bo zgrajenih toliko cest (taka gostota omrežja cest), da so stroški izgradnje in vzdrževanja cest v nekem. časovnem razdobju enaki koristim, ki jih daje gozdna cesta. Tako stanje smatramo kot optimalno. Iz tega sam po sebi izhaja preprost sklep, da čim več zahtev zadovoljuje cesta, toliko več je od nje koristi in toliko gostejše je lahko omrežje cest. Pri tem nehote ali hote predvidimo enako kakovost in s tem tudi enake stroške gradnje in vzdrževanja cest, tako za ceste, ki služijo le prevozu gozdnih pridelkov, kar so običajno le gozdni sortimenti, kot onih, ki so namenjene in grajene tudi za vse drugo. Ob takem razmišljanju naletimo na najmanj dve vprašanji, na kateri bi bilo dobro odgovoriti: 1. Kako je s kvaliteto in s tem tudi s ceno gradnje in vzdrževanja gozdne in večnamenske ceste? 2. Ali je optimalna gostota gozdnih cest, ki ustreza spravilu lesa in drugim potrebam gozdarstva, zadostna tudi za druge potrebe koristnikov gozda? Preden poskusimo poiskati odgovor na zastavljeni vprašanji, ugotovimo še naslednje: pri Gozdnem gospodarstvu Postojna imamo danes v poprečju (zaokroženo) 16m/ha cest. To pomeni, da je teoretična razdalja med cestami 625 m in dejanska največja razdalja od ceste v poprečju okoli 500 m. Ustrezne številke za Slovenijo so po podatkih (Dobre 4) koncem leta 1978 11,8 m cest na ha, čemur ustreza poprečna teoretična razdalja med cestami okoli 850 m in poprečna največja razdalja od ceste okoli 650 m. Pri taki gostoti cestnega omrežja lahko upravičeno domnevamo, da to omrežje cest v glavnem izpolnjuje funkcije, kot so povezava naselij, potrebe SLO in podobno. Gostitev omrežja je tako potrebna samo zaradi koristnikov gozda ali pa mogoče celo še ožje, samo za cenejše gospodarjenje z gozdovi. Prav gotovo bo potrebno zgraditi še kako cesto, ki bo omogočila dostop tudi do posamezne kmetije, planine, pašnika, turistične točke itd., vendar kljub temu prejšnja trditev drži. Posebno pa drži v območjih z velikimi površinami strnjenih gozdov, brez naselij in drugih objektov, kot so pri nas javorniški in snežniški gozdovi in drugi strnjeni gozdovi v Sloveniji. Spreminja se gledanje na naravo, na gozd in s tem tudi na gozdno cesto. še včeraj smo vsi poveličevali vsako novo gozdno cesto, ki je »omogočila izko- 374 V dolini Hrastnice P"Oti vrhu Ožbolta (860 m) v občini škofja Loka so na silikatnih rastiščih ohranjeni obsežni zdravi sestoji domačega kostanja. Večina starejših dreves je bila posekana že pred več desetletji. Danes prevladuje panjevski gozd. Na fotografiji je primer. ko iz takšnega panja, ki ima premer 120 cm. raste 10 močnih drogov. Foto M. Aljančič. nscanje gozdnega bogastva in omogočila hiter dostop v neprehodne in divje predele naše lepe domovine«, kot smo pogosto lahko brali in slišali v sredstvih javnega obveščanja. Danes je drugače in še bolj bo jutri. čedalje močnejše in pogostnejše so zahteve po zaščiti in prepovedi gradnje cest v posameznih predelih gozda. Take zahteve prihajajo iz različnih strani: od ornitologov, naravovarstvenikov do lovcev, čedalje pogostejši so očitki javnosti, ki postaja kritičnejša in ji ni vseeno, kako gozdarji ravnamo z gozdom. čedalje več je ljudi, ki sicer rabijo cesto, da se pripeljejo v gozd, toda nato želijo uživati gozd in hoditi po gozdu. Poskusimo sedaj odgovoriti na zastavljeni vprašanji. Najprej na drugo. Na osnovi podatkov iz tuje literature (Habsburg-Lothringen 6, Piest 19, Sankt- johanser 22) izhaja, da je za potrebe spravila optimalna gostota omrežja cest v širokih razponih nekako 17-30 m/ha. Za potrebe gospodarjenja z gozdovi je lahko še nekoliko gostejša. Predvidimo, da je (ali pa bo) tako tudi pri nas. Taki gostoti (vzemimo 22 m/ha) ustreza teoretično poprečna razdalja med cestami, okrog 450 m, in največja (pravokotna) poprečna razdalja od ceste okoli 360m. Menim, da taka gostota cest zadovoljuje tudi vse druge potrebe (rekreacija, turizem) in da se z njo lahko zagotovi dostop do posameznih kmetij, planin, pašnikov itd., skratka zadosti tudi potrebam vsem drugim koristnikom gozdnih cest. Prevoz lesa, pa tudi drugih gozdnih pridelkov, lahko opravljamo po klasičnih gozdnih cestah enopasovnicah s širino okoli 3m in z znatnimi vzponi in protivzponi in takšno kakovostjo ceste (trase) in vozišča, ki omogoča periodični promet kamionov s poprečnimi hitrostmi 25-30 km/h. Po takih cestah lahko opravimo največkrat tudi vse druge prevoze za potrebe gozdarstva in promet je še dovolj varen. Stanje se bistveno spremeni, če se v ta »gozdarski« promet vmešajo drugi koristniki, ki ne poznajo in ne upoštevajo ritma in frekvence našega prometa. Predstavljajo nekako motnjo. Ta je tem večja, čim številnejši so. Podatkov o sestavi (strukturi) in količini prometa na naših gozdnih cestah nimamo. Nekaj lahko povzamemo iz tujih virov Habsburg-Lothringen (6) poroča o takšni strukturi. Delež v Delež Vrsta prevoza številu vozil v teži 0/o % prevoz lesa 23 76 prevoz raznega materiala 5 15 osebni prevoz 72 9 Podobno poroča tudi Leibundgut (16) iz revirja Albisriedeberg pri Zurichu. Tu sekajo 10m3/ha in imajo 68 m/ha cest. Frekvenca obiskovalcev je do 620 pešcev na uro. Povprečne frekvence so: Vrsta poti gozdna cesta sprehajalna pot vlaka Praznični dnevi DeJavniki 1----;---- absol.l relativ. absol.l relativ. 0/o 0/o 0/o 0/o 255 155 20 376 59 36 5 47 28 6 58 35 7 Nekateri tudi takole pojmujejo kulturno krajino. Sreča, da jih je vedno manj! Foto L. Eleršek. Pri presoji teh številk je upoštevati, da obišče revir letno okoli 750.000 ljudi, to je skoraj toliko kot Postojnsko jamo. Gozd je priljubljeno sprehajališče prebi- valcev Zuricha. Iz obeh podatkov vidimo, da je delež >>negozdarskega« prevoza zelo velik. Ta je gotovo tudi zelo različen na posameznih cestah, odvisno od tega, koliko so zanimive za obiskovalce gozdov in koliko rabijo le kot spojne prometnice za dostop do zanimivih in obiskovanih točk. Delež tega prometa je dosedaj na- raščal in bo verjetno tudi vnaprej. Takemu prometu pa gozdna cesta ne ustreza. Zato jo je treba izboljšati. Potrebne so najprej oznake, nato razširitve, izogibališča in končno utrjeno asfaltirano vozišče, odvisno pač od gostote prometa. To izboljšanje kakovosti ceste je v začetku potrebno zaradi varnosti prometa, pozneje pa tudi že zaradi propustnosti (kapacitete) ceste in stroškov vzdrževanja. Cesta postaja tako vse dražja. Mnogi zagovorniki gradnje gozdnih cest radi utemeljujejo gostejše omrežje gozdnih cest s koristmi, ki jih nudi cesta ••negozdarskemu« prometu. Kot vidimo, temu ni tako. Zato menim, da gradnja gostejšega omrežja gozdnih cest, kot ga potrebujemo gozdarji za naše potrebe, ni niti potrebna niti upravičena. Vrednosti in koristi, ki jih dajejo gozdne ceste od negozdarskega prometa, se prelivajo v kakovost in ne v gostoto cest. Vprašanje, kdo ima od tega korist in kdo bi moral prispevati delež stroškov za gradnje boljših cest, presega okvir te razprave. Modeli za računanje optimalne gostote Razni avtorji (Klemenčič 14, Vadnal 26, 27, Vrtačnik 28, Kaltnekar 11, Jeličič 9, Nikolič 18, Arnautovič 3, Habsburg-Lothringen 6, Ringhandt 21 idr.) navajajo množico obrazcev za računanje optimalne razdalje, števila prometnic, njihove 377 medsebojne razdalje itd. Ti obrazci veljajo na sploh (povsod) ali za posamezne opredeljene primere. Vsi izhajajo iz načela, da morajo biti skupni stroški transporta minimalni. Po poenostavitvi obrazcev dobijo običajno preprost matematičen obrazec, v katerega moramo vstaviti nekaj mer, in že dobimo optimalno gostoto cest. Zelo preprosto in kar se da natančno! Zal temu ni tako. Vsak obrazec izhaja iz določenih postavk, iz določenega modela in velja le, če so izpolnjene vse postavke. Te običajno predvidijo, na kratko rečeno, svet enakih karakteristik (enake kakovosti) na velikih površinah. Predvidevajo, da so na vsej površini, za katero računajo, enaki vsi činitelji. ki vplivajo na gradnjo in vzdrževanje cest, na spravilo in na druge elemente, ki jih vključujejo v obrazce. Temu dejansko ni tako. Gre v najboljšem primeru le za to, da obravnavano površino ocenimo čim točneje poprečne vrednosti. To najlažje naredimo, če ocenjujemo za manjše homogene površine, najbolje kar za vsak primer (cesto) posebej. Vsi računi morajo veljati za neko določeno razdobje, običajno je to leto, in na to enoto preračunamo vse vrednosti. Ker traja cesta dolgo vrsto let, če jo prav vzdržujemo kar neomejeno, je zelo težko, če že ne nemogoče, ugotoviti potrebne vrednosti (elemente za račun) absolutno točno. Zato so te vrednosti bolj stvar pametne presoje in dogovora. To velja za amortizacijsko dobo, višino obrestne mere in za vprašanje, ali sploh upoštevati obresti. Vse to vpliva na vrednost izračuna in s tem na izračunana optimalno gostoto cest. V naših izračunih bomo računali brez obresti in z amortizacijsko dobo 30 let. Modeli veljajo za pravilne geometrijske like in vzporedno za ceste. Da bi izboljšali uporabnost modelov in izračunane vrednosti čimbolj približali dejan- skemu stanju, so v obrazcih razni faktorji in kvocienti, ki usklajujejo izračunane vrednosti modela z dejanskimi. Ta razmerja so raziskana (Dobre 4). Njihovo poznavanje in uporaba znatno izboljša uporabnost izračunov. Kljub temu jih načrtovalec, traser, pri iskanju najustreznejše trase lahko upošteva le delno. Projektant ceste mora upoštevati druge pogoje, ki so »močnejši« od izračunane optimalne gostote. To so konkretne prilike zemljišča, relief, kakovost zemljišča in kamenine, sedla, obstoječe vlake, poti itd., ki mu narekujejo položaj nove ceste. Vidimo, da je optimalna gostota gozdnih cest pomembna količina, katere vrednost je dobro poznati. Točnost njenega izračuna ni popolna, vendar še zadovoljiva, če upoštevamo, da jo pri praktičnem delu tudi ni možno dosledno upoštevati. Tako ostaja optimalna gostota gozdnih cest eden od ciljev gospo- darjenja, eden od elementov, ki omogoča presojo in sprejemanje odločitev pri gospodarjenju v letnih in tudi drugih pianih. Hkrati pa je neobhodno potreben kazalec pri konkretnem delu projektiranja gozdnih cest in pri njihovi gradnji. Kolikšna je optimalna gostota omrežja gozdnih cest V nadaljevanju bomo izračunali optimalne gostote omrežja gozdnih cest za nekaj primerov. Da bo bralec lahko sodil o vrednosti, objektivnosti in realnosti izračunanih vrednosti, bomo najprej navedli izhodišča računanja. Osnove in izhodišča za izračune optimalne gostote omrežja cest Pri računanju bomo uporabili podatke Gozdnega gospodarstva Postojna za leto 1979. Učinki in· cene dela strojev pri spravilu lesa so prikazani v naslednji tabeli: 378 Tabela 1: časovni normativi in cene dela strojev na spravilu Normativi časa Cene dela strojev Vrsta stroja minut za tono na razdaljo dinarjev za tono na razdalji 1OOm za spravilo 1 m za spravilo IMT 558 TIMBERJACK navzgor 3.379 1.031 1 ravno 2.454 0.873 1 navzdol 2.109 0.645 navzgor 0.2717 0.1736 1 ravno 0.1973 0.1470 1 navzdol 0.1696 0.1086 Normativi časa so povzeti po veljavnih normativih. Primerjava kaže, da so podobni tudi normativi drugih avtorjev (Ajdič 2, Krivec 15). Cene dela so iz- računane iz obračunskih kalkulacij, kjer znaša prodajna cena (z vsemi po- srednimi stroški) delovne ure za traktor: IMT 558 z lglands vitlom 482 din/Nh TIMBERJACK z dvobobenskim vitlom 1.010 din/Nh (za norma uro) Normativi in cene v tabeli 1 so dani kot poprečje za kategorijo. Cene gradnje cest so vzete iz podatkov TOZD Gozdne gradnje (zbral ing. Martinčič) in zajemajo tudi vse stroške projektiranja in pridobivanja potrebne dokumentacije. Cene so zaokrožene in preračunane kot poprečje za tipične kategorije. V tabeli 2 so navedene cene gradnje in amortizacije za 1 m cest. Amortizacijska doba je 30 let. Apnenec 1: Apnenec 11: Dolomit 1: Dolomit 11: Fliš: Tabela 2: Cena gradnje in letna amortizacija cest Kategorija Valovit kraški svet Izrazito strma in dolga skalovita pobočja na apnencu Grebeni in konveksna položna pobočja na dolomitu Strma pobočja in konkave na dolomitu Poprečje Cena gradnje din/km 900.000 1,100.000 800.000 1,600.000 1.800.000 1,000.000 Letna amortizacija din/m 30,00 36,67 26,67 53,33 60,00 33,33 Stroški vzdrževanja cest so vzeti kot poprečje za vse ceste pri Gozdnem gospodarstvu Postojna v letu 1979. Ti stroški so z upoštevanjem vseh posrednih stroškov 11.822 din/km. V tej oceni znašajo stroški za nabavo in prevoz gramoza 35%. Spravilni koeficient (ps po Klemenčiču 14) zajema razmerje med dejansko in teoretično najkrajša možno spravilno razdaljo (: ). Ugotavljali smo ga za vsak revir posebej, in sicer s primerjavo dejanskih poprečnih spravilnih razdalj 379 . d 1 • • • 'h . e 10.000 b. . d 1n raz aj, 1zracunan1 IZ gostote cest (s - = G ). Ti se gi ljejo me 4 4. 2,5 in 3,5 in nekoliko višje, kot jih ugotavlja Dobre (4). Cenimo, da je poprečen koeficient za celo Gozdno gospodarstvo Postojna 3,1, oziroma preračunan na razmerje po Klemenčiču (14) 0,25X3,1 =0,77. Vzrok za tako visok koeficient je verjetno v velikem deležu širokih vojaških cest, z visokimi stičnicami, ki niso prilagojene potrebam spravila lesa s traktorji. Pri računanju optimalne gostote cest bomo upoštevali poleg spravila lesa še dvoje »koristi«, ki jih imamo od ceste: 1. Cesta, tako kot pri spravilu, skrajšuje tudi potrebno dolžino hoje do delo- višča v gozdu. To velja za vse vrste delavcev (sekače, gojitelje, vlakarje, strokovno tehnično osebje in tudi kmete), ki opravljajo v gozdu kakršnokoli delo. Prav tako velja to za prenos materiala (gnojilo, sadike, zaščitna sredstva, orodje). Raču­ namo, da prehodi delavec v poprečju omenjeno razdaljo 4,2-krat v delovnem dnevu. Računajoč število delavcev (430), obravnavano površino (68.000 ha), hitrost hoje 4 km/h in >>Ceno hoje« 250 din/h znese to 0,37 din za 1 m poti na 1 ha gozda letno. Ti stroški so odvisni od količine dela na 1 ha in tako v sorazmerju z rastnostjo (plodnostjo) rastišča, ali poenostavljeno, s količino spravila. Upoštevaje 5m3/ha spravila letno in poprečne pogoje spravila (kategorija ravno) znese strošek »hoje«: pri spravilu z IMT 38,0% - pri spravi lu s Timberjackom pa 51,7% stroškov spravila. V naših računih bomo upoštevali 40 %. 2. Razni avtorji (Dolinšek 5, Vrtačnik 28 in drugi) ugotavljajo, da ima gozdarstvo od ceste še druge koristi. Na primer: - manjše škode pri spravi lu na sestoju in sortimentih, možnost intenzivnejšega izvajanja gojitvenih ukrepov in s tem izboljševanje kvalitete sestojev in vrednejšega prirastka, - lažja dostopnost, boljša preglednost in s tem lažje ukrepanje pri prepre- čevanju škod v sestojih (ujme, požari, kalamitete), - lažje izkoriščanje manjvrednih sortimentov (droben les, slučajni pripadki). Ovrednotenje teh koristi (ocena) nam daje vrednost okoli 18% čistega donosa ali okoli 15-20 din/m3• Računajoč s tem, da rastejo te koristi sorazmerno s približevanjem optima:lni gostoti omrežja gozdnih cest in da bo za to potrebno zgraditi še 7 m cest na hektar, dobimo, da nam te koristi nosijo 2-2,8 din od vsakega metra ceste za 1 m3 na leto. V naših računih bomo upoštevali 2,4 din/m za 1 m3 in leto. V obrazcu je še količina spravljenega lesa. Popolnoma ustrezna je le poprečna letna količina lesa, ki jo bomo spravljali v amortizacijski dobi. Ta bi ustrezala poprečnemu letnemu etatu za 30-letno razdobje. Tega podatka v naših načrtih ni. Ceste gradimo za dolgo dobo. Ostanejo še po izteku amortizacijske dobe, dokler jih vzdržujemo. Zato ·lahko v obrazcu uporabljamo poleg podatkov o etatu še podatke o prirastku (rastnosti) sestoja ali celo plodnosti rastišča. Za konkreten primer pa lahko dovolj natančno predvidimo velikost sečenj v naslednjih 30 letih in jih v računih upoštevamo. Za naše razglabljanje bomo uporabili podatke o veljavnem 10-letnem etatu in ugotovljenem prirastku. če sedaj yse navedeno strnemo v obrazec za računanje optimalne gostote omrežja gozdnih cest, dobimo: 380 G =100 Obrazec izhaja iz Klemenčičevega (14) računa. Dodali smo le nove ko:ličine. V obrazcu pomeni: G = gostota om rež ja cest m/ha m poprečna letna količina spravljenih sortimentov z 1 ha s = cena spravila 1 m3 sortimentov na razdalji 1 m f faktor stroškov hoje P, = spravilni koeficient q =: poprečni letni strošek amortizacije ceste za 1 m ceste z letni stroški za vzdrževanje 1 m cest d letni »dobiček« din/m3 posekanega lesa, ki ga daje gostejše omrežje cest zaradi manjših škod, intenzivnejšega gojenja in boljše izrabe prirastka. Optimalne gostote omrežja gozdnih cest Da bi lahko ugotovili vpliv najpomembnejših dejavnikov (letne sečnje, stroškov gradnje, spravilnega koeficienta in stroškov spravila). bomo izračunali optimalne gostote za širok okvir vsakega dejavnika. Poleg podatkov o optimalni gostoti gozdnih cest bomo v tabelah prikazali še podatke o poprečni spravilni razdalji. Podatki so prikazani v tabeli 3, 4 in 5 ter grafikonih 1 in 2. Podatki v tabeli 3 so računani za spravilni koeficient P" = 0,77, ki ga cenimo kot poprečje gozdnega gospodarstva. To pomeni, da je pri poprečnem koefi- cientu lege ceste Q = 0,40 spravil na razdalja skoraj še enkrat (92 %) daljša od najkrajše razdalje k cesti. To ustreza, kot če bi bile naše vlake ravne in speljane pod kotom 30° na cesto. Podatki v tabeli so podani za neugodne, poprečne in ugodne pogoje spravila. Pod »neugodnimi pogoji« je upoštevano spravilo drobnih sortimentov navzgor. Cena spravila je 0,312 din/m3 za 1 m razdalje. V poprečnih pogojih je vzeto spravilo iglavcev (%) in listavcev C/3) v kate- goriji »ravno«. Cena spravila je 0,1'i:l7 din/m3 za 1 m razdalje. Pri ugodnih pogojih je upoštevano spravilo iglavcev (poprečen kos nad 0,40 m3 ) navzdol. Cena spravila je 0,144 din/m3 za 1 m razdalje. V vseh kategorijah je upoštevan poprečen strošek hoje (0,37 din/ha za 1 m razdalje. Stroški spravila so z upoštevanjem prilik preračunani iz podatkov v tabeli 1. Vzeti so podatki za spravilo s traktorji IMT. Iz tabele in grafikonov je razvidno: Optimalna gostota omrežja cest se giblje, ustrezno pogojem, v razponu od 8,9-65,7 m/ha. Razmerje skrajnosti je 1 : 7,4. Optimalna gostota hitro narašča s količino spravljenih sortimentov in pada z naraščanjem stroškov gradnje. Naraščanje optimalne gostote z rastjo spravljene količine je hitrejše pri nižjih stroških gradnje (1 : 3,8) kot pri višjih (1 : 2,5). Padanje optimalne gostote z večjimi stroški gradnje je hitrejše pri večjih kotličinah spravlje- nih sortimentov (pri 12m3 je razpon 1 : 2,3) kot manjših (pri 3m3 je razpon 1 : 1,5). Optimalna gostota cest je obratno sorazmerna pogojem stroškom - spravila. V ugodnih pogojih spravila je optimalna gostota 11 % nižja od poprečja in za 31 % nižja od gostote pri neugodnih pogojih. V neugodnih pogojih spravila je optimalna gostota 16% višja od poprečja. 381 Tabela 3: Optimalne gostote omrežja cest in poprečne spravilne razdalje v različnih sestojnlh in terenskih pogojih Količina letno spravljenih sortimentov m3/ha Cena 3 6 9 12 gradnje cest d:n/m G 1 t G 1 t m?ha 1 t G 1 t m/ha m m/ha m m m/ha m 40 30 20 10 3 6 9 12 m3/ha 382 Graf. 2.: OPTIMALNA GOSTOTA CEST V RAZNIH POGOJIH (brez upoštevanja .drugih koristi", podatki iz tabele) 40 30 20 3 6 9 12 m3/ha Tabela 4: Optimalne gostote omrežja cest ln poprečne spravilne razdalje v različnih pogojih gospodarjenja pri spravilnem koeficientu (Ps) 0,82 Količina spravljenih sortimentov m3/ha na leto Cena 3 6 9 12 gradnje cest din/m G 1 t G 1 t G 1 t G 1 t miha m miha m m/ha m miha m Neugodni pogoji spravila 750 17,6 465 28,7 286 42,6 192 67,8 121 1000 15,6 526 24,4 336 34,3 240 47,5 173 1250 14,1 581 21,7 379 29,5 278 38,7 212 1500 13,0 630 19,7 416 26,2 313 33,4 246 1750 12,1 677 18,2 451 23,9 343 29,9 275 Poprečje 750 15,2 541 24,6 333 36,6 224 58,2 141 1000 13.4 613 21,0 391 29,4 279 40,8 201 1250 12,1 677 18,7 440 25,3 324 33,2 247 1500 11,2 734 16,9 484 22,5 364 28,7 286 1750 10,4 789 15,6 525 20,5 400 25,7 320 Ugodni pogoji spravila 750 13,4 610 21,9 375 32,5 252 51,7 159 1000 11 ,9 691 18,6 441 26,1 314 36,2 227 1250 10,8 763 16,6 496 22,4 365 29,5 278 1500 9,9 827 15,0 545 20,0 410 25,2 322 1750 9,2 889 13,9 592 18,2 451 22,8 361 383 Poprečne optimalne spravilne razdalje so obratno sorazmerne optimalni gostoti cest Zato vse navedeno za optimalno gostoto velja v obratnem pomenu za spravilne razdalje. Poprečna spravil na razdalja je 77% teoretične poprečne razdalje med cestami. Giblje se v okviru od 117 do 862 m. To pomeni, da so lahko najdaljše spravilne razdalje celo 1724 min so še vedno optimalne. Da bi ugotovili vpliv spravilnega koeficienta (Ps), smo preračunali podatke tabele 3 v tabelo 4. Vhodi so enaki kot v tabeli 3. Razlikuje se le spravilni koefi- cient, ki je v tabeli 3 Ps = 0,77, v tabeli 4 pa 0,82. Vse ugotovitve v tabeli 3 veljajo tudi za tabcllo 4. Primerjava tabel 3 in 4 pa nam pokaže, da so pri višjih spravilnih koeficientih višje optimalne gostote, v našem primeru za okoli 3,2 %. Poleg tega nam tabela 4 odkriva tudi presenetljivo dejstvo, da so pri višjih gostotah cest kot v tabeli 3 daljše tudi poprečne optimalne spravil ne razdalje. Daljše so za približno ravno toliko (3,2 %), kot je gostejše omrežje. Ta presenetljiva ugotovitev je zelo pomembna. Kaže nam pomen projektanta- traserja, ki pri projektiranju določa takšno omrežje in tako izbira in polaga trase, da je najlažji in najbližji dostop iz ceste v gozd in obratno. Pri tem igrajo poleg kakovosti zemljišča, ki je dana, pomembno vlogo tudi elementi, ki jih izbira in določa projektant: povezovanje cest v omrežje ali pa slepi kraki, število in položaj križišč, koti odcepov cest, nagibi tras, položaj ceste v terenu (sedla, grebeni, pobočje), višina stičnic (Klemenčič 13) in vsi drugi elementi, ki omogočajo ali ovirajo dostop na cesto. Tabela 4 nam kaže v bistvu nesmisel, ko lahko zaradi napačnega projektiranja in trasiranja cest pri gostejšem omrežju, torej pri velikih ali večjih vlaganjih (investicijah), dosežemo še večjo spravilno razdaljo in s tem večje stroške gospo- darjenja. Iz tabele 3 in 4 ter grafikonov 1 in 2 je razviden zelo velik vpliv količine spravljenih sortimentov na gostoto cest. Po naših postavkah je ta vpliv dvojen: 1. kot količina sortimentov, na katere se porazdelijo stroški gradnje in vzd rže- vanja cest; 2. kot enota, na katero smo preračunali druge koristi od ceste, razen, skrajševanja spravilnih razdalj (preglednost, lažje ukrepanje, intenzivnejše gojenje, boljša izraba lesa, manjše škode itd.). Da bi ločili ta dva vpliva, smo iz podatkov v tabeli 3 preračunali podatke v tabelo 5, tako da nismo upoštevali prihranka od »drugih koristi« od ceste (všteta je le korist od skrajševanja spravilnih razdalj in razdalj hoje na delo). Dani so le podatki za poprečne in najbolj ekstremne pogoje spravila. Podatki tega računa so grafično prikazani na grafikonu 2. Iz tabele 5 in grafikona 2 je razvidno, da vse ugotovitve iz tabele 3 veljajo tudi tu, le da optimalna gostota narašča in spravilna razdalja upada z naraščanjem spravilne količine veliko počasneje kot v tabeli 3. Največje gostote v tabeli 5 so komaj polovico gostot iz tabele 3. Nasprotno pa so najkrajše spravilne razdalje več kot še enkrat da1ljše. Te razlike so zelo velike pri velikih spravilnih količinah (12 m3), dočim so pri malih spravilnih količinah (3m3} razlike med podatki v tabeli 3 in 5 le neznatni (5-11 %}. Primerja] grafe na grafikonu 1 in 2! Iz podatkov in primerjave tabel 3 in 5 ter grafikonov 1 in 2 lahko zaključimo, da je vpliv drugih koristi od ceste na optimalne gostote cest in spravilne razdalje zelo velik. Istočasno pa je razmeroma težko in nezanesljiva točno in enoznačno ugotoviti to kprist. Ta korist doseže pri neki določeni gostoti cest (ki je lahko različna od optimalne) svoj maksimum in pri nadaljnjem naraščanju upada in 384 se lahko sprevrže celo v škodo. Zato je n~jno pri vseh tovrstnih cenitvah in računih postopati preudarno in oprezno in upoštevati le tisto, kar je gotovo. Zaključimo lahko, da se optimalne gostote omrežja cest in spravilne razdalje gibljejo v zelo širokih okvirih in se hitro spreminjajo, odvisno pač od pogojev, za katere jih računamo. Zato je smotrno računati te elemente le za predele, kjer so vsi činitelji (vplivi, pogoji) čimbolj enotni in dovolj zanesljivo opredeljivi. V naših prilikah to ne morejo biti posebno obširna območja. Na koncu velja opomniti, da so vsi podatki izračunani za spravilo z adapti- ranim kmetijskim traktorjem IMT 558, opremljenim z vitlom lnglands. Isti račun za spravilo s konji, žičnicami in žičnimi žerjavi nam daje, zaradi dražjega spravila, gostejše omrežje cest. Spravilo z zgibnimi traktorji (Timberjacki) ali točneje le vlačenje (polna in prazna vožnja) pa je po podatkih iz tabele 1 v vseh kategorijah cenejše od spravila z IMT. Zaradi tega je izračunana optimalna gostota omrežja cest nižja (redkejša) za poprečno 20% pri spravilu >>navzgor« okoli 14% pri spravi lu >>ravno« in okoli 20% pri spravi lu v kategoriji >>navzdol«. To znese v poprečju 4-5 m manj cest na 1 ha gozda. Tabela 5: Optimalne gostote omrežja cest in poprečne spravilne razdalje v različnih pogojih gospodarjenja, če ne upoštevamo drugih koristi od cest Količina letno spravljenih sortimentov m3/ha Cena 3 6 9 12 grad nje cest din/m G 1 t G 1 t G 1 t G 1 m/ha m miha m m/ha m m/ha Neugodni pogoji spravila 750 15,3 502 21,7 355 26,6 290 30,7 Poprečje 750 13,2 585 18,6 414 22,8 338 26,3 1000 11,9 648 16,8 458 20,6 374 23,8 1250 10,9 705 15,5 498 18,9 407 21,8 1500 10,2 758 14,4 536 17,6 438 20,3 1750 9,5 807 13,4 571 16,5 466 19,1 Ugodni pogoji spravila 750 8,5 909 12,0 643 14,7 525 16,9 Optimalne gostote omrežja gozdnih cest v nekaterih predelih Gozdnega gospodarstva Postojna t m 251 292 324 353 379 404 455 Kljub ugotovitvi, da ni umestno niti točno računati optimalne gostote omrežja gozdnih cest kot poprečja za velika območja, smo izračunali optimalne gostote in ustrezne spravi:lne razdalje za nekatere predele Gozdnega gospodarstva Po- stojna. To smo naredili zato, da bi dobili predstavo, kakšne so te gostote v naših prilikah, izračunane po postavljenih izhodiščih. Pri tem smo izbirali take predele, cele revirje ali njihove dele, za katere smo lahko opredelili vse pogoje, ki vplivajo na optimalne gostote cest, in tam, kjer so ti pogoji čimbolj enotni. Podatki teh izračunov so prikazani po kategorijah zemljišča (stroški gradnje) v tabeli 6. 385 V tabeli je za večino rev1qev izračunana optimalna gostota le za del revirja. Zato moramo ta del opredeliti: Gomance: Hrašče: Otok in Karlovica: Grmada: Mašun, Leskova dolina: Skocjan: lška: Bloke: Dletvo: severni del revirja. Vštet ni spodnji, kakovostnejši pas ob meji revirja. del revirja na apnencu (Laze) in del revirja na flišu (Po- stojnska kotlina). severno pobočje Javornikov. Zgornji deli revirjev. strmo pobočje nad cesto Planina-Logatec. zgornji, strmi deli revirjev na severnem pobočju Snežnika. Oddelki 1-10, dolina Raka, brez Kališkega brega. V kategoriji »dolomit 1.« grebeni in konveksna pobočja na Vidovski planoti. V kategoriji »dolomit li« pa del revirja v soteskah Zale, lške in črnega potoka. pobočja nad soteska lške. stabilna enota SLP ob gornjem toku reke Reke. Za vsak predel smo na osnovi strukture prirastka in etata, debeline in kate- gorije spravila ocenili poprečni strošek spravila za 1 m3 sortimentov na razdalji 1 m. Jemali smo stroške za spravilo s traktorji IMT 558. Stroški se gibljejo v okviru 0,16 do 0,26 din/m3/ml. Vzeli smo tiste spravilne koeficiente ki so opisani v izhodiščih za izračune. Njihova vrednost se giblje v okviru od 0,61 do 0,94. Podatke o prirastku in etatu smo vzeli iz veljavnih ureditvenih načrtov. Prirastki se gibljejo v okviru od 3,06 m3/ha (Hrašče-apnenec) do 9,51 m3/ha (Otok), etati pa do 1,81 m3/ha (Hrašče­ apnenec) do 9,17 m3/ha (Škocjan). Iz tabele 6 je razvidno, da so optimalne gostote omrežja gozdnih cest v naših pogojih zelo različne. Gibljejo se v širokem razponu od 8,5 m/ha do 25m/ha ali v razmerju skoraj 1 : 3. Skladno s tem so optimalne spravilne razdalje v okviru do 282 m do 941 m ali v razmerju 1 : 3,3. Velike razlike so tudi znotraj posameznih revirjev. Te so tem večje, čim večja je razlika med prirastkom in določenim etatom. Največja razlika je celo preko 1 : 2. To kaže na pomembnost osnove, za katero računamo optimalno gostoto cest. Vsekakor je pred računanjem pomembno razčistiti, katera številka je tista, ali bližja tisti, ki bo veljala naslednjih 30 let. Ta je namreč edina pravilna. Da bi ilustriral\ vpliv količine spravljenih sortimentov, smo iz podatkov v tabeli 6 narisali grafikon 3. Iz grafikona je razvidna tesna zveza med optimalno gostoto cest in količino spravljenih sortimentov. Optimalna gostota gozdnih cest narašča skoraj so- razmerno s količino spravljenih sortimentov. Na grafikonu 4 smo prikazali vpliv stroškov spravi,la na optimalno gostoto omrežja cest. Iz grafikona 4 ni razvidna kakšna tesna zveza med stroški spravila in optimalno gostoto gozdnih cest. Kaže celo, da gostota cest upada z rastjo stroškov spravila. kar je nesmi~el. Stanje na grafikonu je nekoliko čudno in nejasno. Pojasnimo ga z naslednjim: neposredno zvezo med stroški spravila in optimalno gostoto 386 Tabela 6: Optimalne gostote gozdnih cest in poprečne spravilne razdalje v nekaterih revirjih GG Postojna ' C\1 (!)·~ ~o ~Ol = E E. o- o ..... '§ 2-o- o G t Revir Logatec Snežnik Javornik Menišija Okroglina Miku la Racna gora Gomance del Hrašče del Otok- del Karlovica - del Grmada- del Mašun del Leskova dolina - del škocjan del Unec lška del lška- del Bloke- del Dletvo- del Hrašče- del gostota omrežja cest poprečna spravilna razdalja 1 ! 24,4 23,6 22,8 20,3 20,2 18,6 18,4 17,6 13,1 25,0 23,0 22,1 19,5 16,1 23,3 22,1 20,8 17,5 16,4 10,9 10,6 Računano na osnovi: prirastka etata 1 1 G t miha m 328 21,3 376 288 15,1 450 311 21,7 327 335 16,8 405 396 16,4 489 350 14,3 456 391 9,1 791 483 13,0 654 534 9,7 722 340 22,0 386 365 20,9 407 425 21,1 445 467 19,2 474 578 13,2 705 300 24,8 282 348 19,0 405 375 16,4 476 466 13,5 578 476 11,2 696 561 9,4 651 755 8,5 941 motijo drugi vplivi, kot so stroški gradnje, spravilni koeficient in količina sprav· ljenih sortimentov, ki so v medsebojnih odvisnostih. Zato se javljajo interakcije, ki zamenjujejo zvezo. Gre za to, da je na slabem rastišču majhen prirastek (etat), običajno težek teren in zato veliki stroški gradnje in spravila. Tu je tudi običajno velik spravilni koeficient. Mali etat in stroški gradnje delujejo v smeri zniževanja, stroški spravila in spravil ni koeficient pa v smeri zviševanja optimalne gostote omrežja cest. Iz grafikona 4 lahko le sklepamo, da so poleg stroškov spravila vplivi drugih faktorjev tako močni, da zamegljujejo vpliv stroškov spravila. Gornje trditve nam potrjuje tudi grafikon 5, na katerem je predstavljen vpliv spravilnega koeficienta (P,) na optimalno gostoto omrežja cest. Iz grafikona 5 je razvidno, da tudi med spravilnim koeficientom in optimalno gostoto ni neke jasne zveze. Tudi tu je slika zamegljena. Vzroki so enaki, kot smo jih že navedli za vpliv stroškov spravila. 387 24 22 20 lB 16 14 12 10 24 22 20 lB 16 14 12 10 Graf. 3.: OPTIMALNA GOSTOTA CEST V ODVISNOSTI OD KOLIČINE SPRAVLJENIH SORTIMENTOV (m3/ha) din/m (Al) din/m (A2) din/m (Dl) din/m (D2) din/m (F) 2 3 4 5 6 7 B m3/ha Graf. 4.: OPTIMALNA GOSTOTA CEST V ODVISNOSTI OD STROŠKOV SPRAVILA m/ha x x ... ... • • o o \ o x i\ • • o '\ . ~ ·' o ' o o • ·······.'~ ··· .. ;-... ..". • il 1 il 1 il 1 • o o il". il o il A • ···':""'-\ --2 o ·· ... \ PCN . ··.. x ···fl . -;,;-(!1 A " [J o o D • D LEGENDA stroš.gr. 900 din/m stroš.g~.1100 din/m stroš.gr. BOO din/m stroš-9r.l600 din/m stroš.gr.lBOO din/m L-------L-----~-------L------~------~~0~--L-------~ 0.16 O.lB 0.20 0.22 0.24 0.26 din/m3/m 388 24 22 20 18 16 14 12 10 Graf. 5.: ODVISNOST OPTIHALNE GOSTOTE CEST OD SPRAVILNEGA KOEFI- CIENTA (P 5 ) m/ha )( o • .. )( • " )( o o • • o x o • • • )( o • • A • • XA • o • • A • • o o 6 o o • • 0.6 0.65 0.70 0.75 0.80 0.85 0.90 0.95 Diskusija p s V preJSnJem poglavju smo izračunali in v tabeli 6 prikazali optimalne gostote omrežja cest in poprečne spravilne razdalje za konkretne prilike. Te gostote so razmeroma nizke. Samo najvišje dosegajo spodnjo mejo gostot, ki se predvide- vajo kot poprečne optimalne gostote za cela gozdnogospodarska območja (25-30 m/ha). Najvišje izračunane gostote cest dosegajo komaj 1/3- 112 tistih, ki so že zgrajene in o katerih že poročajo iz švice, Avstrije in ZR Nemčije. Kaj je sedaj prav in kaj narobe? Smo se v računih zmotili? Smo kaj premalo cenili ali celo precenili? Optimalne gostote izhajajo iz eksaktnega računa. V računu so podatki raz- ličnih vrednosti. Razdelimo jih lahko v naslednje kategorije: podaki o količini spravljenih sortimentov in stroških za to delo ter stroških hoje. Skupno predstavlja letne stroške premikanja, gibanja od ceste v gozd in obratno, podatki o letnih stroških gradnje in vzdrževanja cest, spravilni koeficient, drugih koristi od ceste. Točnost in zanesljivost izračunanega podatka je odvisna od točnosti vhodnih podatkov. Za te lahko ugotovimo: O prvih dveh kategorijah imamo (ali pa si jih lahko pridobimo) dovolj zanesljive podatke. Možnost napake je tu zelo majhna in ne more pomembno vplivati na izračunane vrednosti. Spravilni koeficient lahko ugotovimo le »za nazaj«, ko je omrežje cest že zgrajeno ali vsaj projektirana. Vnaprej ga lahko le cenimo in se pri tem seveda lahko tudi zmotimo. Ekstremi ugotov.ljenih spravilnih koeficientov se gibljejo v razmeroma širokem razponu. Večina pa je med 0,70 in 0,80; tako je možnost napake manjša in je lahko v poprečju le okoli 3%. Ta napaka pa je v posa- meznem primeru lahko znatno večja. 389 Zaključimo lahko, da so navedene tri kategorije podatkov dovolj točne in da ne moremo bistveno pogrešiti pri računanju optimalnih gostot omrežja cest. Drugače pa je s četrto kategorijo podatkov, s podatki o drugih koristih od ceste. Iz izračunov (tabela 3 in 5 ter grafikoni 1 in 2) je' razviden velik vpliv »drugih koristi od ceste« na optimalne gostote omrežja cest, zlasti še pri večjih količinah spravljenih sortimentov. Podatki o teh koristih so ocenjeni. Ugotovili smo že, da se tu lahko zelo zmotimo. To seveda vpliva na rezultat računa. Zadeva »upoštevanje drugih koristi od cest« v računu optimalne gostote omrežja cest je otežena v dvojnem smislu: 1. kako oceniti druge koristi in škode od ceste, 2. kako to upoštevati v računu. O težavah pri vrednotenju koristi in škod od ceste smo v tej študiji že pisali. Problem je poznan in verjetno še dolgo ne bo izdelane metode za natančno ugotavljanje želenih elementov. Ves ta čas bo tako odprto široko polje ugibanju, cenjenju, špekulacijam in prepričevanju. Zato bi bilo nujno poiskati (lahko tudi dogovoriti) okvire teh vrednosti, ki bi zadovoljevali potrebam. Ne gre torej za absolutno dokazano in točno trditev, pač pa za uporabne in sprejemljive okvire v praksi. Način, lwt smo v računu upoštevali druge koristi od ceste (preračunano na m3 spravila in 1 m zgrajene ceste), prav gotovo ni popoln in se mu v marsičem lahko ugovarja. Zlasti je vprašljiv v ekstremnih prilikah z zelo veliko ali majhno količino spravljenih sortimentov. Tak način izhaja iz stanja, ko so podatki zelo grobi in je tudi način računanja lahko le temu primeren. Matematika ima v svojem arzenalu dovolj orodij za rešitev tega problema. Metode linearnega in nelinearnega programiranja ali celo metode simulacij (ki pa najbrž ne bodo potrebne) so mu zagotovo kos, seveda pod pogojem, da se odločimo, kaj hočemo in za to pri- pravimo ustrezne podatke. Prav gotovo pa je potrebno čimprej izdelati primerno metodo. Pri našem računanju smo predvideli spravilo s traktorji IMT na našem kraškem svetu. Izračunane vrednosti bi bile bistveno drugačne, če bi računali z drugimi načini spravila (ročno, konjsko, žičnica) in z drugačnim reliefom. Gostota cest v gričevju je drugačna od one v gorah. Na to vpliva poleg elementov v enačbi še mlief. k temu dodamo še vpliv lastništva, lahko pojasnimo razlike med našimi izračuni in podatki iz inozemstva. Tudi podatke iz inozemstva je potrebno presojati oprezno. Prav gotovo so, tako kot pri nas, tudi pri njih razlike. Tako poroča Hahn (7) za kanton Luzern, da imajo v sredcgorju 34 miha cest, v predalpju pa šele 5 m/ha. Polovico teh cest je bilo zgrajenih v zadnjem desetletju. Računajo, da bodo v sredogorju zgradili do 60 m/ha cest v preda,lpju pa 25m/ha, toda v zelo dolgem razdobju (0,3 m/ha letno). Abegg (1) poroča, da je na Bavarskem v poprečju 28m/ha cest in ugotavlja, da jih pri sedanjem načinu gospodarjenja ne rabijo niti toliko. Poudarja, da so tam stroški gradnje zelo nizki. Hofstetter (8), Spinatsch (24) in Stoss (25) pišejo o problematiki, načinih in cenah gradnje cest v različnih predelih švice. Iz člankov lahko povza- memo, da so cene gradnje 1 m ceste v razponu 1 :20 ali celo več. če k temu do- damo še druge vplive, je razumljivo, da so lahko tudi optimalne gostote omrežja cest v takih razponih. Ugotovili smo da je izračun optimalne gostote zelo redko popolnome, točen. Zato lahko izračunamo optimalno gostoto gozdnih cest z večjo ali manjšo napako. Zgrajena gostota cest pa lahko odstopa od optimalne tudi iz drugih vzrokov. Kakšne so posledice teh odstopov smo že ugotovili, ko smo govorili o nujnosti podatkov o optimalni gostoti gozdnih cest. V tabelah 7 in 8 ter na grafikonu 6 dajemo podrobnejši pregled o spreminjanju stroškov gradnje (amorti- 390 o o .-1 19 Graf. 6.: LETNI STROŠKI PRI RAZLIČNIH ODSTOPANJIH GOSTOTE CEST OD OPTIMALNE IN RAZLIČNIH KOLIČINAH SORTIMENTOV ------------------ --------------- 9 m3 17 _400....._ ............... --· 3 m3 15 13 '·................... __ _,.."... ....... - --------·-----·- 6 m3 300 _________ -------------------· ·------............. ___ ·-----·-----·-----·-------· 200-----·-----·-----·-----·-----·-----· -6 -4 -2 Opt. +2 +4 +6 6 m3 9 m3 3 m3 l> m/ha ---------- stroški za 1 m3 ---------- stroški na 1 ha zacije) in vzdrževanja cest ter stroškov spravila, ki nastane kot posledica odsto- panja gostote zgrajenega omrežja cest od optimalne meje. Podani so stroški za 1 ha površine pri različnih količinah spravljenih sortimentov. Podatki so dani za 2-metrske intervale odstopanj od optimuma. V tabeli smo prikazali še indekse spreminjanja stroškov in pa vrednosti stroškov, preračunane na 1 m3 . Iz tabele 7 in grafikona 6 je razvidno, da se stroški, preračunani na 1 ha površine ali 1 m3 spravljenih sortimentov, blizu optimuma (+2m) spreminjajo zelo malo, da pa z večjim odstopanjem naraščajo progresivno, tako pri preredkem kot pri pregostem omrežju. Pri majhnih količinah naraščajo stroški hitreje zaradi preredkega, pri večjih količinah spravljenih sortimentov pa hitreje zaradi pre- gostega omrežja cest. Pri majhnih količinah sortimentov so posledice odstopanja od optimuma relativno pa tudi absolutno hujše. Zanimiva in poučna je ugotovitev, da skupni stroški za 1 m3 zelo hitro padajo z naraščanjem količine spravljenih sortimentov. Tako so ti stroški pri 3 m3 letno spravljenih sortimentov, pri polovico redkejšem cestnem omrežju 70 do skoraj 100% višji, kot če spravljamo 9m3 letno. To kaže koliko cenejše in zato gospo- darnejše, lažje, zanimivejše in tudi svobodnejše je delo v vrednih, vitalnill sestojih z velikimi prirastki in kako si revež s slabimi gozdovi ne more obetati boljših časov. 391 Tabela 7. Letni stroški na 1 ha pri različnih gostotah cest ro ro<= Odstopanje gostote gozdnih cest od optimalne (m/ha) c Q) ·- E Kazale:; •O ·- 1 1 1 ! 1 1 ~~ -6 -4 -2 o +2 +4 +6 ~(/) G- m/ha 7,0 9,0 11 ,O 13,0 15,0 17,0 19,0 S- din/ha 912 710 580 492 425 375 336 3m3 q+z- din/ha 316 406 497 587 677 768 858 d- din/ha 7 22 36 50 50 50 50 sk- din/ha 1221 1094 1041 1029 1052 1093 1144 Index stroški 119 106 101 100 102 106 111 na 1 m3 407 365 347 343 351 364 381 G- m/ha 14,3 16,3 18,3 20,3 22,3 24,3 26,3 S- din/ha 892 783 698 628 572 526 486 6m3 q+z- din/ha 646 736 826 917 1007 1097 1187 d- din/ha 14 43 72 101 101 101 101 s k din/ha 1524 1476 1452 1444 1478 1522 1572 1 n d ex stroški 105 102 101 100 102 105 109 na 1m3 254 246 242 241 246 254 262 G- m/ha 22,5 24,5 26,5 28,5 30,5 32.5 34,5 S- din/ha 851 781 724 671 627 590 554 9m3 q+z- din/ha 1016 1106 1196 1287 1377 1467 1558 d- din/ha 22 65 108 151 151 151 151 s k din/ha 1845 1822 1812 1807 1853 1906 1961 Index stroški 102 101 100 100 103 105 108 na 1 m3 205 202 201 201 206 212 218 Znaki pomenijo: G ==gostota cest, S= stroški spravila in hoje, q+z = stroški gradnje in vzdrževanja cest, d druge koristi od cest, sk skupni stroški Da bi prikazali, kakšne so posledice odstopanja od optimalne gostote omrežja cest v različnih pogojih gospodarjenja, smo sestavili tabelo 8. V njej je prikazano relativno (v Ofo) povečanje stroškov za 1 O Ofo stopnje odstopanja od optimalne gostote omrežja cest. Prikazano je za različne pogoje spravila in pri različnih (ekstremnih) stroških gradnje cest. Iz tabele 8 lahko k prejšnjim ugotovitvam iz tabele 7 dodamo: na spreminjanje stroškov zaradi odstopanja gostote omrežja cest od optimalne meje vplivajo tudi stroški spravila in stroški gradnje cest. Zaradi interakcij ti vplivi v tabeli niso tako razvidni. Ugotoviti jih je potrebno za vsak primer posebej. V splošnem lahko le rečemo, da so posledice odstopanja od optimuma največje pri ekstremih (najnižjih ali najvišjih) gostotah. Pri najnižjih gostotah so hujše posledice pri preredkem omrežju cest, pri najvišjih pa pri pregostem. številke v tabeili 8 so videti »nedolžne" in nas lahko zavedejo. Zato pri tem upoštevajmo, da 30 Ofo odstopanje od optimuma pomeni samo 4-6 m cest na hektar več ali manj in da vsak Ofo povečanih stroškov pomeni čisto izgubo 15 din letno na hektar. To je skoraj toliko, kot smo predvideli, da prigospodarimo letno pri 1 m3 od drugih koristi od ceste. Uporabljeni obrazci, modeli in postavke veljajo dosledno le, ko na novo: odpiramo velike površine in od začetka gradimo omrežje cest. V naši praksi skoraj nikoli ni tako. Imamo že zgrajeno neko omrežje cest, ki pa ne odpira dovolj 392 Tabela 8: Delež povečanih stroškov (v%) zaradi odstopanja deianske gostote cest od optimalne Stroški Količ. Odstopanje dejanske gostote od optimalne (v%\ Pogoji gradnje sprav. spravila cest sort. -30 1 -20 1 -10 1 1 +10 1 +20 1 +30 din/m m 3/ha o 1750 3 110 105 102 100 100 101 103 9 109 104 101 100 101 104 107 Ugodni Pop rečni 750 3 106 102 101 100 102 104 107 9 104 102 100 100 105 11 o 116 1750 3 106 102 100 100 101 103 105 9 106 102 100 100 102 105 '108 750 3 104 101 100 100 102 105 109 9 103 101 100 100 106 111 117 Neugodni posameznih predelov. Ti predeli so zlasti na krasu, kjer niso tako izrazite gravi- :tacije, skoraj vedno obdani s cestami. Dejansko zgoščujemo že obstoječe omrežje cest. V takih razmerah pa obravnavani način računanja optimuma ni popolnoma ustrezen. Zato je v praksi prevladal tisti način računanja, ko pri- merjamo stroške dela pred izgradnjo ceste in po njej. če so stroški po izgradnji nove ceste nižji, je gradnja ceste upravičena. Do tod je vse v redu. Dokazali smo upravičenost novogradnje, nič pa r:e vemo o optimumu. obravnavamo več (veliko) različic (rešitev) odpiranja in imamo jasen kriterij, po katerem izbi· ramo najboljše, je tudi verjetnost, da se približamo optimumu večja. Ta verjetnost je razmerje med obravnavanimi in obstoječimi možnostmi. če obravnavamo vse možnosti, vsaj vse realne možnosti, bomo zagotovo zadeli tudi najboljšo. Ta postopek je lahko dolgotrajen in kljub temu ni popolnoma zanesljiv. Kljub veliko različicam dahko spregledamo najboljšo. Zato običajno uporabljamo, če se le da in je možno spraviti vso zadevo (vse vplive in zakonitosti) v mate- matične obrazce, razne metode programiranja. Na žalost pa danes še nimamo izdelanih operativnih metod reševanja teh problemov z metodami linearnega ali nelinearnega programiranja. Potrebe po izdelanih uporabnih metodah za ugotavljanje optimalne gostote omrežja cest s programiranjem smo ugotovili že prej, v zvezi z upoštevanjem vseh koristi od ceste in njenih funkcij. če k temu dodamo še druge obravnavane probleme, je več kot jasno, da vse te probleme, s sedanjo tehniko in načini, lahko zadovoljivo rešimo le slučajno. Nujno je poiskati priročne načine za stro- kovnejše, stanju opreme in kadra primerno reševanje teh problemov. Na koncu poskusimo odgovoriti na vprašanje, kaj bo, ko bomo v poprečju dosegli optimalno gostoto omrežja cest? Tako stanje imamo pravzaprav ponekod že danes. danes imamo nekaj revirjev, ki imajo gostejše omrežje cest, kot ga kaže izračunani poprečni optimum. Kljub takemu stanju so še posamezni premalo odprti predeli v katerih je utemeljena dodatna novogradnja cest. Kaj je sedaj prav in kaj narobe? Tako stanje najbolje potrjuje ugotovitve te študije. Popreoje za velike" heterogene enote, kot je že na primer revir s površino 1500-2000 ha, je zelo grobo in služi lahko le kot orientacija. Lahko pa je tudi kot poprečje točno, pa so kljub temu znotraj revirja razlike. Ponekod je omrežje pregosto, drugje je pre- redko. Pri nas (Gozdno gospodarstvo Postojna) je to možno in razumljivo, če 393 vemo, da je veliko cest gradila vojska za svoje potrebe. škoda nastaja tako tam, kjer je preredko, kot tam, kjer je pregosto. Zgostitev preredkega omrežja na optimalno stopnjo je vsekakor upravičena tudi v takih revirjih. Saj tako znižamo škode v predelih, kjer je omrežje preredko. Omrežje gostimo včasih prek »Optimuma« s posameznimi kraki, katerih gradnja je zelo poceni. To so primeri, ko z majhnimi stroški »predelamo« vlako v cesto. Taki primeri bodo obstajali še vedno, tudi takrat, ko bo v poprečju dosežena optimalna gostota cest. Vendar tudi ta primer ne izpodbija ugotovitev o potrebnosti in smotrnosti glede poznanja optimuma. če je taka gradnja eko- nomsko upravičena, potem z zgraditvijo ceste samo poboljšamo že itak »Opti- malno" stanje, ki pa je takšno le v poprečju. Primer kaže, in to ves čas poudarjam, in je hkrati tudi vodilo te študije, da je potrebno vsak slučaj posebej presoditi, kritično pretehtati na osnovi vseh informacij, ki so na razpolago. Odločitev je ustrezna samo po taki presoji. Povzetek Potreba po poznavanju optimalne gostote gozdnih cest in metod za njeno izračunavanje je v slovenskem gozdarstvu prisotna že zelo dolgo. Kljub temu nimamo izdelanih metod. Vzrok za to je v dosedanjem zelo hitrem spreminjanju pogojev, ki opredeljujejo gostoto cest. Spreminjala se je tehnologija spravila, gradnje cest in tudi gledanje na funkcije gozda in gozdne ceste. Vse to se je sedaj ustalilo. Poznani so učinki in stroški raznih načinov spravila, tehnologija gradnje in vzdrževanja cest ter njena cena. Poznana so razmerja med teoretično in dejansko odprtostjo gozdov, med teoretičnimi in dejanskimi razdaljami med cestami in med spravilnimi razdaljami. Znana ni edinole še metodika ovredno- tenja koristi od ceste, razen koristi od skrajševanja spravilnih razdalj in razdalj hoje delavcev v gozdu. Te koristi so lahko znatne in jih je nujno upoštevati v računu. Za praktično rabo jih v konkretnih prilikah lahko dovolj natančno ocenimo. Vse to nam omogoča, da izračunamo optimalno gostoto gozdnih cest dovo!j natančno. Poznavanje optimalne gostote gozdnih cest je zelo pomembno. Pomembn8 je zaradi velikih sredstev (investicij), ki so potrebna za izgradnjo cest. Neopti- malna gostota cest pa nam povečuje stroške gospodarjenja tako pri preredkem kot pri pregostem omrežju. Ti stroški se gibljejo za vsak m/ha odstopanja od optimuma okoli 2% letnih stroškov gradnje in vzdrževanja cest ter variabilnih stroškov spravila. Metode računanja optimalnih gostot gozdnih cest niso popolnoma ustrezne za računanje optimuma, ko dopolnjujemo (gostimo) že obstoječe omrežje cest. Znane so metode za ocenitev ekonomske upravičenosti novogradnje. Nimamo pa operativnih metod za ugotavljanje optimuma v teh primerih. Take metode bi bile zelo koristne in bi jih bilo potrebno razviti. Na optimalno gostoto omrežja gozdnih cest vplivajo vsi faktorji, ki vplivajo na spravilo lesa in hojo, stroške gradnje in vzdrževanja cest, na druge koristi od cest in pa na produktivnost ceste, ki se izraža z razmerjem med teoretično najkrajša in dejansko spravilno razdaljo. študija kaže, da najbolj vpliva količina sortimentov (etat, prirastek), ki jih letno spravimo iz gozda. Stroški gradnje in vzdrževanja cest ter stroški spravila vplivajo na optimalno gostoto, vendar zaradi medsebojnih zvez in interakcij ta vpliv ni tako prezenten. Podobno kot ti stroški deluje tudi produktivnost ceste. Ta je v dobri meri odvisna tudi od položaja trase na terenu, §tevila križišč, povezav v omrežje, višine stičnic, na kar vse vpliva 394 projektant. študija kaže, da manj produktivne ceste zahtevajo gostejše omrežje cest in so kljub temu daljše spravi ine razdalje. Vsi ti pogoji se v naših prilikah zelo hitro spreminjajo. Zato računanje opti- malnih gostot gozdnih cest za velil>po meščansko«), uslužnost in solidarnost do sosedov je dopolnila blagovna ali denarna satisfakcija. 1.4. Konflikti in sankcije Pojavljanje številnih alternacij (možnost izbiranja pri odločitvah) tako v prostoru kot v času zmanjšuje ranljivost posameznika v odnosu do njegove lokalne skup- nosti (pri nas je to lahko tudi pojem t. im. »gozdne«, kar naj bi pomenilo temeljno organizacijo kooperantov), do inštitucij pa tudi oseb. čim bolj razširjen je razpon alternativ tem manj ostre so negativne sankcije, ki nastopajo kot odgovor na njegovo neželene obnašanje. Tipičen primer je spet črna sečnja, za katero je z razvojem (ali širjenjem prostora) vse manj sankcij in vse manj ostre so. Do konfliktov prihaja torej predvsem v prostoru s stalnim oz. negibljivim prebivalstvom, kjer je možnost gibljivosti tudi za posameznika omejena. Večja mobilnost torej zmanjšuje intenzivnost sankcij. človek je povezan z raznimi sredinami družbenega življenja in z množico posameznikov, kar zmanjšuje njegovo navezanost Jn odvisnost od do11očene skupine. Posameznik, ki se je v takšnih 412 razmerah zapletel v konflikt, ne reagira več tako zelo osebno in prizadeto; ima skupine ljudi, ki bodo v konfliktu na njegovi strani. Te konfliktne teorije se potrju- jejo tudi s prakso v času, ki ga poznamo. Krvnih osvet ni več, tudi sodnih usmrtitev praviloma ni več. Vedno več pa je drobnih prekrškov in kazni so vedno milejše. še pred 10 leti so na primer v Iranu odsekali roko tistemu, ki je posekal neodka- zano drevo. Danes pri takšnih prekrških mižimo vsak dan. Opisani proces nakazuje, da bo svoboda posameznikov vedno širša in da bo ta vedno bolj podobna svobodi skupnosti, oz. da se bodo interesi posameznika izenačili z interesi skupnosti. Povečano število alternativ na osnovi višje razvojne stopnje proizvajalnih sil vodi do zmanjševanja normativnih omejitev in v ve!iki meri zmanjšuje strah pred konflikti in sankcijami. To je za gozdarje zelo po- membna ugotovitev. Pri vsakodnevnem delu imajo namreč veliko opraviti s kon- flikti in tudi s sankcijami. Vedno smo obžalovali, da nimamo več prave možnosti za kaznovanje, da bi ustrahovali prekupčevalce, da bi lahko zaplombirali žago. Ta proces razvodenenja konfliktov in tudi sankcij je pri nas še posebej očiten. Nikdar po vojni se še ni zgodilo, da bi se ta sociološka kategorija zasukala in se razvijala v smer, ki smo si jo in si jo še želimo. Torej je veliko smotrneje, da to dejstvo sociološke znanosti upoštevamo ter naše ravnanje v takšnih slučajih racionaliziramo, kar pomeni, da jih kompenziramo s kvalitetnejšimi in ustreznejšimi komunikacijskimi prijemi. 2. Komuniciranje kot osnovni socialni proces Definicija (ena izmed mnogih): komuniciranje je prenašanje informacij, idej, občutkov, spoznanj itd. z uporabo simbolov, besed, številk, risb itd. Dejanje ali proces prenosa ponavadi imenujemo komuniciranje. Komuniciranje zajema množico simbolov, znakov. Kadarkoli ljudje stopajo v interakcijo, komunicirajo. Kadar ljudje drug drugega nadzorujejo, to počno predvsem s pomočjo komuniciranja. Komuniciranje je torej tudi v gozdarstvu vedno igralo (tudi danes) izredno pomembno vlogo, še zlasti, ker je bila dolgo časa vsebina komunikacij nadzorovanje, naročanje, ukazovanje itd. čeprav pojem komuniciranja zelo pogosto uporabljamo, še vedno ni popolnega soglasja v definiciji njegovih vsebinskih razsežnosti. Nekateri dokazujejo, da ni komuniciranja, če ni učinka pri prejemniku (ze,lo pavšalna ugotovitev! Primer: trditev, da ni komuniciranja, če smo kmeta prepričevali 4-krat, da naj pravočasno poseka kostanjeve drogove, on pa tega ne stori, ne vzdrži takšne definicije). Miller pa zagotavlja, da se mora proučevanje komuniciranja osredotočiti le na tiste razmere, ko vir pošilja prejemniku sporočilo z zavestnim hotenjem, da bi vplival na njegovo hotenje. Za nas ni pomembna perfektnost definicije; iz teh poskusov pa približno vemo za kaj gre. 2.1. Elementi komuniciranja V procesu komuniciranja so pomembni naslednji elementi: jezik, simboli, pošiljatelj-prejemnik, sporočilo, kanali komuniciranja, motnje, komunikacijska mreža. 413 2.1.1. Jezik Za jezik je že Engels poudarjal, da je osnovna človekova značilnost, ki ga ločuje od preostalega živega sveta. Jezik je posledica stikov med ljudmi, predvsem stikov, ki nastajajo med delovnimi aktivnostmi, sestavljen pa je iz simboličnih pomenov, ki rablje kot viri stimuliranja in kot posredniki odgovorov. V komunici- ranju pa opravlja naslednje tri funkcije: 1. Je osnovno sredstvo komuniciranja. 2. Odseva kulturo posameznika in s tem kulturo družbe, hkrati pa omogoča oblikovanje osebnosti in kulture, ima torej dialektični učinek. 3. Omogoča razvoj in prenašanje kulture, kontinuiteto družb, kakor tudi kontrolo vseh ob.lik družbenega življenja. 2.1.2. Simboli Simboli so osnovni elementi vseh komunikacijskih procesov in sistemov. Simboli so lahko verbalni (beseda, črka) ali reprezentativni (različne oznake, znaki DO, zastave itd.). 2.1.3. Pošiljatelj-prejemnik Akterji komunikacijskega procesa so pošiljatelj! in prejemniki sporočila. Torej gre za: kdo in komu. Za nastanek komuniciranja sta potrebna najmanj dva; sporočilo mora biti torej odposlana in sprejeto. 2.1 A. Sporočilo, kanali, motnje, mreža Sporočilo potuje po kanalu; tu gre za vrsto materialno-energetske enote, ki jo imenujemo medij. Najpomembnejši so množični ali mas-mediji. S temi najpogosteje označujemo tehnična sredstva, s pomočjo katerih poteka množično komuniciranje. To so lahko tiskani mediji (časniki, revije, knjige, brošure, okrožnice, oglasne deske, letaki in lepaki), ki delujejo na čutilo vida. Elektronski medij, kot radijski programi, filmi, video posnetki, delujejo na čutila sluha in vida. Kvaliteta teh medijev je zelo različna glede na uporabnike (komunikatorja in komunikante). škoda, da v gozdarstvu nimamo ustreznih študij o najprimernejšem mediju komuniciranja, kar bi bilo nujno zlasti v zasebnem sektorju. Zdi se, da so v teh proučevanjih prišli še najdlje trgovci oz. poklicni propagandisti, ki se jim ta študij očitno izplača. 2.2. Oblike komuniciranja Najvažnejše so: intrapersonalno komuniciranje, interpersonalno-medosebno komuniciranje, politično komuniciranje. 2.2.1. lntrapersonalno komuniciranje lntrapersonalno komuniciranje je komunikacijska transakcija, ki poteka v po- samezniku, je enostavno pogovor s samim seboj. To je normalen pojav in je navadno predhodnik ostalim oblikam komuniciranja. V tem primeru ima vsebina, ki jo človek pove drugim, enak pomen za njega samega kot za druge. Ta oblika je značilna zlasti za intelektualce pa tudi ljudi, ki živijo in delajo fizično osamljeni. Mednje pa sodijo tudi gozdarji in kmetje. Vendar, če je za prve značilno intra- personalno komuniciranje kot prelivek k ostalim oblikam, pa ostane pri kmetih in gozdarjih često Je pri intrapersonalnem pogovoru. To seveda ne izboljšuje in 414 ne zbistri medčloveških odnosov, temveč jih praviloma celo slabša, saj gre večinoma za miselno omejene, samosvoje, egoistične, nepreverjene, nesocialne in netolerantne zaključke. Sociološki vidik organiziranosti gozdarstva bi zato moral upoštevati to posebnost, ker je od nje včasih kar življenjsko odvisna poslovna uspešnost gozdarjev v zasebnem sektorju. Nujno bi bilo treba proučiti, kako zamenjati intrapersonalno komuniciranje z drugimi oblikami, kot npr. z interpersonalnim (čeprav je tudi ta oblika pogojena z razmeroma nizko proizvodno razvojno stopnjo). 2.2.2. lnterpersonalno komuniciranje lnterpersonalno komuniciranje je neposredno komuniciranje med dvema ose- bama ali več osebami v razmerah fizične bližine in z možnostjo uporabljanje vseh čutil ter ob neposrednem prvovrstnem vplivu (Džinič). Howland označuje inter- personalno komuniciranje kot situacijo interakcije, v kateri prva oseba (komuni- kator) prenaša stimulanse (ponavadi verbalne simbole) zato, da bi vplivala na vedenje drugih oseb (komunikantov) v neposrednem stiku. 2.2.3. Politično komuniciranje Politično komuniciranje je družbeno najpomembnejša oblika komuniciranja. Le-ta ima potencialni vpliv na politične razmere, na delovanje političnih institucij ali na politične procese. 2.3. Organizacijski sistem komuniciranja v združenem delu Ustava SFRJ, ustave socialističnih republik in pokrajin iz leta 1974 ter zakon o združenem delu iz leta 1976 so izoblikovali novo revolucionarno podlago celotne družbene organizacije pri nas. Osrednje mesto v tej organizaciji imajo oblike združevanja dela, saj iz dela (ne pa iz lastnine) izhajajo vse človekove pravice in dolžnosti, pa tudi njegov družbeni položaj. Le na tej podlagi je možen dominanten položaj delavskega razreda .in je možno zagotoviti uresničitev njegovih zgodovinskih interesov. Na tej osnovi uveljavljamo pri nas različne oblike združevanja dela in sredstev, ki razvijajo lastne komunikacijske sisteme ter se komunikacijsko povezujejo med seboj in z okoljem. Celotni sistem združevanja dela temelji na temeljni organizaciji združenega dela, ki je eden od dveh temeljnih elementov celotnega družbenoekonomskega in političnega sistema (drugi element je krajevna skupnost). Komuniciranje v temeljni organizaciji (tudi v TOK) se v prvi vrsti razvija inter- personalno. Samoupravljanje teži v načelu k neposrednosti, kar velja tudi za operativno upravljanje (vodenje). S tega stališča je temeljna organizacija optimalen okvir za prostorsko in socialno integriranost. Eden izmed zakonskih in ustavnih pogojev za konstituiranje v temeljni organizaciji je tudi tolikšno število in takšna razporeditev ljudi v prostoru, ki omogoča uresničevanje vloge in pristojnosti temeljne samoupravne enote. Očitno je torej, da mora na tej ravni združevanja dela prevladovati interpersonalno in medskupinsko komuniciranje. Tudi zago- tavljanje informacijske podlage tega komuniciranja mora temeljiti na neposrednem ustnem obveščanju in pojasnjevanju, medtem ko naj bi komuniciranje v pismeni obliki uporabljali le, če gre za kazalce izražene v številkah ali za posebno po- membne in zapletene vsebine. Organiacijsko poteka komuniciranje v temeljni organizaciji prek sistema opera- tivnega vodenja, vendar moramo vedno upoštevati, da v tem sistemu ne krožijo tiste informacije, ki so značilnost sistema samoupravnega komuniciranja (razen če gre za uresničevanje že sprejetih samoupravnih odločitev). 415 Prvi korak v komunikacijskem povezovanju združenega dela je temeljna organi- zacija. Poleg krajevne skupnosti je ta, kot smo že ugotovili, druga izhodiščna točka pri konstituiranju delegatskega sistema. Pri povezovanju družbenega dela pošilja temeljna organizacija svoje delegate v organe upravljanja na višjih ravneh. Te povezave imajo dvojno vlogo: po njih krožijo informacije v obeh smereh in prek njih se uresničuje skupno odločanje. Jasno je, da se na tej ravni združevanja razvijajo zapleteni in občutljivi komunikacijski odnosi. Ti odnosi ne morejo biti uspešni brez ustreznega sistema informiranja. Tak sistem mora pomeniti določeno nadstavbo. 3. Spretnost komuniciranja 3.1. Splošni elementi veščine komuniciranja Znano je, da ima veščina komuniciranja zelo dolgo tradicijo. Njene osnove so razvili že antični filozofi-govorniki (Aristotel, Ciceron). Poznamo različne tipe sporočil. Najpogostejši tip sporočila je tisti, s katerim izražamo notranja stanja, prepričanja, prijetnost ali neprijetnost. Na takšno sporo- čilo ponavadi ne pričakujemo odgovora. Drugi tip sporočila, pri katerem je govornik hkrati posrednik, sporoča sprejemniku tisto, česar sam ne bl opazil. Pri tretjem tipu sporočil pa gre za občevanje, ko pričakujemo bodoče ravnanje sprejemnika oz. ko sprejemnika spodbujamo k določenemu vedenju. Ne glede na tip pa je lahko sporočilo pismeno all ustno. Obe vrsti imata svoje zakonitosti, ki jih moramo spoštovati, če hočemo, da bo komuniciranje uspešno; vendar na to žal premalo pazimo. Tako denimo v mnogih naših tele- vizijskih oddajah ali v poročilih oddajnih postaj delovnih organizacij pogosto slišimo namesto jezika, ki ga uporabljamo v govoru, jezik, ki je značilen za izražanje v pismeni obliki. Tu je le spremenjen v zvočni jezik. Ne upoštevajo torej razlik med zapisano in izgovorjeno besedo, ki pa so nedvomno pomembne. Razlike se kažejo najprej pri hitrosti prenašanja sporočila. Hitrost branja je namreč veliko večja od hitrosti sprejemanja ustnega sporočila ali od oddajanja ustnega sporočila. (V minuti lahko izgovorimo v poprečju 100 besed, v minuti običajnega branja dojamemo okoli 250 besed, pri hitrejšem branju pa celo 600.) Kadar gre za večje število prejemnikov, je v načelu racionalnejša in ekonomič­ nejša uporaba pismenih sporočil, medtem ko je ustno sporočilo primernejše za manjše število prejemnikov. Pomembnejše pa je, da pri ustnih sporočilih obstaja možnost neposredne povratne zveze, kar sicer ne velja za pismena sporočila. Kadar si prizadevamo doseči neposredno reagiranje, bomo vedno uporabljali ustni način, saj so pismena sporočila v tem primeru že po svoji naravi manj učinkovita. Izbira načina sporočanja je pomembno vprašanje strategije informiranja in komuniciranja, pri čemer je vselej pomembno upoštevanje značilnosti konkretnega sporočila. Vselej se moramo zavedati, da dober govornik ni nujno tudi dober pisec, prav tako tudi ni nujno, da je dobro napisano besedilo primerno za ustno posredovanje. Ti dve aktivnosti nista identični. Dober govornik mora biti občutljiv za povratni vpliv oz. za reagiranje avditorija, mora biti kar najbolj prilagodljiv konkretnim razmeram, imeti mora tudi določene fizične lastnosti (prijeten glas in videz, dobro dikcijo itd.). Govor pripravimo drugače kot pismeno sporočilo. O pomenu teh vprašanj opozarja podatek, da je 75% naših vsakodnevnih komunikacij govornih in le 25% pismenih. Zato ni logično, da posvečamo veliko več pozornosti drugim komunika- cijskim aktivnostim kot govornim. 416 3.2. Kaj je pslhollngvistlka (Po Džiniču) Teorija informacij nas opozarja, da morata pošiljalec in sprejemnik sporočil uporabljati isto kodo in podoben način šifriranja ter dešifriranja, da bi bilo komuniciranje sploh možno. Iz teh problemov se je v zadnjih 20 letih razvila Ml"št'm •• fttt ...... psiholingvistika kot nova znanstvena disciplina. Jezik je najpopolneje ločil človeka od živali, zato lahko iz jezika tudi največ izvemo o človeku. Komuniciranje je kot človeška aktivnost izpostavljeno dvema nevarnostima: možnosti, da si poslušalci napačno razlagajo ustna sporočila, in možnosti, da pošiljatelj sporočila slabo interpretira podatke, kar pomeni, da lahko pride do napačne razlage sporočila na obeh straneh komunikacijske verige. Tovrstni ne- sporazumi lahko nastanejo zavoljo različnih vzrokov: zamenjave besed ali pred- metov, abstraktnih pojmov in konkretnega, dejstev in mnenj itd. Vzrok za to je 417 lahko tudi uporaba bipolarne logike (črno-belo), identificiranje podatkov po ob- čutku in z razumom, zloraba besed, pomanjkanje sposobnosti poslušanja, ne- poznavanje življenjskih razmer in kulture tistih, na katere se obračamo, pomanj- kanje iskrenosti itd. Za večino komuniciranja je nujno proučevanje in poznavanje vseh možnosti izražanja. Pri govornih komunikacijah nam pogled, nasmeh, gib, drža telesa in podobno daje obvestila in razlaga sporočilo. Brezizrazen obraz in t. i. objektivnost pri branju besedila, ki ima emocionalne elemente, nista skladna z naravo sporočila. Celotno vedenje pri interpretaciji teksta »obarva« sporočilo in prispeva k njegovi vsebini ter učinkovitosti. Očitno je torej, da sta sposobnost komuniciranja in zlasti uporaba jezikovnih simbolov, predvsem sposobnost njihovega organiziranja in prilagajanja različnim življenjskim razmeram, odvisni od posebnih sposobnosti človeka, ki jih je mogoče, pa tudi potrebno, razvijati s samoobvladovanjem in z učenjem. Kakšno naj bo torej pravilno sestavljeno ustno sporočilo? Predvsem moramo paziti, da je sporočilo prilagojeno poslušalcem, da je vsebina primerna in pri- lagojena njihovi organizaciji. Pomembno je naslednje: dobro govorimo lahko samo o stvareh, s katerimi smo emocionalno povezani in ki jih razumemo; le v tem primeru se razvija ustvarjalno mišljenje. Redki so govorniki, ki lahko enako dobro prenesejo katero- koli temo na katerikoli avditorij. Pri govorništvu je pomembno poznati še občinstvo, se izogibati odvečnim besedam. Jasnost je odvisna tudi od slovnične pravilnosti. Kadar govornika ne razumemo, je lahko torej cela vrsta vzrokov. Eno je gotovo, tisti, ki ga ne razumemo, naj ne govori, ker je to gola izguba časa. Karikaturna primerjava bi lahko bila naslednja: nekdo bi rad sprotno prevajal iz angleščine v slovenščino, pa se je angleščine naučil z blagovne embalaže. Za prevajanje je treba angleščino enostavno znati, torej se jo prej naučiti. Podobno je z govor- ništvom. 3.3. Elementi teorije informacij Zelo pomemben element komuniciranja je informacija. Obseg Teorija informacij je sestavni del kibernetike, kar pa nas v tem primeru ne bo zanimalo. Nekateri strokovnjaki so razvili matematično teorijo komuniciranja. Na to idejo jih je pripeljalo spoznanje, da gre za univerzalne oblike mehanizmov pri prenašanju sporočil in je zato v bistvu neintuitivna, torej kot sistem matematično izraz na. Osnovni del teorije je sama informacija. Ustaljeni pomen tega pojma je spozna- nje nečesa, česar prej nismo vedeli. Prenos informacij Prenos informacij je najbistvenejši del v množičnem komuniciranju oz. najpo- membnejši del njenega kibernetskega vidika. Zakaj najpomembnejši, vidimo iz njegove sheme, ki jo sestavljajo: vir informacije, kanal za prenos in sprejemališče informacije. Informacija je na poti od vira do sprejemališča izpostavljena šumom oz. motnjam, "ki povzročajo deformacijo sporočila; od kvalitete zvez je odvisno, 418 kakšne bodo te motnje, in koliko jih bo. Do pretoka informacij pa sploh ne more priti, če ni razlike v ravni informiranosti med virom in prejemnikom. Pri tem se običajno neopredeljenost prejemnika zmanjšuje do točke, ko prvotna razlika izgine. Količina informacije Količina je odvisna od števila alternativ (če sporočilo ponavljamo, je količina O) in od njihove verjetnosti. Sporočilo je bolj informativno, če je nepričakovano in manj verjetno. Zaradi tega matematični izraz za količino upošteva dve prvini: število možnih alternativ in verjetnost njihovega ponavljanja. Vsako omejevanje izbire (alternativ) zmanjšuje količino informacij. ln še nekaj praktičnega: po- membno je, da v človeškem govoru vedno ostajajo določene omejitve pri izbiri besed in njihovem zaporedju, tako ni nikoli izpolnjen pogoj maksimalne informa- cije. To priporočilo ni samo pogoj dobrega diplomatskega jezika, temveč tudi jezika lepega vedenja. Tega pa ne smemo mešati s poštenostjo, odkritosrčnostjo in podobno. Kajti omejitev ne izključuje drugih dobrih človeških lastnosti, ki so prvi pogoj tudi za uspešno delo s sicer nezaupljivimi prebivalci ruralnih sredin. 4. Dojemljivost kmetov za nove ideje Dojemljivost ljudi za nove ideje je situacijsko determinirana. To nas obvezuje, da analiziramo sestavine te situacije oziroma značilnosti življenjskega okolja kmeta, da bi lahko pojasnili, zakaj je morebiti manj dovzeten za nove ideje kot druge kategorije prebivalcev. Z značilnostmi okolja bomo poskušali pojasniti njegovo previdnost, počasnost, rezerviranost in nezaupljivost do idej in stvari, ki prihajajo od zunaj. če kmetje počasneje prevzemajo novosti kot drugi prebivalci, so za to razlogi, ki izhajajo iz nihovih življenjskih razmer in okolja. Gre za tradicionalen način živ- ljenja kmečkega prebivalstva, ki je na sploh manj dinamičen: v njem so bili kmetje izpostavljeni manjšemu številu stimulansov in so črpali ideje v glavnem od svojih bližnjih (sorodnikov in znancev), ki so imeli v preteklosti opravka z istimi stvarmi v skoraj enakih situacijah. Posledica tega je, da je kmetovanje še vedno bolj ali manj način življenja kot pa posebna vrsta poklicnega dela. Ločnica med lastnim, domačim, torej znanim, in neznanim, nevarnim in od- maknjenim je dosti bolj čvrsta kot pri ljudeh, ki žive v mestnem okolju. Množično komuniciranje prebija to ločnico, toda počasi. če so kmetje manj dovzetni za novosti, ki prodirajo na podeželje, to torej ni posledica nekih lastnosti, ki bi jim bile dane že ob rojstvu. Gre bolj za živ- ljenjsko oblikovan odnos do širšega sveta, ki potem tudi samostojno deluje kot filter ob prevzemanju novih informacij in družbenih vrednot (Mlinar). Kateri so za kmete glavni viri informacij kaže posebna raziskava, ki so jo izvedll na Slovenskem in v kateri so kmetje odgovarjali, od kod dobijo največ kmetijskih informacij. Od staršev ln sorodnikov Iz kmetijskih oddaj na radiu Iz Kmečkega glasu Od sosedov Od zadruge Iz šole Iz TV Iz kmetijskih tečajev 40% 39% 33% 26% 14% 3% 2% 2% (Po Mlinarju) 419 Najbolj zaprepascaJo zadnji trije viri. Zadruge, šole, tv in drugi »sodobni« mediji komuniciranja so iz raznih vzrokov odpovedali. Ob izredni dinamiki razvoja znanosti in tehnike razkrivamo napako v obliki komuniciranja, ki je lahko že sama po sebi vzrok za stagnacijo kmetijstva. če so starši in sorodniki glavni vir znanja, to pomeni, da še vnaprej vzdržujemo kmetovanje kot način življenja in ne kot posebno obliko poklicnega dela; s tem zanikamo vrednost strokovnega dela v kmetijstvu in se odrekamo napredku. 5. Oris nekaterih sredstev in oblik komuniciranja v zasebnem sektorju v povojnem obdobju Za domala vse povojno obdobje, zlasti pa nekako do 1965. leta, je za naše kmečko gozdarstvo značilno izredno skrčeno komuniciranje tako po prostoru, obliki in vsebini. Razmere obvezne oddaje niso dopuščale veliko alternacij. Komu- niciranje je bilo intrapersonalno, ne da bi dopuščala povratnih zvez, skratka enosmerno. Gozdna milica, frontne brigade, aktivisti, ki so zbirali obveznosti pri kmetu (obvezna oddaja), odloki, odločbe in povelja, so predstavljali strukturo oblasti in osnovni verbalni sistem ter obliko komuniciranja. Takšen sistem je nekako ustrezal razvojni stopnji in izjemnim političnim in gospodarskim razmeram. V mentalno ali komunikacijsko zoženem ruralnem prostoru je uspeval, toda intuitivnost množic je stagnirala oziroma je bila blokirana. Uslužbenci so dobivali dekrete, kmetje odločbe; vsi procesi odločanja so tekli »od zgoraj navzdol«, kar je danes značilno za vzhodno evropske centralno-planske gospodarske sisteme. Z ustanovitvijo zadrug in pozneje poslovnih zvez se v gozdarstvu sistem komuniciranja ni bistveno spremenil. Spomnimo se samo akcije t. i. pogodb, s katerimi so zasebni lastniki gozdov izročali svoje gozdove v gospodarjenje gozdnim gospodarstvom. S pogodbami, s katerimi smo hodili od kmeta do kmeta, smo izsiljevali »prostovoljni« pristop. lnterpersonalna oblika je bila potrebna zaradi učinka. Saj nismo ponujali alternacij, izbira je bila le ena. Takšnim ciljem pa je ustrezala le ta oblika komuniciranja. Resnici na ljubo je treba priznati, da kakršenkoli množični komunikacijski sistem na tedanji razvojni stopnji ne bi uspel. Primer: v neki afriški državi so uvozili filme, da bi prosvetlili domorodce, toda niso imeli elektrike. Zato so filmi še vrsto let ležali v državnem arhivu. V komunikacijskem sistemu gre torej za interakcijski učinek spleta socialnih in drugih družbenih elementov, ki pogojujejo uspešnost posameznih komunikacijskih oblik in sistemov. Bistveno so se razmere spremenile po letu 1965, ko so prišli zasebni gozdovi v skupno gospodarjenje po gozdnih gospodarstvih. Kmetje so se vključili v samoupravni sistem gozdnih gospodarstev, kar je prineslo določeno razširitev njihovega miselnega in komunikacijskega prostora, seveda postopoma in počasi. Tudi naloge gozdnega gospodarstva so se spreminjale, postajale so bogatejše in funkcionalnejše. Ker so bili kmetje vključeni (prek predstavnikov) v sistem gospodarjenja, postajajo ti vplivi interakcijski, torej dialektični. Ta proces pa ni prihajal samo v gozdnih gospodarstvih, temveč tudi v krajevnih odborih, krajev- nih skupnostih, v zadrugah, v kulturi, skratka kmet je bil tudi občan, ki je vedno bolj postajal tvorec novih družbenih pobud. S tem so se razmere na podeželju začele bistveno premikati, (toda žal včasih tudi nekontrolirano). Sedanja stopnja razvoja (tudi zasebnega gozdnega gospodarstva) omogoča hitro in subtilno preobrazbo kmeta iz togega prejemnika informacij, ki so navadno tekle le v eno smer (le k njemu) brez možnosti izbire, v tvorni subjekt v družbenem torej tudi·komunikacijskem sistemu, v katerem ima možnost sprejemanja, selekcije 420 in tudi oddajanja sporočil. To pa je tudi sociološka osnova samoupravnega sistema kot najaktivnejše demokratične človeške skupnosti. V takšnih razmerah bi morali pri izbiri oblik komuniciranja s kmeti, lastniki gozdov sodelovati ustrezni sociološki strokovnjaki. Bolj intenzivno in sistematično bi morali uporabljati sociološka zlasti komunikološka znanja in opraviti ustrezne raziskave, ki bi pomagale pri optimizaciji tovrstnega komuniciranja. Literatura Domača: 1. Cerne, F. in Ilešič, S.: Uvod v spoznavanje družbe, Ljubljana 1962. 2. Mlinar, Z.: Sociologija lokalnih skupnosti, Ljubljana 1973. 3. Trstenjak, A.: Oris sodobne psihologije 1, Maribor 1974. 4. Trstenjak, A.: Oris sodobne psihologije 11, Maribor 1974. 5. Džinic, F.: Komunikologija, Ljubljana 1980. Tuja: 1. Hotstiitter, P.: Psyhologie, Frankfurt 1957. 2. Lambrech, S.: Die Soziologie, Stuttgart 1958. 3. Farazza, A., Farazza, B. in Margo/is, P.: Guide for Mental Health Workers, University Michigan 1970. 4. Townsend, R.: Hoch lebe die Organisation, Zurich 1970. DIE BEDEUTUNG DER GEGENSEITIGEN VERST~NDIGUNG IM FORSTWESEN Zusammenfassung Die gegenseitige Verstandigung in Jandlichen Gemeinschaften, wohin auch das Forst- wesen des Privatsektors in Slowenien gehiirt, besitzt alJe Charakteristiken eines raumlich und zeitlich begrenzten Kommunizierungssystems. Es handelt sich dabei eigentlich um eine derart begranzte raumliche und zeitliche Freiheit, daB nicht einmal von einem System, sondern bloss von einzelnen Verstandigungsformen die Rede sein kann. ln den letzten 20 Jahren haben sich die Verhaltnisse natOrlich grundlegend verandert. Die Zeit und der Raum haben an Griisse gewonnen, die Auswahl der Alternativen ist reicher und die Sanktionen als die Antwort des Einzelnen oder der Gemeinschaft auf eine unerwOnschte Wah! sind nachgiebiger. AlJe diese Gesetzmassigkeiten fanden ihren Entwicklungsweg auch in der Weiterentwicklung der landlichen Gemeinschaften (das Forst- wesen des Privatsektors). Wenn der Verstandigungsprozess, welcher in der privaten Forstwirtschaft noch immer auf die interpersonale Fort beschrangt bleibt, beherrscht werden soli, ist die Kenntnis und Beherrschung der Fertigkeit einer guten interpersonalen Verstandigung von Bedeutung. Damit sind die Fertigkeiten des Schreibens, des Lesens, der Unterredung, der rednerischen Fahigkeit gemeint, kurzum die Verstandigungselemente, die insbesondere bei den professionallen Kontakten der Forstleute mit den Waldbesitzern in Frage kommen. Eine kurze Obersicht der Beziehungen zwischen den bauerlichen Waldbesitzern und den Organisationen und Forstleuten, welche in der Nachkriegszeit mit den Privatwaldern zu tun hatten, weist auf ein verhaltnismassig enges Wirkungsfeld und bescheidene Kom- munizierungsformen hin. Einige Gesetzmassigkeiten in der Kommunizierungstheorie diktieren eine Anderung der bisherigen Arbeitsmethoden, vor allem bei der Behandlung der Konflikte und Sanktionen. 421 UDK 634.0.682:634.0.923.4 POTA K URESNIČEVANJU ORGANIZACIJE~ KI Bl BILA PRIREJENA ZA GOSPODARJENJE Z ZASEBNIMI GOZDOVI V MARIBORSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Mag. Jože Ajdič 1. Gospodarjenje z gozdovi v območju 1.1. Prirodne osnove Prirodne osnove za gospodarsko izrabo tal so v mariborskem gozdnogospo- darskem območju zelo različne. Narava je tukaj kot malokje drugje v Sloveniji približala na tako kratkih razdaljah gozdnata sredogorje, vinorodne gorice in žitorodne ravnine. S sta1lišča gozdarstva lahko celotno območje razdelimo na karakteristične pod roč ja. 1.1.1. Pohorsko Podravje Je izrazito gozdnata pokrajina, kjer so kmetijstvu odmerjene le majhne površine. Vse najvišje lege in pobočja pokriva skoraj sklenjen gozd. Nekako od višine 1000 m navzdol pa se začno v gozdu javljati vse bolj pogoste ]ase s kmečke domačije, ki jih obkrožajo poljedelske površine, travniki in pašniki, vse ostale za kmetijsko izrabo manj prikladne lege pa porašča gozd. Temu primerno je tudi gozdnatost na Pohorju in Kozjaku zelo visoka (okoli 70 %), v nekaterih najbolj gozdnatih katastrskih občinah pa pokriva gozd tudi 95% površin. Gozdovi na Pohorju in Kozjaku so v glavnem dobro ohranjeni in po plodnosti rastišča, lesnih zalogah, predvsem pa po donosih močno prekašajo gozdove v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Posebej je potrebno omeniti stalno skrb pohorskega in kozjaškega kmeta, ki je v preteklosti, pa tudi danes, z redkimi izjemami vedno vzorno skrbel za svoje gozdove, saj je v njih videl moč, varnost in pa svoj obstoj. 1.1.2. Slovenske gorice V nasprotju s Pohorjem in Kozjanskem je z gozdom obraslih površin v Slovenskih goricah občutno manj. Ob ugodnejših talnih in podnebnih razmerah se je tu uveljavila kmetijska proizvodnja (vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja), gozd pa se je ohranil predvsem na osojnih in strmih legah, ki so za kmetijsko izrabo manj porabne, gozdna posest je tod močno razdrobljene. Gozdove v Slovenskih goricah štejemo med izkoriščene in degradirane. Od drevesnih vrst prevladujejo listavci, lesne zaloge so nizke, donosi (letni prirastek, etat) pa ne dosegajo niti polovico tistih, ki bi jih glede na rastišče smeli priča­ kovati ob normalnem stanju. 1.1.3. Dravsko polje Je izrazito poljedelsko območje in bo zaradi naravnih pogojev ostalo tako tudi v bodoče. Zanimivo je, da se je kljub temu ohranilo na Dravskem polju razmeroma mnogo gozdov, vendar so ti, podobno kot v Slovenskih goricah, preveč izsekani, njihove ]:aloge in donosi pa so nizki; prevladuje bor med iglavci ter hrast med listavci, gozdovi so razdrobljeni, a kmetje močno navezani na to lastništvo. 422 1.2. Stanje gozdov 1.2.1. Gozdna posest V območju imamo skupaj 93.455 ha gozdov, od tega je 33.528 ha družbenih (35,88 %) ter 59.930 ha zasebnih gozdov (64,12 %). Z zasebnimi gozdovi gospo- dari 25.380 gozdnih posestnikov, poprečna gozdna posest torej znaša 2,36 ha. Struktura gozdne posesti je v posameznih predelih območja zelo različna, zato jo bomo prikazali razolenjeno na hriboviti Pohorsko-Kozjaški predel in nižinski predel Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz. Velikost posesti ima velik vpliv na gospodarjenje z gozdovi, zato moramo ta faktor posebno pozornost analizirati. Struktura posesti je naslednja: Tabela 1. Struktura gozdne posesti Posest na kategorija delež na površ. do 1 ha 6.154 1.112 38,80 4,43 9.507 7.228 45,02 20,74 1,0 do 3,0 936 2.061 21,96 8,21 7.783 9.661 36,85 27,73 3,0 do 5,0 434 1.868 10,18 7,45 2.434 8.190 11,53 23,51 5,0 do 10,0 512 3.846 12,01 15,33 1.112 6.395 5,27 18,36 10,0 do 15,0 272 3.507 6,38 13,98 213 2.262 1,01 6,49 15,0 do 20,0 173 3.227 4,06 12,86 62 975 0,29 2,80 20,0 do 30,0 153 4.140 3,59 16,50 6 129 0,03 0,37 30,0 do 50,0 108 4.032 2,53 16,07 nad 50,0 21 1.297 0,49 5,17 4.263 25.090 100,00 100,00 21.117 34.840 100,00 100,00 Razdrobljenost gozdne posesti onemogoča smotrno gospodarjenje. Posebno nekmetje, ki iščejo v svojem gozdu le trenutne koristi, niso za aktivno sodelovanje v gozdni proizvodnji. Gozdnogospodarske posledice take razdrobljenosti so zlasti: gozdovi so slabše ohranjeni in imajo nizko zalogo in prirastek; stroški gospodarjenja so večji, ker ni možno uvajati sodobne organizacije dela in proizvodnje; delež tržne proizvodnje je izredno nizek, največ do 20% etata; - ni zagotovljen družbeni vpliv na gospodarjenje. Iz tega je razvidno, da bo morala glavna pozornost vseh nosilcev gospodarske politike biti usmerjena v reguliranje lastništva, in sicer v skladu s splošnimi družbenimi izhodišči. 1.2.2. Gozdni fondi Za primerjavo navajam podatke o gozdnih fondih, na katerih osnovi bo možno v nadaljevanju razumeti nekatere zaključke. 423 Tabela 2. Pregled gozdnih fondov v območju Sektor lastništva Podatki o fondih Enota SLP-1 NS 1. Lesna zaloga: iglavci m3 5,136.100 5,949.100 listavci m3 2,710.500 5,653.900 skupaj ma 7,846.600 11,603.000 na ha: iglavci m3/ha 183 99 listavci m3/ha 96 95 skupaj m3/ha 279 194 2. Prirastek: iglavci ml 122.1 oo 152.800 li stavci m3 72.600 151.600 skupaj m3 194.700 304.400 na ha: iglavci m3/ha 4,34 2,55 li stavci m3/ha 2,59 2,53 skupaj m3/ha 6,93 5,08 3. Etat: iglavci m3 112.400 121.700 li stavci m3 54.400 97.200 skupaj m3 166.800 218.900 na ha: iglavci m3/ha 4,00 2.03 listavci m3/ha 1,93 1,62 skupaj m3/ha 5,93 3,65 4. Etat: prirastku iglavci % 92,06 79,65 listavci % 74,93 64,12 skupaj % 85,67 71,91 Iz analize sečenj v gozdovih ZS za obdobje 1976-1980 opažamo zniževanje sečnje in blagovne proizvodnje. Podatki to zgovorno kažejo. Sečnja brutto Blagovna proizvodnja Leto 1 1 1 1 iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj 1976 125.463 85.414 210.877 90.478 27.701 118.179 1977 125.248 89.734 214.982 94.081 32.483 126.564 1978 115.180 97.598 212.778 82.872 33.846 11.718 1979 109.318 96.270 205.588 75.870 31.770 107.640 1980 109.000 99.700 208.700 80.300 34.950 114.250 424 2. Samoupravna organiziranost 2.1. Splošne ugotovitve in načela pri formiranju TOK gozdarstva Ko smo iskali rešitve za racionalno organiziranost gozdarskih temeljnih orga- nizacij v zasebnem sektorju, nas je vodila osnovna misel, da ni toliko važna oblika in velikost TOK, temveč njegova vsebina. Vsebino pa smo opredelili z naslednjimi cilji: - doseči neposredno in posredno odločanje; delavec in kmet naj se resnično vključita v nastali proces, - doseči ekonomski odnos, ki naj sloni na realnih temeljih; le tak ;lahko daje osnovo samoupravi ln rasti ekonomske moči TOK ter združenega kmeta in zagotovi njegovo socialno varnost, - doseči tako kadrovsko strokovno zasedbo, ki bo lahko uspešno opravila vse naloge v TOK ter nudila potrebno pomoč kmetu-proizvajalcu, - doseči delitev premoženja delovne organizacije na temeljne organizacije, tako da bodo te lahko normalno poslovale, - graditi na tradiciji bivših obratov; v njih je ustvarjal tudi gozdni posestnik, zato naj bo tradicija odločilna za obliko in velikost TOK, - ustvariti možnosti povezovanja s kmetijsko organizacijo, s katero naj se dosežejo taki odnosi, ki bodo omogočili skupno vlaganje dela in sredstev v čimhitrejšo preobrazbo vasi. Na teh načelih smo gradili organizacijo v ZS, vemo pa, da ni statična in dokončna ter da jo moramo kontinuirano dograjevati in prilagajati novim potrebam. 2.2. Organizacijska struktura DO GG Maribor 2.21. Splošna načela Naloga organizacije je predvsem v usklajevanju in povezovanju dejavnosti znotraj in zunaj poslovnega sistema, ki mora biti usmerjen k našim poslovnim ciljem. Skupni cilj izhaja iz specifičnosti gozdarstva in bi ga lahko oprede.lili z naslednjim: - zadovoljevanje družbenih potreb po lesu, - gospodarjenje z gozdovi po načelu trajnosti donosov in krepitev produktivne sposobnosti gozdov, - ohranjanje in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. To lahko dosežemo le z uresničevanjem naslednjih ukrepov: - z načrtno organizacijo, - z ustrezno kadrovsko zasedbo in dolgoročno kadrovsko politiko, - z negovanjem medsebojnih odnosov, ki bodo zagotavljali uporabo znanja in smotrno delitev dela med delavci in kmeti, z ustrezno strokovno in dohodkovno motivacijo. 2.22. Makroorganizacija Makroorganizacijski model, ki bi naj uspešno izpo;lnjeval naštete cilje in funkcije in ki je naslednji: temeljne organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini, temeljne organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni lastnini, temeljne organizacije skupnih dejavnosti, delovne skupnosti skupnih služb. 425 2.23. Mezoorganizacija Mezoorganizacijski model opredeljuje pristojnosti in odgovornosti znotraj temeljnih organizacij. ki jih bom grafično prikazal le za TOK. Model je sestavljen iz naslednjih prvin: 1. Vodenje; 2. Proizvodne enote; 3. Knjigovodstvo in administracija. 2.24. Mikroorganizacija Mikroorganizacija je funkcionalno povezovanje posameznih delovnih nalog in opravil, v delovna mesta. Z zaokroževanjem in povezovanjem posameznih delo- krogov smo oblikovali naslednje skupine: A. Strokovno-tehnični delavci: direktor temeljne organizacije, referent za izkoriščanje gozdov, referent za gojenje gozdov, revirni vodja (revirni gozdar), vodja odpreme, gozdarski delovodja, delovodja v drevesnici, merilec. B. Računovodsko-administrativni delavci: tajnik, blagajnik, knjigovodja osebnih dohodkov, blagovni knjigovodja, saldakontist, administrator, skladiščnik potrošnega materiala. C. Delavci v proizvodnji: gozdni delavec-sekač, gozdni delavec-gojitelj, gozdni delavec-drevesničar, gozdni delavec na ostalih gozdnih delih, traktorist, šofer, skladiščni delavec, cestar, ostali. 2.3. Ocena dosedanje organiziranosti Pri oceni dosedanjega stanja lahko ugotovimo, da se je nakazana organiza- cijska oblika zasebnega sektorja pokazala za primerno in tudi še kar uspešna. V tej organizaciji je bilo možno razvijati sodelovanje s kmetom samoupravljalcem in je imelo naslednje naloge: - delitev dela v gozdni proizvodnji in v pridobivanju lesa, realizacija etatov in zagotavljanje ustrezne blagovne proizvodnje, - uspešno izgradnjo cestnega omrežja in odpiranje gozdov v ZS ter gorskih kmetij, · 426 - doseganje primernih odkupnih in prodajnih cen ter večanje akumulacijske sposobnosti v TOK, - formiranje KHS, strojnih postaj, pospeševalna službe, kreditiranje razvoja usmerjenih kmetij in izobraževanje kmetov. Kljub dobrim rezultatom in uspešnemu gospodarjenju pa ugotavljamo po- manjkljivosti, ki bodo zavrle nadaljnji razvoj, če ne bomo stvari premaknili z mrtve točke in jih dograjevali. Glavne pomanjkljivosti v dosedanjem organiziranju temeljnih organizacij v ZS so naslednje: sistem parcelnega gospodarjenja in razdrobljena gozdna posest, - nepopolna kadrovska zasedba in pasivnost kadrov v obratih za kooperacije, - pomanjkljiva organizacija poslovanja v TOK: planiranje, vodenje proizvodnje, dogovarjanje o delitvi dela, - slaba priprava proizvodnje in usmerjanje kadrov le na odkazilo lesa in odkup gozdnih proizvodov, - dokaj slaba proizvodna opremljenost TOK zaradi nizke akumulativnosti, - neustrezen sistem informacij o položaju kmeta in njegovih potrebah ter ciljih, - pomanjkljive sistemske rešitve in majhna podpora širše družbene skupnosti. 3. Pota za uresničevanje organizacije v ZS 3.1. Oddelčno gospodarjenje Osnovni cilj nam mora biti izenačenje pogojev gospodarjenja tako v za- sebnih kot v družbenih gozdovih. Torej moramo intenzivnost ukrepanja prilagoditi le rastiščnim in sestojnim razmeram in pri tem paziti na širši družbeni interes, kateremu moramo podrediti lastništvo. Prvi in najpomembnejši korak pa je strokovno in kompleksno načrtovanje v gozdnogospodarski enoti. če je v parcelnem gospodarjenju odločal skoraj izključno lastnik gozda, gozdar pa je bil bolj ali manj le spremljevalec proizvodnega procesa, pa se to stanje pri oddelčnem gospodarjenju bistveno spremeni. Gozdar postane s svojim strokovnim pristopom in močjo strokovnih dokazov mentor kmetu in vodja proizvodnje. Vemo, da bo gozdar s strokovno avtoriteto dosegel, da bo kmet pristal na kalkulacije, ki mu tudi dolgoročno prinaša večjo korist. 3.2. Gozdni posestnik kot proizvajalec še dolgo se bomo srečevali s problemom, kako in v kolikšni meri vključiti gozdnega posestnika v proizvodno delo. Tu poznamo tudi več oblik sodelovanja in jih bo potrebno vključevati kombinirano in brez šablon, tako kot se bodo pojavljale potrebe v posameznem območju. Te variante so naslednje: - gozdni posestnik se ne vključuje v proizvodnjo, - gozdni posestniki opravi le del nalog, - gozdni posestnik opravi vse naloge po elaboratu v oddelčnem gospo- darjenju. Izredno pomembno je, da se kmet-lastnik gozda vključi v gospodarjenje z gozdom, da sodeluje s svojim delom in sredstvi v vseh fazah proizvodnje, od gojenja do pridobivanja lesa. Ker pa v gorskem in gričevnatem svetu želimo obdržati gozdne posestnike na kmetiji, moramo izkoristiti njihovo znanje in izkušnje z delom v gozdu, zato je smotrno, da jih vključimo tudi kot delavce v vseh gozdovih, tako v zasebnih kot družbenih. Na ta način bo dobil status delavca v združenem delu z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz dela. 427 3.3. Tehnično tehnološki vidiki Za dobro in racionalno gospodarjenje z gozdom je nujno uvesti podrobno načrtovanje proizvodnje. To pa je mogoče le v oddelčnem pristopu, kjer lahko uveljavimo določeno koncentracijo. Iz prakse vemo, da že sama površinska koncentracija pogojuje tudi vse ostale koncentracije. Sem spada koncentracija finančnih, materialnih in tehničnih sredstev, koncentracija znanja in ljudi, stro- kovnih in proizvodnih, ter načrtna izgradnja prometnic cest in vlak. Podrobne analize so nam pokazale, da so posestnik! dobro opremljeni z opremo in stroji za prvi dve fazi gozdne proizvodnje, posek in spravi:lo; vsi že razpolagajo s priključki (vitJi) za spravilo lesa. Na tej stopnji razvoja tehnike je potrebno izboljšati servisno službo za popravilo strojev in prodajo rezervnih delov. Sirše moramo postaviti mrežo strojnih skupnosti, ki bodo razpolagale s stroji in priključki za gozdno proizvodnjo. S skupnostmi upravljajo kooperanti sami, TOK pa jim nudi pomoč pri ustanavljanju in vodenju skupnosti ter zago- tavlja finančne vire iz dohodka. Tak način vodi k usmerjanju nabave opreme in strojev ter tudi k njenemu boljšemu izkoriščanju. To je edini način, s katerim lahko vplivamo na unifikacijo in strokovno izbiro. Kooperantu tako dajemo možnost, da se dobro opremljen lahko vključuje v proizvodnjo, kar pa vodi k trajnemu sodelovanju s TOK. Zelo pomemben element za smotrno gospodarjenje z gozdovi so gozdne, vlake. Intenzivno projektiranje in izgradnja vlak je osnovni korak k hitrejšemu poenotenju del in lažjemu pristopu kooperantov k oddelčnemu načrtovanju, saj jih z načrtno gradnjo vlak prisilimo na prostorsko koncentracijo. Tako s podrobnimi načrti, gojitvenimi in sečno-spravilnimi v največji meri, delo ra- cionaliziramo, naredimo pregledno in omogočimo kontrolo vseh vrst. Z navedenim pristopom bomo nehote in brez prisile vplivali na lastnike tudi strokovno. Ne smemo pozabiti, da bo tak strokoven pristop pustil pri lastniku gozda tudi velik psihološki vpliv; prišlo bo do večjega zaupanja v TOK, v strokovne kadre in gozdarstvo kot panogo. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi potrebni tehnični opremljenosti TOK. Ta mora usmeriti del sredstev iz dohodka za razširitev materialne osnove dela, predvsem v strojno opremo za transport. TOK mora biti usposobljena, da z lastno delovno silo in stroji poseže kadarkoli povsod tam, kjer opremljenost kmeta v prehodnem obdobju še ni zadostna, ali pa pri ostarelih kmetih, da proizvodnja normalno poteka brez zastojev. Tehnološka in tehnična opremljenost ter načrtovanje sta osnovi za normalno izkoriščanje etata in večanja deleža blagovne proizvodnje, kar pa je osnovni družbeni smoter načrtovanja v zasebnih gozdovih. 3.4. Organizacija Vsake spremembe v dejavnosti temeljne organizacije, ki je posledica spre- menjenih in novih nalog, zahteva večjo ali manjšo preosnovo dane organizacijske strukture. Mikroorganizacijska struktura, ki podrobneje opredeljuje smotrno raz- poreditev vseh nalog, mora biti v vsakem konkretnem primeru prilagojena novim razmeram, predvsem po strukturi in donosnosti gozdov in doseženi stopnji intenzivnosti pri gospodarjenju z gozdovi v ZS. Torej potrebno bo podrobno analizirati posamezna področja in za vsak primer izračunati ustrezno število kadrov ustreznih profilov in velikosti osnovnih enot (revirjev). Vedeti moramo, da povečana intenzivnost posegov v gozdove zahteva mnogo organizacijskega in strokovno po·gtobljenega dela. Da bi dobili jasnejšo sliko o potrebi prilagoditve 428 organizacijske strukture TOK potrebam oddelčnega načrtovanja, moramo izhajati iz osnovne postavke, da bomo vsa strokovna dela vezali na dejanski obseg proizvodnje in iz njega izračunali potrebno število tako proizvodnih kot tudi strokovnih delavcev. Ker je podrobne izračune obdelal ing. Kovačič, se poslužujem le njegovega podatka, da bi potrebovali na 900-1000 ha gozdov enega strokov- nega sodelavca, seveda tako da bi bilo razmerje kadrov izračunana za TOK naslednje: 1 gozdarski inženir: 2 gozdarska tehnika: 2 delovodje. Torej bi naša delovna organizacija v ZS potrebovala: diplomiranih inženirjev gozdarskih tehnikov gozdarskih delovodij . 12 26 26 vsega skupaj 64 Danes pa zaposlujemo v TOK: diplomiranih inženirjev gozdarskih tehnikov gozdarskih delovodij . 5 20 20 vsega skupaj 45 Razlika je očitna in v mnogočem posledica odnosa do dela v zasebnem sektorju. Pri prilagajanju sedanje organizacijske strukture novim potrebam bomo morali v prvi vrsti iskati notranje rešitve, ki so naslednje: - podrobno preverjanje nalog in opravil vseh delavcev v delovni organizaciji, - razbremenitev strokovnih delavcev z odvečnimi administrativnimi opravili in preusmeritvami le-teh na AOP, - preusmeritev dela v načrtovanje, organizacijo in vodenje delovnih procesov, - po potrebi premestitev strokovnih delavcev iz tistih TOZD, v katerih so ugotovljene rezerve, na odprta delovna mesta v TOK. - vezanje gozdnih posestnikov na opravljanje proizvodnih del v svojem gozdu. Usmeritev k cilju nam je torej poenostavitev poslovania in racionalizacija, ki ima v ospredju kot osnovni smoter prestrukturiranje TOK, pri katerem bomo upoštevali tako tehnično-tehnološke kot ekonomsko-sociološke vidike. Celoten sistem gospodarjenja z gozdovi bomo delili na tri podsisteme, in sicer: - podsistem gozdarstvo s: TOZD družbeni gozdovi, TOK zasebni gozdovi - podsistem skupin dejavnosti: s TOZD gradnje in mehanizacija, s TOZD CMS in trgovina - podsistem delovna skupnost. Organizacijska shema podsistema gozdarstvo ZS bi bila naslednja: zbor delegatov, direktor, delovne enote, revir ji. Ta organizacija je mnogo bolj prožna in ponuja več prednosti, ki so naslednje: - je usklajena z določili ZZD (člen 14 in 410) in sloni na dognanjih organiza- cije kot vede, 429 - predstavlja splošen družbeni interes, ker se podreja prizadevanjem za zniževanje stroškov in delitve po delu, - dana je možnost uvajanja večje standardizacije, specializacije in poeno- stavljanja v proizvodnji, - poenostavlja dohodkovno povezovanje prek skupnega prihodka in omogoča izenačevati pogoje gospodarjenja znotraj TOK, - poenostavlja poslovanje tako v tehničnem kot administrativnem smislu, - z uvajanjem načela racionalizacije bomo zagotovili rast dohodka, CD, OD, SSP in sredstev za razširitev materialne osnove dela. 3.5. Kadri Osnovni nosilec načrtovanja v oddelčnem gospodarjenju bo usposobljen gozdarski kader različnih rangov, predvsem tehnik in inženir, ki bosta kot stro- kovni team skladno delovala kot načrtovalca in izvajalca nalog ob neposrednem sodelovanju lastnika. Danes je resnica, da nekateri sposobni kadri neradi delajo v zasebnem sektorju, ker ne morejo razviti svojih kreativnih sposobnosti. Oddelčno gospodarjenje v ZS je strokovno enako zahtevno kot v družbenih gozdovih, toda organizacijsko mnogo zahtevnejše, saj mora biti kader še po- sebej usposobljen za stike z lastniki gozdov, ki imajo vrsto izobrazbenih profilov. Iz navedenega sledi, da bi moral imeti strokovnjak za delo v zasebnem sektorju naslednje kvalitete: - ustrezen izobrazbeni profil z širokim strokovnim znanjem, daljšo operativno prakso in samostojnost, - družbenopolitično angažiranost ter dodatna znanja o družbenoekonomski problematiki kmetijstva in razvoja vasi, - posebno nagnjenje in znanje za delo z ljudmi v ZS, potrebno kreativnost in delaven zagon za pripravo, izdelavo in izvajanje celotnega gozdnogospodarskega proizvodnega načrta, jasen in odločen pristop k študiju značilnosti v revirju in TOK; da bo usmerjal svoja prizadevanja v področja, kjer bo lahko s posegi hitro in učinko­ vito deloval in uspel. 3.6. Izobraževanje Splošno in strokovno izobraževanje kmetov moramo povezati v sklenjen proces izobraževanja na vasi. Vedno ostrejši ekonomski pogoji zahtevajo tudi večje strokovno znanje in usposobljenosti tako gozdarja kot kmeta. Program izobraževanja mora sloneti na točno opredeljenih izobraževalnih smotrih, ure- jenem financiranju, izdelanem dolgoročnem izobraževalnem programu, ki pa mora biti prilagojen možnostim na posameznih območjih. Programe naj izvajajo usposobljeni domači kadri. Poseben poudarek je potrebno dati sprotnemu uvajanju izdelkov sodobne gozdarske znanosti v prakso, kar pa terja tudi takojšnjo in objektivno informiranje kmetov. Uporaba nove tehnologije je za vsako kmetijo vprašanje stalnega prilagajanja, ki pa je iz leta v leto bolj zahtevno. Kmet, ki je seznanjen z novo tehnologijo, mora biti sposoben ocenjevati pozitivne učinke in tudi tveganja z uvajanjem novitet. Posebno pozornost moramo posvetiti pospeševalnemu delu v povezavi z drugimi panogami, še posebej s kmetijstvom. Zato mora gozdar usmeriti na področju ;izobraževanja svoje sile v naslednje: aktivno sodelovati pri splošnem izobraževanju kmeta in njegove družine, 430 pri racionalizaciji dela v gozdu mora biti osnovni svetovalec in strokovni mentor, - sodelovati s strokovnjaki drugih panog pri usmerjanju kmetij, - aktivno sodelovati v družbenopolitičnih forumih, ki pripravljajo programe razvoja vasi, intenzivno izpopolnjevati lastno znanje, ki bo omogočilo stvarno avtoriteto. Gozdno gospodarstvo ima torej nedeljiva dolžnost, da soustvarja možnosti za vsestranski razvoj vasi, katerega osnova je preobrazba in višja raven znanja gozdnega posestnika. 3.7. Samoupravna organiziranost Podrobne analize soodvisnosti delavcev in kmetov, združenih v TOK, in njihove organiziranosti, so dale odgovor, da je v skupnem delu samouprava brez dohodka prazna stvar. Iz dosedanje prakse lahko ugotovimo, da se bomo morali posluževati znotraj temeljnih organizacij kooperantov manjših samouprav- nih eont, temeljnih enot z visoko stopnjo samoupravne samostojnosti pri formiranju in razporejanju dohodka. S tako obliko in vsebino samoupravljanja ter z njegovim modifikacijami bomo sposobni slediti zahtevam vedno ožjega in- teresnega povezovanja vseh faktorjev na vasi, kjer živi in dela naš kooperant. Pri tem ne smemo pozabiti naraščajoče vloge krajevne skupnosti ter znatnega deleža zasebnega kmetijstva, gozdarstva in turizma, posebej še v območjih, kjer so gozdarstvo in kmetijstvo poglavitni vir dohodka. Dobre primere takega delovanja imamo pri nas na celotnem področju Pohorja in Kozjaka. To so prve oblike uvajanja dohodkovne enakosti in graditev pravih proizvodnih odnosov s samoupravno osnovo. Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v ZS pa ne more biti le skrb in naloga gozdnogospodarskih organizacij, delavcev in kmetov, ampak tudi skrb družbeno- političnih skupnosti. Gozdarstvo lahko bistveno pripomore, da se bodo kmetije hitreje vključevale v nove proizvodne odnose. Nadaljnji ukrepi gospodarske politike v zasebnem sektorju morajo vsekakor pospeševati tako usmeritev. 3.8. Dohodkovno povezovanje Dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami kooperantov in kmeti lastniki gozdov še niso zaživeli do take mere, kot to zahteva zakonodaja. Iz čistih odnosov na osnovi cen pa smo vseeno prešli na prvo obliko dohodkov· nega povezovanja. Kmetje lastniki gozdov namreč skupno z delavci v TOK sestavljajo in sprejemajo svoje plane in ustvarjajo in delijo dohodek in čisti dohodek. Med letom prejemajo kmetje lastniki gozdov za dobavljeni les le akontacijsko vrednost lesa, ob periodičnih poračunih in zaključnem računu pa delijo dohodek za poračun vrednosti lesa ter za razširitev materialne osnove dela. Tako se del sredstev izloči za izgradnjo gozdnih kamionskih cest in nabavo delovnih sredstev, del pa za pospeševanje razvoja kmetijstva. Delež blagovne proizvodnje, s katero zadovoljuje TOK potrebe regionalno lesne predelovalne industrije, je za našo delovno organizacijo izredno pomemben pri ustvarjanju celotnega prihodka in dohodka. Zaradi tega je nujno, da iz kupoprodajnih odnosov čimprej preidemo na dohodkovne odnose z lesno pre- delavo. Prvi koraki dohodkovnega povezovanja prek skupnega prihodka so že narejeni. Na podlagi teh prvih izkušenj bo potrebno nadaljevati z dohodkovnim povezovanjem z vsemi porabniki lesa. 431 Moramo priznati, da ni enostavno rešiti tega povezovanja v ZS. Zakon o združenem delu sicer to vprašanje rešuje zelo jasno, saj zahteva, da je treba ločeno izkazovati del čistega dohodka TOK, ki pripada združenim kmetom na podlagi lastništva, oziroma delovnih sredstev, ki jih združujejo, ostali del čistega dohodka pa razporejajo delavci in kmetje po vloženem delu. Ni še ustreznih meril, zato bo nujno, da komisija za ekonomska vprašanja pri poslovnem zdru- ževanju izdela metodologijo, ki bo omogočila TOK po vsej Sloveniji enoten pristop, in prehod iz odkupnih cen na dohodkovne odnose. V dohodkovnem povezovanju pa TOK ustvarja tudi sredstva za razširitev materialne osnove del in sklada skupne porabe. Tako ustvarjena sredstva moramo namenjati za: izgradnjo gozdnih cest in vlak ter nabavo strojev in opreme TOK, - nabava strojev in opreme za strojne skupnosti, - kredite, s katerimi pospešujemo razvoj kmetijstva v obliki nabave opreme, preusmerjanja kmetij in razvoj kmetijskega turizma, - za delovanje pospeševalne službe, - za izobraževanje kmetov. Oblik je mnogo, potrebno pa jih je prilagajati krajevnim razmeram, zato tu ne moremo računati na enotne in univerzalne modele. Pomembno vlogo pri uresničevanju programa gradenj cest in uvajanja so- dobne tehnike in tehnologije dela pa ima delovna organizacija, saj ta z zdru- ževanjem sredstev in enotno politiko enakomernega razvoja celotnega gozdno- gospodarskega območja lahko bistveno prispeva k uresničevanju navedenih ciljev v področjih, kjer delajo temeljne organizacije z manjšo gospodarsko močjo. 4. Sklepne ugotovi!ve Nadaljnje uveljavljanje samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah ko- operantov je pogoj, da bodo delavci in kmetje kot združeni proizvajalci odločali o pogojih in rezultatih svojega dela. Temeljne organizacije kooperantov je treba krepiti tako ekonomsko, kadrov- sko in organizacijsko; le to jim bo omogočilo, da bodo z združevanjem dela in sredstev sposobni učinkovito voditi celotno gozdno proizvodnjo k cilju: krepiti proizvodno zmogljivost gozdov. Temeljne organizacije kooperantov morajo skupaj z drugimi temeljnimi orga- nizacijami, s katerimi so povezane v proizvodnem procesu, urejati medsebojne odvisnosti in povezanosti na osnovi združevanja dela in sredstev ter se samou- pravno povezovati pri delitvi dela in optimalnemu izkoriščanju naravnih možnosti. Drobnolastniška posest in parcelno gospodarjenje je ovira tako v gozdno- gojitvenem kot tehnološkem načrtovanju, zato ga bo potrebno zamenjati z oddelčnim gospodarjenjem kompleksnega načrtovanja in gospodarjenja z gozdom. Rezultat teh prizadevanj bo povečanje blagovne proizvodnje. V organizirani proizvodnji ne bo več prostora za zastarele proizvodne postopke in za delovna sredstva, zato bo nujna tudi preobrazba lastnika gozda v stalnega in kvalificiranega proizvajalca. Gozdarski strokovni kader mora biti temeljito seznanjen s problematiko razvoja vasi, da ga bo kmet prejel kot strokovnega sodelavca, ki mu svetuje, načrtuje in organizira gozdno delo v sklopu kmetije. Temeljnih organizacij kooperantov ni mogoče unificirati, zato se morajo organizacijske oblike prilagajati območnim potrebam; biti morajo velike, ka- drovsko doldro zasedene in ustrezno proizvodno tehnično opremljene ter gospo- 432 darsko močne. V njih je treba oblikovati temeljne enote z visoko stopnjo samouprave pri formiranju in delitvi dohodka. Posebno pozornost je treba posvetiti odpiranju zasebnih gozdov s cestami in vlakami, ki so pogoj za produktivno in ekonomično delo. Med osrednjimi nalogami za prihodnost je sistematično izobraževanje gozdnih posestnikov. Pri reševanju problematike razvoja vasi je potrebno pritegniti vse zainteresi- rane, od kmetov, temeljnih organizacij gozdarstva, lesarstva, kmetijstva, turizma do krajevnih skupnosti in izvršnih svetov občin. Obrati za kooperacija pridobivajo velik družbeni vpliv v svojem okolju, trdneje vežejo gozdne posestnike na obrat, zato se kmet v njih počuti kot poslovni partner. Temeljne organizacije kooperantov in delovna organizacija združujejo sredstva za reševanje skupnih nalog v območju, ki povečuje ekonomsko moč gozdarstva. To pa vpliva na večja vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo vseh gozdov, kar je še posebej pomembno v območjih, kjer je gozdarstvo in kmetijstvo glavna panoga dejavnosti. UDK 634.0.3:634.0.923.4:634.0.946.2 (497.12 Tolmin) ZAKLJUČKI SEMINARJA »PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA LESA V ZASEBNEM SEKTORJU« Gozdarstvo ima v sredjeročnem obdobju, ki prihaja, izdatnejše naloge. Svetovne gospodarske in politične razmere pomagajo, da bo za Slovence, les postal »Strateška surovina«. Vemo, da lahko naši gozdovi, naša neizko- riščena rastišča dajo znatno več lesa kot ga dajejo sedaj; za to je več objektivnih in subjektivnih ovir. Ker dajejo zasebni gozdovi precej manj lesa kot družbeni, je bržčas pravilna ugotovitev in odločitev, da je treba na tem področju iskati rešitve, ki bodo bolj intenzivno vključevale zasebn8 gozdove v izpolnjevanje družbenih zahtev na področju gozdarstva. Zato so Splošno združenje za gozdarstvo SR Slovenije, VTOZD za goz- darstvo pri BF, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Zadružna zveza Slovenije organizirali posebno posvetovanje s temo več lesa iz zasebnih gozdov, ki je bilo 16. in 17. 1 O. 1980 v Tolminu. Ugotovimo lahko, da so pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi v Sloveniji značilni posebni družbeno-ekonomski odnosi. Med drugim jih označuje velika razdrobljenost gozdne posesti, zelo različna, pretežno pa majhna ekonomska navezanost kmeta in polkmeta na gozd, slaba opremljenost in pomanjkljivo znanje za opravljanje dela v gozdu, pa tudi slabe možnosti za opremljanje iz domačih virov. Za povečanje proizvodnje lesa iz zasebnih gozdov, lesa, ki ga družba vedno bolJ potrebuje, je treba izpeljati celo vrsto ukrepov. Po prilagojenih metodah je treba izvršiti pripravo dela in izdelati sečno­ spravilne načrte tudi v zasebnih gozdovih. Nujno je združevanje parcel v smiselne celote, kar je zlasti pomembno za smotrno načrtovanje prometnic. Za izdelavo prometnic, zlasti vlak, ki zaradi velike nenadne potrebe zahtevajo prednost pri vlaganju v gozd, je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva. To je mogoče izpeljati z enotnim sistemskim zbiranjem namenskih sredstev, z drugačno razporeditvijo dohodka od lesa, z angažiranjem družbenih sredstev 433 preko kreditov in temeljitih investicijskih načrtov, pa tudi s skupnimi vlaganji s potrošniki lesa, npr. s potrošniki drobnega lesa. Poskrbeti je treba, da bodo zasebniki opremljeni z zadostnim številom pri- mernih delovnih sredstev. Proučiti bi bilo treba (v okviru odbora Splošnega združenja gozdarstva), kakšna sredstva in koliko jih kmetje že imajo, ugotoviti možne proizvajalce, usmerjati proizvodnjo tudi ali predvsem v lastnih gozdarskih delavnicah in zagotoviti preskrbo kmetov z orodjem, primernimi motarkami in opremo traktorjev za spravilo lesa. Ustreznost teh sredstev bi morali tudi strokovno preveriti. Pri oskrbi z njimi naj bi člani TOK uživali večje ugodnosti. Analizirati je treba organiziranost servisiranja in vzdrževanja opreme ter zagotoviti finančna sredstva (tudi devize) za rezervne dele. Za spravilo lesa je treba izkoristiti veliko število kmetijskih traktorjev in najti izdelovalce priključkov in opreme za adaptacijo. TOK bi moral izvajati gozdarsko svetovalno in pospeševalna dejavnost. Zato bi moral biti opremljen z vzgledno opremo za spravilo lesa, ki bi jo lahko tudi posojal članom TOK. Tudi spravilna organiziranost TOK, ki je odvisna od razmer na posameznih območjih, je pomembna za uspešno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Morda se bo morala marsikje tudi spremeniti. Združevanje kmetov v TOK je prostovoljno, oddaja lesa območnih gospodarskih organizacij pa obvezno, ker je gospodarjenje z gozdom in lesom na vsem ob- močju enotno. Za urejene medsebojne odnose združenih kmetov in delavcev v TOK je pomembna sklenitev pogodb o trajnem proizvodnem sodelovanju. Doseganje boljših proizvodnih rezultatov vpliva na razvoj samoupravnih druž- beno ekonomskih odnosov in zagotavlja tudi socialno varnost kmetov. Pogoje zavarovanja, zlasti zdravstvenega je treba poenotiti po vsej Sloveniji. Proizvodnega člana TOK je treba izenačiti z delavcem. Seveda pa naj bo obseg zavarovanja vezan na doseganje proizvodnih obveznosti posameznika. Srednjeročne planske obveznosti bodo zahtevale vse večje vključevanje zdru- ženih kmetov v gospodarjenje. Z njihovo zaposlenostjo z vsemi gospodarskimi opravili, s to dopolnilno dejavnostjo prispevamo tudi k uresničevanju drugih družbenih ciljev (obnavljanje poseljenosti hribov). Za doseganje obsega proizvodnje je pomemben odkup lesa na panju in pridobivanje tega lesa z delavci TOK ali s člani TOK, vključenimi v proizvodnjo. TOK mora biti sposoben prevzeti delo, da se ne pojavi zasebna uslužnostna dejavnost, ki želi neupravičeno pobrati tudi del cene lesa na panju. Člane TOK je za trajno proizvodno sodelovanje mogoče pridobiti tako, da jim zagotovimo celoletno zaposlitev blizu doma, pravilno nagrajevanje za opravljeno delo in delovna sredstva (s krediti in tudi deviznimi pravicami). Glede na delitev in obseg posrednih stroškov v kalkulaciji lahko medsebojne usluge pri delu v gozdu obračunavamo po različnih cenah. Tudi normativi dela so lahko precej različni. širok okvir omogoča naravnavo takih cen dela, da bo dosežen cilj, večja proizvodnja lesa. Tolikšna cena dela, ki to zagotavlja, je prava cena. Dohodkovne odnose v TOK je treba urediti tudi knjigovodsko tehnično. Dohodek posameznika naj bo načelno odvisen le od vloženega dela. Večji del rente (cene lesa na panju) kot doslej bi bilo treba združevati v TOK, da bi bilo gospodarjenje v vseh zasebnih gozdovih uspešno. O celotni dohodkovni proble- matiki bi bila potrebna posebna razprava. Za var11tvo pri delu članov TOK ni nobenih formalnopravnih ovir, saj smo dolžni zagotoviti varstvo vsem, ki so kakorkoli na delu. Varstvo pri delu je 434 treba zagotoviti načrtno s programi, postopno in preudarno po obsegu nevarnosti za poškodbe. Proučevanje dela proizvodnih članov TOK kaže nekaj manjšo učinkovitost, kot delo delavcev. Pri delu delajo kmetje veliko tehničnih napak. Kljub temu sta lahko tehnologija in organizacija dela (npr. 1 + O) oziroma delo kmeta zelo učinkoviti. Organizacija dela zasebnika mora upoštevati tako učinkovitost človeka, kakor tudi izkoriščenost strojev. Nujno je treba poskrbeti za izobraževanje kmetov lastnikov gozdov, verjetno različno obsežno in temeljito po obsegu njihove udeležbe v gozdni proizvodnji. Začeti je treba takoj, pa čeprav improvizirano. Izobraževanje kmetov je zahtevno in Je ustrezen program in prilagojene metode izobraževanja, pa tudi družbeni vpliv bo kmete motiviraJo za izobraževanje. Revirni vodja je osnovni nosilec izobraževanja, zato mora biti strokovno in dopolnilno pedagoško izobražen. Zelo pomembni so instruktorji dela, ki morajo imeti dovolj delovnih izkušenj in ustrezno izobrazbo. Kmetom naj bi se znali krajevno pa tudi psihološko približati. Dolgoročno je treba zastaviti izobraževanje kmetov lastnikov gozdov z ovredno- tenimi programi. Izvajanje programov naj bo porazdeljeno na vse odgovorne izvajalce. Tudi kmetijske šole ne bi smele stati ob strani. Delo gozdarskih strokovnjakov v TOK je zahtevno. Zato bi bilo treba TOK kadrovsko okrepiti in nuditi strokovnim delavcem dopolnilno izobraževanje v obliki različnih seminarjev. Kljub povečevanju sečenj v preteklih letih v zasebnih gozdovih, pada obseg blagovne proizvodnje na račun domače porabe lesa. Očitno se povečuje nedo- voljeno odtujevanje lesa oziroma črni tretji trg z lesom. Večjo urejenost trga je mogoče doseči le z več celovito povezanimi ukrepi širše družbe: - vplivati na neurejeno politiko cen lesa, zagotoviti oskrbo individualnih potrošnikov z lesom, - izobraževati gozdarske strokovnjake in kmete, - znova opredeliti družbeni interes pri usmerjenem gospodarjenju v gozdu in na trgu z lesom, kjer lastništvo ne sme biti ovira, nedvoumno in natančno opredeliti zakonske in druge izvršilne tudi davčne predpise, - uvesti ostrejši nadzor in ostrejšo poenoteno kaznovalna politiko. Prekiniti bi bilo treba družbeno toleriranje negativnih pojavov in kršitev predpisov zlasti pri že na pol javni in organizirani črni trgovini z lesom. Za učinkovito gospodarjenje z zasebnimi gozdovi so potrebne spremembe različnih zakonov in predpisov. Sodelovanje vseh gozdarjev pri oblikovanju zakona o gozdovih mora biti večje. Organizirati je treba posebno razpravo o zakonu o gozdovih (DIT). Takoj je treba zahtevati osnutek sprememb zakona in o njem razpravljati v širšem krogu. Vrsta nerešenih problemov v zasebnem gozdarstvu zahteva zastavitev ene ali več raziskovalnih nalog in nato hiter in temeljit prenos izsledkov v prakso. Za dosego cilja seminarja, več lesa iz zasebnih gozdov ne zadostuje pre- pričevanje gozdarjev med seboj. Uspehov se lahko nadejamo le, če bodo ugoto- vitve seminarja ustrezno publicirane in se bodo gozdarji aktivno vključevali v razpravo in politično delovali v vseh sredinah. Zaključke je oblikoval dr. Marjan Lipoglavšek na osnovi razprave na seminarju Več lesa iz zasebnih gozdov dne 16. in 17. oktobra 1980 v Tolminu. 435 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Novo s ti s področja arboricidov v gozdarstvu V gozdarstvu se arboricidom načeloma odpovedujemo, saj menimo, da moramo v gozdovih gospodariti po naravnih načelih. Vendar se pogosto znaj- demo v položaju, ko začnemo o njih razmišljati, ker nam to narekujejo specifični pogoji. Z namenom, da bi našo gozdarsko operativo seznanili, kakšne arboricide pri nas sploh prodajamo, kakšna so ta sredstva in kako se uporabljajo, smo dne 3. 10. 1980 organizirali za gojitelje in vse, ki jih ti problemi zanimajo strokovno demonstracijo. Razgovor in ogled sta bila na območju TOZD goz- darstvo Vrhnika, kjer Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana skupaj z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana že nekaj let spremlja in pre- izkuša novosti s tega področja. Posvetovanja se je prek Agrovojvodine iz Novega Sada udeležila tudi zastopnica firme DU PONT (ZDA), ki je ena izmed največjih svetovnih proizvajalk herbicidov, posebno pa arboricidov za gozdarstvo. Le-i~a je razložila izkušnje z njihovimi arboricidi, ki jih imajo v drugih deželah ter značilnosti njihovega proizvodnega programa. Objekt št.l (k. o. Zatočevo, n. m. v. 600 m) V poizkus so bili zajeti arboricidi: 2,4,5 T (npr. Arbokan EA 80, Tormona itd.), picloram (Tordon 101), 2,4,5 T + 2,4 D (Galepron T:D) in hexazinom (Vel par L, Vel par---- palete). Poizkusna polja so bila tretirana v dveh različnih časovnih terminih (30. 5.1980, spomladanska vzrast in 15. 8.1980, mirovanje). Znano je namreč, da je čas tretiranja zelo pomemben, predvsem glede vpliva na samo kulturo iglavcev. Ker so vsi ti arboricidi foliarni ali imajo kombinirane foliarne in talne učinke, bi morali najboljši arboricidni učinek doseči spomladi, v času najhitrejše rasti listavcev. V našem gozdarstvu so najbolj znani arboricidi 2,4,5 T (Arbokan EA 80, Tormona) in picloram (Tordon 101, Tordon 22 K). Ostali arboricidi v poizkusu so bili novi. ARBOKAN EA 80 je foliarni, translokacijski arboricid in ester fenoksi- ocetne kisline, zato je zelo hlapljiv. Tretiranje zatorej umestno le v mirnem vremenu. V poizkusu je pokazal odličen arboricidni učinek, na samo kulturo smrek pa je deloval škodljivo. Smreka je bila manj poškodovana na poljih, ki so bila tretirana v dobi mirovanja (sept.). TORDON 101 je kombinacija aktivnih snovi piclorama in 2,4 D. Učinkuje foliarno in talno. Je manj strupen od Arbokana, vendar ima nekoliko slabši učinek na listavce. Poleg učinkovanja na olesenele rastline, A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 436 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana učinkuje tudi na nekatere širokolistne zelnate rastline. V poizkusu se je pokazal kot dober arboricid, vendar je pri njem kultura smreke še manj varna kot pri Arbokanu. VELP AR L je foliarni in talni arboricid, ki deluje tako na olesenele rastline kot tudi na zeliščni sloj. Selektiven je zač. bor, za smreko pa samo v času mirovanja. Foliarno delovanje na smrekah ni bilo opazno. (Tik pred rastjo, ko so smreke še mirovale). Kasnejše talno delovanje pa je poškodovalo tiste smreke, katerih korenine so prišle v dotik z arboricidom (smreke so bile takrat že v polni rasti). VELPAR v kroglicah (pellets) ovalne oblike. V gozdarstvu bi bile zelo pri· merne, ker jih enostavno trosimo v grmovje, ne rabimo vode, toda ne smejo priti do sadikinih korenin. Iglavci naj bi bili starejši od 5 let. V poizkusu so se pokazale poškodbe ne samo tam, kjer je kroglica padla v bližino korenin smreke. Učinek bil prostorsko ozek. GALEPRON je pravzaprav kombinacija že znanih aktivnih substanc 2,4,5 T in 2,4 D vendar v posebni oljni obliki, ki je primerna za ULV (CDA) tehniko uporabe. Ta tehnika je pri nas novost. Bistvo UL V metode je, da kapljice razpršimo v zelo majhne delčke, lahko manjše od 100 mikronov. Razporeditev kapljic v curku je enakomerna in vse so skoraj enako velike. Tako dosežemo optimalni učinek z zelo majhno količino škropiva. Za ULV metodo vporabljamo posebne aparate-atomizerje kot na primer Micron ULV-a 8 (Slika). S temi atomizerji dosežemo optimalni učinek že z 6-151 tovarniško pripravljenega škropiva po hektarju (namesto 500 1/ha pri običajnem škropljenju). Ugotovitve Pri vseh obravnavanih arboricidih lahko rečemo, da so imeli odličen arboricidni učinek na grmovje in listavce, žal pa tudi na smreko, ki je bila zelo poškodovana. Poškodbe so bile predvsem na tistih poljih, ki so bila tretirana spomladi pred odganjanjem. Na poljih tretiranih z arbokanom EA 80, Tordonom 101 in Galepronom, so bile suhe skoraj vse smreke. Pri drugem tretiranju (15. 9.) pa so bile smreke nepoškodovane. Zato je smiselno arboricidno tretiranje z grmovjem zaraščenih kultur v obdobju zaključevanja rasti (avgust, september), čeprav so učinki na grmovje v tem času nekoliko slabši. Izbor arboricidov in čas tretiranja pa je v vsakem slučaju potrebno prila· goditi danim okoliščinam. Objekt št. 2 (k. o. Zatočevo, n. m. v. 600 m) Na tem objektu je bil predstavljen le arboricid Krenite in sicer zaradi svoje specifičnosti. Poizkusi so bili opravljeni v treh koncentracijah. Izvedeni so A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 437 Pregled arboricidov in aktivnih substanc, ki so v proda,ji po Jugoslavi,ji AKTIVNA ODPORNE DO ARBORICID SNOV NAčiN LETALNA POTREBNA SREDNJE OBčUTLJI· - trgovsko ime trivialno ime DELO· DOZA KOLičiNA KAREN CA ODPORNE VEJ SE CENA ZA c (proizvajalec) (common VANJA (LD 50) po hektaru GRMOVNE KULTURE 1 kg oz. li •POMBE name) VRSTE -----'---- --- ARBOKAN EA BO 2,4,5 T foliarni 300 mg!kg 0,5-2,5 fJj() z 2 meseca jesen, kostanj, macesen, 172ND strupen je za (Chromos) vodo, 3-5% brin, kalina, iglavcl v času čebele z nafto gaber, javor, rasti (premaz) lipa, bukev, dren, divja hruška ... TORDON 101 picloram 1 O % foliarni in 8200 mglkg 1-3% z 12 mesecev jesen, dren, srnrekat 156 ND TORDON 22K +2,4 D 40% tal ni vodo, divja hruška, macesen 396 ND (Galenika, picloram 25 'lo 10-20 "lo z glog, Chromos) vodo trdoleska ... (premaz) GALEPRON T:D 2,4,5 T+2,4 D foliarni 300 mg!kg tovarniška 2 meseca isto kot pri macesen, ULV (CDA) metoda .j:>. (SILVAPRON) mešanica Arbo kanu iglavci v času (,) (GalenikaJ (ok. 6-10 Il rasti oo ha) VELPAR L hexazinom foliarni in 1690 mglkg 1-5kg 1-6 mesecev jesen, gaber, z. bor, macesen. 1200-1300 ND VELPAR Pal. tal ni 10-15 kg češnja ... tuja, cedra, (Ohis, Du Pont) cipresat brin iglavci v času rasti KRENITE !osami ne foliarni 24000 mg!kg 1-3 •;. 1-3 tedne iva, v. jesen, macesen, delno 300-350 ND uporablja se v (Ohis, Du Pont) ammonium kranjska bor jeseni pred krhlika ... odpadom listja in vse zimzelene vrste HYVAR X* bromacil tal ni 5200 mg/kg 3-30 kg 3 mesece jesen, bukev, totalni 465 ND (Ohis, Du Pont) (za 3 kg) malina, brest, arboricid srobot, dren, glog, kr. krhlika, GARLON* triklopir foliarni 2140-2830 2-5% trdoleska, (Dow Chemical mg !kg glog ... Company) kalina, hrast ... • Niso bili zajeti v ogled. A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospod.arstvo Ljubljana šoba atorrizer tulec Zi) baterije MICROtl ULVA 8 eli ke ta položaja ba ted j bili že v jeseni leta 1978, pozitivni učinki pa so še sedaj zelo izraziti. Pozi- tivnost učinkov je v doslednem uničenju grmovja in hkrati v nepoškodovanju in lepo razvijajoči se smrekovi kulturi. Uporaba v jeseni pred odpadanjem listja, zelo nizka strupenost (LD 24,000), odlično delovanje na olesenele listavce (grmovje) ter selektivnost za iglavce so značilnosti, ki dajejo Krenitu posebno mesto v primerjavi z ostalimi arbo- ricidi. Krenite ni sistemik, to pomeni, da se ne transportira po rastlini oziroma v korenine; rastline je zato potrebno dobro omočiti. Preprečuje nastanek novih listov in tako tretirana rastlina v času dveh, treh let odmre. če na primer listavec premalo omočimo, lahko ta po preteku nekaj let ponovno popolnoma oživi in se normalno razvija, torej takrat, ko iglavcev ne ogroža več. To pa je pravzaprav tudi naš cilj, saj bi v končni sestojni obliki radi imeli tako kvalitetne iglavce kot listavce. Vodja raziskave Marjana Pavle, dipl. inž. gozd. A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 439 UDK 634.0.304 VZROKI NESREč PRI DELU V GOZDARSTVU Poročilo z KWF Dr. Marjan Lipoglavšek V Gross Umstadtu blizu Frankfurta/M. je 5. in 6. marca 1980 Kuratorij za gozdno delo in tehniko organiziral delovno zborovanje z naslovom »Spoznavanje in upoštevanje vzrokov nesreč«. Simpozij je bil sestavljen iz treh glavnih delovnih oblik in sicer iz uvodnih predavanj, tematske razprave v 8 delovnih skupinah in terenskega dela. Udeležilo se ga je okrog 230 udeležencev iz Zvezne republike Nemčije, pa tudi posamezniki iz švice, Avstrije, Nizozemske, švedske in Jugoslavije. V uvodnih predavanjih je najprej dr. Rehschuh (KWF) govoril o varstvu pri delu v gozdarstvu na splošno. Da bi lahko preprečili nesreče moramo najprej spoznati njihove vzroke. Najboljše motivacije za varno delo so vzgledi predpostavljenega sodelavca, delavcu lastni cilji in priznanja ob upoštevanju varstva pri delu. Ing. Ruge (Schleiden) je z vidika gozdarske operative osvetlil varstvo pri delu. Iz statističnih podatkov je posnel, da se je število nesreč v gozdarstvu sicer zmanjšalo, vendar pa se ne zmanjšuje v primerjavi z zmanjšanim številom opravljenih ur proizvodnega dela. Največ nesreč se na obravnavanem gozdnem obratu zgodi pri sečnji in izdelavi (83 %), z ročnim orodjem; najpogosteje si delavci poškodujejo noge. Nesreče povzročajo gozdnemu obratu tudi neposredne in velike posredne stroške. Izhod vidi v poučevanju pravilne tehnike dela, uporabi osebnih varovalnih sredstev, v propagandnih akcijah pa tudi v premiranju de- lavcev brez nesreč in odpuščanju tistih, ki ne upoštevajo varstvenih ukrepov. Ing. Butova (ETH-Zurich) in dr. Hofle (Misburg) sta osvetlila uporabnost statističnih podatkov o nesrečah in izračunavanje stroškov delovnih nesreč. Statistika nesreč je le eno od sredstev za spoznavanje vzrokov nesreč. Na gozdnem obratu Dieburg je bil pripravljen terenski del posvetovanja. Delavci so prikazovali najrazličnejša napačna ravnanja pri delu v gozdu, pri sečnji in izdelavi, spravilu lesa pa tudi pri plezanju na drevje, osebnem prevozu ipd. Prikazana je bila uporaba neustreznih ali nevzdrževanih delovnih sredstev, neprimerna obleka in neuporaba osebnih varovalnih sredstev, zanemarjanje ukre- pov vgrajenega varstva oziroma napačna delovna tehnika, nepravilen prevoz ali odlaganje orodja ipd. Delo posvetovanja je teklo v osmih tematskih skupinah. 1. Kateri so po mnenju gozdarske prakse najpomembnejši vzroki nesreč, kako lahko nanje opozorimo in kako jih preprečimo? Vzroki nesreč tehnične narave so uporaba zastarelih, ergonomsko neustreznih delovnih in varovalnih sredstev. Vzroki organizacijske narave so predvsem nein- formiranost, preslaba delitev odgovornosti, neustrezne osebe za posamezna dela, varčevanje na nepravem mestu in neuporaba varstvenih sredstev. Vzrok nesreč je tudi napačno ravnanje delavcev, ki izvira iz prenizke izobrazbe, nihajoče delovne zmogljivosti, stremljenja po čim večjem zaslužku, iz prezahtev- nosti dela, iz težavnosti, zaradi uživanja alkohola in napačne prehrane. Ustrezni ukrepi bi bili naslednji: ugotavljanje primernosti delavca za delo, osnovno in dopolnilno strokovno izobraževanje, nadzor in prepričevanje, ustrezen način na- 440 grajevanja, ergonomska izbira delovnih sredstev in tehnologij, upoštevanje varstva pri delu ob načrtovanju in motiviranje za varno delo. 2. Kateri kriteriji naj določajo primernost delavca za posamezna področja dela? Zahtevane sposobnosti so odvisne od dejavnosti, ki naj bi jo delavec opravljal. Zato so kriteriji različni za gozdnega delavca, pomožnega delavca in za delavca specialista. Rednih posebnih zdravstvenih predhodnih in občasnih pregledov še nimajo, zato predlagajo, da bi take preglede začeli uvajati v delavske šole. Treba je zato izobraziti specialista medicine dela. Pregled za gozdnega delavca naj bi vseboval splošen pregled (splošna anamneza, pregled gibal) in poseben pregled zmogljivosti krvnega obtoka, periferno prekrvavljenost, ondiometriranje in pregled vida. Začasno in časovno omejeno naj bi veljalo 18 zdravstvenih telesnih in duševnih okvar kot kriteriji za izločitev oseb, nesposobnih za gozdno delo. 3. Kako je treba izboljšati obstoječe predpise o varstvu pri delu, da bi imeli večjo moč in da bi bili uporabnejši v praksi? Sedanji predpisi imajo splošna določila, ki jih mora upoštevati tudi gozdarstvo in posebna določila za gozdarstvo. Treba bi jih bilo združiti v enoten predpis in takega objaviti. Predpisi naj bi vsebovali splošna določila, določila o delu kmečkih posestnikov, določila o tehničnih sredstvih in določila o posameznih delih. Poleg predpisov bi bilo treba izdelati še navodila za varno delo, opozorilne liste za pouk in navodila za delo s posameznimi stroji. 4. Kakšno delovno obleko in katera osebna varovalna sredstva je treba uporabljati pri določenih delih? Delovna obleka je pri različnih delih lahko različna. Naj bo tesno prilegajoča s posebno zaščito proti dežju. Priporočajo tudi posebno perilo iz plastične tkanine (zanimivo je, da v Nemčiji obleka ne spada k osebnim varovalnim sredstvom). Udobnost čelade je treba še naprej izboljševati, varovalna mrežica za oči mora biti iz plastike, uporabljati je treba glušnike namesto vate in čepov, rokavice naj bodo iz usnja in blaga, čevlji naj imajo trdo kapico in mehak nevezan podplat. Proučiti je treba ustreznost ponovne uporabe golenic. 5. Kakšen vpliv imata načrtovanje in organizacija dela na varstvo pri delu? Delo je treba načrtovati in organizirati tako, da se odvija v ravnotežju med učinkovitostjo in humanizacijo dela. Pri tem pomeni bolj človeku prilagojeno delo tudi večje delovne učinke. Načrtovanje delovnega postopka in strojev, z odpiranjem gozdov, z izborom in nagrajevanjem delavcev, z oblikovanjem dela in delovnega časa oziroma odmorov vplivamo na varstvo pred nesrečami. Varstvo pri delu morajo upoštevati vsi od načrtovalce preko organizatorja dela do delavca. 6. Kako je mogoče delo z motorno žago ergonomsko in tehnično bolje oblikovati? Ustrezni ukrepi so: uporaba pravilne tehnike dela, načrtovanje in uvajanje rednih odmorov, zmanjšanje stremuštva za zaslužkom, redno vzdrževanje motorke, osnovno in dopolnilno izobraževanje delavcev, ureditev lastnine žag. Potrebna so dobra navodila za uporabo in vzdrževanje motorke. Delo naj bo oblikovano tako, da se delavci lahko pri delu izmenjujejo npr. skupinsko delo pri sečnji in spravilu lesa, saj je treba upoštevati škodljive vplive ropota, vibracij in izpušnih plinov. Poseben problem je zastarevanje žag v lasti drobnih gozdnih posestnikov in njihova nepoučenost pri delu z motorno žago. 7. Kateri posebni problemi varstva pri delu so v mali zasebni gozdni posesti? Delo v kmečkem gozdu opravlja zelo širok neizobražen krog ljudi. To so po- gosto premladi in prestari ljudje, ki delajo tudi popolnoma sami v gozdu. Ne obvladajo pravilne tehnike dela, ne poznajo varstvenih predpisov in ne uporabljajo osebnih varovalnih sredstev. Zanje ni delovna učinkovitost najpomembnejša, saj 441 obdelujejo le manjše količine lesa. Zato ne uporabljajo novejšega, ustreznega, dobro pripravljenega orodja. Privatnike je težko motivirati za varno delo. Učinkovito bi bilo poučevatnje s pogovori ob vsaki priliki in zlasti opozarjanje na ekonomske posledice nesreče za kmečko družino. 8. Kako doseči večji vpliv pooblaščencev za varstvo pri delu v praksi? Pooblaščence je treba pravilno izbrati med ljudmi, ki imajo dovolj znanja o gozdnem delu, pogosteje jih je treba dopolnilno izobraževati za varstvo pri delu. Nadalje jim je treba dati možnost delovanja npr. s preverjanjem upoštevanja varnostnih ukrepov, poročanjem o statistiki, poteku in raziskovanju nesreč. Za njihovo uspešnost je potrebno sodelovanje vodje obrata, obratnega sveta, delav- skih šol in nadzornih organov. V krajši diskusiji so posamezniki potrjevali navedena stališča ali pa jim, redkeje tudi nasprotovali. Tako so trdili, da je gozdni obrat odgovoren za ne- srečo ali poklicno obolenje svojega delavca, da delavca ni mogoče zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov odpustiti, ampak ga je treba došolati. Zagotavljali so še, da med učinkom in humanostjo ne more biti ravnotežja, ampak mora prevladovati humanost. Vsi zaključki posvetovanja izhajajo večinoma iz razmer v zahodno nemškem gozdarstvu, vendar pa večina velja splošno tudi drugod v sedanjem času raz- voja. Ne moremo se znebiti vtisa, da v Zahodni Nemčiji varstvo pri delu, zlasti praktično varstvo ni na zavidljivi višini, saj se ukrepi varstva človeka v kapita- lističnem sistemu gospodarjenja teže izvedljivi ali celo potisnjeni ob stran. Namen tega posvetovanja je zato tudi bil, da izboljša odnos gozdarskih strokovnjakov do varstva pri delu. Posvetovanje je bilo za tujce zanimivo kot informacija o stanju v Nemčiji, vendar ni prineslo novosti, saj npr. v Sloveniji že dolgo poznamo ukrepe, ki jih oni šele sedaj uvajajo (zdravstveni pregledi, testiranje znanja o varstvu). Ob posvetovanju so priredili tudi zelo zanimivo razstavo osebnih varovalnih sredstev najrazličnejših proizvajalcev, ki je prikazala kolikšna je ponudba in pestrost teh sredstev na njihovem trgu. Zavrteli so še zanimiv film z rekonstruk- cijami petih tipičnih nesreč pri sečnji in izdelavi drevja. Program delovnega zborovanja Kuratorija za gozdno delo in tehniko 1980 je bil torej zelo bogat, metode dela in izvajanja zanimiva, le vzpodbud za nadaljne delo na področju varstva pri delu ni dalo veliko. Gozdarski vestnik nima več svojega žiro računa. Zato morebitna nakazila odslej naslavljajte na ZIT GL SLOVENIJE -GOZDARSKI VESTNIK 501 01-678-48407 Pojasnilo bo objavljeno v GV 1981/1 442 CILJ RAZSTAVE NARAVA-DIVJAD-LOVSTVO Lojze Briški V lovskih organizacijah smo ugotavljali, da širša javnost ni dovolj seznanjena s spremem- bami, ki so bile dosežene v razvoju našega lov- stva. Posledica tega je čestokrat enostranska kritika in poenostavljeno ocenjevanje dela ln nalog lovskih organizacij, še vedno neprese- ženo staro pojmovanje lovstva, ali pa posploše- vanje napak in pomanjkljivosti, ki jih zagrešijo posamezni lovci oziroma lovske organizacije. Takšno gledanje se nedvomno precej ohranja tudi zaradi naše še vedno prevelike zaprtosti. Ali bolje povedano: na vseh ravneh organizira- nosti, od lovske družine do Lovske zveze Slo- venije, premalo storimo, da bi z našo usmeri- tvijo, doseženimi uspehi in prizadevanji seznanili družbenopolitične organizacije, posebej Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL), katere člani smo, svete krajevnih skupnosti, skupščine družbenopolitičnih skupnosti in druge samoupravne organe in organizacije, s katerimi sicer sodelujemo. Prav tako premalo storimo za to, da bi bilo o dejavnosti lovskih organizacij več v tisku, radiu in televiziji; dogaja se, da celo na neupravičene javne kritike ne odgovorimo. Da smo često tako »gluhi in nemi«, je povsem v nasprotju z našo temeljno opredelitvijo, da je lovstvo sestavni del družbenih dogajanj. Poleg tega je vprašanje objektivnega poznavanja in pravilnega vrednotenja lovstva ter s tem povezanega dela in nalog lovskih organizacij nadvse pomembno prav v času, ko utiramo pot spoznanju, da je varstvo divjadi naša skupna naloga, torej ne le naloga lovcev v njihovih organizacijah. Ko smo pred letom in več raz- mišljali o tem, kaj storiti, da bl dosegli boljše razumevanje ln poznavanje lovstva, smo se zedinili tudi za možnost, da pripravimo drugo slovensko lovsko razstavo. Menili smo, da bi bila primerna oblika razstava v republiškem merilu, s katero bi bilo mogoče na dovolj učinkovit ln prepričljiv način prikazati družbeno vlogo in pomen lovske dejavnosti. Razumljivo je, da te zahtevne naloge ni mogoče izvesti po vzorcu znanih lovskih razstav, na katerih so v ospredju lovske trofeje. Zato smo se odločili za razstavo, katere vsebina in ureditev naj odsevata pojmovanje, ureditev ln usmeritev lovstva v samoupravni socialistični družbi. Zato takemu namenu in cilju zgolj naziv »lovska razstava« povsem ne ustreza, se pravi, ponuditi moramo veliko več. V skladu s tem temeljnim izhodiščem je bila izdelana vsebinska zasnova raz- stave, na kateri naj bi prikazali: - divjad kot del našega naravnega bogastva in življenjskega okolja ter druž- beno skrb za njeno ohranitev; ureditev lovstva, njegovo sedanjo vlogo in pomen; družbeno vlogo, naloge, delo in organiziranost lovske organizacije; razvoj in delo drugih dejavnosti, ki so povezane z razvojem lovstva; najmočnejše lovske trofeje, ki so bile uplenjene na Slovenskem po letu 1972 (po prvi slovenski lovski razstavi v Mariboru). Zaradi navedenega smo izbrali naslov razstave »Narava - divjad lovstvo", ki najbolje označuje njeno vsebino. Zato je tudi izvedbo razstave podprla velika 443 vecma lovskih kolektivov po vsej Sloveniji, nakar je skupščina LZS enoglasno sprejela sklep, s katerim je prireditelj razstave Lovska zveza Slovenije. Odgovor- nost za organizacijske priprave in izvedbo pa je, kakor vemo, prevzela neposredno Zveza lovskih družin (ZLD) Ljubljana. Razumljivo je, da izvedba te zahtevne naloge ne bi bila uresničljiva brez finančne podpore vseh lovskih družin, območnih zvez in drugih lovskih organizacij, a tudi ne brez požrtovalnega dela številnih lovskih tovarišev, ki so z vso odgovornostjo prevzeli številne in zahtevne naloge pri pri- pravi in izvedbi razstave. Ze iz navedenega izhaja, da razstava ni namenjena le lovcem, ampak vsem, ki se želijo bolje seznaniti z vrstami, številčnostjo ter stanjem divjadi v našem prostoru ter z gospodarjenjem v njem. Posebej vabljiva in poučna pa naj bi bila razstava za mladino. Pričakujemo in želimo, da razstava »Narava - divjad - lovstvo, Ljubljana 1980« ne bi imela le enkratnega kratkega propagandnega učinka. Zelimo, da bi prispevala k boljšemu poznavanju lepot in bogastva naših naravnih dobrin, med katere sodi tudi divjad. Prispevala naj bi h krepitvi prepričanja, da je narava z divjadjo del človekovega razvoja in obstoja ter da je potemtakem tudi skrb za ohranitev divjadi nedeljiva. Skrb za ohranitev divjadi je skrb za zdravo okolje in življenje v njem. Z razstavo želimo opomniti javnost na to osrednjo usmeritev našega lovstva, !ovce pa, da so pred nami še velike naloge. Razstava naj bo hkrati ogledalo kulture človekovega in našega skupnega družbenega odnosa do narave in divjadi. Prepričan sem, da bomo te cilje, ki smo si jih zastavili, tudi uresničili, če bomo razstavo v vsebinskem in estetskem pogledu primerno uredili. S tem bomo privabili na ogled te naše pomembne prireditve vse !ovce in tudi čim več drugih delovnih ljudi, še posebej mladine, iz vse Slovenije. NOVE MEDNARODNE MERSKE ENOTE Nove mednarodne merske enote so od 12. 12. 1980 obvezne za vse države. Za nas je zanimivo, da ta mednarodni dogovor ne dovoljuje več prostorninskega metra temveč le kubični meter. Uradna ali javna raba nedovoljenih mer je sankcionirana in so določene znatne denarne kazni. Dodamo naj še, da vsebuje objavljena preglednica le najbolj znane enote in da je še cel kup drugih sprememb (v fiziki, elektriki, elektroniki, strojništvu itd.), ki jih boste našli, če jih boste potrebovali, v posebnih zdajah. Zap. št. 1. 2. Veličina Dolžina Cas Merska enota meter Znak m sekunda s Izjemno docustna enota morska milja minuta ura dan teden mesec leto mk Znak Prepovedane Znak Opomba merske enote min. h d 444 z 12. 12. 1980 angstrom A mikron m palec ali cola (inch) in čevelj (foot) ft jard (yard) yd 1 morska milja 1852 m 1A = 10-"m 1 = 10-'m 1 in = 25,399.10-'m 1 It = 0,3048 m 1 yd = 0,914399 m 1 min 60s 1h 3600S 1 d 86.400 s Zap. Veličina Merska Znak Iz) em no Znak Prepovedane Znak Opomba §l. enota dopustna merske enote enota z 12. 12. 1980 3. Masa kilogram kg tona 1t 10' kg kvintal ali metrski cent q 1 q 102 kg funt (pound) lb 1 lb 0,45359 k~ long-tona UT 1 UT 1016,04 g 4. Elekt. tok amper A 5. Tem peral. stopi nja 1° c 1 K termodinam. kelvin K Celzija oc 0° c 273,15 K 6. Svetilnost candela cd 7. Količ. snovi mol mol 8. Sila newton N dina dyn 10-'N kilopond kp 9,80655 N pond p 9,80655 mN 9. tlak pascal Pa bar bar 10' Pa tehnična atmosfera at 1 at 98066,5 Pa normalna, fi zi kalna atmosfera atm 1 atm ~ 101325 Pa milimeter živosrebrnega stebrička Torr 1 Torr = 133,322 Pa milimeter vodnega mmH,Q 1 mm H,Q 9,80665 Pa stolpca iO. Ener., delo, količina joule J watt-ura Wh 1 Wh 3,6 kJ toplote elektron- eV 1 eV 1,60219.10-"J volt erg erg 1 erg = 10-'J kilopond- meter kpm 1 kpm = 9,80655 J kalorija cal 1 cal 4,1863J 11. Moč, energija, 1 w = 1 J/j s termični watt w voltamper VA 1 VA 1W (za dolo- pretok čanje navidezne moči el. toka) var var 1 var 1 W (za dolo- čanje jalove moči konjska moč KM električnega toka) 1 KM 735,498 W 12. Plošči na kvadratni (m') ar a 1 a =100m' meter hektar ha 1 hr. = 10'm' = 10000 m' barn b 1 b 10_2Bm1 13. Prostornina kubični meter (m') liter 1 1 = 10-' m' registrska 1 reg. tona = 2,832 tona m' prostorninski meter prm 14. Hitrost meter na vozel = morska milja sekundo mis vozel čevelj na It/s na uro = 0,514 m/s sekundo lftls = 0,3048 m/s 15. Frekvenca hertz Hz 1 Hz= 1/s 16. Gostota magnetnega pretoka tesla T 1 T = 1N/1 m. 1A 445 GOZDARSKI IN LESARSKI JUBILEJ OSKARJA JUGA Letos se vrstijo jubileji naših gozdarjev kot na tekočem traku. človek lahko postane vražjeveren, statistik pa bi ta pojav enostavno razglasil za zakonitost, na okroglih 5 let so se rojevali najbolj znani gozdarji »Stare garde«. Vrsti, ki smo se jih letos spomnili v naši reviji, se pridružuje Oskar Jug, dipl. inž. gozd., ki letos preživlja že svoje 80. leto. Oskar Jug, ki je sicer končal gozdarsko visoko šolo in je svoje predvojna stro- kovno delo namenjal gozdovom, je eden prvih, ki se je po vojni v celoti posvetil organizaciji in izgradnji naše lesne industrije, ki je bila takrat zares pravi začetnik, saj je bila brez materialne in kadrovske osnove, skratka brez tradicije. Oskar Jug se je rodil 27. 8. 1900 na Colu nad Vipavo. Njegova službena oziroma strokovna pot je bila zelo podobna potem takrat sicer maloštevilnih mladih goz- darskih strokovnjakov, le da je bil eden redkih, ki je dobil službo v Sloveniji in mu ni bilo treba na delo v druge jugoslovanske pokrajine. V Kočevju ga je zatekla vojna. Tu se je vključil v NOB kot aktivist. Z aktivistič­ nim delom je nadaljeval v Ljubljani, kamor se je preselil. Prvi dve leti po vojni je vodil sedanje Gozdno gospodarstvo Postojna. Leta 1947 pa je bil imenovan za načelnika Uprave gozdnih gospodarstev Slovenije. To je bila hkrati zadnja »Čista« gozdarska služba. Odslej se je posvečal izključno razvoju naše lesne industrije. Kot direktor LIP Ljubljana (Lesnoindustrijsko podjetje) in šef kapitalne izgradnje pri generalni direkciji lesne industrije Slovenije je imel polne roke dela. Takrat so postavljali na noge prve lesnoindustrijske obrate. Kljub temu je našel čas tudi za teorijo obdelave in predelave lesa. V svojem strokovnem delu se ni posvečal ozko izbranim problemom. Nastajajoča lesna industrija je potrebovala strokov- njake, ki obvladajo kompletne postopke in procese. Zato je njegova bibliografija obsežna in pestra. V njej najdemo razprave o storilnosti v lesni industriji do razprav o tehnoloških vprašanjih kot je na primer izdelava vezanih vrat ali pro- izvodnja upognjenega pohištva. Sest let, od 1962 do 1968, je predaval na Višji lesni šoli v Ljubljani. Leta 1952 je postal direktor Biroja za lesno industrijo v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve. Ko pregledujemo njegovo strokovno delo, bi težko rekli, kateremu področju, usmeritvi ali problemu je posvečal posebno ljubezen in profesionalno voljo. Bržčas pa ne bo zgrešena ugotovitev, da je predvsem njegova zasluga, da je strokovna revija LES obšla številne čeri in prepreke in se naposled razvila v organsko spremljevalko stroke, brez katere bi bila visoka stopnja razvoja obde- lovalne in predelovalne industrijske tehnologije lesa nemogoča. Revijo je urejal najprej od 1953. do 1961. leta. Spet je prevzel skrb zanjo leta 1969 in še vedno skrbi zanjo kot urednik in kot organizator. Revija je zlasti v obdobju njegovega drugega urednikovanja zelo, zelo napredovala in se uvrstila ob bok revijam podobne vsebine po Evropi. O reviji bomo v kratkem spet spre- govorili. Tokrat pa naj ponovimo le, da je organski splet njegovega znanja in izkušenj, zagotavljal maksimalno učinkovito vzgojno vrednost revije LES, ki je še danes edina redna strokovna lesarska literatura v Sloveniji. Disciplina dela in disciplina življenja Oskarja Juga sta med kolegi že prislo- vični. Od njiju tudi sedaj ne odstopa. To pa jubilantu zagotavlja še naprej plodno delo v stroki in v Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, kjer živo deluje že vsa leta po vojni. Njegove izkušnje bodo tudi, če bo odložil uredniško pero in zapustil uredniški koš, še naprej želene in nepogrešljive. Marko Kmecl 446 BITI ZVEST NARAVI, POMENI BITI ZVEST SEBI Portret Miloša Keliha, ob njegovi osemdesetletnic! Miloš Kelih je človek nenavadnih vrlin, kakršnih je v današnjem svetu malo. Njegova izjemna življenjska sila, ljubezen do ljudi in živali, gozda in gore, je v meni vedno zbujala radovednost, od kod izvori njegove energije? Spoznala sva se v prvih povojnih letih, ko smo skupaj s pokojnim generalom Jakom Avšičem in pokojnim pisa- teljem Matevžom Hacetom, delali na Ministrstvu za gozdarstvo. Miloš je bil takrat eden naših najboljših gozdarjev operativcev, direktor Gozdnega gospodarstva v Novem mestu, v Kranju, pomočnik direktorja na Bledu in do upokojitve polnih dvajset let upravitelj Gozdne uprave Pokljuka. Letos je dopolnil osemdeset let, pa ga gozd in življenje v njem privlačita še vedno z enako močjo, kot mladeniča. Strma, vijugava, težka, pa vendar lepa je bila njegova pot skozi viharno življenje dveh svetovnih vojn in revolucije. Odgrnimo zaveso spomina. Miloš Kelih se je rodil pred osemdesetimi leti v Selih na Koroškem. Otroštva se Miloš spominja z radostjo v srcu, izgube Koroške pa vselej z grenkobo in bolečino. Kot deček je večino časa preživel z očetom v gozdu. Tu se je spoznal z naravo in jo vzljubil z vsem srcem. Ni čudno, da se je Miloš Kelih odločil za gozdarski poklic. Vse izpite na Nižji gozdarski šoli v Velikovcu je opravil z odliko. Izkazal se je tudi v praksi, ko je delal kot gozdarski pripravnik pri lesnem trgovcu in lesnem posestniku Jugovcu na Koroškem. Prelomnica v njegovem življenju je bila izguba Slovenske Koroške. Kelih se je kot zavedni Slovenec v letih 1918/191'9 priključil Majstrovim borcem in se ude- ležil bojev za osvoboditev Koroške v IV. Koroškem bataljonu. 4. maja 1919. leta so ga ujeli Nemci in ga zaprli v Celovcu. Ušel je iz zapora. S pomočjo dveh hlodov je preplaval Dravo, takrat še ledenomrzlo in se vrnil v svojo bojno enoto. S težkim srcem je zapustil rodno Koroško. Moral je s trebuhom za kruhom. Kot gozdar se je zaposlil v Kamniku in se tu ukvarjal tudi z lovom. Ko so se začela v Kamniku strankarska trenja, se je umaknil v Novi Sad, kjer je delal v gozdarstvu in lovstvu. Pred Nemci se je umaknil v Surčin blizu Zemuna. Tu se je povezal z ljudskim odporom in partizani. Z družino je živel na samem, tako, da ga Nemci niso odkrili. Po golem naključju pa je ušel ustašem, ki so ga že imeli na spisku za likvidacijo. Po koncu vojne je organiziral gozdarstvo in lovstvo v okolici Beograda. Takoj pa, ko je bilo le mogoče, se je vrnil v Slovenijo. Najtežja povojna leta, ko je gozdarstvo reševalo naše gospodarske probleme, je Miloš Kelih delal kot direktor gozdarstva v Novem mestu in Kranju. To so bila leta velikih sečenj, frontnih brigad, težkih in neusmiljenih zadolžitev. Kot sposoben organizator se je odlikoval v izpolnjevanju nalog, zato je dobil naziv »Višji gozdarski tehnik« in je tudi odlikovan z »Redom dela s srebrnim vencem«. Nekoliko mirneje je zadihal, ko se je kot upravitelj ustavil na Gozdni upravi Pokljuka pri Gozdnem gospodarstvu Bled. 447 Je častni član ZIT GL Slovenije in častni predsednik Lovske zveze Gorenjske. Miloš Kelih pa je ves čas po osvoboditvi z isto vnemo, ko v gozdarstvu, delal na učvrstitvi slovenskega lovstva in za razvoj kinologije. Dobil je vsa slovenska lovska in kinološka odlikovanja. Upam, da mu bo življenje naklonjeno prav tako, kot je on naklonjen življenju. To mu želimo lovci in gozdarji in vsi njegovi iskreni prijatelji. Tone Svetina PROF. FRANJO SEVNIK - IN MEMORIAM Profesor Franjo Sevnik je bil dolgoletni pri- jatelj naše strokovne revije. Kako tudi ne, saj je bil eden izmed ustanoviteljev, ko je leta 1'938 začela izhajati; do poslednjih mesecev je so- deloval kot pisec, svetovalec in predvsem kot prijatelj. Letos 1. januarja je praznoval svoj 85. rojstni dan in ob čestitki, ki smo mu jo zapisali v naši reviji, v spoštovanju do njego- vega dela, je sam dodal naslednjo misel: Vesel sem, da lahko kot gozdar z dolgolet- nim strokovnim delovanjem na ta način izrečem vsem gozdarjem, zlasti pa bivšim borcem in aktivistom NOV iskrene čestitke za Novo leto z željo, da čvrsto skupno delo rodi še mnogo dobrega našim gozdovom. Takšen je bil profesor Sevnik na svoji živ- ljenjski poti: Slovenec domoljub, ki je ljubil ljudi in darežljivost te naše zemlje. Tej osnovi svoje življenjske in nazorske usmeritve je po- svečal ves svoj razum, čustva in telesno moč, ki jih je razdajal v svojem bogatem družbenem, strokovno operativnem, pedagoškem in znanstvenem delu. Ko sva še kratek čas pred tihim in skromnim koncem ure razpravljala, je živo in tvorno povezoval vse strokovne dogodke predvojnih in povojnih let v nanizanke sloven- skega gozdarskega strokovnega hotenja, ki je v povojnem času vzletelo strmo navzgor, kjer se je pridružilo evropskim narodom z najvišjo naravogospodarsko kulturo. V tem razcvetu je imel učitelj prvih generacij slovenskih gozdarskih inže- nirjev, ki so zaključili študij na njegovi, novi gozdarski visoki šoli v Ljubljani, pomembno vlogo. Franjo Sevnik se je rodil 1. 1. 1895 v vasi Zupelevec pri Brežicah v kmečki družini. V šole je hodil v Krškem in v Idriji, kjer je leta 1914 maturiral. V Grazu je končal 1 semester Tehniške gradbene visoke šole, na Dunaju 2 semestra Visoke šole za kulturo tal, gozdarski oddelek, da bi gozdarske študije zaključil na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1920. Najprej je kot gozdar delal na gozdni upravi v Bohinjski Bistrici in kasneje pri gozdni direkciji (državni gozdovi) v Ljubljani. 2 leti (1924-1926) je delal na gozd- nem uradu veleposestva v Vukovaru, nato pa 10 let na gozdnem uradu v Soteski kot gozdni upravitelj. Od leta 1936 do leta 1943 je bil šef centrale in predsednik upravnega odbora pri Začasni državni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov. 448 Leta 1943 je odšel v partizane; pred tem je deloval v OF in tam organiziral pri Upravni komisiji gozdarsko službo na osvobojenem ozemlju. V tem času je postal tudi načelnik odseka za gozdarstvo pri predsedstvu SNOS. Leta 1945 in 1946 je bil pomočnik ministra za gozdarstvo. Leta 1947 je orga- niziral Inštitut za gozdarstvo Slovenije in ga vodil kot direktor do leta 1949. V tem času se je močno zavzemal in bil pobudnik za ustanovitev gozdarskega, lesno- industrijskega in lovskega muzeja v Bistri pri Vrhniki; takrat še pri gozdarskem inštitutu kasneje pa pri Tehniškem muzeju Slovenije. Leta 1'349 je bil postavljen za matičarja (skupaj s prof. Sotoškom) Gozdarskega oddelka pri Fakulteti za agronomijo in gozdarstvo v Ljubljani, kjer je bil leta 1950 izvoljen za rednega profesorja te fakultete. Vodil je katedro za gozdarsko eko- nomiko. Na fakulteti je opravljal tudi dekansko in prodekansko funkcijo. Predaval je do svoje upokojitve leta 1964. Do leta 1966 je bil tudi zunanji sodelavec Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo. Ne samo v pedagoškem in znanstvenem delu, sodeloval je tudi pri izredno plodnem društvenem delu v tedanjem času (Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije), kjer je bil večletni odbornik. Sodeloval pa je tudi v predvojnih gozdarskih društvih. Za svoje predano strokovno in družbenopolitično delo je prejel red zaslug za narod 111. stopnje, dvakrat red za hrabrost in red dela z zlatim vencem, bil pa je tudi častni član Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva. Kandidat za člana Komunistične partije Jugoslavije je postal leta 1942, leta 1944 pa je postal član KP Jugoslavije. Podrobnejša biografija in bibliografija sta v GV iz leta 1975 in v monografiji Ljubljanska univerza 1 in 11. Med stenami uredništva Gozdarskega vestnika bo še dolgo tiho odmeval njegov rahlo obotavljajoči se glas, kjer je do konca iskal svojo nenehno živo željo, kako še kaj prispevati, graditi, pomagati. Zednji njegovi spisi in razprave govore o organizaciji partizanskega gozdarstva. Vračal se je na inštitut, v svoj nedograjeni gozdarski muzej, nenehno se je vračal med gozdarje in v gozd. Srečanje z njim je bilo srečanje z ljubeznijo do ljudi in do narave, je bilo srečanje z gozdom, z milino in spoštovanjem, ki jih je razdajal prijateljem, kolegom in svojim učencem. Njegovo delo ima posebno ceno. Profesor Sevnik je gozdar, ki je že izpred vojne rastel skupaj s slovenskim gozdom, aktivno in živo, Razumniško je ocenjeval njegov pomen za razvoj naše mlade slovenske družbe in čustveno je doživljal vse njegove stiske in vzpone. Njegov prostor v raziskovalni misli slovenskega gozdarstva, šolstva in organizacije bo ostal trajno živ in nepozaben. Marko Kmecl 449 STROKOVNI OBISKI Xl. MEDNARODNI KONGRES IUFRO SKUPINE S 2.09 - ONESNAŽEN,JE ZRAKA V dneh od 31. 8. do 6. 9. 1980 sem se ude- ležil omenjenega kongresa v Grazu v Avstriji. V IUFRO skupini 2.09 sodelujem že od leta 1970 in sem se od takrat udeležil vseh sre- čanj, med drugim sem na zadnjih štirih imel tudi referate, ki so bili vedno (glede na živahno diskusijo) aktualni in ugodno spre- jeti. Letošnje srečanje je imelo za nas še po- sebno velik pomen zaradi dejstva, da je bilo v sosednji Avstriji, ki ima zelo podobno imisijsko problematiko, ki jo je pogosto treba reševati tudi skupno, kajti obe državi imata v neposredni bližini meje izvore onesnaženja. Obe državi sta turistično pomembni in za- radi tega naj bi v tem za Evropo pomemb- nem rekreacijsko-dopustniškem prostoru, zrak ostal čist kolikor se le da, najboljši in- dikator tega pa je gozd. Poudarjali so po- polno obvarovanje varovalnih, socialnih in okolje-krajinotvornih vlog gozda. V vsaki stroki, tudi v naši, so v nekem času raziskave osredotočene na trenutno najbolj aktualno problematiko; v tej skupini je to transport onesnaženja na velike raz- dalje (long distance transport) in katastro- falne posledice, ki jih dolgotrajno zaplinjanje lahko povzroči gozdu ali celotnemu gozd- nemu ekosistemu samo ali v interakcij! z drugimi škodljivimi običajnimi pojavi (suša, pozeba, latentne bolezni in škodljivci, ne- proučen! posegi človeka na gozd). Glede obeh obravnavanih glavnih proble- mov (za katerima seveda stoji problematika meritev onesnaženja in določitev dop. nor- mativov) smo z našimi raziskavami aktualni, vendar odločno premajhni (kadrovsko in po opremi). Z gozdarsko imisijsko problematiko se samo na Avstrijskem štajerskem ukvarja več kot 10 oseb (polno zaposlenih), poleg tega pa še mnogi z občasnim delom, zato nihče ne more razumeti, da v Sloveniji ob- ravnava to problematiko en sam človek in da se je še za tega smatra lo, da ni potreben! Na koncu moram povedati tudi to, da je organizaciji predhodnega X. srečanja te sku- pine v Ljubljani v uvodnih besedah v Grazu in zadnjih na zaključni slovesnosti bilo dano vse priznanje! ln na koncu: Ne samo v pogovorih, tudi v uvodnih nagovorih so govorniki ponovno visoko ocenilt organizacijo predhodnega X. srečanja skupine, ki smo jo organizirali na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani pred dvema letoma. Marjan šolar SODELOVANJE Z DRZAVAMI SEV NA PODROČJU RAZISKOVALNEGA DELA Jugoslavija sodeluje že več let na pod- ročju raziskovalnega dela v gozdarstvu in lesarstvu z deželami SEV (vzhodnoevropsi-•divjih" časih po vojni. Toda z zadovoljstvom so vzdržali, utrujeni, toda srečni. Njihovega zanimanja za strokovna vprašanja so se veselili tako gostitelji kot oni sami. 456 Hvaležni organizatorjem v Mariboru ter Splošnemu združenju za gozdarstvo, z večkrat ponovljeno željo, da bi takšna srečanja pripravili tudi v bodoče, so 30. 5. 1980 zvečer uspešno zaključili svoj letošnji strokovni »repetitlum«, ki naj bi bil prihodnjič še mno- žičnejši! mk EKIPNO IN POSAMICNO PRVI NOVOMEšCANI Rezultati IX. republiškega tekmovanja gozdnih delavcev v črni na Koroškem 14. 6. 1980. Posamezne razvrstitve: 1. Jože Grandovec GG Novo mesto 604,5 - 2. Ivan štrumbelj GG Novo mesto 593,5 - 3. Izidor Fink GG Novo mesto 593,0 4. Peter Obretan Lesna Slovenj Gradec 578,5 - 5. Emil Balajt ABC Pomurka 570,5 - 6. Ivan čuh GG Postojna 569,0 - 7. Franc Bajc GG Postojna 567,5 8. Ivan Rovan GG Kočevje 563,5 - 9. Jože Zamernik GG Nazarje 563,0- 10. Andrej Lenko GG Nazarje 561, 5. Ekipna uvrstitev: 1. GG Novo mesto 1791 točk 2. GG Nazarje 1685 točk 3. GG Postojna 1684,5 točk - 4. Lesna Slovenj Gradec 1684,0 točk 5. Tolmin 1580,0 točk 6. GG Celje 1546,0 točk 7. GG Kočevje 1520,5 točk - 8. ABC Pomurka 1508,0 točk 9. GG Maribor 1505,0 točk - 10. GG Bled 1466,5 točk - 11. TOK Nazarje 1441,5 točk 12. GG Brežice 1364,0 točk. Konec junija je bilo v Ivanjici (SR Srbija) medrepubliško gozdarsko tekmovanje, na katerem pa slovenski tekmovalci niso dosegli uspehov kot v preteklih letih in ki smo jih tudi letos potihem pričakovali. Ivan čuk (GG Postojna) je edini spominjal na dobro tradicijo slovenskih gozdarjev iz preteklih let; dosegel je drugo mesto. Vsi ostali (5) so se zvrstili slabše od 15. mesta. PRVI ORGANIZIRANI GOZDARSKI POHOD PO CIGLARJEV! PEšPOTI OD DRAVE DO JADRANA mk Prispevek smo si izposodili pri VIHARNIKU, glasilu Lesne iz Slovenj Gradca, kjer je Vida Vrhnjakova objavila zanimivo in sočna pričevanje o strokovno-rekreativnem podvigu članov DIT GL Slovenj Gradec. Zaradi razumljivih razlogov smo izpustili nekatere zabelke in intimnosti (recimo tisto, kako je moral nek gozdar za svojo ženo nositi na E-6 YU tudi plesirko in čeveljce z visokimi petami), ki dajejo orlginalnemu zapisu iskriva poskočnost in satirično kritičnost o naših (gozdarskih) navadah in razvadah. L:elimo, da bi vzgled iz Slovenj Gradca pritegnil, saj ne gre za vsakdanji izlet, temveč eno izmed oblik javnega gozdarskega dela, ki ga pri našem strokovnem delu vse bolj pogrešamo. Popotovanja po E6 se je udeležilo le dvanajst popotnikov z »gozdarsko-fizično kondicijo«. Organizator popotovanja, DIT Slovenj Gradec, ki je zbiral popotnike, je dal v razpis le en sam selekcijski faktor in to »gozdarsko-fizično kondicijo". Spričevala ali diplome namreč niso bila potrebna. Tako sta dva kombija s popotniki drvela po »lepi« občinski gozdni cesti proti Slemenu nad šoštanjem ln brisalci so komaj utegnili brisati stekla. »Dobro jutro« nazarskih gozdarjev taksatorjev Inž. Cirila in inž. Džolija, ki sta nas pričakala na Slemenu, je res prineslo dobro jutro. Po kratkem ogrevanju in žigosanju knjižic E6 smo zakoračili proti Mozirju že z dežniki v nahrbtniku. Udeleženci vojaških vežb na Slemenu so nas posmehljive pogledovali, ko smo šli skozi njihov tabor. Maršruta, ki je bila pred nami, bl lahko bila njim v čast, če bl jo zmogli. Sveže ln spočite noge so prehitevala normative o dolžini poti, čeprav se je Ciril vneto trudil in na poti razlagal ln opominjal na vse zanimivosti. Kljub postankom na kmetiji L:Jebnik, kjer je med vojno padel Kajuh in pri Mornovi zijalki (paleontološko najdišče), kjer je verjetno prebival predzgodovinski človek, smo bili že ob 9.30 na naslednji kontrolni točki pri Grebenšku v dolini Hudega potoka. Do tod se je naša E6 ves čas spuščala navzdol in kilometri so leteli izpod nog. Vroč rumov čaj in kratek klepet z lastnico gostišča, ki takšne vrste popotnikov že dobro pozna, nam je dal novega poleta za pot navzgor in nato dalje proti Mozirju. Pri ogledu Savinjskega gaja smo se srečali s tovarišico Danico iz Turistične zveze Slovenije (tudi sodelavka pri E6), ki je z družino pešačila ravno v obratni smeri. Njena 457 Na prijazni terasi motela v Grosupljem so ditovci zadovoljno iztegnili svoje utrujene ude. Foto M. Sekirnik ugotovitev: "· .. čudovito! škoda, da gre naša pot po E6 že h koncu ... ", nas takrat še ni popolno prepričala. Zanimivo je še to, kako vsi popotniki po E6, čeprav neznanci, takoj najdejo stik in temo za pogovor. Neverjetno, kako nam je prijalo popoldansko pešačenje navzgor po strmi gozdni vlaki, po senčnih, hladnih listnatih gozdovih, z vonjem po šmarnicah. Le Luka je zastajal zaradi dodatne obremenitve preveč zaužitih pijač. Sinov »atek, atek,« ga je spodbujal, da je z nekajminutno zamudo prisopihal za nami na travnate pobočje s čudovitim razgledam na Mozirje, Nazarje in Gornjesavinjsko dolino. Polurno sončenje oziroma sušenje premočenih srajc je dalo priložnost za živahen pogovor in smeh. še zadnji vzpon mimo romarske cerkve na Mariji čreti, 924 m, ter spust k planinski koči, pa je bil zaključen ob 18. uri naš prvi del poti. Prvi smo prišli tja še suhi, zadnje, med njimi Luko pa je že krepko močil naliv. V koči nas je ljubeznivo sprejel oskrbnik Janko, upokojeni učitelj in borec ter udeleženec bojev XIV. divizije na čreti leta 1941. O vseh podrobnostih teh bojev smo zvedeli še isti večer, ko smo skupaj zalivali naše popotne malice. Kljub kratki noči zbora ob sedmih nihče ni zamudil. čakal nas je že pravi kmečki zajtrk: sveže mleko in domač kruh od soseda Punčuha. čeprav je bila nedelja pa je bil že med nami inž. Vlado Vrtačnik, direktor TOK Vransko, ki nas je potem spremljal ves popoldan. Po stari gozdarski navadi nam je kolega iz Vranskega podal na prvi razgledni točki blizu cerkve Sv. Katerine okvirni oris gozdarstva TOK Vransko. Zanimivost in posnemanja vredno je dejstvo, da so gozdarji iz Vranskega že pred leti uspeli uvesti namenski občinski samo- prispevek za izgradnjo gozdnih cest, ki sočasno povezujejo hribovske kmetije. Na ta način gozdarstvo pridobi letno okrog 400 starih milijonov investicijskih sredstev. Za to so pretežno vse kmetije povezane z dolino s kamionskimi cestami. Tudi pri vzdrževanju cest gredo z roko v roki Komunala in gozdarstvo. Kljub taki družbeni zainteresiranosti za obstoj hri- 458 bovskega kmetijstva pa so kmetje izredno nezaupljivi pri najemanju kreditov in se jih načelno branijo, kar je za naše razmere popolnoma nerazumljivo. Kot smo prejšnji popoldan občudovali bujne naravske listnate gozdove s primeSJO kvalitetnega bora, smo tu pešačili skozi nepregledne, naravne smrekove gozdove, z boga- tim polnilom listavcev. Pot do Jošta, ki teče v glavnem po grebenu oziroma meji med naravskim in celjskim območjem, predstavlja strnjeno gozdno področje. Le Rapasove peči so nam razkrile pogled na vransko kotlino in okoliške zasavske gore. Pri Joštu, 937 m, stari romarski cerkvi, nas je vljudno sprejel kmet Mežnar in nam poleg žigov postregel z domačim moštom in dobrimi flancati. Tu nas je pričel prati dež, nazadnje z nalivi, točo, gromom in strelo. Dvakrat je treščilo prav blizu nas. Prav na hitro smo se poslovili od kolega Vrtačnika, ki je krenil proti dolini, mi pa prek grebena in opuščene kmetije Pianinc iz štajerske na kranjsko. ln kljub odprtim dežnikom je bila pot še posebej zanimiva in še hitreje smo stopili, čeprav smo že nekaj časa hodili v dveh skupinah. Oznaka poti E6 na vranskem področju je prav imenitna. V Motniku smo bili prvi ob dvanajstih, zadnji skoraj eno uro pozneje: seveda Luka z družino, Samo z deklico in najtežji član skupine Branko. V gostišču Grabnar sta naš že čakala inž. Damjan Pav:ovec, šef taksacije GG Ljubljana in inž. Tone Lesnik, taksator. Ljubljančana, ki sta tudi prvič hodila po njihovem delu E6, sta bila z nami vred navdu- šena, ko smo ob rahlem rosenju pešačili po mehkih lovskih stezah. Severna pobočja so bila vsa temna in čarobna od bujnih bukovih gozdov, južna na meliščih pa svetla in revna. Organizatorica pohoda in pisateljica tega zapisa je zmagoslavno osvojila dobroveljski vrh. Foto M. Sekirnik 459 Vodja TOK gozdarstvo Vransko je pripravil letečo »tekočo« pavzo. Foto M. Sekirnik Zadnji del poti proti Limbarski gori smo pešačili po kamionski cesti in marsikdo je že čudno prestavljal noge ter vzbujal posmeh pri mimovozečih avtomobilistih. Polurni postanek pri žigosanju knjižic nam je ohromel noge, da smo kot račke odracali iz gostišča. Strm spust po travnatem pobočju Limbarske gore je še pojačal bolečine v kolkih. toda le za kratek čas. Nočilo se je že, in pohiteti je bilo treba še skozi teman hrastov gozd, kjer je celo Ljubljančanom zmanjkalo markacij. Ob 20.30 smo bili v Moravčah, na kontrolni točki v gostišču Jurka. Lastnica in tudi znanka iz srečanja oskrbnikov kontrolnih točk E6 iz leta 1979 nas je prijazno sprejela in razveselila z obvestilom, da je pripravljena prha in topla voda. Le-to si je vsak po tihem najbolj želeL ln v dobri uri je bilo v našem prenočišču tiho kot v cerkvi. Prek Save se je pokrajina bistveno menjala. Redki hrastovi, kostanjev! in brezovi gozdovi so vedno bolj propuščali vse večjo opoldansko pripeko. Siromašen kmet je v pobočju škropil koruzo, njegov oče pa je užitkarsko posedal na zarah. Na naš podzrav je odgovoril v nemščini in nikakor ni mogel razumeti, da smo vendar Slovenci. Ali so tod ljudje res vajeni, da pešačijo po E6 samo tujci, ali pa je bil možakar prizadet še iz vojne? Na Janjčje, 794 m planotast vrh, smo prispeli okrog enajstih. Velik in skoraj prazen planinski dom je dal možnost klepetav! oskrbnici, da je bila ob našem prihodu še bolj glasna. Takoj nas je seznanila z dvema gostoma, ki sta bila tudi gozdarja. Sklep je bil na dlani: gozdarja, ljubljanska taksatorja, bosta zapeljala z avtom naše nahrbtnike do Trebeljevega, mi pa si za nadomestilo poleg obveznega čaja z dodatkom ostrega, lahko privoščimo en liter dolenjske kapljice. Vse je šlo na brzino, saj smo morali hiteti, ker smo imeli napovedano srečanje z ljubljanskimi gozdarji na Trebeljevem od 13. do 14. ure. čeprav nas ni bilo več devet v skupini, kot smo bili napovedani, smo morali biti vsaj mi točni. Pred Trebeljevim smo prvi počakali zadnje, si nadeli" čepice z oznako E6 in skupno zakoračili v vasico. Kontrolna točka na kmetiji Lončar je kot hišica iz sanj, vsa nova in lepa ter polna zelenja in cvetja, v njej in pred njo. Skoraj ne moreš razumeti od kod je zašla v to dolenjsko revščino oz. skromnost. Ura je bila 13.30 in pred turistično kmetijo so bili zbrani naš( gostitelji: profesor Bleiweis, predstavnik DIT GL Ljubljana, ing. Marja 460 Zorn, predstavnik odbora E6, ing. Pavlovec Damjan, predstavnik GG Ljubljana, ing. Sonja Kober, predstavnik GG Ljubljana, ing. Lesnik Tone, taksator pri GG Ljubljana in naša dva znanca taksatorja iz Janč {skrb in vzdrževanje E6 imajo na drugih GG pretežno taksa- torji!). Kako prisrčno je bilo srečanje, se skoraj ne da opisati. Zgovorna Sonja je pokazala še tiste dobre lastnosti, ki jih nismo poznali. Z domačo »kačjo slino« je ohladila zagorela telesa, kar je Marja sproti registrirala s fotoaparatom. Po pravem holcarskem kosilu, po količini namreč, se je vnel živahen pogovor, poln humorja in veselja ter popotniških in gozdarskih zgodbic. Od gostiteljev smo dobili priznanje, da je akcija DIT GL Slovenj Gradec hvale in posnemanja vredna. Sprejeli so naš izziv, da se nam priključijo pri naslednji etapi, morda že v jeseni. Težko se je bilo dvigniti od obložene mize, še težje od prijateljev in kolegov. Naslednji dopoldan smo molčeči prestopili iz avtobusa v avtobus in končno po peturni vožnji prispeli ob 13. v Slovenj Gradec. Na TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec so nas ženske posmehljivo sprejele "· .. gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!« Res smo bili vsi precej zdelani, z različnimi posledicami, toda če pozabimo nevšečnosti s prevozom, so bila doživetja in spoznanja čudovita in enkratna. Vsega se ne da opisati ali povedati, treba je doživeti! Peš pot je kot Slovenska planinska transverzala št. 2, vključena v Evropsko peš pot šest {Baltik-Wachau-Jadran). Zato naj bi tudi v mednarodnem okviru utrjevala spoznanje o nujnosti varovanja narave in človekovega okolja ter misel o medsebojnem spoznavanju narodov zaradi sožitja in utrjevanja miru v svetu. Vida Vrhnjak 46i Prevelike razlike med temeljnimi organizacijami L:e kratek pregled naših gozdnogospodar- skih organizacij, njihove organizacijske strukture, kaže na veliko neenotnost. Neka- tera gozdna gospodarstva so oblikovala te- meljne organizacije po teritorialnem, druga po občinskem načelu, nekatera pa so upo- števala dotedanje razdelitev, obseg proizvod- nje. Torej gre za posamezne kriterije, ki so vsi upoštevanja vredni in jih moramo upo- števati, vendar v optimalnem razmerju. Sedanja raznolika organiziranost onemo- goča vzporejanje in primerjanje med temelj- nimi organizacijami posameznih gozdnih go- spodarstev; tudi primerjanje gozdnih gospo- darstev med seboj je nemogoče. Splošno združenje sedaj pripravlja enotne kriterije in merila kot osnovo za oblikovanje temelj- nih organizacij kooperantov. Kriteriji naj bi bili numerični (obseg gozdov, odkup itd.), ekonomski (rentabilnost) in vsebinski (pogoji gospodarjenja). Gozdarje na stranski tir če vas bo to sporočilo doseglo še pravi čas in razprava o samoupravnem sporazumu za elektrogospodarstvo SR Slovenije še ne ZA1Pl!S NA lB tU lK VJI Foto: prof. Franjo Rainer bo zaključena, ga proučile in bodite pozorni zlasti na 21. člen. V tem členu so naštete in- vesticijske dejavnosti, ki jim ni treba pla- čevati elektroprispevka. Med njimi ni več gozdnobioloških vlaganj kot je bilo dos:ej. Gozdarji, zaradi vpliva gozdov na hidrorežim, ki je v proizvodnji električne energije zelo pomemben, vse do sedaj tega prispevka nismo plačevali. Kaže, da gozdovi nimajo več nobene vloge kot regulator vodnega re- žima. Prav je, da se vse temeljne organizacije oglasijo. Splošno združenje za gozdarstvo svetuje, da pošljejo pripombe na ta člen neposredno na SlS za elektrogospodarstvo SRS. Vetrolom v NDR Letos je prišlo v NDR do katastrofalnega vetroloma, v katerem je padlo 6 mio m3 lesa. Nemci iščejo pomoč po vsem svetu. Ponu- jajo kompletne aranžmaje od poseka do nakupa pa tudi delne. V Sloveniji se nihče ni odločil, čeravno s takšnimi deli nismo brez izkušenj, saj smo pred leti že pomagali v ~Jvici in v Avstriji v podobni naravni ne- zgodi. Ob tem, ko moramo letno uvoziti skoraj 1 mio m3 lesa, tudi takšnega iz sredine Afrike se zdi, da po krivici odklanjamo takšno pri- ložnost. Združeno gozdarstvo Slovenije sku- paj s Tovarno celuloze in papirja f)uro Salaj iz Krškega, bi verjetno lahko organizirala podjetje za eksploatacijo v NDR. V nega- tivni lesni bilanci, ki nas pesti že nekaj let, bi takšen aranžman lahko mnogo koristil. 462 Disciplinirano gozdarstvo Septembra so na Splošnem poslovnem združenju za gozdarstvo ugotovili, da v de- vetih mesecih še nobena gozdnogospodar- ska organizacija v Sloveniji ni kršila reso- lucijskih in zakonskih določil o porabi druž- benih sredstev, ki veljajo za letošnje leto. Stara resnica je, da smo gozdarji vedno do pičice izpolnjevali vse dogovore in vse druge družbene normative. Velikokrat smo tudi ugotavljali, da smo se vedli zelo »neso- dobno« ob dejstvu, da so druge stroke in dejavnosti ravnale tako, kakor jim je najbolj koristilo. Tudi tokrat nekateri ravnajo se- bično in po svoje, pa še vedno nismo nič storili, da bi preprečili takšne nesolidarne postopke. Ali bo torej kdo lahko zameril, če vprašamo, ali je prav, da se znotraj de- lavskega razreda tolerirajo privilegiji, ki da- jejo možnost eni skupini delavcev, dobiti več na račun dela druge! Kje sta volja in korajža Skupščina Splošnega združenja za goz- darstvo je na svoji drugi seji ponovno ugo- tovila, da gczdarstvo (velja zlasti za nekatera gozdna gospodarstva) ravna in načrtuje ne- dopustno neambiciozno. Odklanja vse mož- nosti za hitrejšo razširjeno reprodukcijo. Ta ugotovitev velja zlasti za srednjeročne na- črte. V ta sklop problemov spada tudi vprašanje rezerv v drobnem lesu listavcev. Medtem ko so raziskave, ki temelje na eksaktnih opera- tivnih podatkih pokazale, da imamo precej- šnje količine takšnega lesa, ki ga ne izkori- ščamo, pa nekateri to ugotovitev odločno odklanjajo. Očitno imata oba problema iste korenine. Računalniška utesnjenost Slovenjgraška LESNA (vključeno je tudi Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec) je bila doslej kot večina slovenskih gozdnih go- spodarstev, članica gozdarske družine, ki je koristila zmogljivosti republiškega računal­ niškega centra. Letos pa se je odločila za osamosvojitev. Tako je že naročila svoj lastni računalnik tipa DEL TA, ki stane skupaj s pripravo prostorov 3,5 st. milijarde din. Zmo- gljivosti, do katerih je imela pravico pri Republiškem računalniškem centru, niso več zadostovale, zato je morala iskati novo re- šitev. Dobava bo končana do sredine 1981. leta in do takrat bodo lzvežball tudi raču­ nalniško posadko. Ali je res vedno manj možnosti Odbor za gojenje, varstvo in urejanje goz- dov pri Splošnem združenju za gozdarstvo Slovenije je prekinil z maratonskimi razpra- vami in prizadevanji, kako urediti in prepre- čiti vedno večje škode, ki jih povzroča divjad. Kaže, da so izčrpali vse možne ob- like urejanja tega problema, zato so sklenili o problemu obvestiti javnost; sledili so 3 (!) članki v strokovnih in dnevnih časopisih. Posebna skupina strokovnjakov je proble- matiko strnila v razglas, ki so ga posla:! predsedniku skupščine Splošnega združenja in predsedniku izvršnega odbora iste orga- nizacije. Torej tisti, ki se upravičeno potegujejo za rešitev tega problema, še vedno niso potegnili ostrih potez (v sedanjih razmerah niti ne bi prispevale k rešitvi!), ža! pa tudi lovci (razen izjem) po strokovni strani niso storili veliko, da bi se problem omilil. Vso problematiko še vedno rešujejo na osnovi osebnih odnosov do problema, ali celo na osnovi takšnih ali drugačnih odnosov med gozdarji in lovci. Praktično delo Priljubljen izrek - Teorija brez prakse je kakor kolo brez akse - je rodilo spoznanje, da je le kombinacija obojega, teorije in prakse, tisto znanje, ki resnično zagotavlja napredek. Niti praksa niti teorija sama nače­ loma nimata prednosti. Eno ne more brez drugega! To pravilo dosledno upoštevajo tudi orga- nizatorji šole za gozdarje v Postojni, ki so skupaj z gozdarji na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, pripravili 1. in 2. letniku 1 O- dnevno terensko delo iz gojenja gozdov. Obžetev, nega letvenjaka in gošče, uravna- vanje zmesi so učenosti, ki so jih presajal/ iz šolskih klopi v naravo. Vrednost takšnega dela pa je še dos:i širša od povezovanja teorije in prakse. Mla- di gozdarji ob takšnih prilikah "zadihajo" z gozdom in z gozdnim delom. V zavest se jim vceplja pripadnost in spoznavajo bodoče sodelavce. Takšno "vživljanje" ima izrazito socialno vrednost, že v času šolanja obli- kuje mladega človeka v gozdarja in ne zgolj v absolventa. Zmanjkalo je strupa Navadili smo se že, da smreka ne bo preživela, če vsako jesen ne bo premazana 463 s strupom. Letos pa je tudi za ta "zdravila« zaškripalo, tudi ta namreč uvažamo. Tako se je odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri Splošnem združenju za gozdar- stvo že poleti spoprijel z nevarnostjo, da ostanemo letošnjo jesen brez CERVACOLA, ki je bil doslej najučinkovitejši zaščitnik mla- dih drevesc pred divjadjo. S kemičnimi to- varnami so pripravljali nov preparat, ki bi CERVACOL nadomestil. Zadnji hip pa je to- varna dušika Ruše sporočila, da bo uvozila 25.000 kg CERVACOLA in da bo le-ta že 1. 10. 1980 v prodaji. Problem je kratkoročno sicer rešen. Vsi pa napovedujemo, da bo stabilizacija trajala še nekaj let. Ali ne bi bilo potemtakem vseeno dobro, če bi nadaljevali z razgovori, kako doma izdelati nekaj podobnega kot je ta priznani preparat. Prihaja čas, ko bomo zavest dokazovali samo z delom. (Dolenjski gozdar). Gozdarski vestnik dodaja: Po načelu delitve dela bo še vedno dovolj tistih, ki bodo delali z jezikom. All drva nadomeščajo druge vire energije Letos smo v sredstvih javnega obveščanja večkrat prebrali, da gozdarji ob tako kritič­ nem času preskrbe z gorivi, niso najbolje izpolnjevali svojih nalog. češ: morali bi razu- meti težak položaj in ponuditi več drv za kurjavo, namesto, da jih prodajajo kot suro- vino za predelavo, ali jih celo izvažajo. Novomeščani so hitro reagirali in zapisali: lani so v l. polletju prodali 16.600 prm., letos pa v istem razdobju le 19.000 prm kljub za- dostni stalni ponudbi. Podobno je v Kočevju in v Ljubljani. Ali je potemtakem očitek upra- vičen? Sicer pa roko na srce: stiska z oljem in premogom bi morala biti zares huda, da bi centralne kurjave zamenjali spet za gaš- perčke, kraljice peči in drugo energijsko muzejsko šaro. 464 Za leto 1981 bo naša revija spet pripravila koledar. Slike in vsebina bodo posvečene gozdnim zdravilnim rastlinam, ki jih naši ljudje uporabljajo že stoletja in ki so čedalje popularnejše tudi v današnjem času KOLEDAR 1981 Fotografijam bodo dodana tudi kratka navodila za uporabljanje, kar bo zlast i zanimivo za naše kmete. Zato vabimo vse TOK in TOZD gozdarstva, da računajo na to novoletno priložnost