Cbvimšhi {j la snih Glasilo Zavoda za pospeševanie obrti Zbornice za TOI v Ljubljani Naročnina znaša za vse leto 25 Din za pol leta 13 Din, za četrt leta 7 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. — Inserati po dogovoru. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica (Zbornica za TOI). III. leto. / Ljubljana, dne 11. februarja 1932. štev. 6. Dva velika zboca cbiinifecv (Peki v Ljubljani, kovinarji in kolarji v Celju) Občni zbor zadruge pekov v Ljubljani V sredo 4. februarja popoludne se je vršil v Ljubljani redni občni zbor zadruge pekov. Zborovalna dvorana pri Mraku je bila nabito polna, kar dokazuje, da vlada med članstvom veliko zanimanje za delovanje zadruge, na drugi strani pa tudi, da je gospodarska stiska pekovskih obrtnikov ljubljanskega okoliša izredno velika. Zboru je predsedoval, načelnik gospod Mežnaršič, ki je uvodoma pozdravil navzočega zastopnika banske uprave g. dr. Šinka, zastopnika zbornice TOI dr. Pretnarja in predstavnika Zveze pekovskih zadrug predsednika pripravljalnega odbora g. Ivana Bizjaka. Sledilo je poročilo o delovanju zadruge v prošlem letu, ki ga je podal načelnik g. Mežnaršič, dočim je o podrobnejših akcijah poročal g. tajnik. 0 akcijah, ki jih je izvršila zbornica za TOI skupno z zadrugo in njenimi predstavniki za pekovsko stroko, je poročal zbornični tajnik g. dr. Pretnar, ki je omenjal med drugim znižanje pridobnine za peke od 10 na 8, odnosno 6%, za kar gre zasluga ravno zbornici; dalje borbo za primerno reguliranje cene kruhu in končno stremljenje zbornice, da dvigne pekovsko stroko tudi v tehničnem pogledu. Omenjal je trdo borbo, ki se je vodila meseca novembra na anketi pri ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, kjer se je hotelo odpraviti nočno delo v pekarnah. Govoril je nato še gospod Ivan Bizjak, ki je omenjal med drugim tudi vprašanje reorganizacije obrtnih zadrug s tem, da se razširi njih okoliš na vse kraje, kjer peki še niso organizirani ter je podal poročilo o stanju akcije za ustanovitev Zveze pekovskih zadrug. Pri volitvah je bil soglasno in z burnim aplavzom ponovno izvoljen za načelnika gosp. Mežnaršič ter skoro vsi gospodje iz prejšnjega odbora. Ob zaključku je prišlo na dnevni red tudi vprašanje zbornic. Pri tem se je ugotovilo, da so se izrekle štajerske tri obrtne zadruge pekov v Celju, Mariboru in Ptuju za skupne zbornice. Član pripravljalnega odbora za ločene zbornice in delegat Zveze obrtnih zadrug g. Vidmar je plediral za ločene zbornice. Za skupne sta govorila gg. Pauer in Bizjak, ki so ugotovili, da je bil svojčas kamen spodtike kvas. To je sedaj odpadlo in priznavajo skupni zbornici v Ljubljani velike napore in tudi uspehe za interese pekovskega obrta. K stvari se je oglasil tudi zbornični tajnik g. dr. Pretnar, ki je v daljših izvajanjih repliciral na izvajanja g. Vidmarja. Glede kvasa pa je opozoril, da je ravno eden največjih zagovornikov ločenih zbornic bivši predsednik skupne zbornice v Zagrebu g. Arko zavzemal pri vprašanju krušnih cen itd. pekom jako odklonilno stališče, ki ga je objavil tudi v časopisih (Živahni medklici proti Arku.) Potem, ko je podal zastopnik banske uprave gospod dr. Šink nekatera pojasnila glede obrtno-pravnih določb in določb pravil zadruge, je dal g. Mežnaršič na glasovanje predlog za skupne zbornice, ki ga je stavil gospod Pauer. Soglasno so se navzoči izjavili za Vsakemu dobromislečemu obrtniku se mora že pristuditi to izzivalno postopanje >samostojnežev« obrtnih zbornic. Vsi do-sedaj podani argumenti, ki dokazujejo, da bi samostojna obrtna zbornica bila vsemu obrtništvu le v veliko breme brez kakorš-n®ga koli haska, je pri teh kolegih bob ob steno. Da se jih pa vsaj nejiaj prijelo in jim dalo kaj več misliti kakor pa samo to, skupne zbornice. Na vprašanje, kdo je proti, se ni javil niti eden, kar dokazuje, da je prevladalo v pekovski stroki Dravske banovine enodušno prepričanje, da je sa pekovsko stroko najboljša zbornica skupna zbornica in da ravno jako ugledni zagovorniki ločenih zbornic delajo proti pekovskim obrtnikom. Občni zbor Zadruge kovinarjev in kolarjev v Celju V nedeljo 7. t. m. se je vršil v Celju redni občni zbor Zadruge kovinarjev in kolarjev za celjski okoliš, ki obsega srez celjski in laški, torej Savinjsko in deloma Savsko dolino. Tudi na tem zboru je bila udeležba jako lepa ter so obrtniki kovinske in lesne stroke popolnoma napolnili veliko dvorano hotela >:Pri Pošti«. Načelnik gospod Dolžan je po pozdravu zborničnega zastopnika g. dr. Pretnarja podal zboru pregledno sliko o agilnem delu zadruge v prošlem letu. Pokazalo se je, da je kovinarska in lesna stroka preživljala težke in kritične gospodarske pretresljaje. Vsestransko se čuti pomanjkanje naročil in dela, zaslužka je vedno manj, cene izdelkom padajo, ne da bi se v istem razmerju zniževala režija in nabavna cena sirovin. Konkurenca je vedno hujša. Kovinarski obrtnik je v mnogem pogledu naravnost v obupnem položaju. Bremena, osobito davčna in socialne dajatve gredo preko plačilne zmožnosti obrtnika. To dokazujejo tudi podatki o dohodkih iz davkov in drugih javnih dajatev, ki kljub povišanju ne samo vztrajajo na isti višini, temveč celo v končnem efektu padajo. To dokazuje, da gospodarstvo izgublja samo ob sebi in da ne more dati državi tega, kar se od njega pričakuje. Davčna obla-stva so se pri davčnih ocenah na to opozarjala, vendar kljub temu, da je bilo ponekod ugotoviti razumevanje, na nekaterih mestih take opozoritve vendar le niso imele uspeha. Obrtništvo se nadeja, da bo v novem parlamentu in vladi našlo v bodoče polno razumevanje in pomoč, da si bo moglo samo izboljšati svoj gospodarski položaj, obenem pa tudi lažje in v večji meri nositi davčna in druga bremena. Lepo poročilo je podal tudi tajnik g. St rajnik, ki je navajal, da ima zadruga 136 članov, 148 vajencev in 54 pomočnikov. Obš iruo poročilo o obrtnem zakonu, o zaščiti domačega dela, zavarovanju obrtništva in šušmarstvu je podal zbornični tajnik g. dr. Pretnar. Pri vprašanju reorganizacije obrtnih zadrug je bilo sklenjeno, da se obdrži sedanji okoliš zadruge in da se ima v Celju ustanoviti okrožni odbor. Dalje je bilo po lepem in stvarnem govoru obrtniškega starejšine in častnega člana zadruge g. Rebeka iz Celja soglasno sklenjeno, tla imajo biti zbornice za trgovino, obrt in industrijo tudi v bodoče skupne, ne pa ločene, ker je obrtništvo videlo po delu naše ljubljanske zbornice, da ima res koristi le od takega skupnega gospodarskega predstavništva, dočim bi ločene zbornice bile zanj nekaj novega in se o njih dobroti še ni mogel prepričati, pač pa je jasno, da bi stale obrtništvo le nova finančna bremena. kdo bo predsednik tiste zbornice, naj se jih pozove, da predložijo javnosti proračun po njihovem načrtu izvedene samostojne zbornice. U ver jen sem, da jim je v to svrho vse slovensko časopisje na razpolago. Če torej pričakovani obrtno-zborniški proračun pokaže zadosten hasek v korist obrtništva brez kakoršnih koli povišanj zborničnih doklad, kakor tudi iste dajatve od strani obrtne zbornice za pospeševanje obrti, bi se morda dalo kaj govoriti. A ne samo to: uspeh mora biti boljši, ker pri enakem uspehu vendar ni treba tako dobrega in starega aparata, kakor je zdajšnja zbornica, reorganizirati, kajti to so pre-riskantne operacije, ki bi utegnile obrtništvo le obremeniti, ne pa ozdraviti ali poživeti. Se nahajajo pa pri nas tudi obrtniki, ki jim moramo reči, da so prava šviga-švaga, kajti če so na zborovanju, pri katerem njihov poročevalec inponira in govori za skupne zbornice, glasujejo za iste, na drugem zborovanju, kjer govori predavatelj za samostojne zbornice, glasujejo pa za tev torej nimajo isti nikakega samostojnega načela, obračajo se torej tako kakor petelin na veternici kake kupole, Kakor smo že poročali, je minister za trgovino in industrijo predložil Narodni skupščini načrt zakona o gospodarskem svetu. O zakonu je že pričela razpravljati narodna skupščina. Po predloženem zakonskem načrtu je gospodarski svet samostojen posvetovalni organ s sedežem v Beogradu. Na poziv vlade mora dati gospodarski svet svoje mnenje o zakonskih predlogih, s katerimi se urejajo gospodarski in socialni odnošaji in o zakonskih predlogih, ki obsegajo vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarine, carine in slično. Na predlog pristojnega ministra lahko ministrski svet sklene, da predloži v proučevanje gospodarskemu svetu tudi načrte uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na uveljavljenje in izvajanje zakonov, o katerih daje gospodarski svet svoje mnenje. Prav tako lahko ministrski svet odstopi gospodarskemu svetu v proučevanje konkretna vprašanja splošne gospodarske in socialne politike. Narodna skupščina in senat lahko dostavita gospodarskemu svetu tudi vse zakonske predloge, ki izvirajo iz njihove iniri-jative, in to še pred razpravo v Narodni skupščini ali senatu. Gospodar ki svet ima tudi pravico iniciativnosti v gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki se nanašajo lahko tudi na vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarine, carice in slično. S pristankom vlade lahko gospodarski svet stavi na dnevni red in predloži vladi primerne ukrepe iz vseh navedenih področij. Gospodarski svet daje svoje strokovno mnenje v roku mesec dni. Vlada odnosno Narodna skupščina ali senat lahko ta rok podaljšajo, lahko pa tudi zahtevajo, da poda gospodarski svet svoje mnenje v skrajšanem roku, ki pa ne more biti krajši kakor 14 dni. Gospodarski svet sestavljajo predstavniki gospodarskih krogov ter strokovnjaki v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Za člane gospodarskega sveta se lahko postavljajo osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so poučeni o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Stari morajo biti najmanj 35 let ter morajo uživati vse častne državljanske pravice. Vsak član ima svojega namestnika. Mandat članov gospodarskega sveta traja tri leta in preneha s smrtjo, z izgubo državljanstva, z izgubo častnih državljanskih pravic, z ostavko ali z razrešenjem zaradi nezmožnosti za izvrševanje dolžnosti člana gospodarskega sveta. Na izpraznjeno mesto pride namestnik. Ce pa se izprazni tudi mesto namestnika, se imenuje nov član. članstvo v gospodarskem svetu je častna dolžnost. Člani, ki stanujejo izven Beograda, imajo pravico do brezplačne vožnje na državnih železnicah in parnikih ter dobivajo za dobo potovanja in za dobo trajanja sej ali kakor veter vleče’. Glede zgoraj predlaganega proračuna samostojne obrtne zbornice vendar ne bo za iste gospode pretežko. Uverjen sem, da jim da TOI-zbor-nica vse potrebne podatke na razpolago in če že morda to ne, pač pa sigurno davčna uprava, to je, koliko davka plačajo vsi obrtniki v Dravski banovini. Pri tem pa ne smejo šteti gostilničarjev, ker *v tem slučaju bi se večja gostilniška podjetja proglasila za tejsko-prometno industrijo, torej odpadejo ti, kakor tudi vsa druga obrtniška podjetja, ki zaposlujejo najmanj ‘20 delavcev. Razume se, da bo to gospodom dalo precej posla, česar se pa naj nikakor ne ustrašijo, saj se vendar ne gre samo 741 obrtniški napredek, za vas vse skupaj! posebno dnevnico, katere višino bo določil ministrski svet. Člani gospodarskega sveta se zaradi dajanja svojega mnenja ne morejo pozivati na odgovornost niti sodnim, niti disciplinskim potom. Dolžni so čuvati uradno tajnost glede vseh dejstev in informacij zaupnega značaja, za katere izvejo pri izvrševanju svojih dolžnosti, člane gospodarskega sveta postavlja predsednik ministrskega sveta po predhodnem zaslišanju ministrskega sveta. Gospodarski svet šteje 60 članov in ravno toliko namestnikov, in sicer: 2-t zastopnikov kmetijstva in gozdarstva, 16 zastopnikov trgovine in industrije, obrti, pomorstva, bankarstva in rudarstva, 5 zastopnikov delavcev in zasebnih nameščencev in 15 zastopnikov javnih gospodarskih delavcev in strokovnjakov (pravnikov, in-ženjerjev, zdravnikov, novinarjev). Zastopniki kmetijstva, gozdarstva, trgovine, industrije, obrti, pomorstva, bankarstva, rudarstva, delavstva in nameščencev se postavljajo iz vrst njihovih strokovnih in stanovskih organizacij. Organi gospodarskega sveta so: 1. plenum, 2. predsedstvo, 3. izvršilni odbor in 4. strokovni odbor. Predsedništvo tvorijo predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Izvršni odbor tvori predsedništvo in sedem članov, ki jih izvoli plenum. Razen posvetovalnega dela je gospodarski svet pristojen za izvolitev predsedništva, članov izvršnega odbora in ostalih odborov ter za določitev poslovnega reda. Gospodar: ki svet sc bo sestal k rednemu zasedanju vsako leto 1. oktobra. Izredne seje se lahko skličejo na zahtevo vlade ali izvršnega odbora. Plenarne seje lahko polnoveljavno sklepajo, če je navzočih najmanj ena tretjina članov. Sklepi se sprejemajo z absolutno večino navzočih članov. Oddvojena mišljenja se zabeležijo v zapisniku in poročilu ter se skupno s sklepom večine dostavijo resornemu ministru odnosno Narodnemu predstavništvu. V nadaljnjih členih predvideva zakonski načrt organizacijo dela v gospodarskem svetu. Kadar preneha redno zasedanje, preide vsa pravica plenuma gospodarskega sveta na izvršni odbor. Izvršni odbor sklicuje predsednik gospodarskega sveta po potrebi. Za razprave o posameznih vprašanjih more gospodarski svet izvoliti tudi posebne strokovne odbore, ki pripravijo referate in gradivo za plenarne seje. Administrativne posle vrši predsedništvo, ki nastavi za te posle posebno uradništvo. Prvo sejo gospodarskega sveta mora sklicati ministrski predsednik najkesneje v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. Gospodarski svet ima pravico preko pristojnega ministrstva zahtevati od državnih, banovinskih in samoupravnih oblasti, kakor tudi od javnih ustanov vsa potrebna pojasnila. Ivan Rebek, Celje. i&elzmo si dtchazev Delčkiec g gospodarskega sveta O zakonskem načrtu sedaj razpravlja parlament Javni ppcpacKjrii in obvinišlvo Javni proračuni so merilo gospodarskega življenja. — Njihova važnost za obrtništvo. Koncem proračunskega lela, ki so pričenja v naši državi s 1. aprilom in traja do konca marca naslednjega leta, predlagajo občine, banovine in država javnosti Svoje proračune. Najvažnejši je za na# državni proračun, kajti kot državljani smo vsi tesno navezani na veliko državno gospodarsko skupnost, v kateri živimi), in od katere je tudi položaj obrtništva odvisen v največji meri. Finančni minister je sam v svojem utemeljevanju proračuna dejal, da stoji bodoči proračun v znamenju težke gospodarske krize, ki pa ne tlači samo nas, ampak ves avet. Nas je splošna krita občutno zadela zaradi nizkih cen kmečkih pridelkov. Ker pa je večina prebivalstva pri nas kmečka, je jasifo, da mora vsled agrarne krize in pa zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstva močno trpeti tudi obrtništvo. Kljub težki krizi pa je naš državni proračun uravnovešen, t. j. brez primanjkljaja To je v današnjih časih mnogo. Za naš kredit in za našo valuto pa je važna izjava finančnega ministra, da bo država kljub vsem težavam brezpogojno zadostila vsem svojim obveznostim napram inozemstvu in da bo držala vrednost dinarja na zakonito določeni višini. Zaradi varčevanja v vseh panogah naše državne upravo je proračun znižan za okroglo 2 milijardi in 600 milijonov dinarjev. To znižanje pa ne bo padlo v celoti na breme javnih del in dobav, ampak v veliki meri tudi na znižanje osebnih izdatkov. So pač stvari, katerih se javna uprava ne more odreči in za te dobave se bo moralo tudi naše obrtništvo pobrigati bodisi osebno, bodisi potom zadrug. Državni proračun izgleda tako-le: IZDATKI A. Državna administracija 7. 8. 9 10. 11. 12. 13. 14. 15. Vrhovna državna uprava Pokojnine in invalidske podpore.................. Državni dolgovi.... Ministrstvo pravde . < Ministrstvo prosvete . . Ministrstvo za zunanje zadeve ................... Ministrstvo za notranje zadeve .................. Ministrstvo za finance . Ministrstvo vojske in mornarice ..... Ministrstvo za gradbe . Ministrstvo za promet . Ministrstvo za kmetijstvo Ministrstvo za trgovino in industrijo............ Ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje Rezervni krediti . . • Din 158,151.277 873,158.735 1.558,711.039 881.250.805 805.853.806 138,371.442 558,886.860 319,557.802 2.132,293.863 198,883.840 101,284.390 50,433.530 50,106.055 162,963.739 80,000.000 Drugi za nas nič manj važen proračun je banovinski Droračun. O tem razpravlja sedaj banovinski svet v Ljubljani. Sestavljen je pa tako-le: Skupaj . 7.550,907.703 B . lSudžet izdatkov državnih gospodarskih podjetij v posameznih ministrstvih: Din Prosveta............................ 24,965-851 Finance............................ 642,343.841 Promet.......................... 2.692,101.452 Kmetijstvo.......................... 56,198.340 Trgovina in industrija . . 16,254.652 Šume in rudnild.................... 349,378.961 Socialna politika in narodno zdravstvo ....................... 67,849.195 Skupaj znašajo tedaj izdatki državnih gospodarskih podjetij po budžetu 3 milijarde 849,092.292 Din. Skupni državni izdatki za proračunsko leto 1932/33 znašajo 11.400,000.000 Din. DRŽAVNI DOHODKI Redni dohodki: Din neposredni davki .... 1.625,000.000 posredni davki .... 3-220,000.000 monopoli ...... 2.319,268.300 vojna odškodnina.Nemčije — državna gospodarska podjetja -......................... 4.022,812.710 razni dohodki ministrstva socialne politike . . . 163,120.900 eku pni redni dohodki znašajo ......................... 11.350,000.000 Izredni dohodki: neposredni davki .... 50,000.000 Skupen budžet dohodkov za 1. 1932/88 znaša prav tako kakor skupen tmdžet izdatkov 11.400,000.000 Din. Izdatki I. Splošni oddelek in glavna pisarna................... II. T^pravni oddelek . . . III. Kmetijski oddelek . . IV. Prosvetni oddelek . . V. Tehnični oddelek . . VI. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje VII. Finančni oddelek . . VIII- Oddelek za TOI . . . IX. Komisija za agrarne operacije................. X. Rezervni kredit . . . Skupaj Dohodki T. Banovinske doklade II. Trošarine . • • • • III. Banovinske davščine in takse ........................ IV. Prispevek avtobusnih podjetij ...... V. Državna dotacija . . • VI. Razni dohodki .... Skupaj 7,392.620 '283.356 13,503.040 9,290.021 38,147.918 26,129.314 10,690.670 2 805.152 1,047.308 2,662.573 111,951,978 31.440.000 41.300.000 18,010 000 1,500.000 11,933.747 7,768.231 Tl 1,951 -978 Bilanca Skupaj potrebščine skupaj kritje Din 111,951.978— Din 111,951.978-— Tudi o teni proračunu moremo reči v glavnem to, kar smo rekli o državnem. Pomembno je pa, kar je izjavil ban dr. Marušič, da Dravska banovina doslej še m zašla v nobene finančne težave. Ravno tako je za obrtništvo važna beseda g. bana, da morajo potrebne investicije in javna dela ostati in se nadaljevati, da ne pride naše gospodarstvo v še večje težave. Te izjave so bodrilne za obrtništvo vsaj v toliko, da naše gospodarsko življenje ne bo popolnoma zamrlo, pač pa bo treba delati z vsemi napori, da krizo premagamo. Na tem delu pa je v veliki meri zainteresirano tudi obrtništvo. Klub elektroinženjerjev v Ljubljani Te dni se je ustanovil Klub elektroinženjerjev pod okriljem ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitekto /. Potreba po tej organizaciji je obstojala že dolgo časa in se je občutila zlasti ob raznih prilikah, ko je moralo Udruženje sklepati o vprašanjih iz področja elektrotehnike, kar je bilo združeno mnogokrat z neprilikami, ker združuje Udruženje inženjerje vseh strok. Ideja je počasi dozorevala. Radi vedno večje specializacije v inženjerskih strokah in z ozirom na izkustva v drugih državah je gosp. univ. docent ing. Venče Koželj, predsednik pripravljalnega odbora predlagal, da se naj ustanovi klub elektroinženjerjev, ki naj bavi edino z vprašanji iz elektrotehnike. Predsednik Udruženja jugoslovanskih inženjerjev. in arhitektov gosp. inž. Janko Mačkovšek, ki se je sestanka udeležil, je v imenu sekcije toplo pozdravil ustanovitev Kluba elektroinženjerjev. V svojem govoru je omenil, da bo novi klub sigurno mnogo pripomogel do uspešnejšega strokovnega delovanja Udruženja. Nato so se vršile volitve za odbor kluba. Za častnega predsednika je bil izvoljen gosp. univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar, za predsednika g. univ. prof. ing. Juro Horvat, za 1. tajnika inž. Drago Mattanovich, za II. tajnika ing. Branko Vajda, za blagajnika ing. Franc Štrajnar. Novoizvoljeni predsednik je v svojem govoru opisal pomen in naloge novoustanovljenega kluba, ki so zelo različne. Mlada naša industrija zahteva z ene strani normalizacijo in racionalizacijo produkcije. Elektrifikacija države, katera se nahaja šele v razvoju, zahteva zavestno iu vsestransko proučavanje tega zelo važnega narodnogospodarskega problema in to tem bolj, ker so naša sredstva jako omejena in jih je treba radi tega čimbolj izkoristiti. Ravno v tem pogledu so elektroinže-njerji odgovorni, ker njihovo delovanje daje smer bodočemu razvoju. Stanovska vprašanja in vprašanje vzgoje elektrotehniškega naraščaja je velike važnosti, posebno v današnjih težkih časih. Nezaposlenost velikega števila naših mladih elektroinženjerjev ni utemeljena. Danes še ne more biti gbvora o hiperprodmf-* ciji. Vzrok nezaposlenosti je v večini slučajev nerazumevanje posameznikov, ki deloma mislijo, da so tuji inženjerji strokovno bolje izobraženi, kakor domači, deloma pa postavljajo na odgovorna m$št&‘ strokovno ' nezadostno izobražene ufitči, kjer bi bili mladi elektroinženjerji na mestu in prinesli gotovo velike koristili posamezniki ne-upoštevajo, da gleda inže-njer svoje naloge z višjega stališča in da jih zato lažje pravilno reši. Izbran je tudi poseben odbor pod predsedstvom ravnatelja Kranjskih deželnih elektrarn, g. ing. Frana Miklavca, ki naj* proučuje vprašanje nezaposlenosti. Klub namerava prirej..1,; redne sestanke'!: na katerih se bodo strokovna vprašaVTJa* skupno reševala. Namerava tudi prirediti predavanja, pospeševal bo izdajo str(fk aktovka« razvija. shrambo ne samo za uradne spise, afn-pak v pravo torbo, kamor spravljajo irrad-' niki ne samo svoje uradne spise, ampak tudi svoje južine, trgovski potniki svoje’ vzorce, dijaki svoje knjige itd. Tako je postala torba dandanes skoraj že neobhodno potreben predmet za vsakega moškega. Sprva smo dobivali pri nas torbe od zunaj. Šele tekom let so se našli obrtniki, ki so začeli to robo izdelovati tudi pri nas doma- Pri svojem delu pa so se držali običajno tujih vzorcev, kar je tudi popolnoma razumljivo. To smo opazovali in opazujemo še danes zlasti pri torbah iz prešane^a usnja. Moških torb z ornamenti je sicer bolj malo, Ker so splošno v rabi le gladke torbe, amptuc nekaj jih je le. Tudi zaponke smo dobivali in jih navadno še dobivamo iz tujine. Pot golega posnemanja tujih vzorcev ni ne prava in tudi ne d o n ra. Danes mon postati naše načelo: osamosvojitev na vseli poljih! In če gre za še tako neznatno za-, devo — mi moramo vedno in povsod,gledati, da se postavimo na l-°stne noge! A predno govorimo o tem poglavju da lje, si moramo ogledati še naše vel, go v DELAJTE Z ADOMAC PRIDELEK IN ZA DOMAČ IZDELEK! Anglija je nekdaj slovela kot najbogatejša država vsega sveta. Danes pa so se vsled gospodarske krize tudi v Angliji razmere poslabšale tako, da je morala država prav energično poseči v gospodarsko življenje s tem, da je vsak uvoz iz tujine obremenila s silnimi carinami. Za okrepitev domačega gospodarstva pa se. ni zavzela samo država, ampak ves narod! Danes na Angleškem skoraj ne najdeš praznega prostorčka, kjer ne bi bilo nalepljeno: Kupuj na Angleškem! Kupuj domače blago! In Angleži ubogajo! Tako »suhi« Angleži še niso, da si ne bi mogli marsikaj privoščiti, kar pridelujejo in izdelujejo 'drugod, ampak oni nočejo kupovati tujega blaga — tako jim veleva njihova narodna čast, njihova narodna zavest- in njihov angleški ponos! *. Kako pa je pri nas? Mi stokamo, da svojega domačega sadja ne moremo prodati — zato pa kupujemo za drag denar banane... -V deželi imamo dovolj prašičev, ki jih visoko cenijo v Pragi in na Dunaju, mi pa kupujemo — ogrske salame. Mi imamo doma krasna letovišča, imamo morje, hribe in ravnine, ampak mi moramo na beneški Lido in v avstrijski Salz-kammergut.... Prav tako je z izdelki naše obrti. Danes čevelj ni »nobek, pač pa je »nobek tuj izdelek; pohištvo iz domačega lesa ali pa nagrobni spomenik iz domačega marmorja ni vreden nič, nad vse visoko pa cenimo kararski kamen in kavkaški ali pa afrikanski les! Odkod ta pojav narodne nezavesti in narodnega poniževanja pred vsem, kar je tuje? Ali ni to plod neke nezdrave baharije? Ali ni to baharija, če kdo kar plašno po. ve, da je bil na počitnicah samo na Ble du, drugi pa bahaško pove, da je bil v Švici? Ta žalostni pojav je treba tudi pri nas začeti sistematično pobijati in zatirati. Le poglejte Amerikance, kako so ponosni, da nosijo amerikanske hlače in v žepih arne-rikanske ure! A pri nas? Za dvig domačo zavesti in za spoštovanje vsega, kar imamo In znamo ml doma, pa ni poklicana delati samo oblast (preko šole, radia itd.), ampak tudi obrtniki imajo precej moči, da sami delajo na tem polju. Ne samo z odlično kvaliteto svojih izdelkov, ampak tudi z živo besedo in agitacijo. Tisto bedasto baharijo s tujim blagom je treba z odločno besedo, razkrinkati in jo nazvati s pravo besedo — baharija in sicer tako dolgo, da bo bahače postalo sram samesra sebe! Potem bo pa kmalu bolje; ne mnogo bolje sicer, nekaj pa" gotovo. Šola za mizarstvo in za »notranjo« (opremno) arhitekturo v Halberstadtu V Nemčiji imajo poleg srednjih in visokih tehničnih šol, ki jih vzdržujejo deloma država, deloma pa posamezne dežele, še ogromno število zasebnih strokovnih šol vseh vrst, nižjih in višjih, kjer imajo ero jenci možnost, da se v stroki, ki so si jc izbrali, še posebno specializirajo. Taka šola je n. pr. šola' za mizarstvo in za >notranjo« (opremno) arhitekturo v Halberstadtu, ki jo vodi arhitekt Hauffe. Pouk na tej šoli traja 3 leta (6 semestrov). Učenci se uče tam: prostoročnega risanja (zlasti ornamentov), geometričnega risanja, perspektive, detajliranja itd. Uče se pa tudi knjigovodstva, računstva, zgodovine umetnosti, kalkulacije, spisja in slovnice. 'r- ■ - Posebno varnost polagajo na risanje. Po-^ , . l$g tltnaso^itar-cele stavbe se mora vsak svoj lasten umetniški okus go*»a«e naučiti*. i*delov«i* *a*rle za vso S samim' posnemanje^ T~ga, Kar jmnpr | lkotranjQ 0j)rwn() ^sVopnjirarm-iH vso dru- ročne torbice. Le ustavite se enkrat prod izložbami naših trgovin i’i jih primerjajte z dunajskimi ali pa z graškimi. Kaj vidite? Vsepovsod ene in iste vrste blago, .izdelano po istih vzorcih! To se pravi: Mi samo posnemamo to, kar so ustvarili in zamjsl^fi tujci sami, pa ne ustvarjamo nič svojega^ nič lastnega! A ravno pri izdelku, kakor je ženSka ročna torbica ali pa ogledalce in kar dobnih »modnih« drobnarij, imamo Ie£o priliko pokazati, kaj da znamo mi sami. Mi imamo danes lepo število risarjev, ki’ ne poznajo le tujih »modernih> ornamentov, ampak poznajo tudi naš« In naj gre pot" n za usnjate torbice ali za platnene ali gli'-ke ali vezene ali za torbice z zaponko ^ \ pa na zadrgo — to je končno vseeno: vsepovsod je dana prilika, da pokažemo,^ kar znamo tudi mi in pa, da imamo tudi^ nrr drugi v izobilju, mi ne b mo | sobni za konkurenco. Za lake stvari saia-premajhni in prerevni. Eua sama torbica pa, izdelana lepo in fino v našem duhu in po našem domačem oku‘:u, bi gotovo povsod vzbudila pozornost! V tem oziru se odpira izdelovalcem torbic in izdelovalcem zaponk in risarjem se si’ široko polje dela. FOTO-APAR'TE, očala, daljnoglede’ toplomere,, ui« In ilotnlno kupile n9l bolje pri strokovnjaku Fr. P. Z A J E C izprašan OPTIK In UKAR, LJUBLJANA Stari trs 9 Ceniki brezplačno* go dekoracijo vred. Šola prireja vsako leto celo vrsto poučnih izletov na vsako prireditev, ki se količkaj tiče te stroke. Na *a način si vzgajajo Nemci leto za letom zadostno število domačih strokovnih moči, ki se v praksi izborno obnašajo. Šolanje v Ilalberstadtu (in v Nemčiji sploh) je pa jako dtago. £e šolnina za 21 mesecev je silno visoka za naše razmere (15.000 Din). Te visoke cene so za nase ljudi velika ovira. Zato bo pa treba enkrat tudi pri nas načeti vprašanje: Ali so take specialne šole pri nas res nemogoče? z&li sfeziprae €sJi •&be>vmic& Izredno zanimivo je mnenje, ki ga je poli da centrala čehoslovaških trgovskih iu obrtnih zbornic ob priliki izdelovanja zakona o gospodarskih zbornicah na Ceho-s! »vaškem. V tem svojem mnenju se je Centrala izrecno izrekla proti ločitvi zbornic — dasi vemo, da vprašanje ločenih zbornic na Češkem sploh nikoli ni bilo aktualno kljub’teinu, aa slovijo češki obrtniki za najzavednejše in najnaprednejše, mogoče v vsej Evropi —, ter je to svoje mnenje, ki je za uaše razmere aktualno —■ takode utemeljevala; Sistem skupnih trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic je pač uajvečja prednost tega novega zakonskega načrta. Ta konstrukcija zbornic se je dobro obnesla; v Nemčiji so se pojavili mnogi glasovi s strani narodnih gospodarjev, ki zahtevajo, da bi se izvedla reorganizacija zborničnega sistema na način kakor so urejene avstrijske zbornice, kajti Nemčija ima komaj kakih 120 trgovsko-obrtnih skupnih zbornic, vse ostale so ločene. Pri tem so celo značilni razlogi, ki so spremljali avstrijski načrt zakona za skupne zbornice iz 1. 1913 in ki govore zakaj so ločene obrtne zbornice odpovedale in iz katerih razlogov je želeti zopet njih združitev. Če je zahtevala nemška vlada mnenje zbornic, tedaj je Večkrat dobila iz enega zborničnega okoliša po dvoje in celo troje popolnoma različnih mnenj; gotovo je, da je velike vrednosti le ono zbornično mnenje, ki je izdelano na podlagi skrbnega pretehtanja interesov vseh gospodarskih grup in ki je redoma rezultanta gospodarskih moči celega zborničnega okoliša, neka srednja pot med zahtevami posameznih grup. Vse one organizacije tako prisilne, kakor tudi prostovoljne, ki so ustanovljene le v interesu posameznih podjetnikov, so v odnosu do splošnih interesov pristranske. V Instituciji skupnih zbornic moramo gledati nek nepristranski organ, ki prinaša do izraza končno voljo vseh; obstoj takega organa pa je tako v interesu skupnosti, kakor tudi v interesu mirnega sožitja vseh komponent gospodarskega življenja. Zato je novelacija zakona o zbornicah v tem praveu važna naloga gospodarske politike. Vlada bi morala podvzeti tozadevno iz-premembo zakona tudi tedaj, če bi mogoče tega ne zahtevala nobena izmed gospodarskih skupin, ki bi hotele dajati prednost gotovi speeijalni -organizaciji; te so namreč v stanu opravljati še druge naloge, katere sicer niso mogoče v okviru zborničnega zakona — (po interesentih izvoljeni sosveti glede vprašanj industrije, trgovine in obrti) —• ker ne upoštevajo drugih gospodarskih grup, vsled česar za-morejo radi svoje enostranosti slabše varovati njih lastne interese, kot pa to lahko store skupne zbornice. * * * Za skupne zbornice se je izjavila pri nas tudi Zbornica za TOI v Dubrovniku, v Ljubljani pa Zadruga urarjev in sorodnih obrti na svojem občnem zboru, kjer so tozadevno izjavo sprejeli soglasno. Nov zavod za pospeševanje obrti v naši državi. V naši državi je ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prva ustanovila v svojem okviru Zavod za pospeševanje. obrti, katerega osnovanje je rodilo že lepe uspehe za napredek in izobrazba slovenskega obrtništva. Za Ljubljano je prišel Zagreb. Sedaj pa končno poročajo tudi iz Beograda (kjer imajo posebno obrtniško zbornico), da je zbornica sklenila, osnovati zavod za pospeševanje obrti in razpisala natečaj za upravnika. Za upravnika je bil izbran beograjski inženjer Miodrag Novakovič, ki bo odpotoval v Nemčijo, da po nemškem vzorcu uredi delovanej tega zavoda. In kaj dela beograjska ločena obrtniška zbornica?! Naša zunanja trgovina leta 1931. Glavno ravnateljstva carin jo objavilo podatke o našem uvozu v mesecu decembru lani, iz katerih je razvidno, da je znašal naš uvoz 85.983 ton za 297*95 milj. Din. V primeri z decembrom lanskega leta je uvoz po količini padel za 29 odstotkov, po vrednosti pa za 43 odstotkov. Tako velikega padca vrednosti doslej še ni zabeležil noben mesec. Padec je posebno izrazit pri sirovinah in fabrikatih. V primeri z našim izvozom je bil uvoz v decembru manjši ter je izkazoval aktivnost v znesku 84*1 milj. Din. Meseca decembra lani je bila naša. zunanja trgovina pasivna za 29 milj. Din. V novembru je znašala aktivnost 40*9 milj. Din. Lani so izkazovali trije meseci aktivno trgovinsko bilanco, in sicer avgust za 195-6 milj. Din, november za 40-9 in december za 84-1 milj. Din. Skupno je znašal naš uvoz v preteklem letu 1,133.000 ton v vrednosti 4800'3 milj. Din. V primeri z letom 1930, ko je znašal uvoz 1,514.000 ton v vrednosti 69601 milj. Din, je količina uvoza padla za 25 odstotkov, vrednost pa skoraj za 30 odstotkov. Zadnja leta je bil razvoj naše zunanje trgovine ta-le: Uvoz Izvoz tis. ton milj. Din tis. ton milj. Din 4251 6400-2 4527 6444-7 5330 7021-7 4733 6780-1 3323 48010 1927 1330 7286-3 1928 1565 7835-3 1929 1672 7594-8 1930 1514 69601 1931 1133 4800-3 Leto 1931 izkazuje, da je bila naša zunanja trgovina aktivna za malenkostni zne-Bek 0-7 milj. Din. V letu 1930 je bila naša zunanja trgovina pasivna za 180 milj. Din, leta 1929 pa aktivna za 322-7 milj. Din. V letu 1928 pa je bila pasivna za celih 1390-6 milj. Din. Gibanje naše zunanje trgovine po posameznih mesecih kaže ta-le tabela (v milj. Din); Uvoz Izvoz 1931 1930 j.-nuar 410-3 560-9 f bruar 388-3 5211 » arec 543-2 658-5 C ril 401-6 624-5 n :.i v 393-5 608-5 j. 'lij 384-7 504-7 j: li| 388-1 577-4 *.;gust 388-8 5718 R Plember 442-3 649 3 (■ fober 393 0 020-7 november 308-5 540 4 december 297-9 522-5 1931 1930 384-1 6162 333 1 480 8 441-9 599 0 429-5 6158 3769 542 5 8503 508-0 351-3 5139 584-4 569 2 430-7 559*4 387-3 662-1 349-4 619-7 493-5 3821 Padanje števila zavarovanih delavcev Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil izkaz naj\ažnejših statističnih podatkov za mesec januar 1932, iz katerega posnemamo (-— pomeni padec od lanskega leta): Članov moških 47.220 (—"9.682), ženskih 28.868 (—1.859), skupaj 76094 (— 11.541); bolnikov moških 1.172 (— 259), ženskih 777 (— 198), skupaj 1.949 (— 457); odstotek bolnikov moških 2-48 (— 0'03), ženskih 2'69 (— 0-48), skupaj 2-56 (— 0-19); povprečna dnevna zavarovana mezda moških Din 28-08 (—0-85), ženskih Din 19-62 (—0-61), skupaj Din 24-87 (—1-01); celokupna dnevna zavarovana mezda moških Din 1,326.206'— (— 320.220-—), ženskih Din 566.348-—, (— 55.338-—), skupaj Din 1,892.554-— (— 375.558-—). V mesecu januarju 1932 je gospodarska kriza polagoma toda stalno naraščala. Padec zavarovanih delavcev je znašal: dne napram 1931 napram 1930 1. jan. — 10.799 —13.130 5. jan. — 11.099 —13.355 10. jan. —11.280 —13.886 15. jan. — 11.345 — 13.998 20. jan. —11.777 —14.309 25. jan. -12.074 - 14.678 30. jan. — 12.266 —14.853 Zanimivo je, da se je padec moških zavarovancev zboljšal od meseca decembra 1931 za -j- 345 oseb, dočim se je padec ženskih zavarovancev poslabšal v istem času za — 211 oseb. Tekom krize so se vedno odpuščali bolj moški delavci kot ženske. Januar 1932 ima pa ravno obratno izjemo. Zdravstvene razmere zavarovancev* so bile v januarju znatno boljše (zlasti pri ženskah!) nego Istega meseca lanskega leta. Odstotek bolnikov je padel za —0.19 odst. na 2 56 odst. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, je. padla za Din 1*01 (prejšnji mesec za Din 1*02) t- j. za 4%. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din 375-558-—. To pomeni, da je delavstvo izgubilo radi gospodarske krize (t. j. radi odpustov iz služb in krajšanja plač dnevno blizu Din pol milijona ad mesečno ca. 12 milijonov. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se radi tega vkljub povišanju tarife od 6 na 6-5% znižali dnevno za ca. Din 13.000 ali mesečno za ca. Din 350.000. Brez povišanja prispevnega tarifa bi bil primanjkljaj skoraj še enkrat tako velik. Težave novega deviznega pravilnika v praksi Po novem deviznem predpisu je dovoljeno poslati v inozemstvo v denarnem pismu samo enkrat na mesec Din 3000’—. Pa tudi tu so težave. Danes mi je pošta vrnila 2 pismi in sicer iz razloga, ker sem zadnjo pošiljko odpremil 12. I., češ da moram čakati z naslednjo pošiljko do 12. II. Zdi se mi, da se to vprašanje prebirokrat-eko rešuje. Pošta itak vodi izpisek in bi bila kontrola lahko preprečila morebitne zlorabe, ne da bi bil trgovec oviran v poslovanju. Trgovec je morda poslal denar 25. 1., imel bi pa nujno urediti še kak majhen račun, čaka pa naj po nepotrebnem do 25. II., dasi morebiti za poznejše mesece ne bo imel takih plačil. Nadalje si tudi še nismo na jasnem kaj naj storimo z novimi računi od 1. I. 1932 naprej- So trgovci, ki imajo že vse račune cd leta 1931 plačane. Plačujejo vedno per kassa, to je v 30 ali 60 dneh, drugi vsaj nekaj računov na ta način plačujejo. Ali bo tem trgovcem dovoljeno plačati račune v takem času, da ne bodo poleg vseh davkov izgubili še škonto, katerega so sicer vedno zaslužili in s tem vsaj druge zgube krili? Malo več jasnosti bi gotovo ne škodovalo. Mislim, da zaslužimo vsaj toliko obzirnosti, da se nas obvešča o raznih predpisih in navodilih za njihovo izvrševanje. Ker zunanji liferanti niso na jasnem glede valutnih predpisov, sem jaz sam pisal avstrijskemu konzulatu, naj pojasni svojim državljanom, da nam ni mogoče nakazati, n. pr. švicarskih frankov v Avstrijo, kakor nekateri od nas zahtevajo. Oficijelno seveda kaj takega ne razglašajo, a naš ugled trpi pri tem. Jaz sem nekaterim tudi že pisal, da pod takimi pogoji ne reflektiram več na kupčije ter sem deloma nekatera naročila storniral. * Pripobma uredništva: — Po členu 15. deviznega pravilnika je dovoljen same na kazniški promet in promet z denarnimi pismi preko pošte z inozemstvom v vrednosti Din 30C0-— enkrat na mesec. Kdor bi z napačnim imenom izigraval ta predpis, zapade globi po zakonu o kazenskih sankcijah. Glede plačevanja novih obveznosti v Avstrijo opozarjamo na sporazum o klirinškem prometu, katerega smo objavili v eni zadnjih številk, ki ima sicer gotove svoje dobre strani. Od načina kako se bo ta sporazum izvajal, je odvisno, ali bo mogoče v bodoče izkoristiti kassa-skonto, gotovo pa bi se dalo to vprašanje medsebojno urediti tako, da bi se skonto priznal že, če naš uvoznik v določenem roku preodkaže zapadli fakturni znesek Narodni banki. (Po »Trg. listu«.) Prijava dolgovanj v inozemstvu Narodna banka kraljevine Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, objavlja: Narodna banka je po dnevnih listih in z okrožnico pooblaščenim bankam pozvala vse zainteresirane, da ji prijavijo svoja dolgovanja v inozemstvu na dan 31. decembra 1931.’ Z ozirom na to se interesenti ponovno pozivajo, da svoja dolgovanja v inozemstvu po stanju od 31. decembra 1931 prijavijo naj-kesneje do 15. februarja t. I. oni podružnici Narodne banke, v katere področju se nahajajo. Dolžnikom, ki niso prijavili svojega dolgovanja v inozemstvu. Narodna banka ne bo izdajala dovoljenj za nabavo deviz za plačilo dolga. Potrebne tiskovine izdaja Narodna banka brezplačno proti priposlanju poštnine. Gibanje trgovstva in obrtništva v letu 1931. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je objavila podatke o ustanovitvah novih in o izbrisu trgovinskih in obrtnih obratov. Iz te statistike je razvidno, da je bilo v zadnjem četrtletju preteklega leta ustanovljenih in vpisanih 251 (v 3. četrtletju 1931 293), odjavljenih pa je bilo 211 (228) obratov. Največ prijav (v oklepajih odjav) beležijo v zadnjem četrtletju lani tele stroke: lesna 10 (18), trgovin z deželnimi pridelki 20 (9), z živili 23 (27), s perutnino 10 (20), branjarije 15 (11), z mešanim blagom 64 (43), sejmarstvo 8 (14), agenture in komisijske trgovine 7 (9), z delikatesami 9 (2), z živino 3 (8), tehtnice itd. 7 (1) in tako dalje. Skupno je bilo v celem letu 1931 vpisanih 1090 novih trgovinskih obratov v primeri s 1287 obrati v 1. 1930. Nadalje je bilo lani odjavljenih 1087 (162), trgovinskih in pomožnih obratov. Prirastek zna- ša v letu 1931 12 obratov in je znatno manjši kot leta 1930, ko je znašal 125 obratov. S prirastkom v letu 1931 se je število trgovinskih obratov v Sloveniji povečalo na 12.935. Obrtnih obratov je bilo prijavljenih 491 (570), odjavljenih pa je bilo 383 (393).. Največje gibanje so izkazovale tele panoge (v oklepajih število odjav) v prijavah: vrtnarji 7 (2), kovači 7 (13), kolarji 5 (12), žage 4 (10), mizarji 28 (25), sedlarji 3 (8), izdelovanje pletenin 6 (7), krojači 39 (36), šivilje 40 (52), čevljarji 60 (39), brivci 8 (5), mlini 12 (16), peki 16 (13), mesarji 15 (8), pleskarji 5 (5), avtotaksi 28 (12), prevozniki 16 (8), gostilne 56 (34) itd. Skupno je bilo v vsem preteklem letu prijavljenih 2276 novih obrtnih obratov (leta 1930 2721), odjavljenih pa 1775 (1725) obratov. Prirastek znaša torej 501 obrat v primeri z 996 obrati v letu 1930. — Prirastek je, torej lani bil za polovico manjši kot leta 1930, kar je dokaz, da tudi obrtništvo zlasti po deželi vedno bolj čuti naraščanje gospodarske krize. S prirast kom v letu 1931 znaša število obrtni! obratov sedaj v Sloveniji na področju Zbornice 32.903. Statistika Zbornice izkazuje posebej tudi industrijska podjetja, katerih je bilo prijavljenih v zadnjem četrletju preteklega leta 9, odjavljen pa je bil en sam obrat. Ustanovni občni zbor dimnikarjev Dravske banovine se vrši v nedeljo 21. februarja 1932 v Ljubljani. Dnevni redi 1. Volitev načelstva in odbera. 2. Raznoterosti. Razpravljalo se bo tudi o novem pravilniku. Prosim g. člane in članice, da se tega občnega zbora zagotovo udeležite. — S tovariškim pozdravom — Lipnik Janko. Obrtniško zborovanje na Jesenicah — preloženo Obrtno društvo za sod. okraj Kranjska gora na Jesenicah sporoča tem potom vsem obrtnikom v imenovanem okolišu, da se bo predvideno obrtno zborovanje, katero bi se imelo vršiti 14. februarja 1932., vršilo dne 19. marca ob pol 3. uri v telovadnici osnovne šole na Jesenicah. Dnevni red: Obrtni zakon in tekoče gospodarske zadeve. Najvljudneje vabljeni vsi obrtniki. Načelstvo. ncvžnsfee dteiv-r ŠČile& Kraljevska banska uprava je sestavila pravilnik za pobiranje banovinskih davščin za 1. 1932.-33. Ta pravilnik je za že obstoječe banovinske davščine ostal v glavnem nespremenjen, vendar pa vsebuje za nekatere davščine tudi važno dopolnitve in spremembe. Zdravstvena doklada Poleg banovinske doklade na neposredne davke, ki ostane kakor lani 85%, se po novem pravilniku pobira na teritoriju združenih zdravstvenih občin še 10% zdravstvena doklada na vse neposredne državne davke. Taksa na sečnjo gozdov Določbam glede pobiranja takse na sečnjo gozdov je dodan v § 10. še nov odstavek, ki pravi, da se stavbni les (trami, deske, morali itd.) po teni pravilniku ne smatra za dokončni industrijski izdelek. (To velja glede določbe, da se taksa ne plača na les, ki ga industrijec vzame iz lastnega gozda in ga porabi kot sirovino za dokončni industrijski izdelek.) Lansko znižanje banovinske takse na živinske potne liste ostane nadalje v veljavi. Taksa na električni tok V določbah glede banovinske trošarine na konsum električnega toka je črtana določba, po kateri se je doslej trošarina znižala za 25% pri toku za pogonsko silo in za 50% pri toku, ki se uporablja v elektrokemične in elektrometalurgične svrhe. Trošarina se po novem pravilniku pobira v enotni izmeri 3% za vsako vrsto porabe. Taksa na umetne brezalkoholne pijače Novi so predpisi glede banovinske trošarine na umetno brezalkoholno pijačo. Ta Stran 4. Štev. 6. trošarina se ima odslej pobirati na podlagi porabljene ogljikove kisline. Od vsakega kilograma ogljikove kisline se plača 15 Din. Kdor prejme nezatrošarinjeno ogljikovo kislino za izdelovanje brezalkoholnih pijač, mora prejem prijaviti finančni kontroli v 24 urah. Na ostalo umetno brezalkoholno pijačo (razen na pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij) se plača trošarina v iznosu 15 par od vsakega decilitra. (Doslej je znašala trošarina za vse brezalkoholne pijače 10 par od decilitra.) V Dravsko banovino uvožena brezalkoholna pijača je podvržena enotni trošarini 15 par od decilitra. Taksa na pnevmatiko Trošarina na pnevmatiko se ne bo več pobirala. Kot nadomestek za banovinsko trošarino na pnevmatiko se pobira k banovinski davščini za motorna vozila 100% doklada. Pri motociklih sme ta doklada znašati največ 250 Din. Spremenjen je tudi način plačevanja davščine na motorna vozila, ki se po novem pravilniku plačuje takoj ob registraciji za vse leto naprej, če pa predpis presega 500 Din, se plača prva polovica ob registraciji, ostanek pa do 15. julija vsakega leta. Taksa na vozniške izkaznice (šoferske legitimacije) ostane nespremenjena,, poviša se le ob priliki prve izdaje usposobljencu od 100 na 250, odnosno od 50 na 125 Din. Taksa na nakladanje in razkladanje vagonov Glede novega davka od tovorov, ki se nakladajo in razkladajo za prevoz z železnico, vsebuje pravilnik le osnovne določbe: Od tovorov, ki se nakladajo ali razkladajo zaradi prevoza na železnici v Dravski banovini, se pobira davek, ki znaša 20 do 50 par za vsakih, tudi nepolnih 100 kg. Temu davku je podvržen vsak tovor, za katerega se mora plačati železniška voznina. Pobirajo ga pa železniške postaje, kjer se vrši nakladanje, odnosno razkladanje, ter ga odvajajo mesečno kr. banski upravi. Obča določila Obča določila so ostala z malimi izjemami nespremenjena. Novo je vstavljena določba, da se od plačane kazni zaradi dejanj in opustitev v svrho prikrajšanja banovinskih davščin prizna tretjina zalotite-lju odnosno ovaditelju kot nagrada. Črtana pa je dosedanja določba, po kateri je pritožba zoper odmero davščin po administrativni poti nedopustna, če je odmerila davščino kr. banska uprava. Za tehnično izpopolnitev obrta moremo v prošlem letu zaznamovati znaten napredek. Moderni izpopolnitvi mizarskih delavnic, ki so v tem pogledu prednjačile ter si ustvarile ugodne pogoje za kvalitativno in kvantitativno konkurenco z najboljšimi inozemskimi izdelki te vrste, so sledila tudi druge stroke. V mnogih kovinarskih obratih se instalirajo pogonske naprave in stroji, ki bistveno olajšujejo delo, povečujejo kapaciteto pri relativno zmanjšani režiji ter omogočajo večjo preciznost izdelave. Omeniti je vedno pogostejšo uporabo nove varilne tehnike, ki jo pospešujejo osobito zbornični tečaji za avtogeno varenje. Instalacijska stroka zaznamuje velik napredek posebno glede instalacije centralnih naprav, pri kateri smo bili še pred kratkim skoro popolnoma odvisni od tujcev. Zbornični obrtnopospeševalni zavod je posvetil razvoju teh strok posebno pažnjo ter je podelil v več primerih podpore domačim mojstrom, da so se mogli izpopolniti v inozemstvu. V prehranjevalni stroki opažamo tehnični razvoj pri pekarnah, ki v vedno večji meri uvajajo moderne peči. Tudi stavbna stroka vedno bolj mehanizira 3voje obratovanje, zlasti v pogledu železo-betonske tehnike. Huda konkurenca je dovedla tudi oblačilne stroke do tega, da so začele uvajati strojno delo. Tako so že začeli tudi nekateri čevljarji uporabljati razne rokodelske pomožne stroje na električni pogon. Važno je nadalje, da posveča obrtništvo posebno pozornost osobito knjigovodstvu in kalkulaciji, kjer ga podpira zbornica s posebnimi tečaji, ki jih prireja njen zavod za pospeševanje obrti. Ogromen uvoz čevljev v našo državo Naši čevljarji preživljajo težke čase — to je stara pesem. Ne tlači jih samo huda konkurenca domačih fabrik, ampak še bolj tuja konkurenca. Statistika o uvozu čevljev iz tujine v našo državo je prav zanimiva v tem pogledu: Leta 1928 smo uvozili k nam 1555 meterskih stotov čevljev v vrednosti 50 in pol milijona dinarjev, leta 1931 pa že 2396 stotov v vrednosti 41 milijonov dinarjev! Po vrednosti blaga je uvoz sicer nekaj padel, toda to je v zvezi s splošnim padcem cen, ki ga čutijo tudi v tujini. Množina uvoženega blaga pa je naravnost ogromna, če pomislimo, da živi od te obrti v naši državi nad 200.000 oseb! Na prvi pogled mora biti vsakomur jasno, da tako razmerje ne more biti zdravo, že za to, ker se število prebivalstva pri nas njkakor ni povečalo v istem razmerju, da bi bilo treba toliko tujega blaga. Te številke bo treba dobro proučiti, potem pa izvajati posledice. Zanimiv drobiž Moker ali vlažen zid popraviš, če očistiš mokri del zidu ometa, tako da se pokaže opeka. Zid očisti z ostro metlico, nato pa ga namaži z mažo, ki jo pripraviš tako-le: V kotlu segrej 50 kg tera, da zavre; nato dodaj polagoma 2 kg smole, 4 kg drobno zmlete opeke in vse to mešaj, dokler se vse dobro ne prekuha. Potem ogenj ohladi tako, da ostane masa le še tekoča. Nato osuši zid z žerjavico in na suh zid razmaži maso ter jo posiplji s suhim peskom. To delo je pa treba prav hitro izvršiti, ker se masa ne sme ohladiti in strditi predno ni delo gotovo. Ko se terova masa strdi, jo prevleci z navadno ali pa z gipsovo malto. Rosne šipe so zlasti za izložbe zelo neprijetne. Roso na šipah pa preprečiš za dalje časa, celo do enega tedna, če namažeš šipe s to-le raztopino: 1 kg špirita, četrt kilograma tanina in 200 gramov glicerina. To mešanico se mora pustiti 4—6 dni stati, mora se pa vsak dan pretresti. Ko se mešanica ščisti, odlij čisto tekočino, potem pa namaži šipo ž njo s fino gobo. čiščenje svetlih podlog v oblekah. Zavri dobro pol litra vode in ko voda vre, jo odstavi. Nato deni v krop v tenki posodi toliko špirita, kolikor ga je treba za čiščenje. Ko je špirit razgret, pomoči v špirit čisto krpo in drgni podlogo po črti. Če so pokažejo »robovi«, jih izperi z mlačno milnico in splahni s hladno vodo. Dobave Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 16 komadov rajnih smirkovih plošč; do 17. februarja t. 1. glede dobave 25.000 kilogramov pšenične moke. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 17. februarja t. I. ponudbe glede dobave 9800 kg železa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg tračnikov. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. Dne 16. marca 1932 se bo vršila pri Upravi barutane v Kamniku ofertna licitacija glede dobave 50.000 kg trimtrotoloula. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 2. marca 1932 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 30.000 komadov mrežic za plinsko razsvetljavo. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 m platnenih cevi, 4000 m jeklenih vrvi in 500 m železnih vrvi. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland -cementa; do 22. februarja 1.1. pa glede dobave 300 komadov košar za valjčne ležaje, 500 komadov flanš, 100 komadov osovin, 200 m okroglega Siemens-marlinskega jekla. Direkcija državnega rudnika Vrbnik sprejema do 25. februarja t. I. ponudbe glede dobave 3000 metrov jeklenih vrvi. Dne 20. februarj^ t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave mesa. Dne 7. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj (vijaki, groverjevl obroči, tračniki, tirfonl.) (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbonice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave živil (mast, fižol, testenine, olje, krompir, kis, riž, zdrob, čaj, čebula, loj, zelje itd. itd.) in sicer: Dne 8. marca t. 1. pri 8. konjiškem polku v Čakovcu, dne 9. marca 1.1. pri 53. pešadijskem polku v Karlovcu, dne 10. marca 1.1. pri 14. artilerijskem polku v Varaždinu, dne 11. marca 11. pri 2. planin- skem pešadijskem polku na Sušaku in dne 12. n;nrca t. 1. pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) ♦ Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 80 m verig in 105 m jermen Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 24. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznega orodja, bakrene pločevine itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava mesa. Dne 16. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za ljubljansko garnizijo; dne 17. februarja t. 1. pa pri Komandi vojnega okru-ga v Mariboru za mariborsko garnizijo. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1500 komadov vijakov z maticami; do 25. februarja t. 1. pa glede dobave 40 plošč železne pločevine in 40 kg zakovic za kotle. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3 parov usnjatih nepremočljivih čevljev; do 25. februarja t. 1. pa glede dobave 6 garnitur nepremočljivih oblek. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava čevljev. Dne 20. februarja t. I. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu javna ustmena licitacija glede dobave 1500 parov smučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorci pa pri isti upravi.) Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Srpske Moravice ter igradbe gospodarskega poslopja in hladilnice za restavracijo se bo vršila potom ofertne licitacije dne 19. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobava Čevljev. Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri Upravi III. odelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 1500 parov gorskih čevljev (gojzerc). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI, pogoji in vzorci p* pri isti upravi.) Izdajatelj: Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani (odgovoren Milko Krapež). Za uredništvo odgovoren: dr. Josip Pretnar. Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani (za tiskamo odgovoren Otmar Mih&lek), I. SLANOVIC splošno ključavničarsko Ljubljana, Gajjeva ul. 2 se priporoča za vsa v to široko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. r LUD. ŠTRUKELJ SP1CIJALNI ATEUE ZA SPLOŠNO ČRKOILIKORITVO LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 ^ (NASPROTI VELESEJMA) Zanalska banka kraljevine Jugoslavije S Telefon štev. 30—20 podružnica Ljubljana Dunajska cesta št. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Račun pošt. hran. št. 14.003 Glavna podružnica: Zagreb Sprejema hranilne vloge z In brez odpovedi. Otvarja tekoče In žiro-račune. Ir^^ja kavolje In oaranoljska pisma. Centrala: Beograd Dale menične In kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardlra drž. vrednostne papirje. Podružnica: Sarajevo Kupuje In prodaja devize In z® račun obrtnikom In obrtnih Kreditnih zadrug, Izvršuje vse ostale bančne posle. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam