l«to 1884.
47
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos VII. — Izdan in razposlan dne 12. marcija 1884.
S9.
Trgovinski dogovor od 18. februvarja 1884,
med Avstro-Ogerskim in Francijo.
^ Cenjen v Parizu dne 18. februvarja 1884, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen na Dunaji dne 29. februvarja 1884, v obojostranskib pritrdilih izmenjan v Parizu dne 8. marcija 1883.)
Nos Franciscos Josephns Primns,
divina favente dementia Austria« Imperator;
^postolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, ^voniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; ^agnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, annthiae, Carnioliae, Bucoyinae, superioris et inferioris Silesiae ; Jpgnus Princeps Transilvaniae ; Marchio Morayiae; Comes ^^bsburgi et Tirolis etc. etc.
No turn testatumque. omnibus et singulis, quorum interest, tenore praevium facimus. Quum a Plenipotentiariis Nostris atque illis Reipublieae ^neogallicae Praesidis ad promovendas et dilatandas commercii relationes e°nventio die décima octava mensis Februarii anni 1884 Parisiis inita et 8lS*iata fuit tenoris sequentis;

Izvornik.
Le Gouvernement de Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème etc. et Roi Apostolique de Hongrie et
Le Gouvernement de la République française, se réservant de reprendre aussitôt que possible les négociations en vue de la conclusion d’un traité complet et définitif de commerce, et désirant ne pas laisser les relations commerciales entre l’Autriche-Hongrie et la France en dehors de toute garantie conventionnelle à partir du 1er mars prochain, date à laquelle doit expirer la Convention du 7 novembre 1881, prorogée par l’arrangement du 28 avril 1883, ont résolu de conclure à cet effet une convention spéciale et ont nommé pour Leurs Plénipotentiaires, savoir:
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème etc. et Roi Apostolique de Hongrie:
Son Excellence Monsieur le Comte Hoyos, Son Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire près le Gouvernement de la République française etc. etc. et
Monsieur le Comte de Kuefstein, Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire etc. etc. et
Le Président de la République française :
Monsieur Jules Ferry, Député, Président du Conseil des Ministres, Ministre des Affaires étrangères etc. etc. et
Monsieur Hérisson, Député, Ministre du commerce etc. etc.,
lesquels après s’être communiqué leurs pleins pouvoirs respectifs, trouvés en bonne et due forme, sont convenus des articles suivants:
Prevod.
Vlada Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega, kralja češkega itd. in ap°' stolskega kralja ogerskega, in
vlada francoske republike sta, prl' držujoč si — čim bode mogoče — vnovično pogajanje zarad sklepa popolne in dokončne trgovinske pogodbe in teže<$ na to, da trgovinski odnošaji med Avstro-Ogerskim in Francoskim počenši od 1. dne marcija 1884, katerega dne mine dogovor od 7. novembra 1881, podaljšan z dogovorom od 28. aprila 1883, ue ostanejo brez vsakega pogodbenega zagotovila, ukrenili, za tega delj sklenih poseben dogovor, in sta si imenoval1 pooblaščence, namreč :
Njegovo Veličanstvo cesar avstnj' ski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski:
Njegovo prevzvišenost gospoda grola Hoyos, Svojega izrednega in pooblašče-nega poročnika pri vladi francoske republike itd. itd. in
gospoda grofa Kuefstein, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra itd. itd. in
prezident francoske republike:
gospoda Jules Ferry, poslanca, ministerskega prezidenta, ministra vnanjih reči itd., in
gospoda Hérisson, poslanca, trg0' vinskega ministra itd.,
kateri so, priobčivŠi si svoja v dob^ obliki najdena pooblastila, dogovori*1 naslednje člene :
Article Ier.
Les Hautes Parties contractantes se garantissent réciproquement le traitement de la nation la plus favorisée tant P°ur l’importation, l’exportation, le transit, et en général, tout ce qui con-oerne les opérations commerciales, que pour l’exercice du commerce ou des ^dustries et pour le paiement des taxes ^1 s’y rapportent.
Arti cle 2.
Les Autrichiens et Hongrois en r rance et les Français en Aûtriche-tiongrie, jouiront réciproquement des mêmes droits que les nationaux, pour la Protection des marques de fabrique et ae commerce, ainsi que des dessins et modèles industriels.
Article 3.
A dater de la mise en vigueur de la Présente convention, le droit applicable aUx vins mosseux de provenance française à l’entrée sur le territoire de
* A-Utriche-Hongrie sera réduit de 50 à *0 florins les 100 kilogrammes.
Article 4.
En ce qui concerne le régime saniere du bétail, les moutons, viandes, Peaux et débris frais d’animaux continueront d’entrer sous réserve de l’exé-mrtion des règlements de police sanitaire; °ütefois, en présence d’une maladie f°ntagieuse que l’autorité sanitaire serait ^puissante à circonscrire, l’introduc-0tl ues animaux menacés par l’épizootie Pourrait être momentanément interdite, interdiction cesserait dés que tout anger de propagation de la maladie aurait disparu.
Arti cle 5.
t^ut
tout
Chacune dos Hautes Parties contrac-aura la faculté de dénoncer à 6 époque la présente convention, qui
člen 1.
Visoki stranki pogodnici zagotov-ljata si vzajemno postopek po meri naroda največo ugodnost uživajočega tako v oziru na vvoz, izvoz, prevoz in sploh vse to, kar se tiče trgovinskih poslov, kakor tudi v oziru na trgovanje in obrtovanje in na opravljanje dotičnih davščin.
Člen 2.
Avstrijanci in Ogri na Francoskem in Francozi na Avstro-Ogerskem bodo glede obrane fabriških in trgovinskih znamk (mark) in pa obrtniških vzorcev (muštrov) in kalupov (modelov) vzajemno uživali iste pravice, kakor lastni državljani.
Člen 3.
Počenši od časa, ko pričujoči dogovor v moč stopi, zniža se vvoznina za penino (peneča vina) francoskega izvira vvažano na Avstro-Ogersko od 50 na 40 goldinarjev za 100 kilogramov.
Člen 4.
Kar se tiče zdravstvenega postopanja sè živino, bodo se ovce, meso, kože in presni (frišni) živalski odpadki kakor doslej pripuščali k wozu pod tem uve-tom, da se izpolnjujejo zdravstveno-po-licijski propisi; vendar ko bi se kje pokazala med živalmi kaka nalezljiva bolezen, katero ustaviti bi se zdravstvenemu oblastvu ne posrečilo, sme se časno prepovedati vvoz takih živali, katerim jo tista bolezen nevarna. Prepoved bi imela prestati, čim bi ne bilo več nevarnosti za razširjanje te bolezni.
člen 5.
Vsaka izmed visokih strank pogod-nic bode imela oblast pričujoči dogovor, ki naj stopi v moč 1. dne marcija 1884,
entrera en vigueur le 1er mars 1884 et prendra fin six mois après le jour de sa dénonciation.
Article 6.
La présente convention sera ratifiée; les ratifications en seront échangées à Paris, dès que les formalités présentes par les lois constitutionelles des Etats Contractants auront été accomplies, et au plus tard, le 28 février 1884.
En foi de quoi, les Plénipotentiaires respectifs ont signé la présente Convention et y ont apposé leurs cachets.
Fait à Paris, en double expédition, le 18 février 1884.
(L. S.) Ladislas comte Hoyos m. p.
(L. S.) Comte de Kuefstein m. p.
(L. S.) Jules Ferry m. p.
(L. S.) C. Hérisson m. p.
Article additionel.
Le traité de navigation, la Convention consulaire, la Convention relative au règlement des successions et la Convention destinée à garantir la propriété des oeuvres d’esprit et d’art, signés, le 11 décembre 1866. entre l’Autriche-Hongrie et la France continueront de rester en vigueur, jusqu’à la conclusion de nouveaux arrangements sur les mêmes matières. Chacun des dits Traité et conventions pourra d’ailleurs être dénoncé séparément un an à l’avance.
Fait à Paris, le 18 février 1884.
(L. S.) Ladislas eomte Hoyos m. p.
(L. S.) Comte de Kuefstein m. p.
(L. S.) Jules Ferry m. p.
(L. S.) C. Hérisson m. p.
vsak čas odpovedati, ter prestane istega veljava šest mesecev po tistem dnevi) katerega je bil odpovedan.
Člen 6.
Pričujoči dogovor se pritrdi in pr1' trdili se izmenjata v Parizu, čim bodo izpolnjene formalitete propisane z ustavnimi zakoni držav pogodnic, in to zadnji čas 28. dan februvarja 1884.
Y izkaz tega so obojostranski po* oblaščenci pričujoči dogovor podpisal' in udarili na-nj vsak svoj pečat.
Storjeno v Parizu v dvojnem izdatku dne 18. februvarja 1884.
(L. S.) Grof Ladislav Hoyos s. r.
(L. S.) Grof Kuefstein s. r.
(L. S.) Jules Ferry s. r.
(L. S.) C. Hérisson s. r.
Dodatni člen.
Plovstvena pogodba, konzularski dogovor, dogovor o postopanji z ostali' nami in dogovor v obrano lasti avtorske na slovstvenih in umetniških delih, podpisani 11. dne decembra 1866 me(^ Avstro-Ogerskim in Francijo ostanejo v moči dotle, dokler se o istih predmetih ne sklenejo novi dogovori. Vendar bode moči vsakega izmed gori imenovanih dogovorov in pogodeb posebej odpovedati leto dni naprej.
Storjeno v Parizu dne 18. februvarja 1884.
(L. S.) Grof Ladislav lloyus s. r.
(L. S.) Grof Kuefstein s. r.
(L. S.) Jules Ferry s. r.
(L. S.) C. Hérisson s. r.
Nos visis et perpensis eonventionis hujus atque artieuli ei adnexi stipu-lationibus, illas ratas gratasque habere profitemur, Verbo Nostro Caesareo et ^egio spondentes Nos ea, quae in illis eontinentur tideliter exeeutioni mandataros esse. In quorum fidem, majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro appresso muniri jussimus.
Dabantur Viennae di vigesimo nono mensis Februarii anno Domini mille-8lm° octingentesimo oetogeslmo quarto, Regnorum Nostrorum trigesimo sexto.
Gustavus Comes Kälnoky m. p.
Franciscus Josephus m. p.
Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium :
Hugo liber Baro a Glanz m. p.,
Consiliarius seotionis.
S tem se razglašuje zgornji trgovinski dogovor po tem, ko sta obe Gornici državnega zbora va-nj privolili.
Na Dunaji, dne 10. marcija 1884.
Taaffe s. r.	I>unajewski s. r.	Pino s. r.
28.
Razpis ministra za bogočastje in uk od 28. februvarja
1884,
'ta se ravnateljstvo administrativne statistike opnsti in poslovi istega zdrniijo s posli statistične osrednje komisije.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo blagovolilo je z Najvišjo odloko 3 *2. februvarja t. 1. najmilostljiveje odobriti, da se ravnateljstvo za upravno ' ^inislrativno) statistiko opusti, njega poslovi zedinijo s posli statistične 0srednje (centralne) komisije pod voditvijo prezidenta in z uporabo zmislu pri-Ill0rno dotičnih določil, ki jih v sebi ima ustanovilo te komisije, in da uradniki penjenega ravnateljstva, brez prikrate njihovega čina in njihovih prejemkov, pri-ueJ° neposrednje pod prezidenta osrednje komisije.
Conrad s. r.
SO.
Ukaz ministerstva za finance od 29. februvarja 1884,
o dovolitvi davkovnega povračila za spirit, kater se uporablja v narejanje pokalnega
iivega srebra.
V porazumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance ukazuje se Qa temelji §§,ov 4 in 102 postave o davku od žganja, dane dne 27. junija 1878 (Drž. zak. et. 72) naslednje:
§• 1-
Povračilo davka od žganja dodeljuje se tudi takim, kateri pokalno živo srebro delajo, za spirit, ki ga uporabljajo v to, po meri sledečih določil:
1.	Y narejanje pokalnega živega srebra določeni spirit mora imeti najmanj 88 stopinj alkohola in predno se uporabi, naj se vpričo dveh finančnih organov s primesjo, katero je fabrikant pokalnega živega srebra dolžan o svojem trosku omisliti, človeku neužiten stori (denaturira).
Neužiten se pa nareja s tem, da se mu 5 odstotkov lesovca (lesnega špirita) primeša.
Za sredstvo, s katerim postaja spirit neužiten, uporabljati je samo takšen lesovec, ki je bil o preskusu najden da je dober za to, ter je od časa, ko je pri' nesen v fabriko, do takrat, ko se dolije kot primes v spirit, bil pod dohodarstveno zapiro.
Preskušuje naj se lesovec o trosku fabrikanta pokalnega živega srebra p° organih stvar znajočih, ki jih c. kr. finančno deželno oblastvo v to določi, ter je pri tem preskuševanji delati po priloženem navodu.
2.	Y ta preskus morata finančna organa od vsake poslatve lesovca, ki dojde v fabriko in katero je precej djati pod uradno zapiro, vpričo stranke odvzeti 500 kubičnih centimetrov (*/* litra) za probo, to probo z uradnim pečatom in s pečatom dotične stranke zapečatiti in poslati tehnični visoki šoli, katera je v preskus postavljena.
Stoprv po tem ko fabrikantu dospé preskusno najdenje, potrjujoče da je lesovec dober za to rabo, sme pod uradno zapiro držani lesovec uporabiti v de-naturacijo.
3.	Množina špirita najmanj 88 stopinj alkoholovitosti imajočega, kar se ga na enkrat naredi Človeku neužitnega, ne sme biti manja od 2 hektolitrov.
Za vrsbo tega dela, s katerim se spirit nareja neužiten, naj fabrikant pokal' nega živega srebra v svoji zdelovalnici poseben bedenj dovoljne velikosti postavi in prigledno-okrajnemu voditelju finančne straže vzglasl, da ga dâ izmeriti l® oznameniti. Le-ta bedenj se uradno izmeri za tiste polnitveno višine, ki jih dena-turaciji podvrženi spirit sam in pa s pridodano primeso doseza.
4.	Fabrikant ima v prošnji za dovoljenje davkovnega povračila povedati) koliko alkohola potrebuje poprečno za narejo 1 kilograma pokalnega živega srebra. Kot največlna vzema se na narejo 1 kilograma pokalnega živega srebru po 10 hcktoliterskih stopinj alkohola največ.
Množina potrebščine, katero je fabrikant povedal, ali v slučaji, ko bi bil p°' vedal večjo od gori omenjene največe (maksimalne) množine, le-ta množina ne sme se pri davkovnem povračilu prestopati.
5.	V fabriki pokalnega živega srebra, katera zahteva davkovno povračilo za 8pirit, ne sme stati noben aparat za vnovično prekapanje špirita.
6.	V ostalem naj se zmislu primerno uporabljajo določila §f* 3 zvršitvenega Popisa od 3. julija 1878 k postavi o davku od žganja dani 27. junija 1878, tudi na fabrikante pokalnega živega srebra, kateri zahtevajo davkovno povračilo za ®pirit, kolikor ga uporabijo za svojo fabrikacijo.
§• 2.
V prošnjah za dovoljenje davkovnega povračila dolžni so fabrikanti pokal-nega živega srebra po hektoliterskih stopinjah (litrih) alkohola povedati, koliko alkohola menijo da bodo v tečaji leta, za katero se ima dovolitev davkovnega popačila podeliti, pri svoji fabrikaeiji potrebovali in človeku neužiten storili.
Finančna oblastva I. stopinje (finančna ravnateljstva, finančno-okrajna ravna-jstva, finančni nadzorniki in finančni višji nadzorniki) imajo dolžnost, predno Komu podelé dovoljenje, obrniti se na trgovsko in obrtniško zbornico, v katere olCraji se podjetje nahaja, za dopoved, če se delo res po fabriško vrši in če je Možina alkohola, kakor jo je fabrikant v prošnji povedal, da jo potrebuje, primerna obsegu njegove fabrikacije.
Ako bi trgovska in obrtniška zbornica izrekla, da zadostuje za njegovo abrikacijo manja množina nego je on povedal, tedaj je dovoljenje skrčiti na to manjo množino.
Dunajewski s. r.
Navod
za preskuševanje lesovca.
Preskus lesovca mora se raztegniti na sledeča svojstva:
1.	primerno (specifično) težo,
2.	vrelišče,
3.	da se dâ mešati z vodo,
4.	da se dâ mešati z natronovim lugom,
5.	da je vzprijemljiv za brom.
K 1. Primerna teža lesovca ne sme presezati 0‘840, t. j. jačina njegova, ki obeduje s preskušenim 100-delnim alkoholometrom, po redukciji na pravilno Phno od 12° Réaumur, ne sme biti manja od 88 odstotkov.
„ K 2. Kadar se 100 kubičnih centimetrov lesovca prekapa pri toplini do , Pčaumur, mora biti najmanj 90 kubičnih centimetrov prekapine. V preskus ga svojstva se odmeri v stekleni posodi, ki je od 10 do 10 kubičnih centi-k^troy razstopnjena (graduirana), 100 kubičnih centimetrov lesovca, vlije v premico iz kovine in tukaj razgreje. Skozi prekapnični zatik vpuščen je prekap-Cl do sredine toplomer, kažoč toplino od 58 do 62° Réaumur. Skozi drugo v Prtino zatika drži steklena cevka, katera sopare v prekapnici postajajoče v ako imenovani Liebigov hladilnik odvaja in od ondod vnovič zgoščeni lesovec rftzstopnjeno steklenico povrača.
K 3. Lesovec mora, če se mu kaj vode primesi, čist ostati ali vsaj le malo opalizovati. Da se preskusi to svojstvo, vlije se v razstopnjeno stekleno posodo (kakor pod 2) 20 kubičnih centimetrov lesovca in onoliko vode ter se oboje pretresa.
K 4. Lesovec se ne sme z natronovim lugom dati popolnem zmešati. Da se preskusi to svojstvo, treba je dobaviti natronov lug, katerega primerna teža po uradno poverjenem gostomeru iznaša 1*3. V razstopnjeno stekleno posodo (kakor pod 2) vlije se 20 kubičnih centimetrov tega natronovega luga in 10 kubičnih centimetrov lesovca ter se oboje pretresa. Po tem ko ta mešanica nekoliko po* stoji, mora najmanj še 1 kubični centimeter lesovca biti neraztopljenega, ki se j0 nad ostalo tekočino na vrhu zbral.
Pomočna znamka, umeščena pod 30 zarezo kubičnih centimetrov na steklem posodi, dopušča na tanko preceniti, koliko gaje ostalo neraztopljenega
K 5. Lesovec mora izgubiti barvo, če se mu primesi neka raztopina broma, katera kaže, dokler seji ne prilije lesovca, intensivno rjavo-rudečo barvo. V preskus tega svoj8tva narediti je bromovo raztopino, sestoječo iz enega dela broma in 80 delov 50-odstotne ocetne kisline (octokislega hidrata). Na to se v steklem bet 10 kubičnih centimetrov lesovca in 20 kubičnih centimetrov vode vlije m pretrese, in k temu naposled 20 kubičnih centimetrov omenjene bromove raztO' pine dodâ. Ysled tega mora zmes zbledeti ali vsaj le slabo rumeno barvo kazati-