LETO XXVI, ŠTEVILKA 16, 12. avgust 1994, CENA 125,00 SIT MOZIRJE GORNJI GRAD p1 ifiM» rsio. n»m REČICA LJUBNO mmmiimssiisimigiimmssmimtmsggimimssmsimyisysm ............................................................................................................Ili 8 I? t 8 H S M S S!SiS 8 IS MU Zadruga mozirje Mercator - Zgornjasa vinjska kmetijska zadruga Mozirja z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/832-140, 832-272 1. Poslovalnica Kmetijski preskrbovalni center Ljubija tel. 831- 040 vam tokrat svetuje in priporoča za nakup nekaj proizvodov: - cement 1$ -apno 1$-a33 kg - elektro pastir do 70 km TIP 101 - elektro pastir do 100 km TIP 101 S - stiskalnice ročne že od ■ stiskalnice hidravlične z elektro motorjem 100 I (dela kot stara stiskalnica na kamen) 519.00 SIT 700.00 SIT 26.700.00 SIT 31.185.00 SIT 8990.00 SIT naprej 144.357.00 SIT 2. ELEKTRO LJUBIJA tel. 831-047 - kompresor Abac 300 I 146.000,00 SIT - kompresor Abac 100 I 98.400,00 SIT ■ motorna črpalka TOMOS SM - PL 36.100,00 SIT - električna črpalka Evrostar 20.800,00 SIT - potopna črpalka - Elektrokovina 18.500,00 SIT - motorna kosa STIHL FS - 36 32.900,00 SIT EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov P E. TRGOVINA MOZIRJE gmimiimmiiiiigiiiigmmšmmmmšBiiigmmmmigiifisigmgii LFOnCUWJM KNJIŽNICA Certifikati, certifikati... Pooblaščene družbe za upravljanje investicijskih skladov so v začetku avgusta na veliko začele zbirati certifikate državljanov. Kam jih vložiti? Sanacijo Macesnikovega plazu pričeti takoj! Vedno slabše razmere na najbolj zahtevnem plazu v Sloveniji so terjale takojšne ukrepanje. Dela na plazu se pričenjajo. Občutno več gostov kot lani Obiskali smo vse tri zgornjesavinjske kampe in povsod z zadovoljstvom ugotavljajo, da je gostov precej več kot zadnja leta. Prerojena podobnost Flosarskega bala Organizatorji največje turistično narodopisne prireditve pri nas so se letos po nekaj slabših izdajah znova potrudili in pripravili kvalitetno Srečanje podeželske mladine Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline je gostilo prijatelje iz Belgije in jim razkazalo naše naravne in kulturne znamenitosti. H daj, ko so tudi ljubenski flosarji opravili svoje 34. I praznovatije (kot boste lahko prebrali v nolranjos-I ti, jim je to uspelo mnogo bolje kot prejšnja leta), I se poletje le odločno nagiba v svojo drugo polovico. Šolarji, ki so si komaj dobro oddahnili, I le preštevajo preostale počitniške dni, ki ob ugod-I n ih temperaturah zraka in rek za kopanje minevajo kol za stavo. V dolini se ne dogaja nič preveč pretresljivega, sezona dopustov je na višku. Nekoliko več časa ostane tako za različne analize, seštevanja in odštevanja, deljenja in ostale temu podobne operacije. Tednik DELO je pred nedavnim objavil, da bi morali Slovenci v povprečju živeti bolje kot pred letom dni, saj so se plače realno povečale za 6,6 odstotka. Poleg tega naj bi se v zadnjih mesecih konstantno zmanjševala razlika med plačami v gospodarstvu in negospodarstvu. In nato sledijo še zanimive številke o povprečnih "čislih OD-jih" po posameznih občinah. Junija so imeli največje plače v občini Ljubljana Center (71.756 SIT), medtem ko občino Mozirje najdemo na 49. mestu (50.685 SIT) med 62 občinami. Za primerjavo povejmo, da občina Velenje na tem seznamu zaseda ugledno 12. mesto (58.899 SIT), Celje 18. (57.116 SIT), Žalec 46. (51.294 SIT) itd. Splošna slika se torej ne sprem inja. Zgornjesavinjčani se trdno držimo zadnje četrtine v državi, razen ko gre za zadeve, ki niso ravno vzpodbudnega značaja. No, izvzeti je vendarle treba kriminal, ki ga imajo mozirski policisti bolj za vzorec kol pa karkoli drugega. Smo pač na repu dogajanj, tu in tam nas sicer pride pogledal kak minister ali državni sekretar, nato pa je (če izvzamemo izjeme) vse lepo po starem. S tem, ko nam v republiškem centru naklonijo nekaj sredstev za to in ono, se nas s tem za nekaj časa odkrižajo in spet se vse vrli v začaranem krogu. Kako lepo v Ljubljani skrbijo zase in šele potem (če) za vse druge, dokazuje tudi zadnja uredba vlade o nekomercialnih javnih glasilih, ki določa, da so do sofinanciranja upravičena le tista, ki pokrivajo celoten republiški prostor. Lokalnih javnih glasil so se tako elegantno otresli, le komu so potrebna, si bržkone mislijo gospodje birokrati. V Ljubljani jim gre kvečjemu za naše certifikate. O, da, le bi pač radi imeli! In mi? Dopovedujemo si, da nas pač ne marajo in se avtomatsko uvrščamo na obrobje družbenega vrtiljaka. Cilje si zastavljamo dovolj nizko, da na videz (gledano z lokalpalriolističnega zornega kota) nismo preveč neuspešni, sicer pa se z veseljem zadovoljimo s sosedsko nevoščljivostjo, saj kar jaz ne morem imeli, tega tudi sosedu ne privoščim! Takšno miselnost, ki nas vse skupaj vleče v še večjo zaostalost, skušajo premagali tudi strojni krožki, o čemer v lej številki piše Štefka Goltnik. Držim pesti, da bi jim uspelo! Kajti če uspe njim, ni hudič, da ne bi uspelo tudi drugje! Le še hladen in osvežujoč pozdrav vam namenim do prihodnjič, če vam to seveda v tej vročini kaj pomaga! Vrbovec in njegova preteklost Aleksander Videčnik razkriva nove zanimive podrobnosti iz zgodovine nazarskega gradu. Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o,. Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostavifì V uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 ž dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, kijih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” nišo stališča uredniškega odbora. Uredništvo Si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. GOSPODARSTVO Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje Zamudne obresti pred ugodnim razpletom Po tem, ko je bil na junijski seji Državnega zbora sprejet predlog zakona o odpisu in poravnavanju terjatev iz obresti (predlagala ga je poslanka SKD Nada Skuk, v razpravi pa so ga podprli tudi Tone Peršak, Feri Horvat, Franc Černelič in Branko Janc), vse kaže na to, da bo problem zamudnih obresti, ki se vleče že od decembra 1991 dalje in je nekatere obrtnike celo prisilil, da so prenehali z dejavnostjo, vendarle doživel tudi svojo rešitev. Zakon naj bi reševal sporne probleme posamično v skladu z njihovo specifiko. Ustrezne rešitve se nadejajo tudi vsi tisti zgornjesavinjski obrtniki, ki jih zamudne obresti pestijo že tretje leto. Bomo torej lahko kmalu zapisali, daje država popravila svojo napako? KF Ivan Kramer direktor Topra 2000 Pred kratkim je na vroč direktorski stolček celjske tekstilne tovarne Toper 2000 sedel bivši direktor mozirskega Elkroja, zadnja tri leta zasebni podjetnik, Ivan Kramer iz Mozirja. Kot je povedal po prevzemu dolžnosti direktorja, se je za tako potezo odločil po temeljitem premisleku in na podlagi presoje o perspektivi podjetja. Po mnenju Kramerja zmanjševanja števila zaposlenih ne bo, pač pa bodo morali bolj izkoristiti proizvodne kapacitete in zmanjšati bolniški stalež. Glede možnosti izvoza ni preveč zaskrbljen, končni cilj pa naj bi bila prodaja pod lastno blagovno znamko na tujih trgih. Ivana Kramerja vsekakor ne čaka enostavno delo, saj ne bo lahko stabilizirati stanje v podjetju, kjer se je v preteklosti zvrstilo že 14 direktorjev. . KF Certifikati, certifikati... Certifikat predstavlja za občana vrednostni papir. Nominalna vrednost certifikatov predstavlja del vrednosti družbenega premoženja, ki je bilo ustvarjeno v prejšnjem sistemu. Certifikat je dobil vsak državljan Slovenije in z njim prosto razpolaga. Gre pravzaprav za določeno premoženje, ki ga želimo ohraniti, po možnosti pa tudi oplemenititi. Da bi to dosegli, moramo imeti do certifikata pozitiven in ustvarjalen odnos, nikakor pa ne nepomembnega. Certifikate lahko vlagamo tudi v družbe za upravljanje investicijskih skladov (strokovnjaki jih ocenjujejo kot najbolj zanesljive naložbe), ki imajo ustrezno državno pooblastilo. Proces mora biti zaključen do januarja prihodnjega leta. Omenjene družbe bodo od razvojnega sklada Slovenije s certifikati kupovale družbeno premoženje. Vsa podjetja v družbeni lasti morajo v razvojni sklad prenesti 20% premoženja. To jim narekuje zakon o lastninjenju. Na ta način bodo družbe (skladi) prišle do delniškega kapitala. Seveda pa je pomembno, kam ga bodo investirale. Večina družb, ki se pojavljajo, namerava vlagati v produktivne namene, nekatere tudi v javni sektor in varstvo okolja. Faza vlaganja je gotovo najbolj odločilna, saj je od tega odvisno, ali bomo lastniki in vlagatelji certifikatov lahko pričakovali dobiček v obliki letne dividende. Lahko se namreč zgodi, da se bo dobičkonosnost obrnila in se bo vrednost naših certifikatov (tedaj že delnic) zniževala. V takem primeru bo to narekovalo določene ukrepe v smeri (pred) sanacije podjetij, kamor je investicijska družba vlagala, lahko pa nastopi tudi pravočasna odprodaja delnic. Delnice bodo v vsakem primeru vnovčljive preko borznih hiš. Njihova vrednost pa bo pogojena s ponudbo in povpraševanjem. Lastniki certifikatov bomo skozi ta proces postali delničarji in od investicijskih družb zahtevali ugodne poslovne rezultate. Nanje bomo lahko bolj ali manj tudi sami vplivali, saj bo kdo od nas postal tudi član upravljalskih organov ali celo vodstvenih ekip. V našem občinskem prostoru se pojavlja več pooblaščenih družb za upravljanje investicijskih skladov: Kmečka družba, Maksima, Atena, Triglav itd, med njimi pa je tudi družba Certius, katere predstavniki so se prèd kratkim mudili na obisku v dolini. V Certiusu, ki ima sedež v Ljubljani in poslovno enoto v Mariboru, razmišljajo, da bi enoto ustanovili tudi v našem okolju. Enota naj bi imela poslovne prostore na avtobusni postaji v Mozirju. Certius namerava vlagati delnice v naslednjem razmerju: 60% v proizvodne namene, 30% za storitvene dejavnosti in 10 % za varstvo okolja. Družba išče možnosti sodelovanja s tukajšnjim gospodarstvom, kar pomeni sodelovanje na dolgi rok z vsemi riziki in odgovornostmi. Skupaj z zunanjimi strokovnjaki namerava ponuditi (pred) sanacijske programe, ovrednotenje premoženja, izdelavo programov lastninjenja, dokapitalizacijo podjetij, usposabljanje managerskih ekip itd. Lastniki certifikatov smo pred odgovorno nalogo, kako ravnati z njimi in kam jih vložiti, saj je gotovo želja vsakega od nas, da oplemeniti vložena sredstva. Le na ta način bomo lahko s svojo poslovno potezo dejansko zadovoljni. KF GOSPODARSTVO Kako se bo lastninil Elkroj V mozirskem Elkroju imajo v osnutku že pripravljen program lastninskega preoblikovanja, ki zajema več načinov oziroma kombinacij lastninskega preoblikovanja. Program je v osnovi oblikovan tako, da naj bi Elkroj ostal v večinski lasti zaposlenih, bivših zaposlenih, upokojencev in družinskih članov. Kot v Elkrojevem glasilu Kroj navaja Marija Krivec, bo Elkroj na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju 40% družbenega kapitala prenesel na sklade. 20% družbenega kapitala Elkroja je namenjenega interni razdelitvi. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci bodo pri tem zamenjali certifikate za delnice. Preostalih 40% družbenega kapitala pa gre v odkup. V Elkroju si želijo, da bi z notranjim odkupom dobili največji možni delež kapitala. Notranji odkup omogoča zaposlenim in upokojenim delavcem Elkroja 50-odstotni popust, omogoča pa tudi štiriletno postopno odkupovanje delnic in je zato ugodna oblika lastninskega preoblikovanja podjetja. V notranjem odkupu bodo upravičenci lahko sodelovali s sorazmernim delom presežnih certifikatov zbranih v interni razdelitvi in z gotovinskimi vplačili. V notranjem odkupu bodo lahko sodelovali tudi družinski člani. KF GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P. 45 63320 VELENJE TELEFON: + 386 63 856 920 TELEFAX: + 386 63 855 645 POSLOVNE INFORMACIJE 1. Gospodarska zbornica Slovenije - Služba za ekonomske odnose s tujino je skupaj s Trgovinskima zbornicama Milana in Modene organizirala poslovni konferenci, ki naj bi poglobili gospodarsko sodelovanje z omenjenima mestoma oziroma še širše, z Lombardijo in Emilio -Romagno, ki sta po gospodarskih potencialih med najmočnejšimi italijanskimi regijami. Okvirni datumi poslovnih konferenc: -20. in 21. oktober 1994 - POSLOVNA KONFERENCA MILANO - 18. in 19. oktober 1994 - POSLOVNA KONFERENCA MODENA Prijavnice so na razpolago na Območni zbornici Velenje,.Trg Mladosti 2. 2. Center za tehnološko usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije bo v SEPTEMBRU ponovno izvajal seminarje za pripravo kandidatov na preizkus strokovne usposobljenosti prodajalcev in trgovskih poslovodij. Seminar za prodajalce bo trajal 4 dni, za poslovodje pa 8 dni. Seminarji bodo potekali tudi v Velenju in Celju. Prijavnice lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg Mladosti 2. 3. V okviru 2. mednarodnega sejma gostinstva in turizma GOST TUR 94 bo letošnji sejem dodatno popestren še z eno pomembno prireditvijo, ki nedvomno sodi v okvir sejma turizma, to je TURISTIČNO BORZO. Turistični borzi bo namenjen en dah in to PETEK, 14. OKTOBRA 1994, OD 10.00 DO 17.00 ure na lokaciji sejma GOST TUR 94, v Dvorani TABOR Maribor, Koresova 7, Hala A, Prijavite se lahko do 26. avgusta 1994. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg Mladosti 2. 4. Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Območnima zbornicama v Mariboru in Murski Soboti organizira nastop slovenskega gospodarstva na letošnjem jesenskem GRAŠKEM SEJMU - VSE ZA DOM, TURIZEM IN GOSTINSTVO. Sejem bo potekal od 1. do 9. oktobra 1994. V okviru tega sejma bo organizirano tudi poslovno srečanje - KOOPERACIJSKA BORZA in sicer 4. oktobra 1994. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg Mladosti 2. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, VELENJE, TEL. 063/856-920. Kako ravnamo z odpadki * Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki je proizvajalcu ali porabniku neuporaben, nadležen ali škodljiv. * Kar 40 - 60% snovi, ki jih sicer smatramo kot odpadek je uporabnih. Star papir, steklo, kovine, plastiko lahko industrija koristno uporabi v proizvodnji novih izdelkov. Velik delež odpadkov pa je bioloških odpadkov, ki jih lahko kompostiramo na lastnem vrtu . S tem pridobimo dragoceno gnojilo, smiselno uporabo odpadkov, večjo samooskrbo, prihranimo pri mineralnih gnojilih in zmanjšamo količino odpadkov na deponiji. Poleg odpadkov, ki jih kompostiramo, pa v smetnjak ne sodijo tudi nekatere snovi, ki so okolju nevarne: kemikalije, zdravila, olje, stara jedilna olja, barve, laki,odpadna zaščitna sredstva, neonska in halogenska svetila, živosrebrni termometri in ostali živosrebrni instrumenti, baterije in akumulatorji vseh vrst. To so posebni odpadki. * Komunala Mozirje je že lani pričela, letos pa nadaljuje z odvažanjem kosovnih odpadkov. Velik del te vrste odpadkov je uporabnih odpadkov, ki jih skupaj s podjetjem surovina sortiramo že na terenu in jih vrnemo industriji. Kosovni odpadki so: velike gospodinjske naprave, ostanki in deli pohištva, tepihi, smuči, ostanki vozil in koles, hišna - stanovanjska oprema (školjke, umivalniki, kadi,...). Te odpadke zbirajte, znebili pa se jih boste ob akcijah, ki bodo objavljenevtem časniku. * Prav tako v kanto ali kontejner ne sodi odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina, vejevje, štori in drugi inertni material. * Z gospodarnim ravnanjem z gospodinjskimi odpadki in pa s premišljenim pakiranjem v večkrat uporabno embalažo, odpravo nepotrebnega pakiranja, znova uporabno embalažo kot sekundarno surovino v industriji, bomo zmanjšali količino odpadkov, ki obremenjujejo naše okolje. AE Kaj pa črna odlagališča ? POLITIKA Izvršni svet SO Mozirje Sanacijo Macesnikovega plazu pričeti takoj ! Zadnjič pred krajšimi počitnicami (naslednja seja IS naj bi bila okrog 25. avgusta) se je v petek, 29. julija, sestal občinski izvršni svet. Tokrat je z dnevnim redom, na katerega so naknadno uvrstili problematiko Macesnikovega plazu, opravil sorazmerno hitro. Kot je v uvodu pojasnil predsednik IS, Jakob Presečnik, se dejavnost plazu v Podolševi stopnjuje. Cesto s skrajnimi napori ohranjajo prevozno, vendar je plaz vse hitreje odnaša. Znano pa je, da so od ceste odvisni tako kmetje pri prevozu lesa, mleka in ostalih potrebščin, kakor tudi njihovi otroci, ki naslednji mesec pričnejo z novim šolskim letom. Na obljubljena republiška sredstva enostavno ni mogoče čakati. Projekt odvodnjavanja je pripravljen in člani IS so soglašali, da Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane takoj prične s prvim delom sanacije (le-ta je ocenjen na 15 do 20 milijonov tolarjev). Prva dela na plazu naj bi začeli izvajati prav v tem tednu. Tudi domačinom so zastavljen projekt sanacije plazu podrobno predstavili. Upati je, da bomo lahko kmalu poročali (vsaj) o upočasnitvi trenutno najzahtevnejšega plazu v Sloveniji. Javna komunalna raba je bila naslednja točka dnevnega reda. Člani občinske vlade so nezadovoljni ugotavljali, da se na poziv o varčevanju z električno energijo pri javni razsvetljavi ni odzvala nobena krajevna skupnost. Iz tega razloga so jim naložili, da se povežejo z župnišči in se z njimi dogovorijo glede osvetljevanja cerkva. V nasprotnem primeru so možni tudi odklopi elektrike. Poleg tega morajo krajevne skupnosti določiti mesta za zabojnike (kontejnerje), saj je nevzdržno, da le-te naroča kdorkoli, manipulacija z njim pa se plačuje iz naslova javne komunalne rabe. S pričakovanim septembrskim rebalansom občinskega proračuna naj bi krajevne skupnosti za te namene dobile dodatna sredstva. Obratovalnice in lokali bodo morali, v kolikor to še nimajo tako urejeno, v bodoče imeti lastne zabojnike in sklenjeno pogodbo z javnim podjetjem Komunala. Izvršni svet je na omenjeni seji spregovoril tudi o privatizaciji zobozdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je skupaj z zobozdravstvenim zavodom pripravil tri različice privatizacije, ki se med sabo razlikujejo predvsem v tem, ali bi se zavod kot tak ukinil ali pa bi ga obdržali na meji rentabilnosti. Vsekakor se pojavlja največ vprašanj v zvezi najemom prostorov, odkupom opreme in zaposlitvijo tehnikov. Zaradi tega je IS zadolžil Sekretariat za OU in DD, da do sredine septembra pripravi variantni predlog odkupa opreme, da prouči možnost prehoda dela zobozdravstva, ki se ne bi privatiziralo, v splošno zdravstvo in da pripravi rešitev za zobno tehniko. Na seji je bilo govora tudi o predlogu za 10-odstotno povišanje vzgojnine v otroških vrtcih. Ker je bil istočasno s tem izpostavljen tudi problem subvencioniranja vzgojnine, je končno odločitev o povišanju vzgojnine IS preložil na naslednjo sejo, ko naj bi obravnavali tudi analizo upravičencev do subvencije. V zaključnem delu seje se je izvršni svet med drugim seznanil tudi z aktivnostmi za rešitev problema dovozne ceste v naselje na Reneku (kmalu naj bi bilo izdano lokacijsko dovoljenje) in za obnovo samostanske knjižnice v Nazarjah (o tem smo pisali v zadnji številki). KF TURIZEM Na obisku v zgoraj esavinjskih kampih Občutno več gostov kot lani V Zgornji Savinjski dolini imamo tri kampe: Kamp Savinja na Pobrežju, Kamp Menina v Varpolju in Kamp Logarska dolina. V času, ko je turistična sezona nekako na vrhuncu, smo jih obiskali in povprašali lastnike o letošnjem obisku. KAMP SAVINJA POBREŽJE Kot nam je povedal upravitelj kampa, Matija Petrin, so letošnjo sezono pričeli 1. maja, skleniti pa jo nameravajo konec septembra. Medtem ko so bili sprva gostje v kampu pretežno tujci, je sedaj slika ravno obratna: prevladujejo domači gostje, največ jih je s Primorske, veliko pa tudi iz Šaleške doline. Z ozirom na število nočitev so do konca julija že podvojili lansko celoletno bilanco, kar jih seveda navdaja z zadovoljstvom, nikakor pa to ne pomeni končnega cilja. Po besedah Matije Petrina skušajo gostom bivanje v kampu Savinja čimbolj popestriti. Tako zanje kakor tudi za zunanje obiskovalce vsak petek organizirajo piknik, na katerem je dovolj pečenih rib in drugih dobrot. Ob sobotah prirejajo turnirje trojk v odbojki na peščenem igrišču za mikavne nagrade, poleg tega pa je V kampu Savinja TURIZEM gostom na voljo tudi kopanje v reki le kakšnih 50 metrov od kampa. Skrbijo tudi za pristno domačo ponudbo prehrambenih izdelkov, kot so mleko, jajca, kruh, zelenjava, po naročilu pripravijo tudi kosila in večerje za posameznike ali skupine do 18 oseb. Skratka - gostom skušajo čimbolj ustreči, kar naj bi bil dovolj velik razlog, da se v kamp Savinja vedno znova vračajo. KAMP MENINA VARPOLJE "Sezona je v okviru pričakovanj," je odgovoril na naše prvo vprašanje lastnik kampa Menina, Jože Borštner. Do vključno 4. avgusta je bilo v kampu 328 gostov, kar je približno 30% več kot lani. Kamp je začel sprejemati goste v sredini junija, njihova struktura pa je krepko v korist tujcev, saj prevladujejo Nizozemci, Belgijci in Nemci. Ker se kamp v propagandnih materialih predstavlja kot zelo miren kamp, takšen red v njem tudi strogo spoštujejo. Morda ali pa skoraj zagotovo je to tudi razlog, da kamp ni tako privlačen za domače goste, ki svoj dopust običajno raje preživljajo bolj živahno. Jože Borštner se ob tem spomni najboljše sezone 1889, ko je bilo v kampu dnevno od 450 do 500 gostov, letos je to povprečje okrog 60 do 70, in ob tem dodaja, daje cilj jasen: postopoma znova doseči številke izpred petih let. In v isti sapi dodaja, da bo to vse prej kot lahko, saj v tujini strah pred vojno v naši bližini še zdaleč ni izginil. Mnenje pa se sčasoma vendarle spreminja in prav zato se je Borštner odločil za nove reklame v tujih edicijah za kampiste za sezono 1985. Kamp so tako že obiskali predstavniki izdajateljev teh edicij, si ga ogledali in se prepričali v njegovo urejenost. Kot pravi Borštner, bo kamp prisoten tudi na vseh pomembnejših tujih turističnih sejmih, vse skupaj pa naj bi se odrazilo v večjem številu gostov prihodnje leto. Letos bo kamp zaprl vrata konec tega meseca. KAMP LOGARSKA DOLINA Edi Ikovic iz Solčave, ki ima kamp v najemu, je z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Obisk je v primerjavi z lanskim letom večji za slabo polovico, kar je po precejšnjih vlaganjih v kamp razveseljivo. Pred pričetkom glavne sezone so namreč povečali sanitarije in prostor za umivanje ter postavili igrišče za odbojko na mivki. Do zdaj so gostili že dva tabora, tretjega pa pričakujejo v sredini avgusta. Največ gostov se v kampu zbere seveda ob vikendih, ko jih naštejejo do 200, medtem ko je med tednom število manjše. Letos bodo kamp zaprli konec septembra, a kot pravi Edi Ikovic, misli že uhajajo v prihodnje leto, ko bo sodeč po letošnjem porastu število obiskovalcev Logarske doline in tamkajšnjega kampa še večje. KF Ljubno ob Savinji Prerojena podobnost Flosarskega bala Dogodki in prireditve v sklopu tradicionalnih turistično narodopisnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini, ki so pred leti ponesle zdaj že nekoliko obledeli sloves po svetu, se počasi prevešajo v drugo polovico. To nedeljo je doživel svojo 34. različico tudi največji tovrstni dogodek v dolini, tako po obsegu kot po številu obiskovalcev, legendarni Flosarski bal. Organizatorji so se po nekaj bledih predstavah nekoč resnično odmevne prireditve odločili letos popraviti splošen vtis in resnico na ljubo, jim je v veliki meri tudi uspelo. Prireditve so se vrstile vse od prejšnje nedelje, ko se je začela slikarsko kiparska kolonija na Ljubnem in okolici. Isti dan so pripravili gorsko kolesarsko dirko za naslov državnega prvaka v disciplini spust. Na prireditvenem prostoru v Vrbju so pripravili oglarsko kopo, Jože Flosarski krst veliki meri tudi uspelo. Prireditve so se vrstile vse od prejšnje nedelje, ko se je začela slikarsko kiparska kolonija na Ljubnem in okolici. Isti dan so pripravili gorsko kolesarsko dirko za naslov državnega prvaka v disciplini spust. Na prireditvenem prostoru v Vrbju so pripravili oglarsko kopo, Jože Atelšek pa je na svoji domačiji začel kuhati apno. Obilica športnih dogodkov je vse dni praznovanja privabljala številne ljubitelje le-teh. Na svoj račun so prišli pristaši kajakašev, paraplegiki so se pomerili v namiznem tenisu, svoj doprinos k uspešnosti praznika so prispevali tenisači, kegljači, jadralni padalci in smučarski skakalci. V prijateljskem vzdušju so preverili svoje nogometne sposobnosti veterani Ljubnega in Vojnika, v malem nogometu, športu, ki je na Ljubnem še posebej priljubljen, se je v dveh dneh pomerilo kar 22 ekip iz Zgornje Savinjske doline in Koroške. Po maratonskem merjenju moči je prvo mesto pripadlo domači ekipi iz Rastk. Delni višek je Flosarski bal doživel s petkovo otvoritvijo razstave slikarsko kiparske kolonije in flosarskim večerom v Vrbju, v katerem so domači pevci, godci in igralci predstavili življenje in običaje svojih prednikov. Posebnost ljubenskega narečja je še dodatno povzdignila režijsko dobro zamišljeno povezanost zaporednih predstavitev. Brez dvoma pa ostaja osrednji dogodek Flosarskega bala nedeljsko udiranje splava s flosarskim krstom. Med vožnjo splava pred osrednji prireditveni prostor so predstavili dalo in sploh življenje splavarjev, tako da so obiskovalci na malodane neposreden način podoživljali trdo in dostikrat nevarno pot savinjskih splavarjev. V nadaljevanju programa so nastopili ljudski godci, organizirali so družabne igre, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi stare ljudske obrti ter se seznanili s starimi kmečkimi opravili. Vse skupaj pa so prizadevni organizatorji zaokrožili z bogato ponudbo domačih jedi in pijač, kar je pestrosti praznovanja ob bolj ali manj okusno okrašenih šankih dodalo še pozitivnejši predznak. Tekst: Edi Mavrič Foto: C. Sem Komentiramo Flosarski bal - uvod v jubilej? Na prireditveni prostor Flosarskega bala se je torej spustil zastor in zagrnil prizadevanja odbora za izvedbo praznika in preko njega celo Ljubno s tančico blaženega občutka olajšanja. Po bledih izvedbah v preteklih letih, še posebej lani, so organizatorji, mogoče tudi s pomočjo dobronamerne kritičnosti tiska ponovno pristopili k projeklu, kar bal brez dvoma je, s polno odgovornostjo. Analitično sprem Ijanje posameznih aktivnosti skozi vse dni skristalizira podobo skladno prelivajoče se celote, v kateri je vsak posameznik zadovoljivo obvladoval lastno zadolžitev. Skoraj z gotovostjo zapišemo, da je nad organizacijskim odborom kot mora visel Damoklejev meč hipotetičnega vpliva preteklega ležernega pojmovanja turistične prireditve, zaradi katere je Flosarski bal izgubil tudi veliko obiskovalcev. Dejstvo je, da se izgubljeni ugled in veličina težko povrneta, miselni in pristopni zasuk v razmišljanju organizatorjev Flosarskega bala pa vendar napovedujeta vrnitev ugleda, ne v tako davni preteklosti, eni osrednjih turistično narodopisnih prireditev v Sloveniji. Posamezne pomanjkljivosti, ki so spremljale prireditev, nakazujejo rezervo, s katero organizacijski odbor in Ljubno kot celota gotovo razpolagajo in katero bo potrebno aktivno plasirati v priprave častitljivega 35. Flosarskega bala, ki je že tu, ne glede na dejstvo, da se še vedno vrši inventura preteklega. Očitno je čas poplave za Ljubno ob Savinji preteklost ali, kol so sami zapisali na enega od transparentov, sedanjost je preteklost prihodnosti. Edi Mavrič Dan turizma v Solčavi Solčavani so znova zbrali moči in prejšnjo nedeljo (31. julija) pripravili Dan turizma, za katerega upajo, da bo postal tradicionalen. "Pod taktirko" Eda Ikovica se je zvrstilo več prireditev, ki so kljub nekoliko slabši propagandi pritegnile ljudi z vseh koncev. Že v soboto si je bilo mogoče ogledati razstavo ročnih del, na kateri so se predstavili tisti, ki imajo čut za lepoto. Domači prti, pletenine, gobelini in izdelki iz lesa... - to je le nekaj besed, s katerimi se ne da opisati razstavljenih predmetov, v katere je vloženega toliko truda V Solčavi je bilo živahno in ljubeče skrbnosti. Zato je prav, da so vsi sodelujoči dobili priznanja za sodelovanje. Prav tako pa so jih prejeli tisti vaščani, ki z lepimi rožami in urejeno okolico skrbijo za dober glas o Solčavi. Za popestritev praznika se je na Solčavskem odvijalo tudi več tekem v malem nogometu, na katerih so se najbolj izkazali nazarski športniki. Glavni sponzor prireditve, ZIP TRADE z Jesenic, pa je pripravil predstavitev traktorjev znamke LINDNER. Celotno nedeljsko dopoldne se je odvijalo v znamenju svetovanja serviserjev kmetijske mehanizacije in poskusnih voženj. Očitno so bili na koncu s prodajo zadovoljni tako v Zip trade - u kot tudi Solčavani. Mladi po letih in po srcu pa so se za zaključek prireditve lahko poveselili ob zvokih ansambla Zmaji, ki je poskrbel,da se je prijeten praznik prevesil v družaben večer. Karolina Grudnik - Zagožen & TURIZBM Jutri in v nedeljo Lučki dan Četrta tradicionalna turistična prireditev, ki se vsako leto odvija v Zgornji Savinjski dolini, je Lučki dan. Letos ga prirejajo že 25. po vrsti. Pričeli ga bodo v soboto, 13. avgusta, dopoldan s turnirjem v malem nogometu na šolskem igrišču. Zvečer ob 19. uri bo v župnijski cerkvi koncert instrumentalnega dueta RAJK iz Rakeka in dekliškega pevskega zbora iz Luč. V nedeljo bo najbolj slovesno ob 9. uri pred gasilskim domom, kjer bo proslava ob 100. obletnici shoda Slovenskega planinskega društva v Lučah in otvoritve Kocbekove koče na Molički peči. Po proslavi bo pohod na Raduho in ob 13. uri sv. maša pri Koči na Loki za vse planince, ki so se ponesrečili v gorah. Po maši bo pri koči planinsko srečanje, medtem ko bo v Lučah ves dan potekal prikaz starih običajev, ki so ga poimenovali "Od štanta do štanta". Ljubitelje plezanja velja opozoriti tudi na plezanje pri Igli, ki se bo začelo ob 12. uri. Kakor drugod tudi v Lučah ta vikend pričakujejo številne obiskovalce od blizu in daleč. Etnografske raziskave od Solčave do Logarske Izjemnost orodij solčavskih kmetovalcev Prijetno je prebrati ugotovitev novinarke Dela Damjane Stamejčič, ki je v prispevku v sklopu akcije Lipov list zapisala, da so "le redki predeli Slovenije, ki se lahko ponašajo s tako čistim in ohranjenim naravnim okoljem, kot sta dolini ob zgornjem toku Savinje in Drete, obdani z venci hribov in gora." To nedvomno potrjuje pravilnost usmeritve turističnega razvoja v "zeleni" varianti, kar naj bi pomenilo čimmanjše vplive na okolje. Seveda pa se vsega naravnega in drugega bogastva naše doline še premalo zavedamo in temu primerno slabo tržimo. Tudi etnografska zakladnica je silno bogata in zdaj vse kaže, do bo vsaj njen del ustrezno predstavljen. Slovenski arhitekt Milan Kovač, ki sicer živi v Stockholmu in na številnih koncih sveta pomaga obnavljati ogrožene etnografske spomenike, je namreč opozoril na veliko etnografsko bogastvo solčavsko-logarskega območja in na izjemnost nekaterih orodij, ki so tamkajšnjim kmetovalcem v preteklosti pomagala preživeti v neizprosnem okolju. Ena takih posebnosti je tudi edinstveni plug na vodni pogon. V drugi polovici avgusta naj bi v dolino prišli študentje Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo pod vodstvom mentorja dr. Petra Fistra. Od Solčave do Logarske doline naj bi popisali vse etnografske spomenike in pripravili dokumentacijo z njihovim opisom stanja ter predvidenimi ukrepi za njihovo zaščito in obnovo. V naslednjih letih pa naj bi na podlagi takšnega sistematskega dela v sodelovanju s celjskim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine uredili stare mline, kovačije, kašče in druge podobne objekte. Tako naj bi nastal nekakšen tehnični muzej na prostem. KF Savinjski gaj Tudi letos mednarodna razstava cvetja V parku cvetja, imenovanem tudi "štajerski biser", bo tudi letos v prvih septemberskih dneh mednarodna razstava cvelja. Potekala bo od 2. do 6.9.1994, na njej pa pričakujejo doslej najbolj številčno udeležbo razstavljalcev iz večih držav. Po tem, ko je urejanje in upravljanje Savinjskega gaja prevzelo v ta namen ustanovljeno društvo, se je v gaju marsikaj spremenilo. Vanj so se s svojimi gredicami znova vrnili nekateri vrtnarji iz ljubljanske regije, ki so bili medtem v Volčjem potoku. Vseh finančnih problemov seveda še ni konec, marsikaj pa se je že uredilo. V času letošnje razstave pričakujejo v Savinjskem gaju 1.000.000. obiskovalca, šteto seveda od začetka parka, ki ga bodo bogato nagradili. Za razliko od prejšnjih let bo potrebno tudi šolarjem in dijakom za ogled v ponedeljek plačati simbolično vstopnino. V času razstave bo ustrezno spremenjen tudi cestni režim v Mozirju. Obisk Savinjskega gaja do konca meseca julija ocenjujejo kot dober. Pozna se, da je bil Savinjski gaj večkrat navzoč v televizijskem programu, na navtičnem sejmu v Izoli, na Slakovi obletnici v Cankarjevem domu, itd. Opazno večji pa je tudi obisk tujcev. čeprav je vrhunec letošnje sezone šele tik pred vrati, v Savinjskem gaju že načrtujejo posaditev parka v novi sezoni. Kontekst spomladanske posaditve nameravajo korenito spremeniti in več prostora nameniti značiF nemu slovenskemu cvetju. V naslednjih letih pa naj bi Savinjski gaj postal vzorčni park cvetja, ki ga vzgajajo v evropskih laboratorijih in ki na tržišče šele prihaja. Več o samem programu letošnje razstave pa prihodnjič. Prepoved kopanja v mozirskih Kopelcah Kot nas je obvestil inšpektor Jože Podrižnik, je sanitarna inšpekcija 5.julija letos odvzela vzorce kopalne vode v bazenu Kopelce v Mozirju za kemične preiskave, v skladu z določbami Pravilnika o higienskih zahtevah za kopalne vode (Uradni list SRS, 9/88). Na podlagi opravljenih preiskav je inšpekcijo Zavod za zdravstveno varstvo Celje z izvidom št. 11/0438 z dne 11.7.1994 obvestil, da je voda v omenjenem bazenu kemično neprimerna za kopanje oziroma da preiskani vzorec ne ustreza zgoraj navedenemu pravilniku. Glede na ugotovljeno dejstvo je sanitarna inšpekcija pozvala krajevno skupnost Mozirje, naj obvesti prebivalstvo, da je voda v omenjenem bazenu neprimerne higienske kvalitete oziroma ne zadovoljuje standardov za kopalne vode. Iz izvida namreč sledi ugotovitev, da je voda prekomerno onesnažena z organskimi snovmi in je kot takšna lahko zdravju škodljiva. V zvezi z izvajanjem ukrepov o prépovedi kopanja v bazenu Kopelce mora krajevna skupnost kraj kopanja označiti z opozorilom o prepovedi kopanja. Za sanacijo tega bazena pa bi bilo potrebno pripraviti ustrezen sanacijski program v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje. Vendar - kdo bo dal denar? Pa smo spet tam! KF KULTURA Fakultativni tečaj angleškega jezika Na osnovni šoli Ljubno ob Savinji so poleg ostalih šolsko obveznih dejavnost' namenili veliko pozornost dodatnemu izobraževanju svojih učencev. Poleg nemškega jezika, katerega obiskujejo učenci od petega razreda dalje, je vladalo veliko zanimanje tudi za učenje angleškega jezika, saj se je za obiskovanje tečaja odločila kar četrtina učencev od 3. do 6. razreda. V zadnjem času se sicer pojavljajo številne ponudbe za najrazličnejše poletne jezikovne tečaje in tabore, vendar je slabost le-teh, da so izredno dragi (od 500 do 800 DEM), saj so vanje vključene tudi najrazličnejše druge aktivnosti, poleg samega učenja jezikov. Razen tega potekajo ti tečaji v znanih turističnih centrih, kjer so cene še za spoznanje višje. Iz tega vzroka so se na Ljubnem odločili, da bodo podoben tečaj organizirali kar sami oziroma s pomočjo Jožice Tiršek -Drčar, ki je zagotovila ustrezne predavatelje iz Cambridgea v Veliki Britaniji. Enotedenski tečaj je obiskovalo 41 učencev, ki so za vse stroške tečaja morali odšteti le 120 DEM. Bistvo poletnega tečaja je bilo v utrjevanju pogovornega jezika, po zagotovilu udeležencev pa je potekal v vedrem in prijateljskem razpoloženju. EDI MAVRIČ Goran Horvat razstavljal v Rogaški Slatini Zgornjesavinjski umetnik, slikar Goran Horvat, je v času od 8. julija do 5. avgusta razstavljal svoja dela v Razstavnem salonu zdravilišča Rogaška Slatina. Skupaj z njim je razstavljala tudi kiparka Eda Žibrat. Kot je zapisal kritik Boris Gorupič, so razstavljena dela predstavljala bolj zaseben svet umetnika. Del slik je nosil motive iz vsakdanjega življenja, del pa krajinske podobe iz Zgornje Savinjske doline. "Del značilnosti njegovega slikanja je v tem, da avtor ohranja mnogo vzporednic s svojimi prejšnjimi deli, na primer v iskanju kontrastov med barvnimi plastmi, ploskovitim oblikovanjem motivov ali njihovo poudarjanje s temnimi konturami," je zaključil svoje vtise o tokratni razstavi Boris Gorupič. KF Ljubenski likovni dan K živahnejšemu utripu življenja na Ljubnem so v dnevih, ki so namenjeni tradicionalni krajevni prireditvi, svoje doprinesli tudi udeleženci slikarske kolonije, kateri so motive Ljubnega in okolice upodabljajoč prelili na platna. Šestnajst umetnikov se je ob koncu kolonije predstavilo na skupni razstavi, katero je v osnovni šoli Ljubno postavil pobudnik kolonije Arpad Šalamon. Udeležence kolonije je na sami otvoritvi predstavila in ocenila njihova dela likovna kritičarka Milena Koren-Božiček. Med razstavljenimi motivi je prevladovala akvarel tehnika, s katero so ustvarjalci upodabljali. V priložnostnem kulturnem programu se je številnim obiskovalcem predstavil oktet Ave, ki očitno postaja pozitivno zaželjena stalnica tovrstnih prireditev in dogodkov. Edi Mavrič Nova kulturna znamenitost ZDRAVSTVO Lekarna v prenovljenih prostorih Mozirska lekarna se je v petek, 5. avgusta, znova vrnila v svoje prostore na Hribernikovi 2. Mesec dni in pol je namreč zaradi adaptacijskih del in posodobitvi opreme poslovala v sosednjem kulturnem domu. Investicija, katere vrednost znaša 140.000 DEM, je bila po dvajsetih letih uporabe prostorov in opreme potrebna zaradi izpolnjevanja vseh tehničnih pogojev, ki jih zahteva nova zakonodaja. KF O tem, da so znamenje na skali ob mostu čez Savinjo, blizu odcepa ceste proti Radmirju restavrirali, smo že pisali. Že tedaj smo zapisali, da bo zanimiva freska sv. Janeza Nepomuka, ki so jo v tej kapelici strokovnjaki "sneli", razstavljena v cerkvi sv. Mihaela v Radmirju. Lahko mirno rečemo, da smo odslej bogatejši za novo posebnost iz naše kulturne dediščine. Izredno lepo delo ljudskega slikarstva je na ogled v podružnični cerkvici sv. Mihaela, ki je, čeprav majhna, zelo lepa in nadvse zanimiva. Vsekakor bodo morali turistični vodiči s to točko računati. Avgust Stegenšek je v svojem znamenitem delu Dekanija Gornjegrajska zapisal nekaj podrobnosti o cerkvi sv. Mihaela. Ladja je velika 12.60 : 5.29 m, poseben poudarek daje pisec prezbiteriju, ki meri 4.65 : 3.85 m, višina pa je 4.44 m. Vsakdo, ki ima le malo smisla za lepoto starih gradenj, bo takoj opazil dvoje gotskih zvezdnatih polj, poznogotske oblike z zanimivimi skulpturami. Sklepniki so skoraj vsi okrašeni, nekateri upodabljajo razcvetelo vrtnico, tudi četverne liste, drugi ščit, dva glavna pa sta okrašena s figurami. Tisti v sredini prikazuje doprsno podobo sv. Mihaela, drugi, osrednji, pa kaže doprsni relief sv. Katarine Aleksandrijske. Stegenšek ocenjuje skulpture kot preprosto delo, vendar pa ogleda vredno! Seveda je sedaj še poseben okras stare cerkvice čudovita freska sv. Janeza Nepomuka, ki jo je neznani slikar naslikal v že omenjeno kapelico pri Juvanju. Sodobna tehnika omogoča snemanje fresk in prenašanje na druga mesta. To je zelo zahtevno delo, ki so ga, kot smo že pisali, opravili strokovnjaki iz Ljubljane. V mali cerkvici na malem gričku, vsej prenovljeni, bo odslej visel Božji pot, ki ga je naslikal domači slikar Goran Horvat. Zanimivo, da slikarjev sodobni način upodabljanja zelo mirno deluje v tej starodavni cerkvici. Tako je Radmirje pridobilo novo zanimivost in zahvala za to gre tako župniku Jožetu Vratanarju kot faranom, ki so s svojimi prispevki prenovo omogočili. Za prenovo fresk pa so, tudi o tem smo že poročali, prispevali del sredstev občina, republika in krajevna skupnost. A. Videčnik Opisana sklepnika iz cerkve sv. Mihaela v Radmirju: levi sv. Katarina Aleksandrijska, desni sv. Mihael. Oba kopirana iz Stegenškove knjige. 50-letnica bojev za osvoboditev Zgornje Savinjske doline Srečanje borcev in krajanov na Venišah Skupnosti borcev*Šlandrove in Zidanškove brigade sta ob 50- letnici bojev z nemškim okupatorjem za osvoboditev Zgornje Savinjske doline v soboto, 30. julija, organizirali proslavo in tovariško srečanje. Med drugimi so se prireditve udeležili tudi Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije, Janko Sekirnik - Simon in predstavniki domicilnih enot Šlandrove in Zidanškove brigade. Govornika sta bila predsednik Skupščine občine Mozirje, Franc Miklavc, in takratni komandant 1. bataljona Slavka Šlandra, Franc Zavašnik - Božič. Miklavc je v svojem govoru opozoril na takratno nevarnost ponemčenja slovenskega naroda, na razmere med in po vojni vse do danes in v zvezi s tem izrazil začudenje, da nekateri posamezniki sedaj ne vedo, kdo je bil okupator. "Res pa je, da so se dogajale tudi nepravilnosti, zato je prav, da se raziščejo," je menil Miklavc in dodal, da bo gotovo tudi delo občinske komisije za povojne poboje in pravno dvomljive procese prineslo konkretne rezultate. Franc Zavašnik je podrobno opisal nastanek omenjenih partizanskih enot in njune boje za osvoboditev doline, nakar se je dotaknil tudi današnjih razmer, pri čemer ni skrival razočaranja nad neenotnostjo, ki po njegovem ni nikakršna demokracija ampak uničujoč boj za oblast. Svoj govor je kljub naštetim slabostim zaključil optimistično. Po kulturnem programu, v katerem sta sodelovala moški pevski zbor Raduha z Ljubnega ob Savinji pod vodstvom Lenke Kralj in Delavska godba na pihala občine Mozirje vodstvom dirigenta Francija Goljufa, so se udeleženci prireditve v prijetnem okolju ranča zadržali le še krajši čas, saj je poletna pripeka delovala naravnost peklensko in je tudi senčniki in slamniki niso mogli zadržati. Tekst: K F foto: J P REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINA MOZIRJE INŠPEKTORAT Veterinarska inšpekcija OPOZORILO ČEBELARJEM 1. Območje Radegunde, Šmihela, Mozirja, Brezja, Lok, Ljubije, Lepe Njive, Dobrovelj, Prihove in Nazarja, se proglaša za ogroženo s hudo gnilobo čebelje zalege (Pestis apium). 2. Na tem območju je prepovedan promet čebeljih družin, satja z medeno zalogo, satnikov in panjev. 3. Odreja se popis in klinični pregled vseh čebeljih družin v navedenem območju na hudo gnilobo čebelje zalege. Popis čebeljih družin opravi do jeseni ČD Mozirje. Klinične preglede opravi jeseni ali spomladi veterinarska služba živinorejsko veterinarskega zavoda Celje. Prepovedan promet velja do preklica. Stroški pregledov za čebele, ki so stalno nameščene na tem območju se poravnajo iz posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Mozirje. Veterinarska inšpekcija Ustanovitev združenja za medsosesko pomoč -strojnega krožka Združenje za medsosesko pomoč - strojni krožek je pravna oseba zasebnega prava, ki se ustanovi in deluje v skladu z zakonom o društvih in drugimi predpisi, ki veljajo za društva (npr. UL SRS št. 37/74 in 42/86, v pripravi pa je tudi novi zakon). Združenje za medsosesko pomoč - strojni krožek bo prostovoljno, samostojno, neprofitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi spodbujanja in organiziranja medsoseske pomoči med člani. V občini Mozirje načrtujemo ustanovitev takega združenja. Kmetijska svetovalna služba bo nudila tehnično pomoč, kot je to že pri •'v":;;".. ........TggZ............................. ORGANIZACIJE Kaj je strojni krožek? S tem izrazom razumemo prostovoljno združevanje kmetov na društvenem temelju. Vsak član opravlja delo s svojimi stroji in orodji pri drugih članih - seveda proti plačilu. Usluge za nečlane so dražje. S tem načinom medsebojnega sodelovanja je vsakemu članu krožka omogočena popolna mehaniziranost obrata, neodvisno od velikosti posestva in obsega proizvodnje. Kako delujejo strojni krožki? Temeljno načelo delovanja krožka je, da lahko proste stroje oz. njihove zmogljivosti najprej izrabijo posamezni člani krožka, ki te stroje potrebujejo. Lastnik dela s strojem sam, saj najbolje pozna stroj in tako doseže tudi najboljšo storilnost. Proste oz. manjkajoče zmogljivosti po območjih usklajuje vodja. Koristnost krožka Gospodarska koristnost krožka je predvsem ta, da se z boljšo izrabo strojev znižujejo stroški mehanizacije, zboljšujejo delovni postopki, obenem pa je dana možnost za popolno mehaniziranost manjših in srednjih kmetij. Težišče dela v krožku bo sprva na žetvi žit, spravilu travne in koruzne silaže, setvi trav in koruze, kasneje pa se bo obseg storitev širil. Po zakonu o dohodnini so prejemki iz medsosedske pomoči v strojnih krožkih s kmetijsko mehanizacijo in delovno silo oproščeni plačila dohodnine. Zajeta so dela s področja kmetijstva in gozdarstva, ki jih opravljajo kmetje - člani z lastno mehanizacijo. Cene uslug ne smejo biti višje od cen, ki jih določi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Tudi država bo z intervencijami za namene kmetijske mehanizacije podpirala le nabavo strojev v strojnih krožkih. Strojni krožki lahko pomagajo, da (če se izrazimo karikirano), kmetje ne bodo več delali le za nabavo novega traktorja in primernih priključkov. Tržni način gospodarjenja in vedno bolj zaostrena konkurenca silijo kmete, da bolj kot kdajkoli prej pazijo na svoje proizvodne stroške. Pustimo prestiž in postavljanje pred sosedi ob strani, saj ob tem služijo le tretji, pri dohodku pa je oškodovan kmet. Taka oblika sodelovanja je v drugih evropskih državah dolga leta že uveljavljena. Tudi avstrijski kmet si stroja ne more "privoščiti" drugače, kot da dela usluge v obliki sodelovanja v strojnem krožku (z dohodkom od uslug vrača najeti kredit za nakup stroja). Gornji članek naj bo v razmislek in hkrati vabilo za sodelovanje. Srečanje podeželske mladine Društvo podeželske mladine (DPM) Zgornje Savinjske doline je od 26. julija do 2. avgusta gostilo belgijske prijatelje; natančneje Katoliško podeželsko mladino iz Belgije (KLJ). O srečanju smo se pogovarjali z Matejo Suhodolnik, podpredsednico društva. Zveza slovenske podeželske mladine, kamor spada tudi društvo, ki združuje zgornjesavinjsko mladino, ima status nacionalne mladinske organizacije. Njen namen je zlasti: povezovanje mladih na podeželju, oživljanje tradicionalnih vrednot in običajev, zavzemanje za okolju prijazno kmetijstvo... in še bi lahko naštevali, saj so člani zelo prizadevni in jim ne zmanjka domislic. Ena takih je bila organizacija mednarodnega projekta, v okviru katerega je potekal obisk Belgijcev. V teden dni trajajočem programu, ki je bil tako vsebinsko bogat in privlačen, da je lahko vzgled turističnim agencijam, so skušali gostom predstaviti geografske, kulturne in zgodovinske značilnosti doline. Ves teden so se poleg kulturno rekreacijskih srečanj odvijala tudi 'strokovna. V pogovorih s pomembnimi predstavniki slovenske politike in Savinjske doline so se belgijski predstavniki seznanjali z našo kmetijsko in mladinsko politiko ter zgodovinskimi posebnostmi doline. Karolina Grudnik - Zagožen TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE VABI otroke in mladino Zgornje Savinjske doline na 1. ZABAVNO TEKMOVANJE V ROLANJU (športni hit leta 94 v kotalkanju), ki bo zadnjo počitniško soboto, 27.8.1994, ob 17.00 uri na športnem igrišču v Nazarjah. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah glede na starost: I. kategorija: do 7 let II. kategorija: od 7 do 9 let III. kategorija: od 10 do 12 let IV. kategorija: od 13 do 15 let V. kategorija: od 16 do 18 let Tekmovanje bo potekalo v hitrostnem teku in v spretnosti premagovanja ovir Natančnejša navodila pa prejmejo prijavljeni na dan tekmovanja. Tekmovalci naj bodo opremljeni s ščitniki, tekmujejo na lastno odgovornost. Potrebno opremo (ščitnike) bo mogoče nabaviti tudi na samem mestu tekmovanja. Štartnina za tekmovalce je 500,00 SIT. Vsak tekmovalec prejme ob plačilu Startnine v hišici Turističnega društva Nazarje majico z emblemom rolerja in blok za pogostitev. Zbiranje tekmovalcev bo potekalo na parkirišču pri Delavskem domu Nazarje od 15.00 do 16.30 ure na dan tekmovanja. Tekmovanje rolerjev bomo popestrili z družabnim večerom. Pridite, veselo in zabavno bo! TD Nazarje PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE ROLERJEV IME IN PRIIMEK...................................... STAROST (DATUM ROJSTVA)............................. NASLOV IN TELEFON................................... PRIJAVNICO ODREŽI IN POŠLJI IZPOLNJENO DO 25.8.1994 NA NASLOV: TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE, 63331 NAZARJE Štefka Goltnik ORGANIZACIJE Mladi iz Belgije Med obiskom v naši dolini so si ogledali tudi Nazarje. Najprej so posvetili pozornost zgodovini in ogledu gradu Vrbovec, ki je nanje naredil izredno dober vtis. Navduševali so se nad lepo ureditvijo graščine, pozorno pa so prisluhnili razlagi Aleksandra Videčnika, ki jim je prikazal podobo nekdanje trdnjave sredi sedanjega grajskega območja in njen pomen v srednjem veku. Obhod po grajskem dvorišču je pospremila majhna pozornost uprave,saj je Med pogovorom s predstavniki Mladinskega sveta Slovenije vrtnar prinesel sveženj prospektov, ki so jih z veseljem hranili. Skupina seje potem podala po samostanskih stopnicah h frančiškanskemu samostanu, kjer jih je sprejel in prijazno pozdravil pater gvardijan Bernard Goličnik. V njegovem spremstvu in ob obsežnih pojasnilih so si ogledali cerkev in samostanske zgradbe pa tudi nekaj posebnosti iz samostanske knjižnice, ki se prav sedaj ureja. Po obhodu samostana so se spet dobili v jedilnici, kjer so se najprej odžejali in nato še prisluhnili gospodu Videčniku, ki jim je podal kratek pregled zgodovinskega dogajanja v dolini s poudarkom na kmetijstvo. Vsi po vrsti so zagotavljali, da je bil ogled v Nazarjah zelo zanimiv in res so ga tudi sprejemali z velikim zanimanjem. A.V. Tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu V sklop dogodkov v okviru Flosarskega bala sodi tradicionalno, že 14. po vrsti, tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu. Kvalitetno tekmovanje, prostore so jim odstopili v osnovni šoli, je tako kot vse dosedanje organiziral in uspešno vodil Branko Rupnik, domačin iz Ljubnega, tudi sam obsojen na invalidski voziček, sicer pa bivši svetovni prvak. Ekipno so bili najboljši tekmovalci DP Celje, pred ekipo DP Ljubljana, mešano ekipo in tekmovalci DP iz Maribora. Pri posameznikih pa so se najbolje odrezali Kilibarda (DP Ljubljana), Ciman (DP Murska Sobota) in Antlej (DP Celje). Razveseljivo in hvale vredno je, da na prireditvah, ki naj bi bile po vsebinski zasnovi predvsem etnografsko obarvane s pripadajočimi elementi športa in kulture, in Flosarski bal je ena takšnih, najdejo svoje mesto tudi ljudje, katere je kruta igra narave priklenila na odvisnost invalidskega vozička. Zato je prav, da zapišemo vse, ki so s praktičnimi nagradami pripomogli k popolni podobi tekme paraplegikov v namiznem tenisu. Nanje so se spomnili : Elkroj Mozirje, MGA Nazarje, ZKZ Mozirje, trgovina Ljubija, Savinja Mozirje ( papirnica, blagovnica Mozirje) in blagovnica Ljubno ob Savinji. Edi Mavrič j;; g, narodopisje *v: ;c: A;,: Po Dreti, Savinji, Savi in Donavi... O savinjskih splavarjih je bilo že veliko zapisanega, toda še vedno je zanimiv zapis Jožeta Lekšeta, učitelja v Solčavi in na Rečici, sicer pa rojenega Mozirjana. Lekše je skrbno zbiral kulturno dediščino vseh vrst med našimi ljudmi in jo tudi zapisoval. Njegovi rokopisi so bili po njegovi smrti predani piscu tega članka, sedaj pa se hranijo v Zgodovinskem arhivu v Piše: Aleksander Videčnik Qelju (nadaljevanje iz prejšnje številke) Pripovedovanje Ermenca (p.d. Apat) z Ljubnega Kot kaže, je bil Ermenc eden tistih f losarjev, ki so vozili na dolge proge. Spominjal se je, da so pred prvo svetovno vojno potrebovali za "rajžo" do Kalafata in nazaj 5 do 6 tednov. Splavarjenje je bilo naporno zaradi "džerdapov" in "kazanov". Zaradi teh pojavov so že pri Adi splav močneje utrdili. (Po tem tolmačenju je šlo za tokove na Donavi, op.A.V.). S seboj so od doma prevažali na splavu čoln, s katerim so hodili nabavljati hrano v Kalafat, pred katerim so stali. Zanimiva je pripomba Lekšeta, češ, da so čolne delali v Nazarjah. Že do Kalafata je bila dolga pot, toda nekateri so vozili še naprej do Bistreč -a. Baje je bil tiste čase znani trgovec z lesom v Kalafatu, Jonita Mariaku. Ermenc se je spominjal tistih , ki so redno vozili do Kalafata in jih je nekaj naštel: Petrin in Flere s Pobrežij, Kolenc z Ljubnega, pa še Filež, Bati in Režov, prav tako z Ljubnega. Z dolge rajže so se vračali en dan od Kalafata z ladjo do Turn Severina, kjer so prenočevali. Naslednji dan so z ladjo nadaljevali do Oršave in prenočili v Zemunu. Pot so nadaljevali z ladjo do Muhača (Mohač), spet so prenočevali in od tam nadaljevali z vlakom do Kotoribe in Pragerskega. Denar so menjavali v Kotoribi ali v Budimpešti. Žagan flos so tedaj doma plačevali okoli 24 goldinarjev , v Kalafatu pa je stal kakih 50 goldinarjev. NARODOPISJE Ermenc je menil, da so vozili v Kalafat od leta 1878. Nekaj časa so morali od lesa, ki so ga pripeljali v Kalafat, plačevati carino, zato so od vsake vrste lesa tehtali po en komad. To je bilo zamudno delo in je povzročalo čakanje. Da bi šlo hitreje, so vozili na splavu od vsake vrste lesa po eno desko, ki je bila zelo suha, tako so plačevali manj carine. Zelo so se bali proda v Donavi, temu so pravili "kosa". Od tod dalje je Lekše po svojih spoznanjih in ugotovitvah nadaljeval. Dokler še ni bilo vlaka, so se splavarji vračali z vozovi od Rugovice do Brežic. Od tam so šli peš do Hrastnika, čez hrib na Vransko in od tam prek Lipe ali Črete v Zadrečko dolino in domov. Pozneje so se vozili z ladjo do Siska, nato pa z vlakom, ko je ta že vozil. Baje je bila prava posebnost, ko so pričeli flose vezati z žico. Baje je prvi začel s tem tako Matija Goričar v Mozirju, Klančnik, p.d. Papež iz Lok, to je bilo okoli leta 1908. Temu je oporekal Franc Bačun, (p.d. Miglačevjz Ljubnega, ki je trdil, daje prvi vezal flose z žico Jože Hribernik, p.d. Lahov z Ljubnega, ker nekoč ni dobil dovolj trt. Tedaj so bili ostali flosarji zelo črnogledi in so hodili gledat to početje, bali so se, da bo žica med vožnjo prek jezov popokala. Pa se je vendarle obnesla! Treba je vedeti, da so se flosarji med seboj dobro poznali, pa je zato marsikdaj prišlo do nasprotij med Ljubenci in flosarji iz drugih krajev, saj so si Ljubenci v splavarstvu lastili več poznavanja, ker so pač imeli najdaljšo tradicijo v tej dejavnosti. Potem so bili pozorni spet na tistega, ki je pričel prvi uporabljati namesto lesenih, železne žeblje. Ta je baje bil Matija Goričar iz Mozirja, on je uvedel okoli leta 1921 to novost. Tudi flosarstvo je skozi čas spreminjalo stare navade in se prilagajalo novemu času in tehniki. Morda še tale zanimivost v izrazju. Flosarji so govorili o "naši strani" Save (brega) do Jasenovca, od tu naprej so pa rekli, da je breg na "turški strani". To velja le za levi breg Save. Desni breg pa so do Jasenovca imenovali "kranjska stran". Hudo pa so se borili z vetrom, ki je v južnih krajih povzročal dodatne skrbi in napore. Govorili so o vetru "košev" (morda košava.op.A.V.), nekateri so mu rekli "vzdovc". Severni veter so imenovali "segedinc", jug je bil kar "jug". Košev in segedinc sta se pojavljala že v okolici Slavonskega Broda. Splavarstvo nikakor ni bilo lahko opravilo. Terjalo je močne in zdrave moške, tudi pozneje v času med obema vojnama, če k vsemu dodamo nevarne čase pred prvo svetovno vojno, ko so morali paziti še na razne roparje, potem je lahko dojeti, da je njihovo delo bilo le skromno plačano, odgovornost pa velika! Seveda pa so ti "trdi" ljudje poznali tudi radost in veselje. Veliko so prepevali na splavih in tam, kjer so prenočevali, in treba je reči, da so bili hudomušni ljudje, ki so po napornem delu katero zapeli ali pa sploh kakšno ušpičili. Spomin nanje sicer ugaša, Ljubenci pa skušajo s svojimi flosarskimi prireditvami ohranjati vsaj bežno sliko nekdanjega dogajanja v naši dolini in na dolgi poti proti Jugu. : ^ : . : < • ZGODOVINA_____________ Vrbovec in njegova preteklost Odkar je grad Vrbovec lepo urejen in obnovljen, kar je gotovo zasluga Gozdnega gospodarstva Nazarje in njegovega direktorja inž. Milana Cajnerja, se pojavljajo tudi vprašanja o preteklosti gradu. Nikakor se ne moremo zadovoljiti z nekaterimi okvirnimi podatki, ki ne odkrivajo tančice zanimive zgodovine. T udi vodstvo Gozdnega gospodarstva si prizadeva, da bi se zbralo čimveč podatkov o Vrbovcu, saj skriva v svojih častitljivo starih zidovih tudi presenečenja. Največkrat začnemo razglabljati o Vrbovcu od 13. stoletja naprej. Vendar, le gre za staro trdnjavo, katere zgodovina bi morala seči daleč nazaj v prejšnja stoletja. K temu nas silijo razna dejstva. Nekaj teh lahko naštejemo. Gotovo je, da je tod mimo vodila že rimska cesta. Rimljani pa so, kot je splošno znano, svoje prometne žile skrbno varovali. Torej so bile tod tudi posadke. Da je temu tako, potrjujejo naključne najdbe rimskih izkopanin na Prihovi, Spodnji fječici, Šentjanžu, Gornjem Gradu in še kje. Ignac Orožen je zapisal, da je v njegovem času videl v spodnjem delu pod cesto, s Prihove proti Rečici, rimsko zgradbo. Zapisal je tudi, da je eden od obeh kamnov, ki sta vzidana nad vhodom v zakristijo Šentjanške cerkve, nagrobnik za rimskim uradnikom in njegovo soprogo, torej so bili Rimljani tod okoli tudi z družinami, bi lahko sklepali. Tako še zapiše Orožen, da je v Hrenovem času bila v Vrbovcu še "trdnjava". Upodobitev iz leta 1681 (Vischerjev bakrorez), nazorno prikazuje na skali stoječo mogočno zgradbo, ki je po vsej verjetnosti predstavljala trdnjavo in prvobitno zgradbo. Pozneje je bila ta zgradba porušena, kar dokazuje upodobitev iz leta 1864 (Carl Reichret, Album Steiermarks, Graz 1964). Kdaj torej je bila trdnjava porušena, ni navedeno, vsaj v dosedaj dostopnem gradivu ne. Vsekakor je za starejše obdobje Vrbovca prav ta trdnjava zanimiva! O trdnjavi Vrbovec (Altenburg) piše tudi Josef Janisch v topografsko - statističnem leksikonu (Gradec 1887). Enako označuje Vrbovec že Carl Schmutz v zgodovinskem - topografskem leksikonu (Gradec 1822). Schmutz navaja še kot vir domnevo nekega profesorja Richterja, da je Vrbovec nekoč pripadal knezu Pribini. Ne moremo pa mimo zapisanega v knjigi Schoene alte Steiermark (Gradec 1989), ki ponazarja upodobitve iz albuma Reicherta. Nekaj zanimivih iz vsebine tega pisanja. "Altenburg leži na otoku, ki ga oblikujeta reki Dreta in Savinja. Obstoji iz dveh ločenih gradov, starega in novega. Stari je bil na strmi skali sredi območja Vrbovca (Altenburga), je pa sedaj do temeljev porušen. Novejši grad je tudi zelo poškodovan. Zaradi lege starega gradu in slovanskega prizvoka imena, blizu ležečega Mozirja, sklepajo nekateri, da je bil grad nekoč rezidenca pregnanega, vzhodnomoravskega kneza Pribine. Temu je Ludvik I. dal sprva grad v najem, pozneje pa v last. Prvo naj bi se zgodilo 836, drugo pa leta 848. V besedilu je latinski citat -"adiquam inferioris Pannoniae partem, circa fluvium, qui dicitur Saana". Vsebina, bi se prevedeno glasila "v takoimenovani Spodnji Panoniji, na področju takoimenovane reke Saane". Prav beseda Saana pa je zavedla pisce tako opisane domneve. Nemci so namreč Savinjo imenovali Sann in ne Saan. Stvar pojasni obrazložitev v Zgodovini Slovencev, Ljubljana 1979. Tam piše smiselno takole: Okoli leta 840 je pričel vzpon kneza Pribine. Kralj Ludvik Nemški mu je podelil fevd del Spodnje Panonije okrog reke, ki se imenuje Zala, vzhodno od Blatnega jezera. Tu si je zgradil prestolnico in utrjeval vzhodne meje. Vladar mu je zaradi uspehov in profrankovske pripadnost leta 847 predal fevd v last in ga postavil za mejnega grofa v Spodnji Panoniji... Tako je Pribina postal upravitelj ZGODOVINA pokrajine od Donave do Upniškega polja in razvodja med Dravinjo in Savinjo, od spodnje Rabe in ogrskega Subotišča do Drave in v Sremu celo do Save... Pribina je padel leta 860/61 v boju z Moravani, nasledil pa ga je sin, knez Kocelj...Iz navedenega bi smeli sklepati, da domneva o bivanju Pribine v Vrbovcu ne drži in da gre za zmotno prikazovanje nekaterih piscev. Zaradi te zmote pa zgodovina Vrbovca ni nič manj zanimiva. Carl Schmutz navaja tudi nekatere podatke, ki jih Orožen ni zajel v svojem zapisu, pa jih zato objavljamo. Brata Eberhart in Burghart pl. Altenburg sta leta 1360 odprodala polovico posesti. Očitno je bila ta razdeljena na štiri dediče, kar bomo pozneje lahko potrdili. Že dve leti za tem sta brata Niklas in Friderik pl. Altenburg zastavila drugo polovico posesti, zakar je dal privoljenje vojvoda Rudolf. Zastava je bila narejena v dobro gornjegrajskega opata Ulrika. Zanimivo, da se kasneje ne pojavljajo več priimki z "Altenburg". Očitno je, da so se v Vrbovcu fevdniki, kot je tiste čase bilo na sploh v navadi, pogosto menjavali. Spet po Scmutzu, v letu 1367, je spet šlo za zastavo posesti po Cholu pl. Seldenhofen - u, ta je grad zastavil za 1000 zlatnikov grofom Celjskim. Ti so kasneje s svojo vojsko, pod poveljstvom Vitovca, Vrbovec napadli in ga zavzeli. Potem pa je Ulrik Celjski "trdnjavo" predal deželnemu knezu. Morda je še tale podatek iz Schmutza zanimiv, k Vrbovcu je spadalo 205 rustikalnih in 13 dominikalnih posestev (hub), razdeljenih po kakih 20 krajih. Kot že omenjeno, stare trdnjave ni več, na njeno mesto so pod škofom Jegličem zgradili kapelico sv. Jožefa. Ko pa so Nemci zavzeli naše kraje (leta 1941 ), so podrli kapelico in na skali uredili topniško gnezdo, kar spet potrjuje strateško zanimivost graščinske skale. Še bomo iskali zanesljive vire za osvetlitev preteklosti tega prelepega kulturno - zgodovinskega spomenika. Treba bo pa tudi povedati piscem knjige Schoene alte Steiermark, da je grad v lepem stanju, da je ves prenovljen, da nikoli ni bil ruševina in da danes niso vidni le ostanki, kot to navajajo vtej knjigi, ampak daje grad vzdrževan lepše, kot marsikateri izmed njihovih "mogočnih" gradov. Takšne trditve, ki so bile napisane v času, ko je vsakdo lahko pripotoval v naše kraje in si ogledal naše zgodovinske stavbe, so, milo rečeno, nestrokovne in domala primitivne. A. Videčnik OGLASI AVTO ŠOLA TEČAJ za voznike motornih vozil se prične v PETEK in PONEDELJEK 19, 8, in 22. 8,1994 ob 17. uri v prostorih Gasilskega doma Mozirje. AVTO ŠOLA TRAFFIC Ne smemo jih pozabiti! Letos se spominjamo petdesetletnice osvoboditve naših krajev. Ne smemo pozabiti tistih veselih dogodkov, ko smo z navdušenjem pričakali partizane. Seveda pa ni manjkalo tragičnih dogodkov, kakor v vsaki vojni. Rad bi opisal enega, ki po vojni ni bil nič spoštovan. To je tragična smrt zavezniških letalcev, ki pripeljali pomoč partizanom po zraku. Njim ni bil postavljen noben spomenik in napisana nobena beseda. Sedaj po petdesetih letih se jih bolj spominjamo. Pri nas je bila napisana knjiga in ob ustanovitvi letalskega muzeja v Ljubljani bolj prikazana pomoč zaveznikov v drugi svetovni vojni. Bilo je 6. novembra 1944, lep, jasen in topel večer. Okrog 19. ure so prispela letala stovorom za partizane. Na polju pod cerkvijo sv. Frančiška v Radmirju so partizani zakurili ogenj v znak, kje naj se začne spuščati pomoč. Z letala so letalci spustili raketo na balonu tako, da je razsvetljevala okolico. V krožnih poletih so začeli spuščati padala na označeno mesto. Naenkrat se pojavi sovražnikovo lovsko letalo in začne streljati proti transportnim letalom, ki so bila brez moči. Naenkrat je nastala velika eksplozija v zraku in letalo je začelo goreti. Letalci so kakor utripajoče zvezde z gorečimi padali padali v smrt. Letalo in padalci so se zrušili na obronkih Homa pri Otoku. Nesrečni letalci so bili pokopani z vsemi vojaškimi in cerkvenimi častmi v Gornjem gradu. V letalu so bili sledeči: A.J. Cox, A.E.B. Denovan in K.L. Chapman iz Kanade in V.P. Beary, J.H.Pary, E.K. Corcoren, R.F.O. James in J.W. Norman iz Velike Britanije. Po vojni leta 1945 so bili vsi prepeljani v Beograd na zavezniško vojaško pokopališče. Franc Štiglic Na fotografiji: Ten Denvar, Owen Cox in Ken Chapman iz Kanade. Fotografija v zavezniški letalski bazi v Egiptu leta 1942. LJUDJE IN DOGODKI HVALA ZA POZDRA VE Preko 200 kaktusovih cvetov Irena Blekač živi v Okonini na hišni številki 14. Ima zanimiv konjiček, bolje rečeno, ljubezen. To so kaktusi. Petnajst let jih že vzgaja in vsako leto jih ima več. Pozimi jih prestavi v garažo, preko leta pa jih ima zunaj in kaktusi se z vso svojo lepoto odzovejo na njeno skrb. Najlepše je takrat, ko zacvetijo. In prav tak trenutek smo na Irenino vljudno povabilo ujeli letos. Treba je bil kar pohiteti, saj ob tako močnem soncu, kot je bilo tokrat, številni cvetovi ovenejo že v enem dnevu. Našteli smo jih res veliko, enega lepšega od drugega. Naj bodo letos in tudi v prihodnje v ponos in veselje njihovi lastnici. KF Irena Blekač s kaktusi " Pomnim še 1905. leto" Ko smo se v Solčavi na Dan turizma sprehajali med razstavljenimi izdelki domače obrti, smo opazili tudi lično izdelan koš. Nič na njem ni izdajalo, da je gospod Matevž Poličnik, ki ga je naredil, star že 93 let.Ker smo hoteli najstarejšega razstavljalca tudi osebno spoznati, smo ga obiskali na njegovem domu, v Solčavi 45. Pred ljubko hišico, vso v rožah in zelenju, nas je prva pozdravila črna psička Kaja, ki pri Gambelovih, kot se reče po domače , "sprejema goste". Kmalu smo ugledali še gospoda Poličnika in prepričani smo bili, da smo potrkali na napačna vrata. Gambelov Matevž, ki bo 31. avgusta dopolnil 93 let, jih namreč kaže dosti manj. Seveda smo ga takoj prosili, da nam izda recept za dolgo življenje, a ni nič kaj razveseljiv. Eden najstarejših Solčavanov je namreč vse življenje trdno delal. Bil je po mnogih službah, predvsem pri kmetih, pa tudi drvar, v žagi in pri cesti. Tam je dočakal pokoj, ki ga, kot pravi, zares uživa šele zadnje leto. Matevž Poličnik je pričel izdelovati koše in podobne izdelke že davnega leta 1905. Od takrat jih je bilo že toliko, da se vseh ne spomni več. Se pa zato spomni, kako je bilo, ko se je na jesen 1905. leta poročila soseda. S sestrami in brati (od katerih jih eden šteje 92, drugi pa 95 let) so se pogovarjali, če naj sosedo sedaj vikajo ali pa še naprej tikajo, čeprav manjka do rojstnega dneva gospoda Matevža še 14 dni, mu že danes želimo vse najboljše. In da bi se še naprej tako pogumno usedel na kolo, ko bo treba v vas po nakupih! Karolina Grudnik - Zagožen Matevž Poličnik Dobrodelna prireditev na Menini planini "ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK" Planinsko društvo Gornji Grad in oskrbnik doma na Menini planini, Primož Kordež, prirejata v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije dobrodelno prireditev, katere čisti izkupiček bodo namenili družini Podpečnik iz Nove Štifte, kateri je v nevihtni noči z 21. na 22. junij pogorela stanovanjska hiša. Dobrodelna prireditev na Menini se bo odvijala 27. 8., v primeru slabega vremena pa bodo gornjegrajski planinci skušali svojo moralno in predvsem človeško potrebo pomagati bližnjemu v nesreči uresničiti naslednji dan. Prireditev bodo s svojim nastopom bogatili ansambli Vesna z Ireno Vrčkovnik, skupina Zmaji, ansambel Zlatorog in trio Lenartčani. Ideja in namen prireditve sta v svetu lastnega egoizma in samopotrebnosti skorajda potrebni pisave z veliko začetnico. Tega ne bomo naredili. Ker v nesreči postane menda spet človek človeku človek, velja to misel nositi v srcu tudi v sončnih dneh. Tako kot to očitno zmorejo planinci. Gotovo bi se jim kazalo odzvati. Edi Mavrič MLADI DOPISNIKI Na Strelovcu in Klemenci jami V soboto, 18. junija 1994, smo planinci ljubenske šole obiskali 1763 m visoki Strelovec, vrh v Kamniško - Savinjskih Alpah. Naša skupina je štela 20 planincev, med njimi je bilo šest odraslih. Z avtobusom smo se pripeljeli do Knezove kmetije nad Robanovim kotom. Tu nas je sprejela ga. Marija, ki je včasih poučevala na naši šoli. Pošalila seje, da nas bo kar obdržala na kmetiji, saj imajo veliko dela, še posebej sušave. No, kljub temu smo potem, ko smo si ogledali vrhove, ki obkrožajo dolino, in se seznanili z njihovimi imeni, krenili naprej. Pot na Strelovec je markirana in lepo vzdrževana. Strmo se dviga do Knezove planine, ki ji pravijo tudi Strehalca. Tu še stoji napol podrta planšarska koča, ki ne služi več svojemu namenu. Po uri in pol hoje smo dosegli vrh Strelovca. Megla se je razkadila in občudovali smo grebene Kamniško - Savinjskih Alp. Še posebej lepo se vidijo Rinke, pa Turska gora in Planjava, Brana... Po malici in počitku smo krenili po poti, ki vodi do koče pod Ojstrico, pravimo ji največ kar Klemenča jama. Malo pred kočo zavije stranska steza do najdebelejčega macesna v Sloveniji. Da smo ga lahko objeli, nas je moralo pet otrok skleniti roke. Na Koči smo si privoščili daljši počitek. Tekmovali smo med sabo v zbivanju lesenih kegljev. Ob obilici vode v lesenih koritih se je seveda nekdo spomnil in pričel s "špricanjem" po drugih. Nastal je splošen direndaj, seveda smo bili vsi premočeni. Tudi dva naša vodiča, ki sta se nam pridružila , je doletela ista usoda, čas nas je preganjal in krenili smo po poti navzdol. Pešačili smo vse do hotela Palenk v Logarski dolini, kjer je avtobusna postaja. Tu smo zaključili naš izlet in se odpeljali proti domu. Dan nam je hitro minil, saj smo videli mnogo novega, pa še zabavno je bilo. Štefan Matjaž ml. OŠ Ljubno ob Savinji LJUDJE IN DOGODKI Furmanskemu ki ga ni bilo Ce je kdo v soboto ali nedeljo, 23. ali 24. julija, zašel v Loke pri Mozirju, da bi si na osnovi informacije iz 13. številke Savinjskih novic ogledal športno - narodopisno prireditev Furmanski praznik, je odšel z dolgim nosom. Prireditve namreč (kar smo sumili že pred lem) sploh ni bilo! Ni moj namen zganjati paniko zaradi dejstva, ker Furmanskega praznika ni bilo. Ni ga bilo tudi lani, pa se seveda ni podrl svet. Gre za nekaj drugega - za odnos do posrednika informacij, ki je v tem primeru pač lokalni časopis. Zdajje jasno - šlo je za njegovo "zlorabo " s ciljem, da bi z definitivno najavo prireditve ustvarili pritisk na vse tiste, ki so odločno nasprotovali uporabi glavnega nogometnega igrišča v Lokah Zanjo. Za časopis v tem primeru pravzaprav ni pomembno, če so bili argumenti za tako nasprotovanje dejansko objektvni. To je drug problem. Gre za to, da je časopis objavil informacijo, ki se je izkazala kol neresnična. Organizatorji (dovolile, da si imena prihranim za kdaj drugič, saj pravijo, da se greh pove, grešnik pa ne) niso sporočili preklica najave prireditve niti telefonsko niti pismeno, kaj šele osebno, čeprav so prvotno želeli dvostransko najavo in nato še reportažo. To vsekakor potrjuje njihovo neprofesionalnost in človek si ne more kaj, kot da po takšni izkušnji verjame tistim, ki zatrjujejo, da bi prireditev v organizaciji koga drugega naletela na popolnoma drugačen (beri: pozitiven) odziv v okolju. Res je, da Furmanski praznik v vseh ozirih vsekakor Sodi v to okolje. Vendar, gospodje, v poslih je treba bili korekten, če želite z isto stranko še kdaj kupčevali. Sicer se vam zna zgoditi, da boste prihodujič naleteli na košarico... Franci Kolnik Iz Rusije v Slovenijo zaradi odbojke Intervju z Rusinjo Marino Od sošolcev smo izvedeli, da v Gornjem Gradu že nekaj časa živi ruska družina. To je za naš kraj malce nenavadno, zato smo se člani novinarskega krožka odločili, da jih poprosimo za razgovor. 1. VAŠI OSEBNI PODATKI: Rodila sem se pred sedemindvajsetimi leti v Milsku v Belorusiji. Sedaj igram odbojko pri gornjegrajskem klubu Brokat. 2. KAKO STE PRIŠLI V SLOVENIJO? Najprej sem se z družino naselila v Mariboru, kjer sem igrala v klubu Branik. Odbojko tudi sicer igram zelo dolgo. Ko mi je bilo enajst let, je prišel na šolo neki trener in me povabil v klub na Poljskem. Od takrat dalje sem igrala v različnih klubih. 3. KOLIKO ČASA ŽE ŽIVITE V SLOVENIJI. ALI OBČUTITE KAKŠNE POMEMBNE RAZLIKE MED SLOVENIJO IN RUSIJO? Razlika je predvsem v številu prebivalstva in v življenjskih razmerah, ki so v Rusiji veliko težje. 4. GRESTE POGOSTO DOMOV? BOSTE ZA VEDNO OSTALI PRI NAS? Poleti se vrnemo domov za dva meseca, drugače pa se videvamo le poredko. O tem, kje bi za vedno ostali, še ne premišljujemo. Če bi dobila kje boljšo ponudbo, bi se preselili tja. 5. KAJ NAJBOLJ POGREŠATE PRI NAS? Svoje prijatelje, predvsem pa domače. 6. KAKO JEZ JEZIKOM? Slovenski jezik se učim že tri leta. čeprav razumem skoraj vse, govorim pa težje. 7. KAKŠNI SE VAM ZDIMO SLOVENCI V PRIMERJAVI Z RUSI? Mislim, da ni bistvene razlike. 8. NAJBOLJ VROČA ŽELJA ZA LETO 1994? Še naprej čim bolje uspevati v odbojki. Člani novinarskega krožka OŠ Gornji Grad a ŠPORT GORSKI KOLESARJI NAVDUŠILI Gorsko kolesarska tekma za naslov državnega prvaka v disciplini spust na Ljubnem je navdušila številne gledalce ob že kar atraktivnih potezah posameznih tekmovalcev. Štart 2100 m dolge proge z 260 m višinske razlike je bil pri kmetiji Sedelšak, skozi cilj pa so se tekmovalci pripeljali na ljubensko športno igrišče. Na dokaj zahtevni, nikakor pa ne ekstremni progi so tekmovalci dosegali maksimalno hitrost nekaj manj kot 70 kilometrov na uro, kar je vsekakor zavidanja vredna hitrost. Glavni organizator tekme in tudi sam njen aktivni udeleženec, Andrej Marovt Helešič, je bil po tekmi zadovoljen. Kako tudi ne, saj jim je kljub ogromnim naporom uspelo izpeljati res lepo in atraktivno tekmo. "Proga na Ljubnem je glede na pogoje ena tehnično zahtevnejših v Sloveniji, zato zahteva od tekmovalca maksimalno koncentracijo in dovršeno vožnjo od štarta do cilja. Tekmovalci so lahko preizkusili progo že teden dni pred samo tekmo, kar so nekateri tudi s pridom izkoristili. Vsakršno podcenjevanje proge se takoj odraža v končnem rezultatu", je na cilju pripovedoval Andrej M. Helešič. V kategoriji rekreativcev, ki pa ni štela za naslov državnega prvaka, se je pomerilo dvajset tekmovalcev. Najboljši rezultat je dosegel Boštjan Valte iz ekipe Proti, Ljubno. Med mladinci je naslov državnega prvaka prikolesaril Matevž Bizjak (Hit Casino), drugo mesto je pripadlo Mateju Sešelu (Proti Ljubno), tretji pa je bil Erik Simonič (Sivi Čaven). V članski konkurenci je bil najboljši Boštjan Kušar (ekipa Stop) z najhitrejšim časom proge 3.08.74. Drugi je bil Jure Gantar (Sloga 1902), tretji je bil Primož Stancar (Sivi Čaven), četrto mesto v državi pa si je prikolesaril Andrej Marolt Helešič (Proti Ljubno). Edi Mavrič Mladi skakalci za pokal Flosarja V soboto, 6. avgusta, so se na Ljubnem ob Savinji v okviru 34. Flosarskega bala na 40-metrski skakalnici s plastično podlago pomerili mladi skakalci starosti do 15 let. Tekmovanja se je udeležilo 30 skakalcev iz petih slovenskih klubov, ki so tekmovali v dveh kategorijah: do 13 let in od 13 do 15 let. V kategoriji do 13 let je zmagal Cvetko Gašper (SSK Ihan), drugi je bil domačin Mitja Finkšt (SSK Ljubno) in tretji Uroš Tovornik (SSK Velenje). Šesto mesto v tej kategoriji je zasedel Luka Ajnik z Ljubnega. V starejši kategoriji je zmagal Bojan Miklavžina (SSK Velenje) pred Iztokom Ver-dinkom (SSK Fužinar Ravne) in Bojanom Hriberškom (SSK Velenje). Domačin Klemen Juvan je bil šesti. Najdaljši skok dneva je zabeležil Iztok Verdinek - 36,5 metra. V tekmovanju za pokal Flosarja je bila najuspešnejša ekipa SSK Velenje, Ljubenci so bili drugi, tretje mesto pa je pripadlo ekipi SSK Ilirija Center Ljubljana. Ob tem lahko dodamo še eno zelo razveseljivo vest: strokovno delo z mladimi ljubenskimi skakalci je pred kratkim prevzel Janez Debelak iz Braslovč, še nedavno tega zelo uspešen državni reprezentant v smučarskih skokih. SSK Ljubno namerava skladno z dogovorom z novim trenerjem v mesecu septembru za mlade smučarske skakalce organizirati tabor, s katerim želijo k temu lepemu športu, ki je nenazadnje tudi slovenski nacionalni šport, privabiti čimveč osnovnošolcev iz naše doline. Zato več o tem v eni od prihodnjih številk. KF PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju izleta 1986. To pomeni, dasi uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravicom ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 30 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Gozdarske koče ni več V Strojniku pod vrhom Menine je stala gozdarska koča iz časov, ko so gozdni delavci hodili še peš na delo v planino. V ponedeljkih so šli od doma in v soboto se vračali domov. Takrat še ni bilo cest, da bi se vsak dan vozili na delo kot danes. Koča je bila velika in še kar dobro ohranjena, saj je bila na novo pokrita z strešniki ternit. To je bila zadnja gozdarska koča v naših krajih, ki je služila kot dom delavcem v vseh letnih časih. Postavljena je bila le pet minut od gozdne ceste tako, da je bil dostop kar lahek. Nam, planincem in športnikom kakor tudi drugim ljubiteljem gora, je bila kot planinska postojanka. Vsak se je tukaj ustavil, kaj pojedel iz nahrbtnika in v slabem vremenu pod njenim napuščem prevedril. Koče ni več. Zakaj so jo podrli? Koliko takšnih prizorov, da se dela škoda, bomo še videli, predno bodo gozdovi prišli v last starim lastnikom? Gotovo bodoči lastnik ne bo nikoli hodil pregledovat prazne gozdove, nam domačinom in tudi drugim obiskovalcem Menine pa je bila narejena velika škoda. Drugod po Sloveniji ohranjajo gozdarske objekte kot zgodovinske in praktične za turizem, pri nas pa vse po vrsti uničujemo, da ja ne bi ostalo kaj novemu lastniku, kar je bilo zgrajeno po vojni. Na tisoče kubikov lesa je dala Menina, sedaj pa tisti, ki so se okoristili s tem, hočejo vse podreti za sabo. Pa še to. Kdor je podrl in pospravil tisto, kar je bilo kaj vrednega, naj še za seboj pospravi ruševine in navlako po vsej livadi. Mislim, da niso gozdarji samo za izkoriščenje gozdov, da morajo varovati tudi naravo. Naj na koncu pripišem še parolo. Varujmo gozdove - naše bogastvo in lepoto! Franc Štiglic Volog 25, Šmartno ob Dreti Zgornja Savinjska dolina je slavila Kaj je svoboda, vedo samo tisti, ki so doživeli in preživeli štiriletno okupacijo. 50 let je že minilo od takrat, ko je zgodovina zapisala, da je Zgornja Savinjska dolina postala otok svobode v okupirani Evropi. Na Venišah, na kmetiji, ki je v letih borbe dajala zavetje partizanom, kjer je ugasnilo tudi dvoje mladih življenj, so se v soboto zbrali preživeli borci Šlandrove in Zidanškove brigade. 14 praporov je plapolalo na tej lepi planoti. Borci, njihovi otroci, vnuki in drugi udeleženci proslave so prisluhnili recitatorju g. Repenšku, slavnostnemu govorniku g. Miklavcu in legendarnemu komandantu Šlandrove brigade tovarišu Božiču, ki je opisal težave in veličino boja za osvoboditev naše doline. Vzdušje, ki je pred 50 leti prevzemalo borce in prebivalce, pa je spet pričaralo petje lepih partizanskih pesmi, ki jih je zapel zbor z Ljubnega pod vodstvom gospe Lenke Kralj. Oglasila se je tudi harmonika, tista stalna spremljevalka brigad. Zadonele so pesmi: Počiva jezero v tihoti, Tiho pesem ob tabornem ognju, Na oknu glej obrazek bled... V teh pesmih spoznaš, da so tudi mladi partizani in partizanke v letih boja za svobodo sanjali o domu in ljubezni. Spet se misli vračajo nazaj. Govoriti danes o svobodi je lahko. Kaj pa je resnična svoboda, ve le tisti, ki je 4 leta živel v nesvobodi. Vera Poličnik Spodnja Rečica 34 KRONIKA 26.7.94 je prišlo ob 20.15 uri do požara na gospodarskem poslopju last Janka K.(53) iz Homca. Ugotovili so, da je bil vzrok požara samovžig sena. V požaru je zgorelo celotno ostrešje objekta, za približno 50 nakladalk sena in prezračevalna naprava. Pri gašenju so sodelovali 103 gasilci iz enajstih društev. 29.7.94 je ob 2.05 uri Rajko K. (21) iz Šmiklavža vozil osebni avto iz Nove Štifte proti Šmiklavžu. V bližini mostu čez reko Dreto v Šmiklavžu je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola izgubil oblast nad vozilom in trčil v leseno mostno ograjo. Pri tem se je sopotnik v avtomobilu Jože E. (23) iz Šmiklavža hudo telesno poškodoval. 30.7.94 se je ob 15.45 uri po travnatem zaletišču na Golteh pognal jadralni padalec Martin N. (43) iz Gornjega Grada. Pri tem je izgubil kontrolo nad padalom, z desno nogo udaril v travnati rob in se pri tem hudo telesno poškodoval. 30.7.94 je ob 17.40 uri Tomaž F. (19) iz Mozirja vozil kolo iz Soteske proti Mozirju. V bližini Cinkarne sta se po cesti iz nasprotne smeri pripeljala njegova prijatelja in Tomaž je želel zapeljati za njima. Zavil je v levo in hotel obrniti, pri tem pa je spregledal osebni avto, ki gaje iz Mozirja pripeljala Benjamina C.(36) z Rečice ob Savinji. Prišlo je do trčenja, pri katerem je Tomaž padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. V noči na 1.8.94 je neznani storilec skozi priprto okno odprl vrata osebnega avtomobila last Jožeta G. (18) iz Mozirja, ki je bil parkiran pred delavnico Alojza Murka na Ljubnem ob Savinji, in iz njega odtujil avto radio.S tem je lastnika oškodoval za 25.000,00 SIT. 5.8.94 je ob 10.15 uri Rok V. (82) iz Lok prečkal obvoznico v Mozirju izven prehoda za pešce. Pred tem se ni prepričal, če to lahko stori varno, in zadel gaje voznik osebnega avtomobila Marjan B. (24) iz Žlabra, ki je pripeljal iz Ljubije. Rok V. je pri padcu po vozišču dobil lahke telesne poškodbe. 5.8.94 je neznani storilec na škodo Marije V. iz Podvolovljeka v gozdu v Podvolovljeku posekal 5 smrekovih dreves in jih odpeljal. 6.8.94 je ob 14.20 uri Rajko M. (26) iz Gornjega Grada brez vozniškega izpita vozil neregistrirano motorno kolo po regionalni cesti Črnivec - Radmirje. Koje v Gornjem Gradu pripeljal v desni nepregledni ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljala Alojzija S. (34) iz Šmiklavža. Rajko M. je pri trčenju padel po vozišču in se lahko telesno poškodoval. 6.8.94 je ob 15.30 uri Franc G. (27) iz Okonine vozil traktor s prikolico po lokalni cesti Grušovlje - Bočna. Izven naselja Homec - Brdo je z gramoza, ki je bil naložen na prikolici, zaradi nepazljivosti padel Franc G. (47) iz Velenja. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. 7.8.94 je ob 11.15 uri Anton K. (58) iz Žalca vozil osebni avto po regionalni cesti iz Mozirja proti Soteski. Ko je izven naselja Ljubija pripeljal v levi nepregledni ovinek, je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v motorno kolo, ki ga je vozil Ciril Ž. (46) iz Velenja. Pri padcu sta voznik motornega kolesa in njegova sopotnica Nevenka Ž. (43) iz Velenja dobila lahke telesne poškodbe. INFORMACIJE Predstavljamo vam: Gostilno "Pri Jožici " v Solčavi Zakaj si to nedeljo ne bi privoščili kosila v gostilni? Ker je predrago in so premajhne porcije, vas slišim vzdihovati. Pa ne povsod! V Solčavi "Pri Jožici" je mogoče dobiti okusno in obilno kosilo, bogato obloženo pico ali pa divjačinski golaž za ceno, ob kateri ugotovite, da se ob nedeljah doma ne splača kuhati. Pri stari pošti so 11. februarja odprli vrata povsem nove gostilne, ki lahko sprejme od petindvajset do trideset ljudi v notranjih prostorih in čez sto gostov na terasi.Vsak od njih je kakovostno in hitro postrežen, saj se gostilna ponaša z najbolje opremljeno kuhinjo v Zgornji Savinjski dolini. Iz nje dišijo nedeljska kosila, čez vikend med 18.00 in 22.00 uro tudi pice, vedno pa je na zalogi hišna specialiteta - golaž iz divjačine. V gostilni, ki je odprta od 8.00 do 22.00 ure, si je mogoče kadarkoli izbrati jedi po naročilu, se posladkati s sadno kupo ali pa s sladoledom. Običajno lahko izbirate med sedmimi okusi. Ker pa v gostilni skrbijo za pestrost ponudbe, se v tednu dni zamenja tudi 20 vrst sladoleda! "Pri Jožici", kjer je vse tako čisto in urejeno, da se gost resnično počuti kot kralj, sta zaenkrat zaposlena le lastnika - zakonca Uršnik. Jožica in Mirko Uršnik zato delata resnično dan in noč. Najprej sta vse moči vložila v prenovo dotrajane zgradbe, danes pa se trudita za zadovoljstvo obiskovalcev. In ni jih malo, ki že ob slovesu obljubijo, da se bodo še vrnili, saj se dobrotam ne morejo upreti. Karolina Grudnik - Zagožen INFORMACIJE Predstavljamo vam: Trgovino RIMOS v Mozirju V Mozirju, Na trgu 36, ali drugače povedano: med Železnino Savinja in trgovino Rivon Niman je pred nedavnim odprla svoja vrata trgovina RIMOS. Lastnik trgovine, kakor tudi istoimenskega trgovskega in proizvodnega podjetja v Radmirju je Drago Obojnik. Ni kaj veliko filozofirati, bi lahko rekli. Trgovina RIMOS skuša zapolniti vrzel v ponudbi določene zvrsti proizvodov, zato je najbolje, da kar takoj predstavimo njeno ponudbo. Največ bodo v njej zanimivega našle gotovo gospodinje. Zanje so pripravili bogato ponudbo plastične posode, ki je zaradi svojih lastnosti in načina zapiranja nadvse primerna za mikrovalovne pečice, za zmrzovalnike, za shranjevanje jedi na poti in podobno. Povsem drugačni sta posoda iz prokroma, ki se ponaša s 50-letno garancijo, in teflonska posoda. Potem pa so tu različni pladnji, jedilni servisi za otroke in odrasle, izdelki iz kitajskega in arcopal porcelana, garniture nožev, 5 in 9-litrski ekonom lonci, v ta sklop pa bi morda lahko zajeli tudi mesarske nože ter nože in plošče za mesoreznice. Ponudba slednjih kakor tudi ostalih potrebščin za te namene bo še bogatejša jeseni, ko se prične sezona kolin. Police v trgovini RIMOS ponujajo tudi številne male gospodinjske aparate: rezalne strojčke, mešalnike (mikserje), sekljalnike, hitre pekače, friteze, mikrovalovne pečice, toasterje, strojčke za rezance, aparate za sladoled, stenske tehtnice. Od večjih gospodinjskih aparatov lahko omenimo kuhinjske nape, pomivalne stroje, pralno-sušilne stroje, hladilne omare, možna pa je tudi dobava drugih aparatov po naročilu. Tudi ljubitelji akustike imajo v trgovini RIMOS kaj kupiti, saj jih čakajo TV sprejemniki, glasbeni stolpi, CD, kasetofoni, transistori, walkmani, zvočniki in slušalke. K vsemu temu lahko prištejemo še telefonske aparate, likalnike, stenske ure, budilke, baterijske vložke. Pa smo morda celo še kaj izpustili. Ker je čas poletja, so v trgovini RIMOS dobro založeni z vrtnimi garniturami, z različno opremo za zalivanje, pranje avtomobilov, sušenje perila, torej s stvarmi, brez katerih skoraj ne gre. In če ste v zadregi, kaj kupiti komu za darilo - trgovina RIMOS vam ponuja marsikaj tudi v ta namen: kristalne kozarce, garniture za viski, vino in sokove, garniture za kavo in čaj, vaze, različne izdelke iz Kitajske, vse je pravzaprav nemogoče opisati. Če opremljate stanovanje ali lokal, vas trgovina RIMOS vabi, da jo pred tem obiščete. Kajti rade volje vam bodo pri tem svetovali, skupaj z njimi si boste lahko pri dobavitelju ogledali pohištvo in opremo za katerikoli prostor, se dogovorili za ceno, prevoz pa prepustili njihovi organizaciji. Ob vsem naštetem vam podjetje RIMOS nudi tudi storitve kovinske galanterije: struženje in rezkanje ter razreze materiala. Za vse podrobnosti so vam na voljo na tel. št. 841-252. EP OBVESTILA MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JULIJ 1994 ROJSTVA Rodilo se je 8 deklic in 4 dečki. POROKE 1. Robnik Gregor, 1960, Savina 60 in Šalamun Silva, 1967, Maribor, Mladinska ulica 8; 2. Bizjak Stanko, 1965, Radegunda 18/a in Praznik Petra, 1974, Radegunda 14; 3. Poličnik Tomaž, 1966, Juvanje 27 in Edi Mihaela, 1974, Okonina 44/a; 4. Ribič Robert, 1970, Celje, Na Lopati 22/d in Koritnik Alijana, 1970, Celje, Okrogarjeva ul. 7; 5. Goličnik Branko, 1969, Radegunda 44 in Kaker Marija, 1972, Brezje 25; 6. Kolar Stanislav, 1954, Okonina 34 in Štrajhar Darinka, 1951, Okonina 34; 7. Pustoslemšek Janez, 1967, Volog 32 in Kropovšek Melitka, 1974, Gornji Grad, Novo naselje 7; 8. Bezovšek Peter, 1968, Lenart pri Gornjem Gradu 27 in Tesovnik Martina, 1974, Savina 30; 9. Poiškruh Marko, 1967, Tirosek28 in Mali Marjetka, 1968, Šmiklavž 62. SMRTI 1. Kuhar Pavla, 1907, Tirosek 39; 2. Hrastnik Marija, 1926, Lepa njiva 46; 3. Verbuč Marjeta, 1912, Lepa njiva 12; 4. Atelšek Janez, 1907, Mozirje, Praprotnikova 7; 5. Golob Janez, 1923, Ter 30; 6. Podkrižnik Jožef, 1905, Poljane 32; 7. Jeraj Alojzij, 1940, Trbovlje, Cesta OF 49; 8. Brezovnik Matija, 1905, Spodnje Pobrežje 20; 9. Štebe Milan, 1962, Solčava 47; 10. Dešman Janez, 1919, Radegunda 24; 11. Povšnar Elizabeta, 1925, Raduha 21. OGLASI 1 | Včeraj, danes, jutri Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Celjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Šempetru, v Velenju in v Slovenskih Konjicah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Celjskem 44. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta v Celju, eden v Šempetru, v Laškem in v Slovenj Gradcu. Dva na Sloveniki. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Slovenska naftna družba OGLASI MERX GP TURIST d.o.o. NAZARJE 63331 NAZARJE, Zadrečka cesta 8 Na podlagi 36. in 38. člena statuta, upravni odbor MERX GP TURIST d.o.o. Nazarje, razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA. Kandidati morajo poleg zakonskih, izpolnjevati še naslednje pogoje: - strokovna izobrazba V. stopnje in najmanj 7 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih področjih vodenja; - ali strokovna izobrazba VI. stopnje in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih področjih vodenja; - da ima znanje, sposobnosti, izkušnje in druge osebnostne lastnosti, potrebne za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja; - da ne obstajajo razlogi za prepoved poslovanja po zakonu; - da v svoji prijavi opredeli dolgoročne razvojne cilje podjetja in način uresničevanja v 4 - letnem mandatnem obdobju; - da obvlada znanje vsaj enega tujega jezika. Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa, na naslov Upravni odbor, MERX GP TURIST d.o.o. NAZARJE, Zadrečka cesta 8, 63331 Nazarje. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po preteku roka razpisa. MERX GP TURIST d.o.o. UPRAVNI ODBOR ŠOLSKI PROGRAMI TRGOVINA EN KRAJCAR VAM OMOGOČA NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI: nad 4.000,00 SIT na dva čeka nad 7.000,00 SIT na trš čeke nad 10.000,00 SIT na štiri čeke UGODNE CENEI Nudimo vam: zvezke, peresnice, torbe, pribor^» Ponudba velja do 01.09.19941 M, ds-ififa« ss srpirsvljaftfs Tštfakka 58, tjffeljasa Delniška družba za upravljanje že pobira certifikate tudi na področju Zg. Savinjske doline. Zato objavljamo naslove zastopnikov, kjer lahko dobite popolne informacije : Vida ORLOVIĆ, Sp. Rečica, Rečica ob Savinji, tel. 832-762 Bernarda HRIBERNIK, Sp. Rečica, Rečica ob Savinji, tel. 831-718 Jure DOBOVIČNIK, Podter, Ljubno ob Savinji, tel. 841-092 Fanika TRATNIK, Dol, Gornji Grad, tel. 843-317 Ivo SRČNIK, Kropa, Bočna, tel. 843-252 Valerija ROBNIK, Luče, tel. 844-279 Rado ROBNIK, Luče, tel. 844-279 Renata MLAKER, Radmirje, tel. 841-046 Jožica ŠINKOVEC, Ljubno ob Savinji, tel. 841-046 Manca MIKLAVC, Bočna, tel. 843-300 Anton ZAGOŽEN, Ljubija, Mozirje, tel. 831-109 Varnost vaše naložbe zagotavljajo pooblaščene poslovne banke - LJUDSKA BANKA CELJE - SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA LJUBLJANA - CREDITANSTALT - NOVA BANKA LJUBLJANA ZATO ZAUPAJTE VAŠE CERTIFIKATE POOBLAŠČENI DELNIŠKI DRUŽBI CERTIUS LJUBLJANA ----------Jj PORREBBE STORITVE M Uit M BAI Sowmis fmmz 'bpfclNE pOqREbNE ST0RÌIVE ' pREVOZE doMA ÌN V TUjÌN! / UREjAf qRobov ' UREjAf CVETliČARskik ST0RÌIEV ' povRAČilo sTROŠbv za ceIoien poqREb V ZNEsb 76.500 Sli • MOŽNOST obROCNEqA odpbČEVANjA ' pRVi PREVOZ do 70 h ZASTONJ ' dobAVA SpOMENikoV Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel. 063/701-433 POGREBNA SLUŽBA MORANA d.o.o. STEBLOVNIK IVAN Farižfje 11/c, 63 314 BRASLOVČE Tel. Sl fax: 063 721667,063 721043 * pogrebna služba * cvetličarna * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentov * ODŠTEJEMO POGREBM) V VIŠINI 76 500 SIT POSLUJEMO 24 URNA DAN - ZAHVALE Nemirni duh te je v svet izvabil, tuja roka kruh ti je delila, a domača zemlja k zadnjemu počitku te je zvabila. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE GOMIRŠEK iz Trnovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so nam stali Ob strani v težkih trenutkih, darovali cvetje, za svete maše, dobre namene in izrekli sožalje. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen obred in govorniku za izrečene poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi FRANCA KRIVCA iz Strmca 3, Luče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Žalujoči: sin Franc, hčerke Valerija, Vida in Ana z družinami ZAHVALA V spomin vsem, ki ste ob smrti našega C3 30. julija sta minili 2 leti, odkar si v tujini omahnil v MATIJA RAKUNA smrt KOSOVEGA MATIJA dragi sin Miran. iz Varpolja bili z nami, ki ste se prišli posloviti od njega, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste ga spoštovali. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem Največjo zahvalo pa dolgujemo DSO Ljubljana - Moste za izredno strokoven in topel človeški odnos, ko je bival pri njih in preranem grobu, za prižgane svečke in drobne rožce v hvaležen spomin. Miran, nikoli ne boš pozabljen! ko je potreboval vso njihovo pomoč. Njegovi Mama 9 TOMAŽ pranj© avtomobila notranje čiščenje voskanje poliranje avto design (lepljenje okrasnih trakov) popravila drobnih poškodb M OZ IRJE, Savinjska cesta 24 PODPEČAN Velenje Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: - nagrobnih spomenikov - okenskih polic - stopnic -tlakov - šankov in kuhinjskih pultov Valentin Podpečan Šalek 20, Velenje Tel. 063/857-558 Uradne ure za stranke: vsako sredo in soboto od 7.00 do 17.00 (faetfó, iti éoftUve V Gornjem Gradu se slab mesec po veliki turistično narodopisni prireditvi še vedno sprašujejo, kdo je bil tako korajžen (beri: samovoljen), daje s prireditve odgnal znanega ljubitelja in rejca konj, tistega namreč, ki je na preteklih prireditvah USPEŠNO bogatil programsko zasnovo. Govori se, ni pa preverjeno, da naj bi to nerazumljivo dejanje opravil nihče drug kot občinski minister za turizem brez listnice. Konji in otroci pa v jok! (KAKO ŽE GRE TISTI REK O PALICI IN RITI?) Na srečanju borcev Šlandrove in Zidanškove brigade je očitno svoje opravila peklenska vročina. Govorniki, vključno z županom, so vozili čuden slalom tituliranja prisotnih. Tovariši so bili gospodje in gospodje tovariši, sam predsednik borčevske organizacije, gospod tovariš Dolničar, pa je ostal celo brez pozdrava, zato se je (užaljeno?) umaknil v hladno zavetje sence, kjer je bil deležen, domnevamo pač, dostojne porcije partizanskega golaža. Mnogi izmed nekdanjih borcev so menda ostali brez njega, za tolažbo jim je tako ostalo poletno sonce in trpek priokus ponavljanja zgodovine. (KDO PRAVI, DA NI VEČ TAKO, KOT JE BILO?) Nadvse požrtvovalni organizatorji Flosarskega bala so v silni vnemi in želji po dokazovanju pozabili naprositi matematike, da jim priskočijo na pomoč pri štetju že odplavljenih flosov. Rešeto, skozi katerega so krstili novopečenega flosarja, je namreč nosilo napis enaintridesetega bala. Zaskrbljajoče, a očitno res, da celo sami organizatorji bolj cenijo tozadevno preteklost kot kruto sedanjost, za katero so potili tako krvavi pot. Zgolj za informacijo. Prihodnje leto bi kazalo rešeto opremiti s številko 35. (VEGA JE OČITNO ŽIVEL ZAMAN) Ko so se člani mozirske vlade na zadnji seji (zaenkrat neformalno) hudovali nad anomalijami, do katerih prihaja pri subvencijah za plačilo otroških vrtcev, so na koncu zahtevali spisek upravičencev, ki ga bodo obravnavali na prihodnji seji. Uredništvo Cvetk in kopriv vladi (neformalno) predlaga, da omenjeni spisek posreduje v objavo našemu časopisu. Pa da vidimo, komu bo potem bolj nerodno: tistim, ki to olajšavo neupravičeno koristijo, ali tistim, ki naivno nasedajo njihovim (očitno neresničnim) podatkom! (NESPOSOBNA DRŽAVA ZNA KASIRATI LE OD POŠTENIH DRŽAVLJANOV) Po zadnjih razpravah v republiškem parlamentu krajane Prihove, ki so se izrekli za občino Nazarje, znova boli glava. Zna se namreč zgoditi, da se Rečice ne bodo kar tako znebili. Nekateri domnevni poznavalci zatrjujejo, da bo nova občina zajemala ali Nazarje, Rečico in Šmartno ali pa Mozirje, Nazarje, Rečico in Šmartno. Kje naj bi bil sedež, ne vedo povedati, vsekakor pa bi po teh variantah Prihova in Rečica ostali skupaj. (TUDI KOPANJE JARKA OKOLI PRIHOVE NE BO POMAGALO) In še en dokaz, da se na Prihovi že fini TAiNšek dìana iKVVVifVIt U% ¥l CoRNji CRAd, TlAkA J2j UAM NUDI: Tel. 84T-6TT ■ rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, - motorne žage Husqvarna, • olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage, ■ dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA! Pri nakupu naj 6000 SIT možnost plačila na dva čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5000 SIT 5% popusta, nad 10000 SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 - 15.00, sobota 8.00 -12.00 SERVIS HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN POLZELA 137/A TEL. EAX 063-720-406 ZA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA K SESTAVIL : METOD ROSC DRŽAVA V OSREDNJI AZIJI NAPAD NA DRUGO DRŽAVO DRUGO IME REKE PAD OZVEZDJE NA JUŽNEM NEBU LESENA OKROGLA POSODA BESEDA BREZ NAGLASA 4. j: . L* jwjg 1 , STENSKA OBLOGA DENARNA ENOTA V IZRAELU 1; » DOKTOR MEDNAROD BEGUNSKA DRGANIZAC. RDEČI KRIŽ rl NOVINAR MLADINE (ALI) j DEL FOTOAPARATA IRIDIJ NOČNI METEORSKI ROJI, UTRINKI RADIANOV V OZVEZDJU ZMAJ ROTACIJSKI PAPIR KAJNOV BRAT JAP. PESNIK (MASAOKA) FRANCOSKA NIKALNICA DRŽAVA V SR. AMERIKI NEPOMIRLJ. JEZA VRSTA SLIKARSKE DEKORACIJE - iGRALEC RANER MOČVIRSKA MRZLICA MESTO OB IZLIVU VOLGE MOGOČNA KMETIJA V SOLČAVI MESNI IZDELEK ANGOLSKI DENAR OBOROŽEN NAPAD NA ZNANO OSEBNOST NEKDANJA GRŠKA OSVOBODIL. FRONTA MEDALJA ŠKOTSKO KRILO KNJIGA ZA ZNAMKE SOSEDNJI ČRKI VELIKAŠ. MOGOTEC DRŽAVA V AFRIKI ARGON GRADITELJ RIMSKEGA VODOVODA JAPONSKO MESTO REKA V FRANCIJI SLOVENSKC DREVO ELIZABETA (ljubkovalno) k DEL STREHE OSEBNI ZAIMEK VETRC, PIHLJAJ ZORAN LAH HRVAŠKI PEVEC DVORNIK CIKANJE, NAMIGO -VANJE PER2IJA PREBIVALEC RIMA -——————-—-i ALEKTO : Nepomirljiva jeza MINI APIJ : Graditelj prvega rimskega vodovoda SLOVARČEK : ATONON : Beseda brez naglasa --------—---- TORILO : Lesena okrogla posoda REŠITEV KRIŽANKE IZ 15. ŠTEVILKE: Kušiti, agaton, nakana. tnalo. Miklavc. FINA, Sl kasarna, jeca, anorak, capin, malina, Anica, NK, SC, prelat osat borza, sikomora car, emetik, triko, kelek, Stojan, finale, pikado. IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 15. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT): Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno ob Savinji; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Lilijana Bele, Novo naselje 27, Gornji Grad; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT): Robi Juvan, Plac 3, Ljubno ob Savinji. Nagrade koristijo dobitniki osebno v mesariji RUP v Gornjem Gradu. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 16. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 22. avgusta 1994, pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina RIMOS iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.500,00 SIT Jožetu ŠRAMLU iz Mozirja Nagrajenec lahko koristi nagrado v navedenem znesku iz ponudbe trgovine RIMOS iz Mozirja ! Čestitamo! OGLASI MALI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! V V TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109. ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194. PREMOG Prodaja in dostava premoga različnih vrst, tudi na čeke. Tel. 831-567, dostavimo - plačate. RTV SERVIS Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radio aparatov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424. ELEKTRO STORITVE Poleg vseh vrst elektro instalacij izvajam tudi hišne telefonske napeljave z možnostjo dobave telefonskih aparatov po nižjih cenah (odpis prometnega davka). Rud Stakne s.p., Novo naselje 2, Gornji Grad. POGREBNE STORITVE Ob boleči Izgubi bil - prevoz z avtofurgo - dekoracije sobe, - izkop grobnih jam - postavitev žarnih - ureditev komple - odštejemo pogre ega nudimo po konkurenčnih cenah m (vključno na upepelitev) tavitev odra na domu okumentacije no v višini 76.500 SIT Štiglic Jožica Radmirje 10, 65333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Mali oglasi do 10 besed, poslani na:kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT. Prodam fiat 126P letnik 1985 novo registriran. Darja Kaker, Juvanje 22a, 63333 Ljubno ob Savinji. Prodam telico, 15 mesecev staro. Fani Praznik, Poljane 24, 63332 Rečica ob Savinji- Klasični hrastov parket extra klasa prodam. Tel.: 844-104 zvečer. Prodam učbenike za 1. letnik srednje strojne šole. Tel.: 832-123. * Prodam obračalnik za seno - pajek SIP 230. Tel.:831-510. Prodam oblazinjeno francosko posteljo, dimenzije 180 x 200. Tel.: 832-885. Dober jabolčnik in žganje - sadjevec, prodam. Tel. 843-070. Prodam PC računalnik 286/12, 40, 1,2, 5,25, barvni monitor, miška. Tel. 831-646. Prodam novo kosilnico "Batuje", kosa 85 cm, 20% ceneje. Tel. 832-002. Prodam elektro motor 11 kW, 2900 o. Tel. 832-045. S'tì'&'ìMì Moiirje in ( ) Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267 jupol - uvoz betonske cevi cement betonski zidaki okenske police - marmor granitogres ploščice sadolin Vsi izdelki Helios in Armai po tovarniških cenah. 4tDÜSET! rt n n :j Parižlje 8/a, Braslovče (pri mostu čez Savinjo), vam nudi j; ij servis: ji |; - motornih žag |j ;j - vrtnih kosilnic j; j; - motornih kos jj ;! -škropilnic I; !; - motokultivatorjev ■! - ostale drobne kmetijske mehanizacije !■ ;| Vabljeni v njihovo trgovino, kjer lahko po ugodnih cenah j; j; kupite: ;j ■j - motorne žage JONSERED, SUHL j; !; (še po starih cenah) ■! ;! - motorne kose JONSERED, SUHL !; j; - zalivalne sisteme - cevi, razpršilce j; j; - verige, meče, pog. zobnike za vse vrste motornih žag ;■ - rez. dele za vse vrste motornih žag !; I; - gozdarsko opremo ■! ;! - olje za mešanico JONSERED in SUHL !; jj - rezervne dele MAG, ACME, LOMBARDINI j: I; - kosilnice in rezervne dele BCS ;! Ji iJ Ji *1 ji Odprto: vsak dan od 7.00 do 18.00 ure, sobota ij ii od 7.00 do 12.00 ure. ■: Ji ij ij Tel.:063-721-137 ii Vabljeni! /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Sezona je že na višku, čas oddiha, počitnic in potovanj, ki jih želimo vsi preživeti čim lepše in predvsem brez skrbi. Preden se odpravimo na pot, navadno poskrbimo za ustrezno varnost doma, na potovanju pa nas šele neljubi dogodki opozorijo na potrebne varnostne ukrepe. Da bi se naš dopust končal čim lepše in brez slabe volje zaradi izgubljenega ali ukradenega denarja, vam ponujamo več možnosti brezgotovinskega poslovanja. - Plačilna kartica EUROCARD, vam gotovo ni več neznanka, saj jo mnogi že uporabljate za poravnavanje obveznosti doma in v tujini. Namenjena je za brezgotovinsko plačilo blaga in storitev ter tudi za dvig gotovine. - POTOVALNI ČEKI so namenjeni za dvig gotovine v tujih bankah, so izdani v poljubnih apoenih in v vaši izbrani valuti (kot ste jih predhodno kupili v domači banki). - Tretja možnost so EVROČEKI, namenjeni za plačilo storitev in tudi gotovinski dvig (kot domači čeki). Glasijo se na tujo valuto, vnovčljivi pa so v valuti države, kjer jih vnovčimo. Izbiro in odločitev prepuščamo vam... Pa prijeten dopust! mvm/i Celje - skladišče D-Per 7/1994 5000001673,16 COBISS s PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE MICA moziiM« in pRODfljmnn uubao %. 4* ^^unnimiKi «Gonne cene in piacimi poco n OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 08.08. do 15.08. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-277) 16.08. do 21.08. RUP MARIJA, dr. vet. med. G. Grad, tel. 0609-616-978 (843-084) 22.08. do 28.08. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE Tel.: 831-017, 831-418, 0609-616-978 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 08.08. do 14.08. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 15.08. do 21.08. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 22.08. do 28.08. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI Od 20.07.1994 do 01.09.1994 KINOPREDSTAVE ODPADEJO KINO "JELKA1; NAZARJE 13.08 in 14.08. ČAROBNI VRT - ameriški film - zabavni 20.08 in 21.08. USODNI DAN - ameriški film - akcijski KINO "DOM" MOZIRJE 13.08. in 14.08. BEETHOVEN II. - američki film - komedija 20.08. in 21.08. Mr. JONES - ameriški film - drama MIZARSTVO ČASL Za vaš dom vam nudimo: - vhodna - garažna in - kletna vrata Vrata izdelujemo iz smrekovega lesa, na polnila ali letvična. Vgrajeno imajo termo - ornament steklo in kovinsko mrežo. Po želji jih opremimo z dodatno varnostno ključavnico. Standardne dimenzije so vedno na zalogi. Cene so ugodne! Za nakup se priporočamo! Rajko Časi s.p., Prihova 46, Nazarje tel/fax: 063 831-062. EPSI Pogled za obzorjeN OSREDNJR KNJ. CELJE