letnik II. št. 3
vmaim







IZVOZ - OSNOVA ZA NORMALNO PROIZVODNJO
Spomnimo se bližnje preteklosti, ko je bil 13voz pravzaprav le zadeva tistih podjetij, ki so morala velel pre-nasičenosti domačega trga poiskati kupce izven naših meja. Bila so tudi podjetja, ki so v cilju čimprejšnje mo darnizacije in rekonstrukcije proizvodnje iskala v izvozu edini vir za ustvarjanje tujih deviz, ki sc v večji meri potrebna za sleherno rekonstrukcijo. To še posebej velja za podjetja tekstilne stroke, ki so pri reševanju rekonstrukcije iz razširjene reprodukcije skoraj v celoti odvisna od zunanjih dobaviteljev strojnih naprav. Tudi naše podjetje je v bližnji preteklosti' na podoben način nabavilo strojno opremo za barvarno pozneje pa je moralo z izvozom povrniti Jugobanki posojena devizna sredstva = V lanskem letu je naše gospodarstvo, v pogledu pomanjkanja deviznih sredstev doživljalo izredno težke čase in so bili primeri, da smo morali po več mesecev čakati na odobritev deviznih sredstev, za neobhodno potreben uvoz surovin ali ostalih pomožnih' sredstev. V zvezi s takšno situacijo je bil v našem.gospodarskem sistemu storjen odločen ukrep, morajo podjetja za vsako ceno doseči izvoz, nekatera podjetja, ki so že prej izvažala, pa ga morajo podvojiti ali potrojiti„■ Za posamezne gospodarske panoge je bilo določeno, koliko deviznih sredstev morajo podjetja sama ustvariti s izvozom ter ta sredstva nameniti za delno kritje uvoza surovin. Konkretno v tekstilni industriji je ta odstotek določen v višini
2
30 Izjemoma se radi lažjega prehoda iz prejšnjega sistema finansiranja uvoza surovin omenjeni ukrep ni uporabljal v I. četrtletju tega leta, je pa dokončno predpisano, da bodo predilnice dobavljale tkalnicam od 1. aprila dalje le 7v $ bombažne prejo v odnosu na letni plan potreb. Pri takšni situaciji imamo bolj malo izbire, kar bi v primeru premajhnega interesa za izvoz naših izdelkov prišli v situacijo, da moramo ustaviti eno izmeno. Naše podjetje mora sofinansirati uvoz bombaža oz. bombažne preje v višini 95.C00 USA letni plan izvoza pa predstavlja
100.000	USA $>. Upoštevajoč dejstvo, da naša delovna organizacija in njeni kadri pri samem izvozu v preteklosti niso imeli izkušenj, da je kvaliteta proizvodnje za izvoz zahtevnejša, administracija in vse ostalo kar je v zvezi z izvozom in proizvodnjo, pa zahteva tako kvaliteto, da se bomo na zunanjem tržišču reprezentirali kot ugledno podjetje.
če bomo hoteli čimprej zamenjati zastarelo strojno opremo s sodobnejšo ter na ta način napraviti odločen korak pri dvigu proizvodnosti, bo treba v naslednjem letu znatno povečati izvoz ter na ta način ustvariti sredstva za nabavo novih strojev.
V letošnjem letu bo naš glavni kupec Švedska; njihove potrebe so celo večje od naše zmogljivosti. Kazen tega najpomembnejšega kupca so večje ali manjše verjetnosti izvoza v afriške države, Bansko, Italijo in Avstrijo. Vsled premajhnih kapacitet moramo zaenkrat še dosledno odklanjati vsa naročila naštetih držav.
Da bi lažje ugodili kupcu na Švedskem, ki samo preko 1 pogodbe naročuje cca 63o.ooo brisač, smo povabili k sodelovanju tudi Tovarno dekorativnih tkanin v Ljubljani. Vodstvo podjetja je z razumevanjem pristopilo k pripravam za izvoz in računamo, da bo takšno sodelovanje v prihodnosti mnogo koristilo obema podjetjema.
Upoštevajoč problematiko in začetne težave, ki nas čakajo v zvezi z izvozom, moramo smelo pristopiti k odklanjanju vseh tistih organizacijskih in ostalih pomanjkljivosti, ki nam ovirajo boljše poslovanje in gospodarjenje, istočasno pa se bomo navadili tudi za domače tržišče proizvajati kvalitetnejše izdelke, ker tudi nase tržišče po-
3 -
staja iz dneva v dan zahtevnejše, potrošnik pa bo iskal le izdelke tistih podjetij, ki garantirajo kvaliteto in primerno ceno.
Da bi bili člani kolektiva seznanjeni vsaj z glavnimi podatki bilance za leto 1962. objavljamo uspehe v preteklem letu.
Prvič od kar obstoja uVILANIT je zabeležen v bilanci celotni letni dohodek po fakturirani realizaciji preko 1,326 milijonov din. Po odbitku terjatev od kupcev pa 1,267 milijonov din.
Plan za 1 to 1962. je bil prekoračen za 1,8 $•, napram letu 1961, pa je povečana realizacija za 34,5 k. Spričo dejstva, da je obračun dohodka za leto 1962„ sestavljen na bazi plačane in ne fakturirane realizacije ugotavljamo , da je plan dosežen lo7,2 >o-no, napram letu 1961. pa 141,5 r-no.
Ostali pokazatelji so razvidni iz spodnje tabele
STANI MARCIJAN

\
POSLOVNO POROČILO ZA LJTO 1962.
(v ooo din)
T li K o T
Plan	Realiza
1962 leto 1961.
Realiza
1961.
l,22o.434 924,491 1,242„99o lol,8 134,5 739,527 574,473	763,o75 lo3,l 132,8
Realizacija Poslovni stroški
4
Davek na prom.proiz.	30,943	18,783	24,513	79,2	13o,5
Dohodek	449,964	331,235	455,4o2	lol, 2	137,5
Prispevek iz dohodka	67,496	49,685	68,31o	lol, 2	137,5
Prisp.od izred.dohodka	55,616	31,369	51,592	92,8	164,5
Sred.čistega dohodka	326,854	251,o7o	335,56o	lo2,6	133,6
Od tega: Za osebni dohodek	212,454	175,749	2o3,724'	95,9	144,9
Za sklade podjetja in družb.invest.sklad	114,399	75,321	131,776	115,2	174,9
Delitev skladov:					
Obvezni rezervni sklad	5,474	4,137	4,336	79,2	lo4,8
skupni rezervni sklad	2,o33	4,284	6,975	342,9	162,8
Ostanek:					
Za družb.invest.sklade	32,o68	13,216	36,14o	112,6	273,5
Za sklade podjetja	74,824	52,866	84,325	112,6	159,5
če bi dohodek delili po odstotnem razmerju kot ga predvideva Pravilnik o delitvi čistega dohodka 65:35, bi odpadlo na osebne dohodke 218,o75/m, za sklade pa 117,425/m.
Nova delitev pa je izvršena po ključu 61 # za osebne dohodke , 39 'P pa za sklade.
Po kritju izplačanih osebnih dohodkov v letu 1962. ostane za razdelitev še 5,715.682.- din, iz leta 1961. pa je ostalo neizplačano din 1,161.289.-.
Poslovni stroški so se gibali v mejah povečane proizvodnje. Odstopanja navzgor so bila pri: kalu, stroških denarnega in plačilnega prometa, potnih stroških v državi in tujini, drugih storitvah, stroških za izobraževanje kadrov, udeležbah na sejmih, investicijskem vzdrževanju, dnevnicah za službeno potovanje, izdatkih za ločeno življenje, prispevku za soc.zavarovanj e,vodnem prispevku, vkalkuliranih honorarjih zunanjih sodelavcev, močnejši hrani in preventivnih sredstvih. Potni stroški in dnevnice so se povečale vsled boljše obdelave trga, število potnikov je bilo povečano za eno osebo. Obiskuje se trgovska mreža na drobno po vsej Jugoslaviji in se vsak kraj obišče po nekajkrat na leto. K prodaji de tajInji trgovski mreži nas je silila prodaja kravat in šalov, katerih grosisti ne jemljejo,
Stroški za reklamo, reprezentanco in udeležbo na sejmih in razstavah so se gibali v mejah odobrene kvote po SSPJ.
5
Vložena sredstva v proizvodnjo v letu ICul. in 1962, in primerjava z planom za obe razdobji je razvidna iz spodnja tabele s
/ v OG^v din /
. ,, , m	Leto 1961	Leto 1962 Index
^ ° " plan	realizac plan realizac. 694 6° 3
Vložena
sredstva 721,652	748,114	9o99125 lo48,9o5 115,4 14o,2
Proizvod.
m2	843,ooo lo3o,2o8 1276,399 1441,216 112,9 139,9
Stroški
na m2	856,o5 726,18	712-26 727,79 lo2,l8 loo,o2
Stroški proizvodnje na 1 m2 so se zvišali minimalno in to za 1,61 din, ali o, 2o /-». Nap ram planiranim stroškom v letu 1962. so ti narastli za 15,53 din ali za 2,18
če bi ostali vkalkulirani osebni dohodki, velika popravila , bančni stroški, socialno zavarovanje, dnevnice in potni stroški, na isti višini kot v letu 1961, bi znašali poslovni stroški na 1 m2 din 7o4,82 t.j• 21,35 din manj kot leta 1961.
Vkalkulirani osebni dohodki predstavljajo v letu 1961.
21,87 f<> od skupnih poslovnih stroškov, v letu 1962 pa 2o, 16 >0, kar pomeni, da osebni dohodki v letu 3 962 niso naraščali vzporedno z ostalimi stroški.
TINE KOVAČ

'/it''-z#//##,
./j#)
Sp
sv
ffiS"

Mi*/""
\ ■ ■/
!’' It 111" " I fHUlurl t KIHI II'n 1'/ r "II	,

:	I...........
....
:: i i	i
: A
: - i
:m:\
■ i '
.k
tl
lir
.......
r <f/f4'> ■
| jj
- 6 -
ki D n n n
i D D D
U u M

PLAN INV ESTICIJ ZA L: TO 196.3
Po potrditvi zaključnega računa za leto 1962. se nam je pokazala jasna slika o sredstvih, s katerimi bomo lahko razpolagali v letu 1963- Viri za investicije so naslednji
-	dohodek iz leta 1962
-	amortizacija od osnovnih sredstev
-	najemnina za ATR in VTR statve
-	razprodaja starih strojev
-	občinski kredit.
Skupna vsota razpoložljivih sredstev znaša lo3,649.ooo = -din plus 7 milijonov iz poslovnega sklada za leto 1964.
Od omenjene vsote bomo koristili za
-	gradbena dela	din 75,834.315.-
-	za nabavo novih
strojev in naprav pa 3o, 494. ooo.-
La bi se ostvarjena sredstva koristili res za najnujnejše in najpotrebnejše kar rabimo za uspešno poslovanje in raz voj podjetja ter da bomo vedeli do katere meje smemo koristiti denar, smo napravili jasen in pregleden plan investicij in novih osnovnih sredstev za leto 1963. Central ni DS je na svoji zadnji seji ta plan tudi že potrdil. Osnovna sredstva bomo med letom nabavljali le po planu. Izven plana bomo nabavljali le po izredni odobritvi DS, ki bo moral določiti tudi vire finansiranja.
Plan izgradnje za leto 1963. zajema dela, ki se nanašajo
~ 7 -
predvsem na dovršitev novo hale, katero smo pričeli graditi v preteklem letu in sicer;
-	Dpvršitev strehe, katere več kot polovica še ni izdela ne, zazidava obodnih zidov vključno z vmesnimi stenami notranji omet v tkalnici, šivalnici, skladišču gotovih izdelkov, v prodajnih prostorih in prostorih razvojnega oddelka.
-	Dokončna dograditev aneksa, v katerem bodo garderobe, sanitarije ter prva polovica celotne klima naprave.
-	Vsa vodna in elektro instalacijska dela za omenjene prostore, centralno ogrevanje za konfekcijo, skladišče prodajne prostore in razvojni oddelek.
-	Položitev parketa po vseh prostorih.
-	Dovršitev vseh obrtniških in pleskarskih del.
Z izvršitvijo omenjenih del bo prvi del zgrajene stavbe celotno usposobljen za obratovanje.
V planu investicijske izgradnje je tudi izdelava prve faze kolesarnice, katera bo zgrajena ob novi vratarnici pri vhodu v tovarno. V prvo fazo kolesarnice spada celotna ureditev prostora z nasipom in planiranjem, izgraditev prvega traka kolesarnice, kateri je priključeno stranišče, s prostorom za orodje in kompresorjem za polnenje koles in mopedov.
Plan novih osnovnih sredstev in naprav predvideva nabavo kri’ -10 navijalnega stroja, nove žakarde, listovke, več elektromotorjev, stojala za osnovne valje, šivalne stroje, črpalko, voziček za osnovne valje in prevoz votka, tehtnico za medfazno skladišče za tehtanje preje, perilnik za tiskarno, več polic in .pisarniških miz.
To so najvažnejša osnovna sredstva potrebna za nabavo v letu 1963. Potrebe za osnovna sredstva so še večje, vendar zaradi omejenosti finančnih sredstev ni mogoče nabaviti vsega v letošnjem letu.
MATIJA JDNICO
1ZDJLAVA STATUTA - ZRELOSTNI IZPIT KOLEKTIVA
Kolektive delovnih organizacij čakajo odgovorne naloge, ko Lodo morali v duhu-nove ustave vskladiti in uzakoniti v svojih statutih deset letno prakso družbenega upravljanja. V statut se naj jasno začrta bodoči razvoj podjetja, politiko kolektiva glede poslovanja in naloge samoupravnih organov tako, da bo statut temeljni zakonik pravic in dolžnosti proizvajalcev. S tem, ko kolektiv sprejema svoje normativne akte - pravilnike, izvršuje najvišje samoupravne naloge. Zato mora biti statut rezultat mišlenja in težen vseh proizvajalcev, biti mora plod vse stranskih razprav, ker bo le tedaj vseboval vso problematiko podjetja.
Morda se bo kdo vprašal, čemu je potrebna tolika razprava in naglica glede sprejetja statuta, ko vendar še ni sprejeta zvezna ustava? Tako vprašanje je odveč, saj vsaka gospodarska organizacija bo morala imeti svoj statut in je bolje, da se na to že v naprej pripravimo. Lelovne organizacije, ki bodo ta samoupravni akt spre j .le brez temeljitih priprav in v naglici, lahko marsikaj izpustijo. Kasneje jim bo praksa pokazala odraz njihove nezrelosti. Vsako odlašanje pri delu bi nas vodilo samo v formalizem in kabi-netsko izdelavo dokončne vsebine statuta, če bi tudi naš kolektiv pokazal pri tem nezainteresirano t, bi tak akt v sebi ne imel življenja, ker bi bila njegova vsebina mrtva.
Iz naštetih razlogov pa moramo pokazati našo politično zrelost, da nam je potreben tak statut, ki bo konkretiziral naše težnje in nam začrtal perspektivni razvoj.
Komisije ki po teh vprašanjih že delajo so izdelale razne predloge in določbe. Te določbe pa še niso dokončne, ker morajo o njih predhodno razpravljati še člani kolektiva. Komi-
- 9 -
sija, ki jim je B3 zadal to odgovorno nalogo pričakujejo vso pomoč in aktivno sodelovanje od vseh proizvajalcev.
To sodelovanje naj bi se odražalo v tem, da člani kolektiva na iznesena vprašanja dajejo svoje pripombe, predloge in dopolnitve. Le na ta način bo vsa problematika podjetja temeljito prediskutirana. Vse pripombe in zdrave pobude bodo komisijam pri dokončnem oblikovanju statuta dobrodošle.
V	bodoče bodo vse teze in predlogi objavljeni v tovarniškem časopisu tako, da bodo ljuuje lahko o nakazanih vprašanjih razmišljali in v kakršni koli obliki nudili komisijam pomoč. V kolikor pa se bo gradiva nabralo preveč, pa bo to objavljeno v informatorju ali pa bo material razdeljen po
V	tej številki objavljamo nekaj predlogov? Komisije ki obravnavajo delovna razmerja SE naj izrazijo o njih svoja mišlenja ali dopolnitve in jih pismeno sporočijo v roku 1 tedna v tajništvo podjetja. Pripombe lahko pošlje tudi vsak posameznik.
ALOJZ KONDA
In- ;-.dex_ : 700 !	 600	1953Š 1954 .... . ... j			1955	1956	1957	1958	1959	1960	1961	1962
										
											Z
500	! . . . .!									!		
400	! i L	 ..									
300										
200										
100			..v,tV		'11,					
Btto produkt Delovna sila
Index gibanja brutto produkta in delovne sile v podjetju SVILANIT - Kamnik.
- 10 -
KAKO SMO RAZDELILI SREDSTVA SKLADA SKUPNE PORABE ZA
LETO 1963.
Zg pri potrjevanju poslovnega poročila za leto 1961 je SSEE sklenila,da se mora .10 % čistega ostanka dobička oddvojiti za sklad skupne porabe. Tak sklep nam omogoča da poleg nujno potrebnih investicijskih vlaganj v proizvodne objekte in opremo ne pozabimo.reševati tudi tistih problemov, ki jih lahko finansiramo'iz sklada skupne porabe. Tu je predvsem mišljena izgradnja stanovanj. Letos je bilo stanje čistega dohodka presenetljivo visoko ter zato predstavlja 10 namenjenih za sklad skupne porabe 8,432.ooo.- din. Zal je po zveznih predpisih določena blokacija vseh sredstev v višini 10 dobim smo v lanskem letu morali blokirati celo 15 ‘K tega sklada. Po odbitku omenjenega zneska oz. blokacije nam ostane za razdelitev 79588.8oo.- din. Spričo tega, da so potrebe velike tako po izgradnji stanovanj kot po reševanju nakupa koče na Veliki planini, razširitvi stanovanjskih kapacitet v Novem gradu itd. je razumljivo, da s takšnim zneskom ni mogoče rešiti vseh potreb. Predlog, ki je bil dostavljen SSEE je predvsem upošteval izgradnjo stanovanj ter tudi predvidel odobravanje posojila sodelavcem, ki gradijo lastna stanovanja, pa vsled pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo usposobiti stanovanj za vselitev. Prilič-no dosti je bilo glasov, da ni prav, ker podjetje nima. svoje koče na Veliki planini, medtem ko jih imajo ostala podjetja v komuni celo po več itd. Vendar je SSEE odho-dila nakup planinske koče, ker nikakor ne smemo ustaviti začeti tempo izgradnje stanovanj, še manj pa na račun manjše gradnje nabaviti kočo na Veliki planini. Upošte-
11
vajoč ta dejstva, smo sredstva sklada skupne letošnje leto razdelili takole;	porabe za	
1. za neporavnane račune članom kolektiva oz. ZB - za lanskoletna odobrena posojila	35o.000	din
2. subvencija sindikalni podružnici za kritje stroškov kulturno - prosvetnega in teles-no-vzgojnega dela	25o. 000	n
3. kritje materialnih stroškov tovarniškega glasila	loo. OOO	ii
4. plačilo prve anuitete za gradnjo 5 družinskih stanovanj	1,264.000	It
5. lastna udeležba za 2 novi enosobni družinski stanovanji, usposobljeni za vselitev v letu 1963«	1,3oo,000	ti
6. lastna udeležba za gradnjo dveh 2-sobnih družinskih stanovanj, zgrajenih do kraja leta 1964.	2,35o.000	It
7. za posojilo sodelavcem kot pomoč pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš	1,625.OOO	1$
Vsekakor bi ne bilo primerno, da bi se do kraja odrekli nakupu koče na Veliki planini, vendar pa bo potrebno glede finančnih sredstev (cca 5,000,000 din) spregovoriti odločneje. Najbrž bo najprimerneje, da se pri razdeljevanju sredstev iz leta 1963« predvidi več v sklad skupne porabe, kajti v tem primeru omenjeni nakup ne bi škodoval začetemu tempu pri gradnji stanovanj.
STANJ MARCIJAN
12
KAJ PRAVI POTROŠNIK O BRISAČI
Zavod za ekonomiko iz Maribora je priredil v Portorožu seminar za analizo' tržišča in ekonomsko propagando. Ker sem se tega seminarja udeležil, se mi zdi primerno, da nekaj zanimivosti, ki sem jih slišal, posredujem tudi braveem Kamniškega tekstilca.
Danes bi navedel le primer zaključka neke ankete, ki bi bila tudi za nas zanimiva.
Lani je neko podjetje v naši državi (katero mi ni znano) izvedlo anketo, da bi izvedelo za rnišlenje gospodinj o brisači. Pripomniti moram, da je bila anketa dejansko izvržena in moje navedbe niso šolski primer.
Anketni listi so bili priloženi raviji "žliNA", ki izhaja v srbohrvatskem jeziku, število anketnih listov je bilo 1.000. Ker revija ni razširjena v Makedoniji in Črni gori, odgovori ne vsebujejo izjav gospodinj iz teh področij naše države.
Ko ja podjetje, ki je anketo izvedlo, prejelo določeno število odgovorov in doseglo zgornjo mejo nasičenosti, to je, ko je prišlo ..do tiste meje pri odgovorih, ko se le ti ponavljajo, jih je razvrstilo m obdelalo, rezultati pa so bili naslednji?
Vse anketiranke so količine brisač navajale ne v Številkah temveč v ducatih in polducatih. Tc je zanimiv podatek, ki nas sam po sebi navaja k misli, da naj garniture brisač
- 13 -
vsebujejo šest ali dvanajst komadov. Tega štetja se mora držati tudi tisti, ki določa barve.
Drugo vprašanje, ki js anketarja zanimalo je, koliko brisač ima povprečno eno gospodinjstvo. Odgovori so bili taki; manj kot sest brisač ima 22 70 gospodinjstev, šest brisač ima 33 od 7 do 11 brisač 16	12 brisač
15 n, 13 do 17 brisač 8 ^ in 18 in več brisač ima 6 fo gospodinjstev. Povprečno število brisač "je 10 komadov.
Dalje je podjetje, ki je izvedlo anketo, hotelo vedeti če bodo gospodinjstva kupila v tekočem letu brisače ali na. Dobili so naslednje odgovore;
da	60	A
ne vedo	10	A
ne	25	A
brez odgovora	5	A
Tisto gospodinje, ki so na gornje vprašanje odgovorile z :ida;i so navedle', da bodo kupile sledeče število brisač; manj kot šest 25 f-, šest 50 sedem do dvanajst 17 A, dvanajst 8 A, povprečno torej 8 brisa*.
Na vprašanje, kakšne dimenzije brisač so najbolj iskane, so odgovorile gospodinje takole; 50 x 100 - 29 A, 4o x 75 - 23 A, 60 x 9o - 19 >, 5o x 9o - 13 A, 45 -llo - 5 /o, 60 x 12o - lo /ti.
Glede na surovinski sestav in izvedbo si slede brisače v sledečem vrstnem redu; frotir 42 A, bombažne 21 dalje si slede lanene, damast, pollan.
Po barvah in vzorcih pa je vrstni red naslednji; bele 45 A, s progami na koncih 30 A, z vtkanimi vzorci 15 At barvaste 10 /o.
Slednjih 10 A gospodinj, ki jim odgovarjajo barvaste brisače si želijo sledeče barve;
svetle 27 At pastelne 23 A, naravne 18 At modre 13 At rdeče 9 At rumene 3 D? zelene 2 70, ostale 7 A»
Pri nakupu pazijo gospodinje najprej na trpežnost in sicer 94 At nato pa na vpijanje vode 75
14
To so tore j podatki ankete.
Da "bi mogli izluščiti iz teh odgovorov zaključke moramo gornje podatke primerjati z demografskimi podatki, to je s številom gospodinjstev v državi.
Po statističnih podatkih je v naši državi 4,600.000 gospodinjstev. Tako bi bilo v gospodinjstvu v uporabi 46 milijonov brisač. Za nakup brisač bi se odločilo 3,3ooooo gospodinjstev, kar bi zneslo 2o,000.000 brisač, od tega bi bilo 9,000=000 kom brisač iz frotirja in 4,5oo.ooo kom brisač iz bombaža.
Vse te številke bi morali zmanjšati za lo i° zato, ker' anketa ni zajela Makedonije in črne gore. Toda za približno oceno potrošnje brisač, nam lahko služijo tudi zmanjšane številke.
Poglejmo si še, koliko brisač bi bilo treba proizvesti po dimenziji in barvah ter vzorcih;
Ostale brisače pa bi bile manjših dimenzij.
Belih brisač bi šlo v promet 9,800.000 kom, barvastih pa
2,l8o.ooo	kom, od tega v svetlih barvah 59o.ooo, v pastelnih barvah 5ol.ooo, modrih pa 280.000 itd.
Takih zaključkov bi mogli navesti še več, toda če so navedeni podatki uporabni, naj se z njimi ukvarjajo vsi tisti, ki imajo pri nas neposredno na skrbi proizvodnjo brisač.
3 o x loo cm 4o x 75 om
6,315.ooo	kom 5,000.000 kom.
VINKO BORNOT
15
.L=££3*

NARAVNI BARVNI SISTEM
Sistem označevanja barv;
S tem, da moremo pri neki barvi navesti tri njene lastnosti , t„j. barvni ton, stopnjo svetlosti in stopnjo barvne meči, smo si ustvarili možnost, da enosmiselno opišemo njen videz. Govorimo n,pr. o svetli, močni rumeni barvi ali n.pr. o zelo temni, barvno šibki, modri modro-rdeči barvi.	j-
Glasba ima svoj notni sistem in podoben sistem obstoja tudi v barvnem svetu. Na simbolu barvnega kroga lahko označimo lego barvnega tona, na rezu barvnega tona pa svetlost in jakost barve. Obstaja pa. tudi možnost, da damo vsaki barvi posebno Številko.;
8
v
C
Primer opisa barve na h,p simbolu barvnega kroga in barvnega reza (temna, zmerno šibka, nečista, skoraj nasičena zelena modrozele-na barva.
Barvna kompozicija;
Ugotovili smo, kako je mogoče z naravnim barvnim sistemom opredeliti vse barve in jih označiti z določenim sistemom simbolov. V naslednjih sestavkih bomo spoznali,
- 16
kako si je z naravnim barvnim sistemom mogoče ustvariti pregled nad možnostmi smiselnih barvnih oblik, t.j. barvnih kompozicij, ki jih zaznavamo kot posebne ali karakteristične.
Sestavljanje barv:
Učinek določene sestave barv, pa naj gre za nek interieur, vzorec ali kaj drugega - ni odvisen od učinka vsake barve posebej, temveč od njihovega sodelovanja, njihovega medsebojnega odnosa« Z INTERVALOM med dvema poljubnima barvama označujemo vrsto tega medsebojnega odnosa«
Zamislimo si neko barvno kompozicijo, ki je zgrajena iz določenega števila barvnih tonov, ki imajo vsi različno stopnjo barvne svetlosti in barvne moči. Običajno najprej naznačimo, kateri barvni toni so zajeti v kompoziciji, n.pr. kompozicija v modri in zeleni barvi ali kaj podobnega. ^ato je razumljivo, da bomo najprej raziskali, kako je mogoče kombinirati različne barvne tone, kakšni barvni intervali so možni, nato pa bomo raziskali, kaj pomenijo ostale lastnosti barv v barvni kompoziciji.
Barvni inverval:
Če si izberemo poljuben barvni ton n.pr. rumeno, rumeno-rdečo barvo in premišljujemo, kako ga lahko sestavimo z drugimi barvnimi toni, ugotovimo sledeče:
Če izbrani barvni ton sestavimo z drugo rumenordečo barvo, dobimo kombinacijo, ki ima določen značaj. Če ga kombiniramo z drugimi rumonordečimi barvami, bodo kombinacije v glavnem istovrstne. Razlike med njimi bomo zaznali bolj kot pa razlike v vrsti (značaju). Brž pa, ko izbrano ru-menordečo barvo keminiramo z nekim barvnim tonom, ki leži v barvnem krogu "na drugi strani" rumenega ali rdečega osnovnega barvnega tona, bo kombinacija dobila popolnoma nov značaj. V kombinacijo se je vrinila tendenca nekega novega barvnega tona, zelenega oz. modrega. Če izberemo drugo komponento barvne kombinacije v modrozelenem kvadrantu, dobimo končno še tretji tip barvne kombinacije, v kateri so zastopane tendence vseh osnovnin barvnih tonov. Na ta način smo torej ugotovili, da obstajajo trije glavni tipi barvnih intervalov.
17
Indentiteta
pri kateri sta zastopana dva osnovna barvna tona.
Primer; Rumenordeča barva + druga rumenordeča barva. Modrordeča barva + druga modrordeča barva.
Indifirenca
pri kateri so zastopani trije osnovni barvni toni.
Primer; Rumenordeča barva + rumenozelena barva ali rumenordeča barva + modrordeča barva.
Polariteta
pri kateri so zastopani vsi štirje osnovni barvni toni.
Primer; rumenordeča barva + modrozelena barva ali modrordeča barva in rumenozelena barva.
Harmonija barv;
Če hočemo doseči določen in jasen kolorističen učinek, moramo stremeti k temu, da čimbolj jasno in enostavno 'izrazimo izbrane intervale, ki so gradbeni elementi barvne kompozicije. Najbolj uravnovešen in umirjen u-činek dosežemo, če barvne intervale zgradimo iz barvnih tonov, ki so enako oddaljeni od svojih najbližjih osnovnih barvnih tonov in če je dalje barvna kombinacija sestavljena iz barv, ki imajo bodisi popolnoma isto stopnjo nasičenosti ali pa popolnoma isto barvno čistost. Takšne barvne kombinacije imenujemo "harmonične". S tem pa' ne mislimo, da so lepše kot druge ali pa, da bi jim morali dajati prednost pred drugimi barvnimi kombinacijami. Te kombinacije lahko smatramo le za najbolj tipične in najbolj uravnovešene barvne kombinacije.
Vse te osnovne barvne zakonitosti ali drugače ta BARVNA SLOVNICA ne more nadomestiti naše ustvarjalne volje in fantazije. Barvna slovnica ni kuharska knjiga za dobre barvne kombinacije. To, kar hočemo povedati z barvo
- 18 -
moramo sami določiti« Te osnovne barvne zakonitosti pa so nam pri delu lahko v veliko pomoč.
Konec
(Opomba: Viri kot pomoč pri obdelavi: literatura, ki sta j o iz švedščine prevedla France in Marta Ivanšek).
POTIH FhČOVNIK
FBIUČ .VANJ , DiiLOVN^ SILV V TVKSTILNI TOVAHNI SVILANIT, KAMNIK
Vsled hitrega razvoja podjetja, predvidenega povečanja proizvodnje ter nabave novih modernih tekstilnih strojev - avtomatov, je bilo treba predčasno priučiti tudi delovno silo, ki bi bila do pogona strojev v novi tkalnici že zmožna samostojno ravnati s stroji in tkati metre za proizvodnjo frotirja za domači in inozemski trg.
Po dogovoru 'Z direktorjem Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kamniku tov. Kobilškom smo pristopili k medsebojni pogodbi, glasom katere bi priučili potrebno število mladih deklet v starosti od 16 - 22 let za delona mesta v tkalnici. Več kot 20 deklet je bilo poslanih na zdravstveni pregled, Zavod za zaposlovanje delavcev pa nam je z uvedbo psihološke službe omogočil preko testiranja še boljšo izbiro primerne delovne sile.
Tako smo v podjetju organizirali štirimesečni tečaj ožjega profila. Z ozirom na specifično stanje v našem podjetju in zahtevnost tkalcev pri delu (frotir - svila) je rok za priučevanje par mesecev. Imeli smo že podobne tečaje, vendar
- 19 -
so trajali 6 mesecev. V tem primera smo šli na krajši priučitveni čas iz razloga, ker je bila kvaliteta obiskovalcev znatno boljša.
Po določitvi programa dela za teoretični in praktični pouk, predavateljev in postavitve urnika, smo dne 5.11.62. sprejeli na ta tečaj 12 novink. Predavatelji so se trudili, da je bila vsa teoretično podana snov povezana s praktičnim delom v tkalnici frotirja SP 30 Šmarca. Vsako tečajnico je pri stroju uvajala v delo določena tkalka - inštruktorica. Vsem se je skušalo vzbuditi veselje do poklica tkalke in odpravljanja težkoč pri delu.
Slušateljice, ki so obiskovale ta tečaj, so imele različno šolsko izobrazbo /popolno osemletko - 3,8 r.osn.šole -3,7 r.osn.šole - 4 in 6 r.osn.šole -2/, Tiste, ki sp prišle na delo takoj po končani šoli, so podano snov zasledovale in dojemale veliko lažje in hitreje kot ostale. Predavatelji se vsled tega niso mogli strogo držati urnika, ker je bilo treba snov večkrat ponavljati, gotove stvari so tudi težje dojemale. Med tečajem so slušateljice dobile tudi potrebne skripte. Seznanjene so bile z zgodovino tkalstva, pogonom statev, bistvenimi deli statev, potrebnim orodjem, deli za premikanje osnove, mehanizmi za tvorbo zeva, listcvkami itd. Dalje so bile novinke seznanjene z razdelitvijo surovin, kolur bombaževca in razlikovanjem tekstilnih surovin. Tudi ta snov se je morala ponavljati več kot je bilo predvideno. Številčenje preje je povezano z matematiko, kljub temu pa so tečajnice naloge dobro in pravilno reševale. Lažje je bilo tudi s snovjo, katera se je tikala praktičnega dela, kakor opis delovnega postopka, previjanje votka, navijanje osnove, snovanje itd.
Dne 28. 2. je posebna komisija ocenjevala praktično delo tečajnic. Rezultat, ki ga je komisija dobila na osnovi ocene praktičnega dela, izjav inštruktoric pri priuče^anju, mojstrov in vodje ,lt lahko rečemo, da je bil dober. Novinkam smo dali pred izpitom, kateri se je vršil dne 8. marca 1963. še 1 teden dni časa za ponavljanje, pri čemer so jim predavatelji pomagali.
Tudi teoretični izpit je uspel, saj sta 2 tečajnici opravili izpit z odličnim uspehom, 5 s prav dobrim in 5 z dobrim.
20
Tečajnice so bile seznanjene z delovnimi razmerji, družbenimi in političnimi organizacijami, delavskim samoupravljanjem , disciplinsko in materialno odgovornostjo in higijensko - tehnično zaščito pri delu.
K stroškom tečaja ožjega profila je prispeval Zavod za zaposlovanje delavcev 25o.ooo.- din, s čemer nam je bila omogočena boljša izvedba tečaja.
Po pregledu uspeha prvega uvajalnega tečaja smo vsi zelo zadovoljni, saj smo s tem napravili velik korak k pridobitvi priučenega kadra za proiz odnjo,kadra, ki bo ustvarjal boljše in lažje. Prišli smo do sklepa, da je nujno seznaniti novinca tudi s teoretičnim delom, kajti veliko lažje si v praksi pomaga.
Z dograditvijo nove;tkalnice bomo dobili za uvajanje novincev posebne učne prostore za praktični in teoretični pouk ih smo prepričani, da bomo z dobro povezavo z Zavodom za zaposlovanje delavcev v Kamniku dosegli na tem področju najboljše rezultate.
Po opravljenem zaključnem izpitu so bile s 1. marcem 63. sprejete v redno delovno razmerje v PJ 30 naslednje novinke ; JORIN Zofija, JOROTINA Majda, SPRUK Matilda, KOČAR Frančiška, POGLODNIK Frančiška, DROLC Štefanija,
ČIMŽAR Ana, KUHAR Frančiška, POTEK Marija, JAVORNIK Veronika, ŠURK Antonija ter GOLOB Matilda.
Vsled izpopolnitve delovnih mest so bili sprejeti še naslednji novinci;
v EE 10; JAMŠEK Amalija, LUŽAR Marija ter URŠIČ Ivanka
na delovno mesto previjalke na križno previjal-nem stroju;
v JE 30; ZAVRL Ela in KEPIC Helena na delovno mesto tkalke, DROLEC Anton pa na delovno mesto vlaganje osnov;
v EE 60; MERČUN Ivan in GLASER Jože na delovno mesto skladiščnega delavca.
Iz podjetja so odšli;
iz EE 10 - SnDUŠAK Ferdinand
21
iz jil 20 - VRHOVNIK Jože,
iz iio; 30 - TROJAN Anica in POGLnDNIK Franc, iz RF 60 - KOSIRNIK Jože.
DANICA MIŠIČ
SPROJJTJ SO BILJ SMJRNICJ ZA DDLO SINDIKALNO ORGANIZACIJE
V	nedeljo, dne 31• marca letos je bil občni zbor naše sindikalne podružnice. ub te j priliki so bile sprejete smernice, ki naj bi bile ogrodje dela naše organizacije v bodočem obdobju.
V	kratkem so napotila novemu odboru sledeča:
Pri izdelavi statuta mora sindikalni odbor spremljati razpravo in skrbeti, da se zbrani predlogi članov kolektiva upoštevajo. Izvesti je volitve sindikalnih odborov v EE, seznanjati je člane kolektiva s problemi podjetja, gojiti je medsebojne odnose v skladu z načeli socialistične demokracije. Za nove člane sindikalnega odbora je treba organizirati seminar o delokrogu sindikalne organizacije, za člane samoupravnih organov pa posebna strokovna predavanja. Izvesti je treba akcijo, da bi v tovarniškem časopisu sodelovalo čim več članov kolektiva. Skrbeti je za dosledno izvajanje planskih nalog v proizvodnji in krepiti delovno disciplino.
Na področju kulturno prosvetnega dela mora sindikalni odbor usmerjati svoje člane na že obstoječa kulturno prosvetna društva v komuni. Po vprašanju strokovnega izobraževanja' kadrov je skrbeti za prirejanje strokovnih tečajev, člani sindikalne organizacije imajo možnost, da sodelujejo v tele snovzgojni dejavnosti in k temu delu je pritegniti čim več ljudi.
Končno mora sindikalni odbor skrbeti, da bodo dopusti delavcev pravilno razporejeni, da bodo lastne letoviške kapacitete pravilno izkoriščene. Na področju družbene prehrane je spremljati kakovost hrane. Komisija za družbeni standard mora čimpreje izdelati pravilnik o dodeljevanju stanovanj.
SKLJPI ORGANOV UPRAVLJANJA
V mesecu februarju in marcu je SSAU zasedala 2 krat. Na 9. redni seji dne 15. II. 1963. je Skupščina sprejela sklep, da se potrdi zaključni račun za leto 1962. Dan je bil predlog, da se material iz zaključnega računa razmnoži v glavnih postavkah in s tem seznani člane delavskega sveta, sindikalne podružnice, organizacije ZK in ekonomske enote.
Pod točko razno je S5JU sprejela sklep, da se kolektiv odreče v korist sklada občinskih družbenih organizacij, iz sklada skupne porabe 35o.ooo.~ din, ki bi bila izplačana kot dotacija za leto 1963.
Sprejet je bil tudi sklep, da člani kolektiva koristijo redni -letni dopust suksesivno skozi vse leto, da ne bi zaradi tega trpela proizvodnja. Vse ekonomske enote koristijo dopust od 1. januarja do 31. decembra v mejah med 5 in 8 fo od števila zaposlenih. Zaradi specifičnih nalog izdelave zaključnih in periodičnih obračunov koristi računovodstvo redni letni dopust neomejeno v času od 1. aprila do 1. decembra, pomožne službe in uprava pa od
1.	februarja do 1. decembra v mejah od 6 - 10 % od števila zaposlenih, iikonomske enote naj takoj pristopijo k planiranju dopustov s pomočjo sindikalne podružnice. Zaželje-no je, da vsak član kolektiva nepretrgoma izkoristi svoj letni dopust, dovoljeno pa je največ 2 krat. Na tem zasedanju so bile imenovane tudi komisije in sicer komisija za sprejem in odpust delavcev, disciplinska komisija in podkomisije za statut.
23	-
Sklepi 10. seje S Skl: so bili sledeči; na predlog članov SSEE je bil sprejet sklep, Sa se sredstva iz sklada skupne porabe ne koristijo za gradnjo planinske koče na Veliki planini iz tega razloga, ker se kaže potreba, da se ta sredstva vložijo v stanovanjsko izgradnjo. Podjetje ima udeležbo na 7 družinskih stanovanjih, katere bo kupilo od investitorja. Po nadaljnji razpravi je bil spre jet tudi sklep, da se l,625.ooo.~ din da kot posojilo članom kolektiva pri gradnji in obnovi stanovanj, katerim je to najbolj potrebno. Skupščina je tudi potrdila plan investicij za leto 1963.? razdelitev sredstev na sklade in nabavo osnovnih sredstev.
V	tem razdobju je tudi UO 2 krat zasedal. Na sejah so se obravnavala tekoča vprašanja kot.n.pr. imenovanje komisij, kadrovska vprašanja, vprašanja prevozov delavcev z avtobusom, pregled plana investicij, pregled obveznosti do vračanja kreditov, razprava o perspektivi izvoza in možnost nabave novih strojev. Predlogi UO so bili dani v razpravo SSEE, ki so bili v glavnem vsi sprejeti.
V	razdobju meseca februarja in marca so imele seje tudi EU. JE 40 je imela dve seji. Na se^ah se je razpravljal operativni plan za mesec februar, o problemih barvanja preje češ, da EE ni odgovorna, če recepti za barvo niso dobro pripravljeni. Na drugi seji pa so člani Sveta ES ugotavljali, da je komisija ugotovila precej nekvalitetnih izdelkov in je bilo poudarjeno, da se mora v bodoče polagati več pažnje pri barvanju. Bolje je, da je proizvodnja manjša kot pa da so izdelki nekvalitetni. Enota je tudi razpravljala o tem, da se napravi točen razpored za koriščenje letnega dopusta.
SE 10 je razpravljala o tekočih problemih proizvodnje in o personalnih vprašanjih t.j, notranjega premeščanja delavcev. Razprava je ugotovila, da obratni ključavničar ne opravlja svojega dela z zanimanjem zato enota predlaga, naj se ključavničarja zamenja in postavi takega, ki bo samostojno opravljal delovne naloge. Člani enote ugotavljajo, da se na previjalnem stroju previja kar dvojna preja na 1 navitek. V bodoče bo treba take primere obravnavati in kaznovati. Na drugi seji ugotavljajo člani, da se je kvaliteta tkanine nekoliko izboljšala, kritična pa je tkanina artiklov Koper zaradi votka, ki ni enakomerno
24	-
barvan. Zaradi tega so nastale v krpi proge„ Na predlog tkalk smatrajo člani Sveta, da bi se na stroje, na katerih se izdeluje artikel Piknik montirale lamele. S tem bi bilo doseženo to, da bi se pri tem zmanjšal odpadek zaradi paranja. Nadalje so obravnavali tudi požarno varnost, Zaradi zime so gasilski aparati ponovno pokvarjeni in je imenovana komisija, da ugotovi dejansko stanje.
ALOJZ KONDA
1.	V začetku marca je s precejšno zakasnitvijo 3e izdo-bavljena sušilnica za sušenje preje v barvarni. Sušilnica je že montirana na delovnem mestu in bo vsak čas usposobljena za obratovanje.
2.	Od podjetja Llektrosignal Ljubljana smo po dolgem času le dobili infra električno peč za izdelavo impregniranega platna, če nam uspe proizvodnja tega platna, imamo lepe možnosti za dober zaslužek in istočasno rešen problem proizvodnje na starih statvah.
3.	Montaža novih strojev v novi tkalnici je končana. V pogonu še niso vse, ker je treba montirati še listovke. Predvidoma bodo začeli z obratovanjem na teh strojih 15.IV.63.
4.	Z ozirom na specializacijo proizvodnjo so kapacitete žigrov v barvarni neizkoriščene. Uspelo nam je dobiti večjo količino kepra v barvanje.
5.	Za zaščito potrošnikov so bila v lanskem letu izdana zvezna navodila o zaznamovanju artiklov s tehničnimi podatki. Pri nas je doslej to vprašanje rešeno le delno. Za odpravo te pomanjkljivosti pripravljamo nove obesne listke, ki sc bodo v posameznih grupah proizvodov razlikovali po
25	-
barvah. Za kravate so v izdelavi prstani, ki jih bomo nalepili okrog kravate. Opremljeni bodo z vsemi tehničnimi podatki. Brisače v temnih barvah bodo še posebej opremljene z opozorilnim znakom, da naj se perejo ločeno od ostalega perila.
MATIJA JANKO
ŽIVLJENJA IN DALO ZK V PODJETJU
Osnovna naloga organizacije ZK v podjetju je, da se zavzema za dosledno izvajanje proizvodnega plana, za dvig produktivaosti in pomaga organom samoupravljanja, da se sklepi sprovajajo v življenje. Delo komunistov pa se ne sme ustaviti samo na teh vprašanjih, temveč se mora odražati tudi med člani kolektiva pri vzbujanju družbene zavesti in širjenju napredne socialistične misli. Naša skrb mora biti tudi v tem, da bodo vse politične in družbene organizacije v podjetju čim bolj aktivne, če se v podjetju čuti politično življenje je mnogo manj problemov, če se pa ti že pojavljajo jih pa je lažje odpravljati. V taki delovni organizaciji je življenje lepše in lažje,ker se spori sproti razčistijo, planske naloge pa se lažje sprovaj ajn v življenje.
Vse delovne organizacije čakajo težke in odgovorne naloge. Pred kolektive se postavlja vprašanje sprejetje statutov. Uzakoniti delo in življenje delovne organizacije in težnje proizvajalcev pa ni lahko., ZK mora v tem pogledu v našem kolektivu odigrati pomembno vlogo, da bo čim več članov sodelovalo na razpravah, na katerih se bodo izkristalizirali vsi problemi, ki pri nas še niso uzakonjeni . Statut bo naš temeljni zakon zato je dolžnost
- 26
vsakega proizvajalca, da k temu doprinese svoj delež.
Tovarniški časopis tekstilec je nekoliko pomanjkljiv,ker premalo konkretizira delovne uspehe in delo političnih organizacij. On mora biti naš mesečni obveščevalec, preko katerega bo kolektiv spoznal vse proizvodne probleme in delo organov samoupravljanja. Članki,' ki se pišejo morajo biti resnični in objektivni, ker bi v nasprotnem primeru negativno vplivali na ostale.
V članku navaja pisec "Vsi vemo, da doslej skoraj ni bilo mogoče zaslediti, da bi mladinska organizacija v Svilanitu sploh obstojala - razen na papirju. Pisec članka pa se je prenaglil in bi še lahko ugotovil, da so v sindikalni sobi številni pokali in pohvale, ki si jih je mladina Svilanita priborila s svojim požrtvovalnim delom. Ta spominska darila pa si je morala priboriti pod težjimi delovnimi pogoji kot so danes.
Ni namen tega članka kritizirati delo mladinske organizacije, saj si je zastavila bogat program dela za tekoče leto v kolikor bodo uspeli to realizirati. Namen članka je samo poprava skrivljenih ugotovitev in povedati to kar je dejansko res, da je mladina v podjetju aktivno delala. Dejstvo pa je, da je bilo v zadnjih treh mesecih nekoliko večje zatišje, s tem ni rečeno, da je mladinska organizacija ostala samo na papirju.
STAND KRAMAR
STR.JLSKA DRUŽINA
če se ozremo nazaj, ko je strelska družina pod imenom "Boris Kidrič" slovela kot prva SD v kamniški občini ter osvajala pri tekmovanjih trofeje in pokale se sprašujemo, kako
je mogoče, da je ta SD propadla in se nazadnje tudi razformirala.
V tem članku bi hotel navesti nekatera dejstva, ki so negativno vplivala na življenje SD. Ko sem se vpisal v SD, je ta štela okrog dvajset članov, aktivnost pa je bila 100 fo. Strelski šport je dejavnost, ki nima nobenega finančnega uspeha in ko so bili strelski rekveziti izrabljeni, ni bilo sredstev za nabavo novih. Aktivnost članov je popustila, nekaj pa jih je menjalo službo. Več krat smo propagirali med člani kolektiva, da bi se strel ska družina poživila, vendar vse zaman. Kar nas je bilo smo sodelovali le v sindikalnih srečanjih, kjer smo želi lepe uspehe, čeprav z zelo skromnimi strelskimi rekvi žiti. Za te uspehe je bil pozoren tudi strelski občinski odbor, ki nam je predlagal, naj se priključimo strelski družini, kjer bi lahko bolj aktivno sodelovali v raznih tekmovanjih. Po živahni razpravi v podjetju smo se dogovorili , da si ustanovimo zopet samostojno SD, pod imenom SD Svilanit, Kamnik, za kar je bil tudi zelo navdušen OSO in nam obljubil materialno pomoč, Tudi sindikalna podružnica nam je dala finančno pomoč. Razposlali smo po obratih pristopne izjave in ustanovitev nove SD je že zagotovljen. Posebno pa je razveseljivo to, da so med prijavami ženske zastopane v precejšnjem številu.
Upam, da bo v najkrajšem času izveden ustanovni občni zbor. Izvoljeni strelski odbor bo imel veliko 'nalogo z aktivnostjo vseh članov na treningih in tekmovanjih. Sindikalna podružnica pa je vsekakor dolžna, da spremlja delovanje SD, in v kritičnih momentih tudi finančno podpre SD Svilanit, Kamnik.
S strelskim pozdravom
MUŠ
28
h
i \
f x
n r-.» n •	- 5 4 i i.- • <
A
:	i	S .xx- •	-	-
; | 2	5 'I 1
i s = y x i ; i
=	,,v .	\ -
' "i \
| j \

/}
rtV' i
X
i...

i
i. "

./i
/ I
•i '• i
r	g	2.
■v'/;; 'A'--"
h i 1 /
i % 1 v
A.
/ \ i x i
X.

Za rešitev ugank v tej številki so zopet razpisane nagrade , in sicer;
1.	nagrada;
2.	nagrada;
3.	nagrada;
namizni prt
brisača
kravata.
Pravilne rešitve dostavite v zaprti kuverti tov. MIŠIČ Danici ali tehničnemu uredniku 8 dni po izidu številke.
Sodelujte pri reševanju ugank v večjem številu, saj imate s tem možnost, da se Vam sreča vsaj malo nasmehne.
kPBUS
I i ! i ! II I i • I
X
1 = 0
i,
29 -
K RIŽANKA
1		L7	19	21	23	24		26	27	29	3o	
	s	2					S	3				S
4	16	S	čl	5					s		S	32
6		18	2o	m	7				28		S	
8				22			9				31	
lo						E	11					
		12			N\\X	L3		s	x \ \ J S		d	
		14								i	15		!
VODORAVNO; 1, Vladajoči razred v preteklosti, 2. Preplah, 3. Položaj v šahovski igri, 4. Znižana nota, 5. Okras,
6. Lenuh v čebeljem panju, 7. Ploščice s številkami, 8. Krajevni prislov, 9. Grob - neprijazen, 10, Običaji, 11. Impulzi, 12. Enako kot rimska štiri, 13. 3,14, 14. Križišče .
NAVPIČNO; 1. Eden od najmočnejših organskih topil iz skupine ketov. 13. Predlog, 16. Gozdna žival, 17. Kraj pri Ljubljani, 18. Kaj je mnogokrat lepše kot slika, 19. Kemični znak za stroncij, 20. Navadna rastlina,
21. Rabi se v glasbi, 22, Latinski predlog, 23. Na kaj mora paziti slikar in fotograf, 24. Prislov načina,
25. Bogat, 26. Poklicni telovadec, 27. Nota, 28. Blazen, 29. Politični režim pri starih Rimljanih, 30. Jugoslovanska industrija, 31. Pesnitev, 32. Preplah.
Rešitev križank iz št. 2.
Vino, valj, edini, Rana, atr, eno, gi, otip, anomalija.
Rešitev rebusa iz št. 2.
Nemo j, da ga tupiš.
- 30 -
Zgodilo se je nekje v tovarniški menzi. Neki uslužbenec je ravno zalival z oranžado dobri topli obrok, ko je moral nemudoma k telefonu. Hitro je vzel košček papirja in ga položil poleg kozarca. Na listku je bilo napisano; "Plunil sem noter1,' Mislil je, da je to najboljša poteza, da ga bo oranžada sigurno počakala.
Ko se je vrnil k mizi pa je bil zelo presenečen, S kozarcem je bilo vse v redu, le na listku je bilo dostavljeno "Jaz tudi".
V S J B I N A;
Izvoz, osnova za normalno proizvodnjo stran 1 Poslovno poročilo za leto 1962. " 3 Plan investicij za leto 1963. " 6 Izdelava statuta - zrelostni izpit kolektiva " 8 Index gibanja bruto produkta in delovne sile " 9 Kako smo razdelili sredstva skupne porabe za
leto 1963. " 10 Kaj pravi potrošnik o brisači " 12 Naravni barvni sistem " 15 Priučevanje delovne sile " 18 Smernice za delo sindikalne podružnice " 21 Sklepi organov upravljanja " 22 Tehnične novice " 24 Življenje in delo ZK v podjetju " 25 Strelska družina 11 26 Nagradne uganke » 28
KAMNIŠKI T.2KSTILBC, glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne SVILANIT, Kamnik št. 3 - 1963,
Uredil uredniški odbor; KONDA Alojz, BURNOT Vinko, PRAPROTNIK Brane, PBČDVNIK Peter, ZRIMŠDK Vlado, MIŠIČ Danica, JUNKO Matija, RjPIČ Marjan, MAKOVHC Stane in BUNKO Janez.
Glavni in odgovorni urednik; KONDA Alojz.
Strojepiska; HRIBAR Agica.
Razmnožil in zvezal; HRIBAR Anton.
1
2