Poštnin* pavtallrtM Leto i!., štev. 93 V Ljubljani, četrtek dne 21. aprila 1921 Posamezna štev. 1 K tshaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , 180 K mesečno. .... 15 m za zased, c zemlje 300 , za inozemstvo 520 , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urvdnlitorot Miklošičeva oesta H.16/L Telefon it IX Upravnl&tvoi Sodu ulic* it. S. Telefon it*. Račun kr. pošt ček. nrada itev. 11JIS. Ljubljana, 20. aprila. 1 Prejeli smo sledeči dopis z dežele: Velecenjeni gospod urednik! Ker nima naša stranka lastnega dnevnika jn je naše glasilo »Kmetijski list» izven kmetskih krogov malo razširjeno, Vas prosim, da objavite k pred-stoječim občinskim volitvam sledeče pojasnilo o faktič. položaju na deželi Da so klerikalci mojstri laži, v zavijanju rsnice in mistificiranju javnosti, je znano. Vsakemu poštenemu človeku se gnusi način političnega boja, ki so si ga »gospodje* prisvojili od svojega »velikega mojstra klerikalne lože«, narodnega efijalta doktorja Šusteršiča, za kojega srečno izvolitev so svoječasno izpostavljali Najsvetejše. Kar počenja kleraklno časopisje sedaj pred občinskimi volitvami, se mora gnusiti vsakemu poštenemu človeku, naj bo tega ali onega političnega prepričanja. Dan za dnevom vara svoje bralce z izmišljenimi novicami in ustvarja mnenje, da so se zopet povrnili časi »velikega* Šusteršiča in da na deželi vse kar hrepeni po klerikalnih voditeljih, ki jih je — kajpada — sam Bog postavil na ta mesta. Vsak kdor pozna razmere na deželi, ve, da pri volitvah v občinah ne odločajo toliko politični, temveč v prvi vrsti gospodarski momenti. Naš maii človek, zlasti kmet, je konservativen. Pri volitvah v občinske zastope ne odločuje pri njem toliko, kake barve je kdo, temveč, kako bo kdo v občini, zlasti z občinskim premoženjem, gospodaril. Zato si izbira za odbornike može. o katerih ve, da so dobri gospodarji, da imajo ugled in da so pošteni. Odločilen je tukaj torej osebni in gospodarski moment v prvi vrsti in potem šele politična pripadnost. Tako je v mnogih, da rekel bi skoraj v večini kmetskih občin. Pa ne samo v kmetskih, poglejmo v mesta, tako n. pr. v Novem mestu, kjer si ie inteligenca, uradništvo, postavilo skupno kandidatno listo, na kateri se blesti tudi par imen, celo zelo pro-r.onjiranih klerikalcev. Iz mnogih kmečkin občin so mi znani slučaji, kjer imajo naši pristaši veliko večino in vendar ne odklanjajo kandidature dobrih gospodarjev, ki niso pristaši SKS. Znan mi je celo slučaj, da v Obračun Protičevega pristaša s klerikalci Beograd, 20. aprila. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob pol 10. Po izvršenih formalnostih je govoril republikanec Milovan Lazarevič. Vladin načrt se mu zdi še bolj nazadnjaški, kakor ustava iz leta 1888., ker sta sprejeta dva antidemokratična principa: o di-nastičnem nasledstvu in o neodgovornosti vladarja. Monarhičen princip je po njegovem mnenju nasproten pravi demokraciji, ker narod se mora vladati sam. On je iz principa nasprotnik monarhičnega načela, nikakor pa ne iz mržnje proti dinastiji. Kralja Petra kot človeka visoko spoštuje. Prepričan je trdno, da je Radič s svojo abstinenco uajveč koristil vladni večini, kajti če bi prišel v konstituanto, bi zmagala republikanska ideja. (Smeb.) Radič zato zasluži, da dobi visoko odlikovanje. (Smeh.) Ko je govornik zatrjeval, da vladna večina spaja mo-narhični princip z narodnim jedin-stvom, so mu demokrati zaklicali: »Zakaj pa niste šli po Radiča in ga pripeljali v konstituanto?* Lazarevič: »Radi poslovnika.* Demokratski klici: »Ako bi bii na potu samo poslovnik, bi Radič čisto lahko prišel v Beograd, oda on ne more priti, ker je preveč nalagal svoje volilce.* Lazarevič je govoril nato o vojski in napadal belo roko kot neodgovorni faktor. Je odločen nasprtnik centralizma in za kompromis med federalizmom in centralizmom. Odgovarjajoč na Davidovi-čev pasus o Mazziniju, je naglašal, da bi se v slučaju, ako bi bila tudi naša država v takem položaju, kakor je bila Italija za časa ujedinjenja, tudi naši republikanci odrekli republikaa-stvu. Glasoval bo proti ustavi Radikalec Ljuba Jovanovič je polemiziral s Korošcem in dr. Šurminora. Odklanja tako ustavni načrt dr. Korošca, kakor tudi Narodnega kluba, ker bi ustvarila kaotične razmere, podobne ruskim. O Radiču sploh ne more govoriti, ker ni predložil nobenega načrta. Še najbližji se mu zdi Korošcev ustavni 'načrt, ki ga pa kljub temu ne more odobravati, ker je nasprotnik historičnih mej in avtonomi- eni občini, kier bo pri volitvah dobila je- Opozarja, cla zahteva Korosčev dvetretiinsko večino SKS govore, da i«**™, načrt zuruzitev Dalmacije n bodo volili za župana pristaša na- j Bosne samo radi tega, da bi imeli ka-sprotne stranke, ker je pošten mož., toličani večino, docim bi bili nravo-pri-Jen kmet in ne l.ujska. Nasprotno j slavni ca drugem, inusHhn pa na tretja 2or«t nepobitna resnica, da največ jem mestu. Ustavni naert, kakor ga je sprejel ustavni odbor, je delo kompromisa. čeprav ne more vsakega za- -činih mož in gospodarjev pripada na kmetih SKS in da bo v mnogih krajih župan naš pristaš, akorav-no bo v večini druga stranka. Podoben slučaj se ja zgodil že prej v občini Trebnje, kjer so si občinski odborniki. vsi klerikalci, izbrali na mesto odstooivšega župana edinega odbornika, ki ni bii klerikalec, temveč o-.;'očen pristaš SKS in to kljub vsem h-j-karijam duhovščine. Iz tega jas-• o viiimo, da bi bil na deželi kmalo najboljši mir in red. ako bi ne bilo klerikalnih plačanih in prostovoljnih ačev, ampak duhovnim gospodom po deželi ni za mir. Oni hočejo bci, hujskajo mirno kmetsko ljudstvo zoper državo in stranko, ki si je nadela nalogo kmeta stanovsko organizirati in mu tako pomoči do boljšega gospodarskega položaja. Gospoda hoče iz nas po vsej sili napraviti protiverce. Mesto med zamorce hodijo misijonarji sedaj med nas vero oznanjevati, a to ni vera Kristo-va, temveč vera sovraštva in boja ^roti možem, ki hočejo ljudstvu ao-bro — a brez ljudi Šusteršičevega kalib? a. Povejmo malo v Belokraji-no, o kateri je »Slovenec* tudi pošilial bombastična poročila v svet, češ že wpet smo mi na konju, ljudstvo se je ^trcr.nHo od »zmot* in povrnilo se je v naročje — klerikalizma. V nekterih občinah so res samo liste SLS. v nekterih samo liste SKS. V Belokra-jini je nekaj manjših občin, kjer je solon nemogoče sestaviti dve listi, če se hoče kandidirati res ugledne in sposobne može. Da bi lovil ljudi po cesti in postavljal kandidate, ki v listo ne spadajo, ali ki sploh še volilne pravice nimajo, kot so delali klerikalci v Metliki, za take mahina-cljc pa pošten kmet nima smisla naj se prišteva tej ali oni stranki. Zato maio občine kot Lokvica, Drašiče in pod. le po eno listo. Povsod v teh listah so pa pripadniki obeh strank, med njimi zelo odlični pristaši SKS. Napaka, ki so jo naši ljudje storili, je bila le ta, da se niso brigali za naslov liste. Njih poštenemu kmečke- Beograd, 20 aprila. (Izv.) Govor poslanca Jovanoviča (radikalca), je gotovo za Davidovičevim največji govor za astavo. Znano je, da je Jovanovič bližnji prostaš Protičev, vsled česar se je s tem večjim zanimanjem poslušal njegov obračun s klerikalci in Narodnim klubom. Govornik je iznova potrdil, da je dr. Korošec lani podpisal sporazum, s katerim je opustil historične in plemenske pokrajine. Ce sedaj pravi, da je bil prevarjen, mu tega nihče ne verjame. Čudno pa je — pravi Jovanovič — da so klerikalci povžUi aktiva sporazuma, pasivi pak se hočejo izviti. Govornik je popisoval nadalje, kaj bi postalo, ako bi obveljal klerikalni nar črt, po katerem naj vrši tudi državno upravo v pokrajinah delegat pokrajinske večine. Ce zmagajo komunisti v eni pokrajini, bi oni prevzeli varstvo države v pokrajini, da pričnejo protidržavno revolucijo. V Macedoniji in Vojvodini bi mogli priti na krmilo sovražniki države. Državna oblast ne damo lz rok, da bi jo imele slučajne pokrajinske večine. — Govoru Ljube Jovanoviča se pripisuje velika važnost, kar znači, da se celo Protič odreka programu klerikalcev in ga obsoja. Beograd, 20. aprila, (Izv.) Na popoldanski seji ustavne skupščine je govoril klerikalec Šimrak, ki je nesrečno branil 8vtonomistične načrte. Zadel je na splošni odpor in smeh. Med drugim je osebno napadel dr. Lukini-ča, češ da je avstrijanec. Lukinič mu je nato odgovoril, da je Šimrak laž-njivec. Nastal je velik krik. vsled katerega je predsednik prekinil za nekoliko časa sejo ter ukoril Šimraka zaradi napada, Lukiniča pa. ker si je sam pomagal. Šimrak je citiral slovenske »kulturne delavce*, češ, boljši Slovenci so za avtonomijo. Demokrati so kvitirali s klicem: »Separatisti! glede gledališča pa so centralisti!* Šimrak je napadal tudi orožništvo, češ, da vrši nasilje nad narodom. Nato je izjavil Šimrak, da ni klerikalec in da so klerikalci proletarska stranka. (Sledi pet minut burnega smeha.) So-cijalist Kristan kliče vmes: »Papež je duševni proletarec!* Posmeh, ki ga j" doživel, je razburil Šimraka tako, da jo začel kričati: »Kdo je uvedel sistem izvoznic?*, na kar mu je od v odgovor, temveč v zaščito zen dejansko v vzročni zvezi z njegovo resnice moramo ugotoviti, da dopisni! invaliditeto. Prošenj, ki .ne bodo v tem v svoji brezmejni jezi laže. Ni res, da smislu opremljene, se ne more vpošte- dela g.. Fabiani na Slatini samo ne-vali. Zdravljenje bo trajalo povprečno mir, pač pa je res, da je spoštovan za vsakega invalida 3—6 tednov, mož, katerega čislajo tudi politični na Onim invalidom, ki so že letos vlo- sprotniki; Dolenc pa še med svojo žili prošnje za sprejem v Dolenjske stranko nima prijateljev. Znak, da Toplice ni treba istih ponoviti. nadpoštar ne dela prepira je, ker je Stanje Save. Vsled deževja zadnjih predsednik naše organizacije, predsed-dni je Sava znatno narasla — pri zagreb- nik Čitalnice, član gerentskega sosve-skem vodomeru za 3 metre — ter je po- ta, kar bi človek, ki dela samo zdraž-plavila nižje ležeča polja. Včeraj pa je be, ne mogel biti. Glede lažispomenie Sava pričela zopet padati. pa naj gospoda kar poišče laži ter nas * Tečaj za analfabete. V Murski So- spravi pred sodišča ali pred javnost z f>oti se je ustanovil tečaj za vojaške jasnimi dokazi. Radevolje bomo spo-analfabete, ki se vrši v katoliški šoli menico razširili, prikrivati nimamo ob torkih in četrtkih. kaj — ter podali obširen komentar, Društvo vpokojencev Južne želez- četudi bo smrdelo. — Krajevna orga /lice v Sloveniji, s sedežem v Ljubljani, nizacija JDS. vabi vse vpokojence Južne železnice * Stanovanjska komisija v Celju, brez ozira na narodnost ia politično miš- Poverjeništvo za socialno skrbstvo ljenje iz Maribora in okolice v nedeljo Ljubljani je razrešilo gospoda Ivana dne 24. t m. ob pol 2. uri popoldne na Prekorška na njegovo lastno prošnjo ustanovni občni zbor svoje podružnice, dolžnosti predsednika stanovanjske ki se vrši v Narodnem doma v Maribo- I komisije v Celju in imenovalo na nje-ru. — Vpokojenci Južne železnice se govo mesto g. Franca Voglarja, uči-opozarjajo, da nima naše društvo s pr- telia v Celju. Istočasno je bil imeno-vira splošnim društvom Jugoslovanskih van članom stanovanjske komisije g. vpokojencev, katero ustanavlja isti dan Ivan Bizjak, projaški mojster v Celju, in v istih prostorih ob 10. uri dopoldne * Srbsko-pravoslavna cerkvena ob svojo podružnico nobenega stika in de- čina v Mariboru priredi 2. majnika v laje popolnoma samostojno le za vpo- Narodnem domu koncert s prosto za-kojence Južne železnice.— Odbor. bavo. Čisti dobiček je namenjen ra Kolo jugoslovanskih sester. Na stavbo srbsko-pravoslavne cerkve a odborovo sejo v petek popoldne ob 5 Mariboru. (v Mladiki) so vabljene tudi drugi> * H. koroški večer se bo vršil 4 članice, ker se nahajajo na dnevnem majnika v mariborskem Narodnem do-redn važne zadeve. aiU. Spored bo zelo obširen. * Društvo zasebnega uradnlštva Slo- * Smrtna kosa. V torek opoldne je venije. Na občnem zbora krajevne sku- umrla v Mariboru 641etna ga. Amalija pine Ljubljana Društva zasebnih urad- Komavli, mati odvetaika dr. Danila nikov Slovenije izvoljeni odbor kra- Komavlija. jevne skupine, ki tvori pomnožen z f Na Pohorju in sosednjih gorskih delegati krajevnih skupin izven Ljub- krajih je padel skoro poldrugi meter Jjane Osrednji odbor organizacije, se debel sneg, ki je napravil zlasti na je v svoji seji dne 19. t. m. konstitu- sadnem drevju ogromno škodo. Po-iral. Za predsednika krajevne skupine nekod je sadno "drevje kakor pomari in Osrednjega odbora je bil zopet iz- drano. Pogled na Pohorsko pogorje jp voljen g. Fr. O r e h e k , za podpred- jak0 žalosten. pa g. Valentin U rb a n č i o. | * \z zibike pri Šmarju nam javljajo 6ednika pa g. Valentin * Povišanje gledališke vstopnine. Uprava »narodnega gledališča* javlja: Vstopnina za operno partersko stojišče znaša odslej 10 kron, vstopnina za opor no galerijsko stojišče pa 5 kron za ose- da so tamkaj te dni aretirali posestnika Engelberta Freze, ker je 21. marca s pomočjo svoje hčere ubil svojo ženo. Oba sta bila oddana okrajnemu sodišču v Šmarju. — V Zibiki kamli- bo. Dijaki, ki se izkažejo z uradnimi le- dirajo klerikalci in samostojni. Kleri gitimacijami, dobe vstopnice za parter- kalci so pripravljeni na občuten poraz. eko stojišče po 5 kron za osebo. * V Sv. Štefanu pri Šmarja je umrla Generalna inšpekcija voda v Ljublja- 16. t .m. na porodu posestnica Uršula m ee je preselila iz hiše Turjaški trg št. 1 Jagodič iz St. Janža. — Istotam js 15. na Ambrožev trg žt. 7; stranke se spre- t. m. posestniku Gašparju Romihu med jemajo vsak dan od 9. do 12. ure. žaganjem padel težek hlod tako ne- * Mesuo vprašanje. Mestni magistrat srečno na desno nogo, da mu jo je bo dobavljal, kakor je bilo že sporo- zdrobil. — V občini ste vloženi kleri-čeno, za ljubljanski trg 50 do 60 vo- kalna in samostojna kandidatska li-lov po znižani ceni. Glede poziva de- sta in je zmaga samostojnih zagotov-želne vlade za nizko maksimiranje cen ljena. govejemu mesu je mestni magistrat * Štrajk zagrebških mesarjev je dogovorno z predsedstvom deželni končan. Kakor poročajo zagrebški ii-vlade sestavil komisijo treh članov: sti, so v nedeljo vse zagrebške mesni-zastopnika deželne vlade, zastopnika ce imele zadostno množino govejega mestnega magistrata ter uradnega ži mesa. Zagrebčani dobivajo meso zopet vinozdravnika mestne klavnice, ki bo po starih cenah. ob navzočnosti komisije dala zaklati * Požar. Na Reštajnu pri Rajhen-10 različnih volov, ki pridejo za ljub- burgu je uničil požar poslopje provi-Ijanski trg v poštev. Po rezultatu bo zorne centrale električne razsvetljave, komisija določila podlago za maksi- ki jo last Trboveljske premogokopne miranje cen. Poročilo se bo uradno ob- družbe. Poslopje je pogorelo do tal. javilo v vsem časopisju, da bo prene- Škoda znaša nad en milijon kron. Zgo-lialo neopravičeno govoričenje in teo- reli so tudi stroji in druge naprave, retiziranje v tem vprašanju. Kako je požar nastal, še ni ugotovlje- ® Maščevanje mlekaric. Prodajalke no, najbrž pa zaradi premalo skrbno mleka in vse mlekarioe ljubljanske odstranjenega že žarečega prepela, ki okolice so napovedale nenavaden boj- je vžgal lesene stene poslopja, kot sodniku, Id je pri ljubljanskem * Požar v D. M. v Poljn. Včeraj okrajnem sodišču nedavno obsodil več okoli osmih zvečer je nenadoma na-mlekaric zaradi ponarejanja mleka na stal ogenj v šupi posestnika Ivana občutne kazni. Sodnik ne more sedaj Ambrožiča v D. M. v Polju pri Ljub-nikjer dobiti mleka. liani. Šupa je pogorela do tal z vso * Iz Kočevja nam pišejo: Padavine zalogo sena. Škodo cenijo, na 20.0U, eadnjega tedna občuti gorenja kočev- kron. Kot požiga sumljiv je bil are-t>ka dolina prav občutno. Cesta proti tiran 291etni mesar Jakob Avšič, ker Ribnici pri Koflerjih in Ložinu je pod I je Ambrožiču grozil, da mu »posveti* vodo. — Pri veliki tekstilni tvornici * Najdene stvari. Trgovec Fran Grom so se pričela ta teden prva adapcijska iz Trsta je našel v češkoslovaškem br-dela. Ogromno poslopje kneza Auer- zovlaku na postaji Logatec devet sviie-sperga ob kolodvoru, ki je služilo prej nih robcev in eno srajco. Skupna vred-kot žitnica, dobi v kratkem času no- nost 6000 kron. — Zasebnica Neža Ko-vo lice moderne tekstilne tvornice, kalj ie našla na Vodnikovem trgu sre-katera bode zaposlovala več sto de- brno žensko uro. — Franc Kač je našel lavcev. — Kočevska trgovsko-indu- na ljubljanskem glavnem kolodvoru zlat strijalna banka se v najkrajšem času uhan z briljantom otvori. Zanimanje za delnice tega pod- 0 Izgubljene stvari. Uradnica Marga-jetja je veliko. Za ekploatacijo okoliš- reta Lenček je v gorenjskem vlaku pu-kih pragozdov je potrebna močna d;- stila damskl plašč, vreden 2500 kron. — lavnost domačega kapitala in ^e to j Trgovka Peregrina Kopitar iz Krašnje podjetje kar najbolj pozdravljati. pri Kamniku je v Ljubljani izgubila list- * Samomor župnika Kraulanda. V nico z 9000 kronami gotovine, 1 zlat Polomu pri Kočevju se je ustrelil žup-1 Prstan s tremi kamni in nekaj važnih je danes dopoldne stroj zmečkal obema levi kazaleo. — Poscstnikovega sina Janeza Dobreta iz Dražgoš pri Selcih je v kamnolomu pocisulo kamenje. Dobil je težke notranje in zunanje poškodbe. * Velikanski petni kovčeg. Pred ju-stično palačo so danes dopoldne s policije pripeljali velikanski potni kovčeg kot corpus delictl. Ta kovčeg sta morala potem spraviti v prvo nadstropje na državno pravdništvo dva mlada elegantna gospoda, artist Josip Fleischer in mehanik Anton Moli, ki sta bila pred dnevi aretirana, ker sta ga »vzela» gledališkemu ravnatelju Jovanu Janiši v Novem Sadu. V kovčku je razna elegantna obleka in gledališka garderoba v skupni vrednosti 100.000 kron. Oba sta bila prijeta v nekem hotelu v trenutku, ko sta nameravala s ponarejenimi dokumenti odpotovatt v Trst * Ukradena kolesa. Iz hiše št. 3 na Večni poti je bilo ukradeno kolo znamke «Puch», vredno 1000 kron. — Iz veže nemškega konzulata na Turjaškem trgu je bilo Franu Cerarju ukradeno kolo, vredno 2500 kron. Tatovi so neznani. Elegantni Kočevar. Kočevar Kamilo Terpotitz, ki je svoječasno uganjal nemško propagando, je dobil vabilo, da mora priti pred mariborsko okrožno sodišče, da se zagovarja zaradi tatvine. Terpotitz pa Je prišel samo do Ljubja-ne. Tu se je seznanil z dvema deklinama in hajdi v «avtotaxi». Vozil se Je po mestu in veseljačil. Slednjič mu je zmanjkalo denarja. Niti šoferja ni mogel plačati, zato so ga vtaknili v zapor deželnega sodišča. * Roparski napad. Na Muti je v ponedeljek ponoči neznan ropar napadel delavca Franca Rannerja in mu vzel 5000 K avstrijskega denarja. Ranner je prišel peš iz Gradca brez dovoljenja v Jugoslavijo, da si poišče pri nas kruha, češ da je že do grla sit veči. ga stradanja v Avstriji * Še o vlomu v trgovino Worsche v Mariboru. Mariborska policija je izdala o vlomu v trgovino Worsche v Mariboru sledeče poročilo: Vlom je bi! izvršen v noči od 9, na 10. t. m. skozi podjetje Melistroia. Policija je radi tega takoj odredila aretacijo treh uslužbencev imenovanega podjetja, katere pa je pozneje vsled pomanjkanja dokazov zopet izpustila. Kljub temu pa so se poizvedovanja marljivo nadaljevala in opazovali tudi izpuščeni osumljenci. Uspeh je bil popolen. Detektivi so kmalu dobili pravo sled in odkrili tudi večji del ukradenega blaga, ki je bil zakopan na posestvu lončarja Ma-jerja. Aretirani so bili: monter Meli-stroie, ki jc ponaredil ključ, neki brezposelni kovač, lončar Majer in šc par drugih oseb. * Truplo umorjene ženske so našli na hribu Hrasno pri Sarajevu v jarku, katerega so svojedobno izkopali avstrijski vojaki. Truplo jc bilo deloma s kamenjem pokrito ter jo bilo od živali že tako obgrizeno, da se identiteta ni moglo dognati. Sodna komisija pa je konštatirala, da jc bila ženska, stara kakih 24 let, umorjena. Po storilcih se poizveduje TROŠARINA V LETU 1921./1922. sesti. V upravnem svetu je največ kali- te Beograda nam pišejo: Vlada je izdelala načrt zakona o trošarinah, ki se imajo pobirati v finančnem letu 1921/22. Velikih prememb nL Napredek je, da Je fnančna uprava uvaževala kritiko glede trošarine, na mineralne in soda vode, na olje in kvas, hi odpade odslej popolnoma. Dalini velik napredek je v tem, aa bo trošarina določena v srebra, her siccr neposredno v cenah konsumeiitu hipno nič ne hasne, vendar mu zagotovi, da se ne more trošarina čez noč vsled poviška zlatega ažia dvigniti. Tarifne postavke ostanejo večinoma nespremenjene in se samo transponirajo iz zlata na srebro. Poviškov ni nobenih, pač pa nekaj manjših oiajSav. Iz nepoznania razmer se ie skušalo za fina vina proglasiti vsa vina nad 15 % akohola aii nad 5 % sladkorja. Vsled takojšnje intervencije demokratskih poslancev se bo ta procent nekoliko zvišal, da se izvzamejo ljutomerska vina. Načrt trošarinskega zakona pride pred finančni svet 25. t. m., kjer se bo razpravljalo o tem, ali ie opravičeno znatno višje obdačenje vina v steklenicah, dalje ali se ne da premeniti trošarina na žarnice v trošarino na tok, ki bi se plačal že pri elektrarnah. Razpravljalo se bo tudi o olajšavah, ki Jih zahtevajo nekateri v prid žganjekuhi, češ da so doslej kmetom za lastno rabo osvobojene množine žganja prenizke in da naj se nc pobira ta trošarina pri pro-ducentu, ampak šele pri prehodu žganja v promet. Temu stališču se upira finančna uprava, češ da bi bilo to nazadovanje, poleg nje pa se upirajo temu tudi vse protialkoholne organizacije v državi. janov in Jugoslovanov. V slučaju razdelitve pa bi se vendarle varovala neka skupnost interesov. = Prosta trgovina v Rusiji Ruska vlada je Izdelala ir.tarčen pravllnlc, H določa podrobnosti glede proste trgovine. Prosta trgovina je povsod v Rusiji dovoljena samo ua določenih mestih, ir-jjevec mora imeti posebno dovoljenje, mora pa tudi biti oproščen deloma dednosti. Osebe, ki še niso dosegle 18. leta, ne smejo trgovati. — V Moskvi ie pro-sta trgovina dovoljena na 13 trgih, povsod drugod je prepovedana. Izjemoma Je dovoljena prodaja življenskih potrebščin na kolodvorih, v gledališčih itd. = Uvozna in izvozna trgovina Zediuje« nih držav. Zunanja trgovina Zedinjenih držav izkazuje mcseca marca t. L znižanje za 157 milijonov funtov sterlingov z ozirom na mesec marec lanskega leta. Uvoz je padel za 48 odstotkov, izvoz pa 7.a 5." odstotkov. Voina odškodnina Nemčije naši državi. Po mirovni pogodbi nam mora na račun odškodnine Kemeija tri leta dobavljati skupaj 25.000 konj, 50.000 volov in 100.000 krav in junic ter 40.000 ovec. Ker so nekateri naši pašniki po suši veliko trpeli, je poljedelsko ministrstvo sklenilo, da nekaj te živine proda Nemčiji nazaj. Grehi pisem. — Delavka Ana Sušteršič iz Most je izgubila zlat prstan. — Zasebnica Zofija Jakil je izgubila zlato zapestnico. — Sluga Alojzij Čubka je izgubil od Zvezde do pisarne dr. Tavčarja znesek 13.000 kron. * Izgubljena sta bila 9. t. m. dva poroč- Krauland z lovsko puško. Vzrol: samomora je najbrže iskati v slabih gmotnih razmerah te fare, ki so Krau landa privedle na pot alkoholizma. Baajki je bil svoječasno vnet zastopnik nemških Kočevcev. R. L p. '' b Trbovelj nam poročajo: Tukaj-, - .. . . . . „ snji gostilničar Ivan Pravdič je po ne- na Petana na poti od trgovme Mencinger srečnem koroškem plebiscitu izzival ReslfVI ce,s.tl. do povrne Reisner v Sokole s klici «Hoch Oesterreich!» j„ Komenskep uhcL Posten, najditelj naj ju pravil, da popolnoma privošči Sloven>dda Pro* dobn "a£ad.1 n? Miloš-,cev, cem poraz. Ko so ga Sokoli radi tega «et»«6- °?dstr?j?: de9Kn0.' poklicali na odgovSr, jih ie ovadil dU * Pretep zaradi zen* V pobožnih Sto- žavnemu pravdništvu radi nasflstva Pn su vmu P°1 °ma™° Soro Preiskava je dognala popolno neute-h v gostilni Doroteje Tr.au budo stepla meljenost Pravdičevih obdolžitev, pač posestnika France Cerar m Jernej 21eb pa je bil Pravdič od politične oblasti h*- PrviJe, d™^em,u ?on"jaI ^ a >e ta obsojen na 400 kron denarne globe h, P1^, odk,om^ .teb® Kne 7 dni zapora in bo imel sedaj pri ri- Jem> ker me dolzl5' da tv0j0 babo stl' žetu dovolj prilike, da se popolnoma mam oživi v življenje svojih somišljenikov * Nesreče. Ivanu Snoju in Josipu Če-aa Koroškem. 'maZarju, delavcema y Pollakovi tovarni, iusteržižlsssa V neposrednji bližini Ljubljane, na Hru-šici živi mož, ki sliši na ime Korbar, pravi tip najhujših lampetovcev in šusteršičijan-cev, ki se ie v svojih poročilih na vlado skliceval redno na svoje dobro avstrijsko patrijotstvo. Kaj ie uganjal ta človek kot župan in poštar, o tem so poročali pred vojno naši časopisi dnevno, a ker je 6tal ta klerikalni možak pod šusteršičevo in Lampetovo zaščito, se ni dal dosti motiti v svojem občinskem in poštnem gospodarstvu, proti kateremu so vlagali občani pri tožbo za pritožbo. Ko sta z Avstrijo vred odletela Sušteršič in Lampe, 60 minuli tudi zlati časi hrušiškega avstrijskega patri-jota. Vlada ga je takoj odstavila kot župana in ga vrgla zaradi nerednosti iz cestnega odbora in krajnega šolskega sveta. Možak bi sicer moral gerentu izročiti vse občinske račune, a to je bilo ravno, česar se je najbolj bal vse življenje. Zato je rajši izjavil, da jB izgubil račune, kot da bi jih pokazal. A božji mlini so le primleli nekaj računov na dan, na podlagi katerih je moral seči Korbar v žep in izročiti občinski blagajni nekaj tisočakov. Vestnost gerentova je pa privedla do tega, da so dokazali Korbarju, da je občinska izplačila po dvakrat zaračunaval in da je predložil pobotnice za večje zneske, kot jih izplačal. Vse te klerikalne pomote znašajo kolikor se je doslej dognalo, 10.822 kron 20 vin. Korbar je sicer letal in se pritoževal, da bi ne plačal, a tako poverjeništvo kakor tudi ministrstvo za notranje zadeve sta odločili, da so očitki proti njemu utemeljeni na podlagi preiskave in strokovnih izvidov in da naj plača, kar je zaostalo v njegovem žepu. Kako debelo kožo pa ima ta možič, kaže dejstvo, da se je postavil zopet za kandidata v občinski odbor. Na vsak način mu občinska- skleda diši. Brez dvoma pa je, da nima tak junak sploh pasivne volilne pravice. Tudi se nam zdi nemogoče, da bi sploh kdo dal takemu občinskemu gospodarju svoj glas. Ljudje tudi sprašujejo, kdaj dobi hrušiška pošta novega poštarja, ker ne umevajo, da bi moglo pustiti poštno ravnateljstvo Korbar j?, še dalje na njegovem mestu, saj mu ljudje ne zaupajo in opravljajo svoje posle rajši na ljubljanskih poštah. Pošta je pa vendar zaradi ljudi tu in ne zato, da vleče Korbar plačo, - Živinski semenj v Ljubljani. Na današnji mesečni živinski semenj jc bilo prignanih 278 konj. 78 klavnih volov, 51 krav, 9 telet in 178 plemenskih prašičev. Govejo živino so večinoma prignali na semenj razn' podeželski prekupci, ki so skušali ceno držati visoko. Cene so bile 22 do 25 K za kilogram žive teže. Kupčije so bile slabe. — Jugoslovansko- italijanska pogajanja. Za predsednika komisije, ki bo vodila pogajanja z italijansko komisijo zaradi trgovsV.ega dogovora z Italijo, je postavljen dr. Momilo Ninčič. = Povišanje deln:š!;s glavnice domačih industrijskih podjetij. Kakor znano povišujejo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani z novo emisijo delnic svojo temeljno glavnico. Ker je bila prva emisija delnic trikrat preplavana, ie pričakovati tudi pri tej emisiji kar najbolj ugodnega uspeha. Povišanje kapitala v tem slučaju pomeni dober znak prospeha. Opozarjamo interesente na to emisijo, da ne zamudijo roka podpisovanja, ker se emisija zaključi že ta ponedeljek. — Nove kmetijske šole. V Srbiji se ustanovi nova nižja poljedelska šola, v Vršcu v Vojvodini pa nižja vinarska šola. V Novem Sadu se pripravlja ustanovitev vrtnarske šoie. V Podgorici v Črni gori ustanove poljedelsko šolo. Kmetijska šola na Grmu se znatno razširi, na Gorenjskem pa se ustanovi nova kmetijska šola. = Kaj je z izvoznimi prepovedmi. Iz Beograda poročajo: Z oziil.-n na vesti «Jutra», da je prepovedan izvoz živine in mesa je Vaš dopisnik poizvedoval na pristojnih mestih in izvedel, da je bila vest točna. Vendar je nastala prepoved iz nesporazumljenija. Italijanska vlada je pred kratkim, sklieevaje se na težkoče v carinarnah, prepovedala uvoz iz Jugoslavije. istočasno pa pričela dajati nekaterim protežiranim tvrdkam uvoznice. Tvrdke, ki so si znale pridobiti vpliv pri tržaški vladi, so mogle uvažati, vsled česar se je onemogočila svobodna trgovina v prilog korupcije, ki vlada v Trstu, je morala naša vlada nastopiti. Minister poljeprivrede g. Pucelj je odredil, da se izvoz zopet dovoli, napram pristranskemu postopanju itilijanskih uradov pa bo treba drugim potom nastopiti. Prepoved uvoza lesnih izdelkov v Italijo. Na mnoga vprašanja interesentov sporoča trgovska in obrtniška zbornica, da je po novi naredbi o regulaciji uvoza in izvoza v Italijo prepovedan uvoz po hištva, okvirjev, lesene galanterije in igrač. Iz te prepovedi je izvzeto le navadno netapecirano pohištvo in njega deli iz lesa, navadno pohištvo enostavno krito (fomirano) s plastjo drugega (navadnega) lesa, lesene pete za obutev, podstavki za blagajne, ročaji in palice za dežnike, leseni križi. Znižanje izvozne carine na lignit Ekonomsko-financijski komite ministrov je z odredbo r dne 2. aprila 1921. št. 2389 odločil, da se zniža izvozna carina za lignit na 5 (pet) dinarjev za štev. 1000 (tisoč) kilogramov. S tem je omogočen znatni izvoz lignitov iz naše države, za katere vsled previsoke cene na domačem trgu ni konzuma. Predvsem pride izvoz v Italijo v poštev. Izvozna carina je bila znižana, Ia se omogoči lignitskim rudnikom na-laljno obratovanje. — Bankovci po 20 dinarjev. Narodna banka je doslej potegnila ic prometa približno za 200 miiijonov bankovcev po 20 dinarjev. Do 1. maja izmenjava te bankovce samo še centrala Narodne banke. — Kranjska industrijska družba. Z Dunaja nam poročajo: Kakor se govori, se bodo pogajanja glede razdelitve kranjske industrijske družbe v jugoslovansko in italijansko podjetje pričela v kratkem. Večina akcij te družbe je v italijanski po- 20. sgršSa Zagreb. Devize: Berlin 223.50 — 225, Rim 672 — 674. London 553 — 560. New-york 139 — 140, Praga 195 —- 196. Švica 2450 — 2460, Dunaj 21.60 — 22, Budimpešta 52 — 33.50, Pariz 1020 — 102-i. Valute: dolar 136.50 — 130, avstrijske krone 23, levi 150 rublji 70 — 75, češke krone 193, franki 980, napoleoni 475 — 477, leji 213 — 217. italijanske lire 650 — 655, turške zlate lire 500. Blagovna borza: koruza 450 — 405, oves 425 — 435, franko Zagreb. denar b-agfv Banka za Primorje . . . 92.) !>HO Hrvatska eskomptna banka . 1490 1505 lugoslavenska banka ... 580 58i Ljubljanska kreditna banka - "25 □csploatacija drva . , . = 1700 18C> Slavonia ...«»»,, 1240 1275 Srpska banka . * . i < , 755 76(1 1'rRovsko-obrtna banka »t 4GJ labS Lastnik in izdajatelj Kopzorcij ,,Jutraa. Odgovorni urednik .Vit. F. Jeleflfc fit. 7 je izšla z zelo zanimivo in aktualno vsebino. — (24 strani, cena 8 K). Celoletna naročnina 120 K, za naročnike „Jutra" , ie 6© K. — Zahtevajte ,-Njivo ' na ogled. - Razna poreiiSa |HugbConway: KLERIKALNI JURIŠ NA KANCEL-jlZ iCITIS V IliC Roman. PARAGRAF. Beograd, J9. aprila. (Izv.) Na pred-sedništvo ustavotvorne skupščine so dospeli številni brzojavi iz Slovenije, v kat-jrih klerikalci protestirajo proti nkinjenju Marijinih kongregacij ter zahtevajo zaščito Orlov; pritožujejo se proti Sokolom in kroti kancelpara-grafu. RUDNIŠKA KATASTROFA. Strsssburg, 10. aprila. Prošlo noč'se je dogodila v rudniku «Cessar», kjer se koplje rjavi premog, eksplozija, povzročena po treskavih plinih. Omaljenih je bilo 30 Nisem mu odgovoril. Tako strašne besede niso zahtevale nobene izjave. -3(u ROid I'dO}9 13? U133 JG)SA OUiB$ mu. Raz obraza mi je bral moj namen. «Ne tukaj», je rekel naglo in se mi umaknil, «kaj more to tukaj koristiti — prostaški pretep med dvema gentlemanoma? Ne, na kontinent pridite ali kamorkoli vam je drago, in pokazati vam hočem, kako vas sovražim.* Dobro je govoril, ta mirni, samo- p*/ ucfftitv m uiutiu. vmaijomu iu DIIU ov . . « » T/ • • 1 i '-.J.' rudarjev ki bo pa bili zopet obujeni k j zavestni lopov! Kai je moglo lcoristi-živijenjn. Sodijo, da so usmrčeni 5tirje; ti? Nedostojen pretepbi bil, vikate-rudarji, ki se pogrešajo. AMERIKA IN RUSIJA. $ Washingtan, 19. aprila. Predsednik a- rem sem se pač težko mogel nadejati, da ga ubijem, Pavlina pa se med tem bori s smrtjo! «Ven», sem zavpil, «morilec, stra-meri.iko delavske federacije Gompcrs je hopeiec! Vsaka beseda, ki si jo kdaj stavil državnemu departementn vpraša- j meni izrekel, je bila laž, in ker me »JC kakšno stališče namerava zavzeti sovražiš si m, danes povedal največ- vlada napram Rusu. V odgovor mu ie - . __. ' „ „ Hutrhes izjavil, da Žedžnjcue države tako j 1° vse5 IaZ Ve"' 111 ** Z beS0m re" dolgo ne bodo vzpostavili odnošajev z;si Pred Vislicami 1» Rusijo, dokler bo v toj državi vladal po- j Hudobno, zmagoslavno me je politični in gospodaraki sovjetski sistem. | gledal in odšel. Bilo mi je, kakor da --jj je zrak v sob; vse čistejši, ko ga ni (več dihal. Beograd, 19. aprila, (izv.) Na vče- i Nato sem se podal v Pavlinino so-rajšnji seji ministrskega sveta ie bi- j 50 m sedel poleg nje; venomer so "aiveČ niene suhe ustnice klicale zdaj v an-Rusov v južno Srouo za zgradbo, gleškem zdaj y laškem jezikuJ neko- Bcomd, io anriia 5ki svSjc ta^aS^SStaiisvarih.ta opominjevala, in bil sem prosvete pri dežcir.i vladi v Zagrebu i prepričan, da so bue vse te njene 38 snico, da mi ne bo dala ne miru ne pokoja niti za trenutek, da bom še preklinjal dan. ko me je Kenyon zvabil v tisto staro cerkev, da vidim «rajkrasnejšega vseh pogledov.* Pa kako dokazati neresnico? Samo še dve osebi sta bili na svetu, ki sta poznali Pavlinino zgodovino — Ceneri in stara Tereza. Tereza je izginila, Ceneri pa je bil v sibirskih rudokopih ali kakem drugem živem grobu. In ko sem se zmislil na staro Italijanko, je jelo metati Macarijevo obrekovanje svoje prve strupene stre-lice. Njene skrivnostne besede: «ni za ljubezen ne zakon so utegnile imeti kak drug, nečasten pomen. In potem še druge okolnosti Ta Cenerijeva naglica, da poroči svojo nečakinjo — njegova želja, da bi se je znebil. Take in podobne misli so se mi vsiljevale, da sem malone zblaznel. Nisem mogel več trpeti, da bi sedel pri Pavlini Odšel sem od doma in brez cilja taval okrog, dokler se nisem dvojega domislil. Prvič, da grem k največjemu strokovnjaku za možganske bolezni ter ga vprašam, ali je da Pavlina okreva dili. Rad vam pridem obiskat ženo; pa kakor slučaj zdaj stoji, se mi dozdeva, da ima napad možganske mrliče in še ni treba nobenega špecija-lista. Kadar pa ta napad odneha, bi rad, da me obvestite, da jo pridem obiskat. Upam, da ostane pri zdravi pameti, vendar bo iznova pričela živeti s tisto uro, v kateri je njen duh bil snet s tečajev. Utegne se zgoditi, da ne bo poznala niti vas, svojega soproga. Ponavljam pa, da so se taki slučaji že prigodili, samo okoliščine, ki so ž njim v zvezi, teh še ni bilo podobnih.» Začuden je bil ta pogled; oči so si-er pričale, da se ji je razum zopet povrnil, vend :r me ni spoznala. Bilo je, kakor je zdra.mik rekel. Bil sem kakor popolen neznanec tistim lepim očem, ko so se odprle, zrla v mene in .e nato ulrujene zopet zaprle. Odšel ;em iz sobe, roizc so mi zalivale lica, v srcu pa sem čutil tako veselje in žalost, upanje tn bojazen, kakor ga nobene besede r.e izrazijo. Tedaj pa je Macarijeva hudobna laž zopet planila rud mene, me zgrabila takorekoč za vrat — se me oprijela, se borila z menoj — mi kričala: g. Alaupcviče. za poverjenika soci-jalne politike deželne vlade v Sarajevu pa vlad. svetn. Abda Telan Hras-nico. — Na predlog ministra po'.io-privrede g. Puclja jc sklenil ministrski svet predložiti g. Gustava Pirca, ravnatelja Kmet. družbe za njegova zasluge za kmetijstvo v odlikovanje z redom sv. Save III. razr. ftilas, J9 aprila. (Izv.) Včeraj popoldne so priredili vojni invalidi velike demonstracije, po katerih so zasedli po?Tcpje glavno pošte. Poskus zasedbe kolodvora se jim je izjalovil. - blodne besede obrnjene do onega človeka, ki je Macari o njem trdil, da ga je ubil, ker ie bil ljubimec njegove sestre — moje žene! Lopov je lagal! Dobro sem vedel, da je lagal Neštetokrat sem si rekel sam pri sebt, da je bila to grda, obre-kovalna l?.ž. Pavlina je bila čista kakor angelj Ko p3 sem se skušal tolažiti s temi zatrjevanji, sem se vseeno zavedal, da me bo grizla v srcu, dokler ne dokažem, da je v resnici laž, da me bo vedno razjedala, bo naraščala, dokler je ne zamenjam za re- kaj upanja, aa ravuna oKreva — drugič pa, d?, se podam v Iioracevo f ter vzel ključe. Ostali del popoldneva ..I^aa — m«! Iml^m A .->.-», t« < .- nm f«l.">1 i n nrcKrrl/ol ineilr I-aI trt Zapustil sem zdravnika in se po- »Resnica sem. Zavrzi me, vseeno sem dal k agentu, ki je bil oskrbnik hiše resnica. Lopovove ustnice so govo-v Horacevi ulici. Dobil sem ključe rile, a za enkrat je govoril resnico, in vprašal po stanovalcih. Izvedel Če ni res, čemu potem zločin? Ljud-sem, da je ob času umora imel hišo J je ne more tako izlahka.» ln celo ta-v kratkem najemu neki Italijan, čigar ; krat, ko je prišel trenutek, ki sem si ime pa so pozabili. Plačal je na-;ga tako željno želel — ko se je raz-jemščino naprej in tako niso poizve- um, polni razum zopet povrnil moji dovali za njim. Zdaj pa je hiša že ;:bogi, dragi — celo tedaj je prišla dalj časa prazna Zoper njo ni bilo < nad mene ostudna laž, ki je utegnila drugega, kakor da lastnik zahteva j biti resnica, me obvladala in treščila gotovo najemščino, ki se je večini lju-' ob tla. ai zdela previsoka. j «Tujca sva si — ne pozna me!> Povedal sem mu svoje ime in naslov sem vzdilinii. «Pa naj dokažem, da ulico in pri belem dnevu preiščem hišo od vrha dd tal. Najprej sem šel k zdravniku. Povedal sem mu vse, izvzemši seveda, grdo Macarijevo laž. Spoznal sem, da mi ni mogoče dodobra mu pojasniti celega slučaja, ako mu vse ga ne zaupam. Videl je bil že Pavlino in je dobro poznal stanje, v katerem je bila. Mislim, da je verjel vse, kar sem mu posedal, izvzemši oni čudni dogodljaj. Vendar se temu ni posmehoval, vsaj ie bil vajen raznih blodenj in muhavosti domišljije. Temu vzroku je tudi pripisoval to, saj je bilo samo naravno. Amprk kakšno tolažbo ali upanje pa mi je mogel dati? «Kekor sem vam že povedal, gospod Vanghan», in taki slučaji, kakor je izguba spomina na preteklost in potem zopetno nadaljevanje tam, kjer se je prenehalo, so s<: že prigo- sem preiskal in prebrskal vsak kot in kotiček v hiši, a nobeno razkritje mi laž res laž, ali pa si ostaneva tujca, neznanca za vedno!» Kako mi je bilo mogoče dokazaii? ni nagradilo truda. Prepričal sem se. Kako sem mogel vprašati Pavlino? da ni bilo nikjer prostora, kjer bi I Ali pa, če bi jo vprašal, kako sem bil' mogli skriti truplo, žrtve — vrta j se mogel nadejati, da mi odgovori? tudi ni bilo, kjer bi ga mogli zako- j Pa tudi, če bi, ali bi me njene besede pati. Ponesel sem ključe nazaj ter j zadovoljile? O, da bi mogel videti rekel, da mi hiša ne prija. Nato sem ,Cenerija! Morda je bil tudi on lopov, se vrnil domov in razmišljal o svoji | vendar sem bil prepričan, da ni bil boli; Macarijeva laž pa si je razje-jtako podel iopov kakor Macari. dala pot do mojega srca. j Tako sem razmišljal in končno na. In dan za dnevom je glodala, gri- j redil obupen sklep. Ljudje so prisilje-zla in pekla, dokler mi niso povedali, j ni, da narede čudne, obupne reči, ka-da je kriza prestana, da je Pavlina i dar gre za življenje — pri meni je iz vsake nevarnosti in da je zopet' šlo za več kakor življenje, šlo je za dobra. j čast, srečo — za vse od dveh ljudi! Kako dobra? Tako, kakor sem jo) Da. odločen sem bil, storiti tako. poznal ali tako, kakor je bila pred Najsi je bil načrt videti uprav blazen, or.o usodepolno nočjo? Z močno vseeno sem se nanameraval podati v ut«ipajcčim srcem sem se približal Sibirijo in ako. b; se mi s pomočjo njeni postelji. Slabotna, izmučena, denarja, vztrajnosti, naklonjenosti ali brez moči, da bi se gibala ali govo- zvijače posrečilo priti do Cenerija, rila, je odprla oči ter me pogledala, sem hotel izvedeti cd njega resnica ggBgEBfe&i-ftBHa^■s^^^^sj^^^šsm^ijst^^j^^ Brzojavni naslov: Kredit LJubljana Telefon št. 40 In 457 ©brestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devIz in valut, Borzna nsrcčiFa, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso men!c ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-tieposits itd. štel. BSBBBaHBEBBBBBBaBBaaBE 'ovarniškazaiop papirja šolskih 1a p:a?.rnižkJh p^tro čoln. Zaloin 5too raznovrstnih razglednic. IVI. Tiesia?, 1-jubljana S uoama teMaica, deci- E3 dobro obranji-iia ki potegne do r.0 kilngramo . frgoBSIia in sta janjsiia hišo, pr & vogalna enonadsiropna. z desetimi stanovanji, na križišču važnih prometnih cest; druga, dvonadstropna, s petimi krasu mi mnJ«n:>mi stanovanji in vrtom, sta naprodaj. Proila se tu i poleg teh hiš 1 žeče veliko siavbiida. Vprašanja pod: ..Š. G. St. 24*" na . pravn. »Jutra«. 684 4—4 702 Samostojen Knjigovodja 6-1 «brč tudi korespondence in 8troiepis:a, znanje arbohrvaščine prednost, se sprejme pod □godnimi pogoji. Istotam se Bprejme dober stsnograf in strojepisec. Ponu be z navedbo plače io dosedanje si žbe ia: Ljubljana, poštni predal 163. ■SBaanaaB sssoi f Bnierifcanslio strojno f olje! Olja, lahko, srn vretens; oljo za transmisijs; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno aa težke stroje; olja za avtomobile, lahko; oljo , , . izredno težko; , Olja za cilindre; olja proti prahu. 67 104—72 Slavna zatoga: « . ttSZo.iiM.Z8.;. I prej A. Zanki!!™ sinovi. I Arhitekt in mestni stavbenik Ljubi]ana, Gosposvatska c. 10 Telefon interurli ft. 103 Ustanov! eno 1.1850 se priporoma za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte iu proračn&e. is—i Izsežban tnpslu pomoči? li ii trgovine z mešanim blagom išče primerne službe. — Cenjene ponudbe pod naslov: „Zoran St. 20", Kuka pri Krškem. 701 Stro nih koi sprejme. Istotako RUlJUJ. l'onn ii-e s spričevali na deatni stavbni arad v Ljubljani. 69t> i H šnega upravitelja išče . U&ružmlo šsljean. fitnovciJia" V Ljnbljanl za upravljan,e zdraviliškega doma v liogaški Slutini za dobo od 1. maja do konca tega lota. Nastop takoj 1'rednost imajo vpokoieni železn ški uradniki. Ponudbo nujno na ,.TJamž B >CJ S OJ 3 C o F. BRUMAT LJubljana 426 52-47 Monufalituro in thonine Mestni trg 25/1. Uot&r v išče iz-ežbanega Imlat^rla* I'la'-a po dogovoru. \'6top takoj. Prednost imajo telovadni vaditelji in pcvci Ponudbe naj se naslovijo d'reiitno, opremljene z izpričevali 705 5—1 irtjie telil ,.Ira1 Bosn. raizrski raoi tri, pszaM GD3po3ai ska r.ailraga ljubljac- aktb ajizar3>sa mojatre-^ v LJab-ijani ima v z?.: -gi različni int (3 .iz). !»o se pri n »'-elisikn g. Fordo Primožiča, Ljubljana Traovskt pristan 4. (.37 »— MMz mast, ^ sprejema od 50 kg na rei p« naini ii (innvci ceni tvrdka Janko Popovlč LJabljaaa. Kupujte nove knjige !! Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik sa fronto. Zbirka črtic, ki popisnjejo dogodke t Gorici po izbruhn vojne med Italijo in Avstrijo 1915. BroS. 36 K, po pošti 2 K veS. A. Novačan, Vele j a. Drama. BroS. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 180 več. Shakespeare • Župančič, Maobeth. Broš. 32 E, vez. 40 K, po pošti K 180 več. Uka Waschtetova, Pravljice. Z rečbarnimi slikami Vez. 40 K, po pošti K 1-80 več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3.-4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. je za vsakogar nujno potrebno, da se seznani z novim volilnim rcSua. V ta namen je pravkar izšel Občinski volilni rež zs Sievsmjo. ffcroča se pri Tiskovni zadrugi v £jub!jani, Sodna ulica št. 6, in velja s poštnino vre3 K 4*40. ■gi eoiin b>|sjoapo;o>] feue(|qn(i lUHNlUd < j>jpjA} ud O [9 U 9 O 9 eqop ss ini. |V