LJUBLJANA, 29. MAJA 1968 LIST DELAVCEV V VZGO.IN«>l70RRV7FVAfNiH /AVOPin Marginalije k tezam Komisija zveznega in prosvet- »Ob tej priložnosti (tj. ob to-kultumega zbora zvezne skup- priliki raziskav — op. VIATOR) 'fine SFRJ za izdelavo dokumen- se je pokazalo, da je naš učni ;a o sistemu izobraževanja je kader premalo pripravljen za iala pred kratkim v javno raz- subtilno opazovanje vedenjskih juravo »TEZE O RAZVOJU IN motenj pri šolskih otrocih. Ta IZPOPOLNJEVANJU SISTEMA ugotovitev1 naše študije se sklada IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE z ugotovitvijo zavoda za napre-V SFRJ.« dek šolstva SR Slovenije ob ob- V šestem oddelku tega gradi- de!.avi rezultatov, ki so se pokala, namenjenega za javno disku- zad Pr* drugem poskusu opisnega ®ijo, je v poglavju z naslovom ocenjevanja leta 1961. Rezultati “Izobraževanje in izpopolnjeva- Poskusa opisnega ocenjevanja so bje predavateljev in vzgojiteljev« Pokazali, da primanjkuje učitelj-bled drugim rečeno tudi tole: S^XU Psihološka in ustrezna peda- »Zaradi vedno večjih družbe- §0ška izobrazba in da se učitelj-nih in pedagoških zahtev po sta zbori tega tudi zavedajo, kvalitetnem učnem in vzgojnem , ze'irno uporabljati ueitelj-delu v vseh šolah in drugih izo- stvo za Poglobljeno opazovanje braževalno-vzgojnih ustanovah so rnotcnj Pri otrocih, tedaj bo go-Potrebni vzgojitelji z višjo in vi- Ipvo prva naloga, da nase učiteljstvo ze v dobi izobraževanja, ko se torej pripravlja na svoj poklic, dobi zadostno strokovno znanje. To bi se dalo doseči z izpopol- tovno znani eksperti iz anglosaških. in drugih dežel. Žal so prevodi del teh avtorjev navadno v srbohrvaščini. To pa za šolane pedagoge in vzgojitelje vendarle ni tako nepremagljiva ovira, da se ne bi mogli tudi’ sami še naprej strokovno izobraževati in izpopolnjevati. Naloga poklicnih vzgojiteljev in učiteljev — kot je to bilo na tem mestu že nekajkrat poudarjeno — ni namreč samo v tem. da široko razgledani poučujejo otroke in mladino ob uporabi sodobnih avdiovizualnih pripomočkov ter ugotavljajo znanje svojih učencev z modernimi metodami preverjanja, marveč tudi v tem, da nenehno praktično in teoretično proučujejo dinamiko osebnosti otrok in mladine, da pravilno razumejo razne manifestacije vedenja šolske mladine ter da so sposobni spoznati, kdaj vodenje zaupanega jim učenca presega moč njihove pedagoške intervencije, oziroma kdaj je prizadetim potrebna individualna ali korist nosilcem teh dejavnosti za °Paz°vanje in registriranje -pa celo ekipna pomoč za tako Profesionalno izobraževanje moten3- Sodimo, da brez zadost- delo specialno usposobljenih po ODLOČA NAJ KVALITETA znanstveno raziskovalnega dela V razpravah o osnutku republiškega zakona o visokem šolstvu, ki so bile v zadnjem času, je sodelovala tudi sekcija za razvoj družbenih odnosov na področju izobraževanja in vzgoje pri republiški konferenci SZDL. Seje, ki je bila 7. maja, so se udeležili številni predstavniki visokošolskih in znanstveno raziskovalnih zavodov, strokovnih društev in združenj gospodarskih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti. soko izobrazbo. Neustrezno usposobljen kader pa bi morali usposobiti ali pa ga zamenjati z usposobljenimi strokovnjaki. Spričo ., „. ... , . .. samostojnosti in samoupravnosti nitY.evm.1? študijem v obliki siste-'zobraževalno-vzgojnih ustanov je u^^cnih občasnih seminarjev, zboljševanje profesionalnih stan- Na se™inar.lih bi mogli prosvet-dardov predvsem v neposredno ne kadre v praksi usposobiti tudi _________,,____ . • ... za onazovame m refiistriranie teoretično in praktično obvlado- stvo ne bo mogl0 učinkovito so-vanje določenih področij znanosti ali umetnosti, ideološko-politično Izobrazbo, pedagogiko in metodiko dela s psihologijo ter potrebno znanje o družbeno-ekonomski komponenti izobraževalne dejav-ftosti. Bodoče predavatelje je nuj-bo seznaniti z modernimi koncepcijami , psihologije osebnosti, socialne psihologije in pedagogike ter z raznovrstnimi načini sodob-be organizacije pouka in vzgoj-bega dela. Vse to je nujno potrebno za oblikovanje sodobnega uka predavatelja in vzgojitelja. Kadri za delo z odraslimi morajo svojo strokovnost izpopolnjevati Že z znanjem iz andragogike.« S temi besedami je ta del Tez opozoril na neodložljivo nujnost razširjenega in poglobljenega izobraževanja poklicnih učiteljev in Vzgojiteljev ne samo na področju Pedagogike, marveč tudi na področju vseh tistih znanosti, ki dopolnjujejo pedagoško veedo, tj. na Področju psihologije, sociologije, statistike, mentalne higiene itd. Te zahteve se morda zdijo nekaterim prosvetnim delavcem Pretirane; treba pa je poudariti, da pri današnjem nezadržnem bapredovanju antropoloških zna-bosti in ob vse večji komplicira-bosti našega življenja ne bomo Jbogli več zadovoljivo vzgajati in *Zobraževati prihajajočih genera-ri.i, če se bomo še naprej omeje-Jali zgolj na posredovanje znanja 'b če bomo pojavljajoče se vzgoj-be probleme obravnavali zgolj z bebrim srcem in zdravim razn-'bfm brez ustrezne strokovne ^zgledanosti v vseh tistih zna-b°stih, ki nam omogočajo boljše raZumevanje človekove osebnosti. Brez dvoma ni naključje, da podobno napredno misel v SR Moveniji izrazili tisti posamez-£jki in tiste strokovne inštitucije, kj zaradi svojega dela in poklic-bjh nalog kakorkoli prihajajo v uk z otroki Tn mladino moteno ^ telesnem in duševnem razvoju. podkrepitev te trditve citira-vb° karakterističen odlomek iz mdije »Kriminalna prevencija b osnovnoj0js] Predstavnik republiške gospo- Ijanju PIS zgolj za denar, manj pa za vsebinsko izboljšavo, kakor so bile PIS prvotno pravzaprav zamišljene. O posebnih izobraževalnih nom pedagoški inštitut, oddelek za pedagogiko pri filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, ZPPS in republiški zavod za šolstvo. Tudi‘v teh predlogih je ena osnovnih zahtev, ki jih bo treba izvajati — tokrat po zaključku rednega pouka — zahteva po dopolnilnem pouku tako za učence v nižjih razredih kot za tiste, ki imajo popravne izpite. Ali bb dosledno, izpeljana? Kako bo s tem na šolah, kjer beležijo danes učni uspeh izpod 60 odstotkov? V gradivu žavoda so poslanci pose- lami, ki imajo skupne stične točke in kjer so stvari za tako vsebinsko povezavo že dozorele. Vso pozornost velja posVetiti strokovnosti, izvzeti pa vidike, ki zadevajo zgolj racionalnost. Na seji univerzitetnega sveta so pooblastili , rektorja, naj razišče možnosti te povezave, da predloge in organizira razsovore. Poleg tega pa bodo potrebni še pogovori, kj naj bi pojasnili povezanost univerze z gospodarstvom : proučiti bo treba vlogo univerze do gospodarstva in materialni odnos gospodarstva do univerze. Pobuda torej, ki ji gre vse priznanje .in ki do kraja zavrača očitke o univerzi kot zanrti in nedostopni reprezentančni hiši. Pobuda, k naj bi jo izvedlj po materialni, kadrovski in strokovni plati tako. da bi prispevala k znanstveniki, marveč tudi sve- darske zbornice je na seji pojas- skupnostih velja vsekakor še Muzej slovenskih premogovnikov v Velenju vabi nil. da se je obdobje priprav na PIS začelo za gospodarsko zbornico že leta 1966. Tedaj so go- razpravljati. Odbor za prosveto kih občinah, kjer in kulturo republiškega zbora bo še posebej opozoril na ta prob- j , čeprav je znanstveno — raz-kovalna dejavnost v muzejih te-eki. brez katerega resnega mu- bo, 5as spodarske organizacije pozdravile lem v razpravi o zveznih tezah o to obliko, katere namen je bil izpopolnjevanju sistema vzgoje in vzpostaviti tesnejšo povezavo go- izobraževanja, pri čemer naj bi sodelovala v razpravi tudi gospo-drugi zainte- bej opozorili prav na šole v ta- tesnejšemu vsebinskemu sodelo-je učni uspeh lovahju fakultet in višjih šol in najnižji. V teh bo treba posebej ki bi dvignila sve slovensko *i-proučiti vzroke takih učnih re- soko šolstvo na ustrezno stro-zultatbv. kovno raven.. M.. K. M. K. Riškega dela ni bilo in ga tudi ne je prav tako razumljivo u.sho, da je bil končni cilj mar-v VeSa zbiranja in proučevanja Sojno-izobraževalni. To pa. po-m-k da moramo že ob priprav-p-,11.-111 muzejske razstave nujno ^oštevati tudj pedagoške princi-'v najširšem nomenu te bese-Muzeji se torej ustanove, ki bre^T'3-'0 na žalost še ne dovolj .zirano mesto v celotnem ^^•ino-izobraževalnem sistemu. etj drav je število obiskovalcev tp. 3 0d činiteljev, ki nam do neke Zm,0, lahko služi kot merilo re-deiaaf°v vzgojno-izobraževalnega je . nmzejev, ni edini. Važnejša skov i nz'vnost doživljanja obi-*kov i ev’ ki omogoča — sili obi-alca. da prek novih podat- spodarstva s strokovnimi šolami, kov in znanj pride do novega spo- Pred sprejetjem zakona se je iz- darska zbornica in znanja, ne le o preteklem času in rekla zanjo dobra polovica go- resirani dejayryki. družbi, temveč tud; o sebi in se- spodarskih organizacij. Pričako-danjosti. Vse to pa ni lahko do- vanja so bila velika. Gospodar-seČi. Največja težava izvira iz bi- stvo je menilo, da bo dobilo več-stva same' muzejske razstave — ji vpliv na vsebino dela v šolah, iz statičnosti. Razstave nj moč da se bo le-ta izboljšala, in je bi-prilagoditi starosti, poklicu, izo- lo za izboljšavo tega pouka pri-brazbi ter željam posameznih obi- pravljeno plačati tudi določen skovalcev. Druga težava je v tem, prispevek. Navdušenje gospodar-da obiskovalci vedno niso pri- skih organizacij pa se je ob sprejemu zakona zmanjšalo, kar je bila posledica premedlo oblikovanih zakonskih določil, ki opredeljujejo odnose med republiško izobraževalno skupnostjo in posebnimi skupnostmi, pa tudi vrste obveznosti, ki jih nalaga zakon gospodarstvu. Dejstvo je, da kažejo gospodarske organizacije danes zanimanje zgolj za financiranje tistih panog, za katere doži- imajo ožji ' interes, manj pa za K. šole, kjer gre za prelivanje kad- pravljeni aktivno sodelovati, saj včasih ne prečitajo niti najkrajših tekstov. Vse te težave pa nas ne smejo privesti do napačnega zaključka — da zanemarimo vse pedagoške (v najširšem pomenu te besede) in didaktične principe, temveč k proučevanju in iskanju. Cilj našega iskanja naj bo pritegniti vse različne kategorije obiskovalcev v muzej ter jim omogočiti čimbolj izčrpno vetje prikazanega. Na seji so podrobneje razpravljali še o gradivu, ki ga je pripravil republiški zavod za šolstvo o učnih uspehih učencev osnovnih šol. V zvezi z 39. čl. zakona o osnovni šolj so opozorili, da velja vsekakor spremeniti ta člen, saj govore za to slabi rezultati učnih uspehov. Problem 39. člena je prisoten še danes in je vsebinsko nerešen. Pojavil se je predvsem zato, ker v vsem po-reformnem obdobju nismo dosegli ustreznih materialnih možijosti za razvoj osnovne šole. Ta člen je nastal namreč hkrati z zamislijo o dosledno izpeljani dodatni pomoči v vseh šolah in pri vseh učencih, ki sodega potrebnj tako, kot: je to predvideval zakon. Ob koncu-gradiva so predlogi, -ki so jih izoblikovali v zvezi z 39. čle- -Uredništvo in uprava. KURIRČKA se ob-zaključku letnika zahvaljuje vsem tovarišicam učiteljicam in tovarišem učiteljem, posebej pa še. poverjenicam in poverjenikom, ki so pomagali širiti naš list na šolah. Z novo opremo in z bogatejšo vsebino sl je pridobil KURIRČEK nove bralce in prijatelje. Mnogo tovarišic in tovarišev, ki učijo na srednji stopnji osnovne šole, je izreklo KURIRČKU priznanje, ker otroci radi segajo po njem in ker jim je bil v pomoč tudi pri učnem rin vzgojnVn delu. Uredništvo KURIRČKA si prizadeva krog sodelavcev ob novem letniku še razširiti in upoštevati vse predloge in želje bralčev in učiteljev. Septembra, še pred začetkom rednega pouka, boste dobili na šqk>. prvo številko prihodnjega letnika KURIRČKA. Upa-mo, da vas bo revija po obliki in vsebini prijetno presenetila, da ji boste ostali še naprej naklonjeni, in da jo boste pomagali širiti med učenci. Ob koncu šolskega let« vam tudi KURIRČEK želi prijetne počitnice. Potreben nam je sodoben program Še vedno denar... izobraževanja odraslih Učitelji sindikalne podružnice treh šol v Slovenskih goricah (Šentilj, Sladki vrh ip Zg. Velka) so se v začetku maja zbrali „ . . . na zborovanju v Šentilju, kjer so Predsedstvo republiškega od- pač' pa za dvig celotne kulturne sled pa, ko so študij končali, se tiKe. razpravljali predvsem o načrtu bora sindikata delavcev družbenih in izobrazbene ravni naših ljudi, morajo zadovoljiti celo z nižjimi V nadaljevanju seje je pred- za financiranje šolstva, ki ga je dejavnosti se je na svoji seji Dostikrat so največji strokovnjaki osebnimi dohodki kot prej ali pa sedštvo razpravljalo o Prosve - v posebnem biltenu dala v raz- 24. maja t. 1. lotilo pomembnega za določena področja prav tako ne dobe ustreznega delovnega me-, nem delavcu. Ugotovilo je, da v pravo Maribor, vprašanja: kako bi tako v delov- potrebni neke širše izobrazbene sta. Take primere imamo na stro- glavnem list opravlja svojo nalo- ^ Tn fin;,nHranie nib organizacijah kot tudi pri po- razgledanosti kot delavci pri stro- kovnih šolah. Gospodarstvo ne go zadovoljivo. Novi izdajateljsi i v^hudil hudo kri sameznikih ustvarili ugodnejše ju; počasi bi morali skrbeti za to, kaže razumevanja za težnje zapo- svet, katerega elane je imenova _ snT.p;pia razpoloženje za pospešeno razvi- da se izognemo preveliki enostra- slenih po višji izobrazbi. na tej seji, naj bi izdelal nov kon- to koledarsko 'leto janje izobraževanja odraslih. Ko- nosti, kar škoduje naši samo- Predsedstvo je sklenilo, da bo cept lista ter skusal razširi i nostavk v osebnih dohod- likor smo doslej tudi že govorili upravljalski družbi, enako pa tudi republiški odbor pripravil- Opera- njegovo vsebinsko plat s posega- ^ kakor so bili in pisali o tej problematiki, da je vsakemu posamezniku, ker mu tivni načrt, ki naj bi privedel do njem še na nekatera druga pod- tu in tam postala že malce nad- ostajajo nepoznana obsežna pod- konkretnih reševapj te problema- ročja družbenih služb, ležna, pa vse kaže v to, da bomo ročja človekove dejavnosti izven S SEJE SKUPŠČINE LJUBLJANSKE TIS OSEBNI DOHODKI F O MOŽNOSTIH Kot pravi poročilo, je ljub- Medtem ko so se nekateri zavzel; Ijanska temeljna izobraževalna za prvo varianto ki je bliže ure- I vršilci, pel V oC V l/U, VAcl l v v v> v **«««/* ^ morali kot družba ukreniti nekaj, njegove ozke specializiranosti, da se stanje glede izobrazbene Prizadevanje za izpopolnjeva-strukture zaposlenih izboljša. Ste- nje izobrazbe mora biti ena izmed vilke nam dokazujejo, da tu mar- važnih sestavin sindikalne Jejav-sikaj ni v redu (kar 53,6 % zapo- nosti. V nekaterih službah — tako slenih do 36. leta ! starosti nima, pripovedujejo in s statistikami svojemu delovnemu mestu ustre- dokazujejo — se st.alno slabša izo-zne izobrazbe!), pa tudi per- brazbena struktura zaposlenih, spektiva našega nadaljnjega raz- ker notranji samoupravni akti de- voja na vseh področjih nas bo lovnih organizacij omogočajo za- ijanska icmcijua “a ^ ... prisilila, da bomo z večjo inten- sedanje delovnih mest tudi lju- skupnost svoje začetno obdobje sničitvi, so drugi menili, da je zivnostjo kot, doslej zagrizli v ta dem, ki nimajo ustrezne izobraz- dela namenila predvsem odprav- treba storiti vse za izvedbo dru- •oreh — podobno, kot so se ga be, in so vodstva premalo dosled- Ijanju slabosti in raznolikosti, po- ge variante, ki dejansko vredno- lotili že v drugih razvitejših dr- na pri izvajanju perspektivne po- dedovanih iz preteklosti; skušala ti učiteljevo delo. Člani skupsci- žavah litike. usklajevati potrebe z možnost- ne so se ob koncu z glasovanjem t j- ^ ™ mi in odpravljati razlike med po- odločili za prvo, varianto in skle- Na omenjeni seji predsedstva Imamo pa tudi v samem sol- sameznimi občinami. ^ Poročilo nili, da naj skupščina pripravi rep. odbora so člani poudarjali, stvu glede izpopolnjevanja izo- konča z 0lptimistWn0 ugotovitvijo, predloge za njeno izboljšavo, da moramo priti najprej do so- ^azbe zaposlenih kaj nerazvese- da je usp€lo težišče razpravljanj Na sej. go predlagaii( da je treba s finančno situacijo ljubljanskega območja seznaniti republiške organe. Ker je v ljubljanskem območju namenjenih 15 milijonov za investicije v —------ t---..-----------------------« .___ da ig uspelo težišče razpravljanj dobnega programa izobraževanja Ijiv položaj: ljudje, ki si hočejo ver[idarle prenesti ;z materialne odraslih: pri tem bi morale sode- pridobiti višjo izobrazbo, ne le da y vsebinsko sfer0i kar pomeni, da lovati tudi strokovne službe, ne pa ne najdejo podpore v svojih de- ie moSnže 0b sredstvih, k; so’se- *.v, i.« **t*jv*^jv. —t—- ■ - je mogoče ob sredstvih, k; so se- da se vsa stvar prepušča izključno lovnih organizacijah — plačevati d odmerjena za vzgojo in izo-šolnikom! Ne gre namreč le za morajo visoko šolnino od svojih osnovnošolsko opismenjevanje, že tako nizkih prejemkov, napo- braževanje, že začeti intenzivno razmišljati in si prizadevati za razmišljati in si prizadevati za vzgojno izobraževalne dejavnosti zaprav 80% v primerjavi racionalizacijo, vsebinsko oboga- _______ toliko so hamenile občine —- mi, za katere se bori o 1968 sprejelo tale SKLEP Na podlagi 4. člena »Odloka o pri- Sindikata delavcev družbenih de-stojnosti organov Republiškega od- javnosti Slovenije, bora Sindikata delavcev družbenih , dejavnosti Slovenije« (številka 148/1 ž dne 18/10-1967) je predsedstvo re- Izdajateljski svet sestavljajo: na seji dne 24- 5- - FngedSjeožneikSUVOROV, član predsedstva Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Tehnična šola strojne stroke, Ljubljana 1. Ivan BITENC — Komite mestne konference ZKS, Ljubljana t. Slavko BOHANEC — Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije 3. Srečko BOŽNAR — Osnovna šola »Tone Tomšič«, Ljubljana 4. Geza CAHUK — Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije 5. France GALIC — Pedagoška akademija. Ljubljana 6. Drago HAM — urednik »Prosvetnega delavca« 7. Polde KEJŽAR — Centralni komite ZKS, Ljubljana 8. Tone KLINAR — Šolski industrijski kovinarski center, Store 9. Dušan KOMPARE — Republiški sekretariat za prosveto in kulturo 10. Marjana KUNEJ — novinarka »Prosvetnega delavca« 11. Adi MARCiC — Osnovna šola »Frana Vrunča«, Celje 12. Milan MARUSlC — Gimnazija, Koper 13. Jože TRČEK — Zavod za pro-svetno-pedagoško službo, 14. Marija UNGER — Pedagoška gimnazija, Maribor 15. Vera VOSNJAK — Gimnazija pedagoške smeri, Ljubljana 16. predstavnik Republiške izobraževalne skupnosti. o preosnovanju organov upravljanja »PROSVETNEGA DELAVCA« 1. Izdajateljski svet »Prosvetnega delavca« se preosnuje v najvišji organ upravljanja »Prosvetnega delavca«, izdajateljski svet ima 15 članov. Imenuje ga predsedstvo Republiškega odbora Sindikata' delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za dobo štirih let. Naloge izdajateljskega sveta so: — določa vsebinsko politiko »Prosvetnega delavca«; — sprejema letni program in finančni načrt; — obravnava poročilo o izvršitvi let- ' nega programa in sprejema sklepni račun; — imenuje in razrešuje uredniški odbor, ki ima 7 članov, od tega vsaj 2 izmed članov izdajateljskega sveta; ^ — imenuje in razrešuje finančno kr.mbiio, pf> potrebi pa tudi občasno komisije — določa delovno področje uredni-ekemu odboru in komisijam — imenuje po razpisu glavnega urednika »Prosvetnega delavca« — določa sistemizacijo delovnih mest in sistem notranje delitve oseb-nih dohodkov v uredništvu in upravi; — daje smernice za delo uredniškemu odboru, glavnemu uredniku in komisijam; — določa nagrade članom uredniškega odbora za opravljeno delo; — opravlja, druge naloge, ki po svoji' naravi ali po predpisih sodijo v pristojnost najvišjega upravljanja. Ta sklep velja takoj. suu»ju Izdajateljski svet mora prilago-organa diti organizacijo organov upravljanja »Prosvetnega delavca« temu sklepu do 30. junija 1968. Izdajateljski svet odgovarja za Predsednik ROJ,p svoje delo Republiškemu odboru Slavko BOHANEC titev in izboljšanje kvalitete dela. Gradivo, pripravljeno za zadnjo sejo TIS, nedvomno potrjuje, da je bilo opravljeno precejšnje delo. Pred nami je redakcija statuta, ki bo šel, dopolnjen z nekaterimi predlogi z zadnje seje, v razpravo in končno — pred nami je tudi predlog meril za financiranje vzgoje in izobraževanja na območju ljubljanske izobraževalne skupnosti, ki naj bi veljala za letos. Kot razberemo iz obrazložitve predloga, se je ljubljanska TiS zaradi skopo odmerjenih sredstev odločila, da bo financirala v letošnjem leju v prvi vrsti obvezno dejavnost Prvotni osnutek je postavil za Osebne dohodke prosvetnih delavcev naslednje osnove: 880 din toliko so namenile občine naj bi odmerili del tega denarja za tekočo dejavnost zavodov. Denar, potreben, za investicije, pa naj bi' dobili tijdi v ljubljanskih občinah tako, da bi razpisali referendum. M. K. povprečni dohodki na šolah v lanskem letu. Ker je pa občinska skupščina obljubila, da ne bo letos zniževala dohodkov šoli, so prejemali učitelji v prvih petih mesecih take prejemke kot lani. Z novimi postavkami so jim občutno znižali prejemke,, kar pomeni, da bi morali vračati tisto, kar so dobili po omenjenem predlogu »preveč« — namreč šole z mlajšim kadrom! Ta predlog je upošteval predvsem dva vidika pri delitvi dohodka: starost, torej delovne izkušnje, in izobrazbo. Tako bo učitelj prejemal le 68.000 starih dinarjev, če nima višje izobrazbe in ni v službi še pet let, Ob današnjih cenah je to sramotno nizka vsota! Učitelji so spoznali, da so dohodki po novem načinu nagrajevanja, ki postavlja vse bolj podobno nekdanjim razredom (občina da, kolikor ima, TIS izdela kriterije za posameznika), prav- z onimi, za katere se bori občinski sindikalni svet. Ne zdi se nam prav, da je učiteljevo delo vredno toliko, kolikor ima TIS denarja. Odkrito bi morali reči, koliko si po mnenju družbe prosvetni delavec zasluži, če pa mu Marginalije k tezam (Nadaljevanje s 1. strani) Naša šola mora postati ne samo sodobni učni žavod, ki bo nudil vsakemu učencu pogoje za uspešen razvoj njegovih biopsi-hosocialnih zasnov; postati mora in v antropoloških znanostih podkovan učitelj ali vzgojitelj je sposoben na adekvaten način bogatiti učenčevo obzorje in pravilno razumeti njegovo osebnost. Zato so v uvodu citirana strem sobna za pravočasno in pravilno detekcijo otrok, ki so moteni v ______ svojem telesnem in duševnem za učitelja, 1020 za predmetnega razvoju, ter biti zmožna za izva-učitelja in 1172 din za profesor- janje osriovne preventive in kuja. Tem postavkam so bcjtfdvali rative. J tudi strokovna inštitucija, spo- Ijenja »TEZ O RAZVOJU IN upravičeni očitki o prenizko postavljenih osnovah, ki so seveda prisotni še danes. V naspfotju s tem pa je dejstvo, da so postavljene te osnove glede .na realne možnosti in pa to, da manjka celo za uresničitev te prve variante okrog 13 milijonov din. V zadnjem osnutku sta postavljeni dve varianti: prva, že omenjena, in druga, k; pomeni v bistvu ovrednotenje učiteljevega dela (1080 din za učitelja, 1300 za predmetnega učitelja in 150 za profesorja). • Razprava o predlogu meril je bila na zadnji seji zelo živahna. Le strokovno široko razgledan IZPOPOLNJEVANJU SISTEMA IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE M SFRJ« še kako utemeljena in jih je treba tudi v bodoče vsestransko podpirati, nenehno poglabljati ter razvijati! VIATOR JUGOAGENT 14-dnevno križarjenje z ladjo »DALMACIJA« • od 18. 6. do 2. 7. 1968 v FRANCIJO — (KORZIKA — Ajacrio), ŠPANIJO — (Barcelona, Palma de Mallorca, MALAGA), GIBRALTAR, MAROKO — (Tanger), LIBIJO — (Tripoli), MALTO, ITALIJO — (Brindisi). Cena 1900—2700 N-din. INFORMACIJE in rezervacije: JUGOSLOVANSKA POMORSKA AGENCIJA, LJUBLJANA. Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v Gregorčičevo ul. št. 13, tel. '21-701. tega ne moremo nuditi, pa pri' znajmo, da ima 70, 80, 90 odstotkov plače. Sicer pa nas tak način nagrajevanja postavlja vse bolj v mezdne odnose, v odnose učitelji : skupščina (občinska, republiška). Ce so pa odnosi mezdni (kar je podobno kapitalizmu^ ni čudno, če pride tudi do takih reakcij kot v Ptuju. Na zborovanju smo spoznali, da Se naše besede in energija res še vedno sučejo okoli »dinarja«. Toda žal je to danes za naš eksistenčni obstoj nujno. Že Marx in Engels sta vedela, da ljudi najprej zanima materialna osnova, potem šele drugo. Očitke, da smo učitelji kruhoborci in lovci za denarjem, smo označili za demagog ške, kajti o čem drugem se naj pogovarjamo, če se nam dohodki nižajo, cene pa dvigujejo. Ko bo učitelj primerno nagrajen (ni treba bogato), bo tudi ta tema izginila z dnevnega reda. Prej pa ne sme, kajti to bi pomenilo vdajo, slabo voljo, nezainteresiranost in navsezadnje nedejavnost sindikata. Ce zahtevaš plačilo za svoje delo, še ni rečeno, da s tem zanemarjaš vzgojo. Toda danes je pri nas tako, da vsak želi biti nagrajen za svoje delo, zakaj bi moral biti učitelj izjema, zakaj bi ravno pri njem iskali notranje rezerve. Govoriti o našem materialnem položaju, je zaenkrat naša eksistenčna nujnost. Z nekaterimi postavkami v biltenu se seveda nismo mogli strinjati. Po teh predlogih bi učiteljevo kvalitetno delo prenehalo tam nekje pri dvajsetih letih službe, kajti od tega obdobja ne more več napredovati, oziroma TIS ne daje te možnosti. To je krivično, saj imamo vendar žive primere v naših službah, pa tudi drugod, ko ljudje s še daljšim delovnim stažem dosegajo nove uspehe in celo uvajajo novosti (primer F. Metlika in njena knjižica o globalni metodi). Tudi naši družbeni delavci velikokrat presegajo to stopnjo, pa jih vendar nagrajujemo primerneje. Člani zborovanja so ostro odklonili tudi odločitev TIS, da ukine dodatek za težje delovno mesto učiteljem v Ceršaku in Sladkem vrhu. Ce primerjamo pogoj" dela v teh dveli krajih s tistimi, kjer so ta dodatek priznali, se lahko samo čudimo kriterijem sestavljalcev (sicer pa ti kriteriji iz poslanega gradiva sploh niso jasni). Res smo govorili še o idejnosti pouka, o tujem jeziku, o racionalizaciji pouka itd., toda (žal) je ostalo vse to v senci naših eksistenčnih vprašanj, saj so nekateri ugotovili, da niti ne moremo skleniti pogodbe s TIS ob teh kriterijih, ali pa bo treba jemati iz denarja, namenjenega za materialne stroške, vsaj letos, da bi krili razliko, ki nastopa, pO' sebno .na šolah, kjer je mlajš' kader. Po naročilu zborovalcev, ki so se razhajali otožno skeptični (da tudi ta sestanek, ne bo bistveno pomagal), zapisal TONE PARTLJIČ Za bolj intenzivno in smotrne) strokovno izpopolnjevanje Iz rezultatov ankete v osnovnih šolah mariborske občine Uresničujoč načelo, da je treba ob analiziranju raznih družbenih pojavov —- med njimi tudi šolstva in vzgoje — poznati in upoštevati tudi mnenja in stališča tistih, ki na tem področju neposredno delajo, je komisija za družbenopolitične: odnose in idejnopolitične probleme in komisija za družbene odnose in idejna vprašanja v kulturi, prosveti in znanosti : .estne konference ZKS Maribor v sodelovanju z zavodom za prosvetno pedagoško službo Maribor pripravila anketo o nekaterih idejno-pedagoških vprašanjih na osnovnih šolah občine Maribor. Anketa je bija izvedena v času zimskih počitnic na seminarjih o aktualnih idejno-pedagoških vprašanjih. Teh so se udeležili vsi prosvetni delavci osnovnih šol občine Maribor. Anketiranih je bilo 126^ prosvetnih delavcev. Število učnega osebja v osnovnih šolah' je 913, zato predstavlja zajeti vzorec 13,8 odstotka celotne populacije. Anketirali smo vsakega petega oziroma četrtega udeleženca — po sedežih. Izbor anketirancev je torej slučajen. Naknadno preverjanje vzorca po spolu, starosti, stopnji izobrazbe ter šolski stopnji na osnovi realnih statističnih podatkov za celotno populacijo je po-Hazalo. da je ta po svoji strukturi zelo reprezentančen in so potemtakem rezultati ankete precej zanesljivi. Primerjava odgovorov na prvo Vprašanje, ki smo ga hoteli z an- keto osvetliti — namreč, kako pojmujejo anketiranci svoje poklicne naloge, odnos med vzgojno in izobraževalno funkcijo osnovne šole in kakšno je v tem pogledu stanje na njihovih šolah — je pokazala, da se je večina anketirancev odločila za formulo: »Pri nas ni takih, ki bi samo »učili« ali samo vzgajali, ampak se nas velika večina zaveda kompleksne vzgojnoizobraževalne naloge šole in tako tudi delamo!« Psihološka analiza odgovorov na sklop navedenih vprašanj nakazuje, da naši osnovnošolski prosvetni delavci dobro razumejo odnos med vzgojo in izobraževanjem in se zavedajo, v čem je bistvo njihovega pedagoškega poslanstva. Pri vprašanju, v kakšnem zaporedju si sledijo vzgojni vplivi šole, družine, raznih organizacij (tudi mladinske in pionirske), cerkve ter drugi nekontrolirani vplivi (ulica, tisk, film ipd.) so razvrstili anketiranci te vzgojne dejavnike — glede na njihov vzgojno oblikovalni pomen — v pet pozjcij. Anke^ranci postavljajo na najvišje mesto družino, tej slede oni sami, cerkev, razne organizacije in društva, na koncu pa so nekontrolirani vplivi. Taka določitev odnosa med šolo in domom je realna in je v skladu s sociološkimi študijami doma in v svetu. Še bolj velja ta odnos za naše razmere, kjer je družbeno varstvo mladine razmeroma skromno in je le-ta večino časa izven šole v »režiji« doma. Preseneča podatek, da so družbene organizacije in društva nekoliko šibkejše od cerkve, kar bo tudi ustrezalo resničnosti, saj imajo učitelji neposreden pregled nad delovanjem teh vzgojnih dejavnikov. Zanimivo je, da naši vzgojitelji ne pripisujejo usodnega pomena nekontroliranim vplivom, kar pa ne pomeni, da so jih prezrli. Zbrani podatki nazorno predstavljajo stopnjo učiteljeve pedagoške samozavesti, njegove zaveznike in nasprotnike, prav tako opozarjajo, v kakšni smeri naj se izživlja družbenopolitična pedagoška skrb. Vsekakor je to pomoč družini, raznim mladinskim organizacijam in društvom (svobodne in interesne dejavnosti) ter somi šoli. O vsem tem je bilo govora tudi doslej, vendar je bilo premalo storjenega. ZANEMARJENA VZGOJA Po odgovorih anketirancev na peto vprašanje — kako si na š°' lab delijo skrb za idejnost pouka — je zaporedje tistih, ki skrbe za idejnost pouka, takšno:/na prvem mestu je učiteljski zbot, nato posamezni razredniki pa ravnatelj, na četrtem komunisti šole in na koncu drugi samoupravni organi (svet šole, 'upravni odbor ipd-)-Razveseljivo je, da je na prvem mestu učiteljski zbor kot kolektivno strokovno telo, manj razveseljivo pa, da so ravnatelji šol na tretjem, komunisti pa na četrtem mestu. Zelo neugodno je tudi, da so drugi organi samoupravljanja zadnji. Anketa potrjuje domnevo, da se samoupravni organi (in tudi ravnatelji) ukvarjajo predvsem z ekonomškimi, finančnimi in organizacijsko tehničnimi zadevami, medtem ko osnovno dejavnost — vzgojo — zanemarjajo. Preseneča, tudi, da je idejni vpliv komunistov na četrtem mestu. Ravnatelji bodo morali v večji meri postati pedagoški vodje šole, podobno se bo morala tudi šolska samouprava bolj zavzeti za pedagogiko. Za to je treba izoblikovati tudi primerno pravno osnovo. Nedvomno pripada komunistom na šoli važno mesto pri oblikovanju idejno-pedagoškega stila dela na šoli, čeprav je, sodeč po odgovorih na prejšnje vprašanje, tega bolj malo/ Uresničevanje vloge Zveze komunistov kot ideološke usmerjevalke je zahtevna naloga in se kaže v najrazličnejših neposrednih, organiziranih in neorganiziranih oblikah. Ena izmed organizacijskih oblik delovanja .Zveze komunistov na šolah, ki ima že svojo zgodovino, so odprti sestanki. Kako doživljajo učitelji prisotnost Zveze komunistov na šoli in kakšna je bila odprtost teh organizacij?. Odgovori so pokazali, da je na dveh tretjinah osnovnih šol obstajalo organizirano življenje Zveze komunistov, ena tretjina šol pa je bila brez njega. Sodelovanje neorganiziranih prosvetnih delavcev je bilo slabo. Nekaj anketirancev odgovarja, da ne ve. če so na šoli sestanki (»Ni mi znano; sploh ne! Sektaštvo«), Med odgovori na to in prejšnje vprašanje je očitna korelacija, ki nakazuje, da je v novih pogojih družbene reforme in reforme Zveze komunistov serazmeroma težko uveljaviti vodilno vlogo Zvezde komunistov po novih na- čelih. Zanimalo nas je tudi, kako vrednotijo prosvetni delavci naše občine posamezna področja svoje strokovne izobrazbe! Na kakovost pedagoškega dela vsekakor podzavestno vpliva tudi odnos, usmerjenost in zanimanje, ki ga ima , učitelj do posameznih kulturnih področij svoje izobrazbe. Ta usmerjenost in privlačnost lahko pomeni posebno kvaliteto, ki sodeluje pri nastajanju pedagoške kvalitete vzgoje. Rezultati ankete potrjujejo, da so učitelji pri pomembnosti posameznih področij Svoje strokovne izobrazbe predvsem praktično usmerjeni. Rang, ki ga je izoblikovala anketa, nakazuje zaporedje in stopnjo odmaknjenosti teh področij od, neposrednih potreb šolske tradicionalne prakse. V ozadju take razporeditve zaslutimo posamezne etape najpogostejše metodološke poti pri učiteljevem pripravljanju na pouk. Prva je določitev vsebine, tej sledi didaktično-metodično oblikovanje učne ure, nato psihološka adaptacija na učence, iskanje moralnih, idejnih, estetskih in drugih fines učnega procesa. ZADOVOLJNI Z DRUŽBENO-MORALNO VZGOJO Borba za znanstveni svetovni nazor je ena izmed pozitivnih pridobitev socialistične pedagogike. Zato je bilo eno izmed anketnih vprašanj namenjeno tudi temu in se je glasilo: »Kakšna je po vaščm mnenju zavzetost prosvetnih delavcev pri reševanju idejno-vzgoj-nih vprašanj?« Ponujeni so bili štirje vezani odgovori: dobra, zadovoljiva, pomanjkljiva, indiferentna. , Ocena zavzetosti je sorazmerno ugodna, saj jo v nrvih dveh skuninab zajetih kar 83 % prosvetnih delavcev. 17 odstotkov ocen je negativnih, zato je skorD težko govoriti o nekritičnosti _pri ocenjevanju. Najbolj pesimističh1 so bili moški v starosti od 30 40 let z višjo izobrazbo, ki so dah kar 75 odstotkov neugodnih odgovorov. Med skeptične skupih8 lahko štejemo tudi ženske s srednjo izobrazbo v starosti 30 let, h1 poučujejo predmetno, in so dale okrog 50 odstotkov negativnih odgovorov, ter predmetne učitelji8® v starosti od 30 do 40 let s 33 od" stotki neugodnih ocen. Pri vprašanju — ali so učitelji zadovoljni s sedanjo vsebino, organizacijo in metodami družbe-no-moralne, vzgoje (TSM) -» 3 bil možen alternativni izbor. Odgovor se je lahko glasil samo da ali ne. Pozitivnih odgovorov J bilo 69 odstotkov, negativnih 29, odstptkov, praznih pa 1,6 odstoP ka. Torej, sta dobri dve tretjih* zadovoljni s stanjem, kakršno lej medtem ko je šibka tretjina nezadovoljna. Odstotek neopredeljenih je sorazmerno nizek. Ker smo negativne odgovor® pričakovali, smo ob glavnem vprašanju zastavili za tiste, ki® dali negativne odgovore, še do^ polnilno vprašanje: »Ce niste za' dovoljni, navedite pomanjkljiv® sti in težave.« Odgovori so a gibali v dokaj različnih smereh, vendar jih je lahko grupirati nekaj tipičnih skupin. Dopolni nemu vprašanju se je odzvalo odstotkov anketirancev in je ra loček med odstotkom nezadovoljnih in tistih ,ki so navedli teza' in pomanjkljivosti, le 5,5 odsto ka. Moški so dali relativno v odgovorov kot ženske. Med tiničnimi odgovori najd-mo naslednle: »Premajhna odg® vornost in skrb družbe; slaba o ganizncija nouka družbene mol' le; pomar'kanje učbenikov, P ročnikov, literature in navod * O vprašanjih šolstva — Vzgoje in izobraževanja — se pri nas veliko govori in piše; ali menite, da gredo dejanja vštric z besedami? Dejanja gredo malokdaj vštric *s besedami in to ne samo na področju šolstva. Mislim, da je to razumljivo. Za pogovarjanje in pisanje, torej za mnenja, stališča in zamisli, zadošča glava in kdaj pa kdaj pogum.,Za dejanja pa je Potrebno še marsikaj drugega, česar nimamo vselej pri roki. Pa tudi če imamo kdaj vse to pri roki, ni vselej skladja med besedami in dejanji. Vzrokov za to je več. Za šolsko področje bi navedla dva. Prvič: ko se pogovarjamo o šolstvu in njegovih problemih, ne izhajamo vselej iz dovolj jasno opredeljenih izhodišč, zato govorimo drug mimo drugega. V takih primerih se je težko in tudi tvegano odločati za ukrepe. Drugič: osebna prizadevnost in kdaj tudi prizadetost še vedno Ustvarja med nami nekakšne »tabore«. O stvareh ne razpravljamo dovolj stvarno in objektivno, borimo se za stališča svojega »tabora«, branimo njegov prestiž in tako ogluševamo za stališča drugih. Se dobro, da ne gredo dejanja vštric z besedami, če se in dokler se kregamo za to, kdo ima prav, ne pa za stvari same. Kako bi vi, tovarišica direktorica, glede na poznavanje šolskih problemov doma in razgledanost po svetu, če bi vam bilo omogočeno, uredili šolstvo na Slovenskem? Ce naj ne demantiram svojega odgovora na prvo vprašanje in s tem 'same sebe, moram reči, da na to vprašanje ne morem odgovoriti. Kaj bi pomenila moja zamisel? Le stvarno, skrbno in Utemeljeno predebatirane zamisli vseh tistih, ki o šplstvu in njegovi družbeni funkciji, pa tudi o Razprava o učnem načrtu brez pomisleka — pojasnilo V 14. številki Prosvetnega delavca leta 19G7 in v fi. številki 1968 je tov. V. Rozman objavil Članek z gornjim naslovom. Republiška sekcija za delo z mentalno prizadeto mladino je obravnavala oba članka na svoji seji dne 19. 4. 1968 in ugotovila, da je tov. V. ftezman napačno informiral pedagoško javnost o pripravljanju novega Učnega načrta za posebne osnovne šole v Sloveniji. Avtor omenja v svojih člankih, da ,šolski zbori in posamezniki niso imeli možnosti in ne časa, da bi lahko k osnutku dali svoje pripombe in predloge. V zvezi s to trditvijo tov. V. Rozmana je Sekcija pregledala postopek in potek sprejemanja novega učnega načrta. Ugotovila je, da so priprave za sprejem novega učnega načrta trajale več kot dve leti. Vse posebne osnovne šole »o prejele trt osnutke učnega načrta. Na prvi osnutek so šole poslale svoje predloge in pripombe za drugi osnutek, po enakem postopku je bil izdelan tudi tretji osnutek. Pri teh pripravah za sprejem novega učnega risčrla so sodelovali vsi kolektivi posebnih šol v Sloveniji, osnutke pa so obravnavali tudi bazenski centri. Republiška sekcija je ugotovila, da se avtor obeh člankov tcv. V. Rozman ni udeleževal sestankov šolskega kolektiva in ne sestankov bazenskega centra, na katerih so razpravljali o pripombah in pred^gih Za novi učni načrt, čeprav je bila to njegova dolžnost. Tovariš V. Rozman bi s svojim aktivnim delom lahko koristil pri izdelavi učnega načrta, z neodgovornim Pisanjem člankov pa je škodoval Ugledu in netočno prikazoval delo Sekcije in njenih članov. Društvo defektologov SRS Sekcija orlopedagogov naš razgovor 'msim ^ Značilna je splošna nerazvitost pedagoškega raziskovalnega področja pri nas Šest vprašanj direktorici Pedagoškega instituta v Ljubljani dr. Ivi Šegulovi družbenih potrebah dejansko kaj vedo, bi bile morda sprejemljiv odgovor na vaše vprašanje. Ali sc da na kratko označiti poglavitne težnje razvoja šolstva v svetu danes — ali vsaj našteti nekaj teh teženj kot zanimivost za nas? Posodobiti šolo je menda skupni imenovalec Vsaj vsega tistega, kar se v teh časih godi v evropskem šolskem prostoru. Šolstvo seveda ni »avtarktični« svet, svet sam zase, ampak sestavni del družbe, še več: v marsikaterem pogledu jeziček na tehtnici njenega razvoja. Zato nemiri mladih npr. na univerzah v Italiji, Franciji, Španiji, Zahodni Nemčiji, Poljski, Češki niso samo bitka za posodobitev šole, ampak hkrati, če ne celo predvsem bitka za posodobitev družbe. Kresove upora proti obstoječim šolskim koncepcijam in razmeram zažigajo mladi, policije vihtijo pend.eke. V tem spopadu se (kolikor lahko razberem iz informacij) nakazujejo tile obrisi posodobitve šole: sprememba učnih načrtov, udeležba mladih pri upravljanju v šolstvu, svoboda misli. Težnja po spremembi učnih načrtov je že precej časa navzoča tudi v našem šolstvu. V to našo težnjo se zarisujejo, če se tega zavedamo ali ne, širše, ne samo domače razsežnosti. Bilo bi najbrž prav, če bi se pri reševanju tega vprašanja osveščali nekoliko širše, šolstvo v Evropi in tudi pri nas tarejo verjetno, vsaj kar zadeva izobrazbeni proces, sorodne skrbi. Generalni direktor UNESCA gospod Rene Maheu je na konferenci, ki jo je oktobra 1907 organizirala univerza Cornell v Williamsbur-gu, Virginia, ZDA, izrazil te skrbi — med drugim — takole: »Ali so naši šolski sistemi, prevzeti iz ne tako davnega časa, ko je bilo izobraževanje rezervirano za bolj ali manj omejene skupine državljanov razmeroma stabilne družbe, prilagojeni izobraževanju množic, kar predstavlja enega od imperativov našega časa, ali ustrezajo svetu, ki doživlja svojo .polno intelektualno in materialno evolucijo? Ali »eksplozija« znanstvenih in tehnoloških spoznanj, kakor tudi globoke ekdnomske in kulturne spremembe tako v tradicionalnih kakor v najsodobnej- ših družbah dovoljujejo, da se strukture, načrti in metode iz preteklosti ohranijo take, kakršne so? Mar se lahko zadovtoljimo s popravki ali pa bi »:e morali orientirati na radikalnejše rešitve, ki se znatno razlikujejo od vsega, kar nam je bilo blizu? V tem je bistvo vprašanja. Ostalo je stvar strokovnjakov, četudi je to vprašanje zavesti in razsojanja, ki zadeva nas vse.« Tako izglodajo skrbi v svetovnem merilu. V evropskem merilu, torej v merilu razvitih šolskih sistemov, so modificirane nekoliko ostreje in konkretneje. Pri nas vidimo jedro vprašanja skoraj izključno v preobremenjenosti učnih načrtov z učnim gradivom in upamo, da bo šolstvo urejeno, če bomo učne načrte skrčili. Mislim, da je skr-čitev učnih načrtov samo ena izmed ploskev celotnega vprašanja. Ce bomo samo to storili, vprašanja s tem še ne bomo rešili. Vprašanje je globlje. Nanj ne kaže odgovarjati samo s »koliko«, ampak najmanj še z »kaj«, »kako«, »zakaj« in »kdaj«. Vaše mnenje glede ponovne nameravane reorganizacije PPS? Vidite, najbolj uspešna in najbolj inteligentna se mi zdi v življenju kritična orientacija. Zlasti na področju dela. Zdi se mi, da delo napreduje in da prispeva človeškemu razvoju le, če je podvrženo sprotni kritični analizi. Ce se samozadovoljno — posameznik ali grupa — postavimo na stališče, da je delo, ki ga opravljamo, dobro, nimamo razloga, da bi ga spreminjali in torej tudi ne, da bi ga izboljševali. Zato ocenjujem prizadevanja za spfemembo nekega dela ali neke službe, torej tudi prosvetno pedagoške službe, kot potrebna in pametna — vendar ne za vsako ceno. Najvažnejše mi je vedno vprašanje: ali želimo nekaj spremenili zato, ker se je pokazalo kot neustrezno, bodisi da so bile hibe v delu samem.ali da se je delo spričo družbenih sprememb preživelo, — ali pa zato. da pač nekaj spreminjamo. Ali bom rekla preveč, če bom trdila, da smo nemirni in da se pomanjkljivo sproti kontroliramo? Po dveh, treh letih nam postane kar nekako dolgčas. Dobimo občutek, da je treba nekaj spremeniti — in tudi res spreminjamo, ne da bi imeli natančno analizo tega, kar smo in kako smo doslej delati, in ne da bi imeli natančno zamisel tega, kar hočemo storiti, in jasno predstavo o tem, kaj bomo s spreminjanjem dosegli. Podobno meditiram ob predlogih za spreminjanje prosvetno pedagoške službe. Sama reorganizacija je bistveno ne bo mogla spremeniti. Spremenila bi jo drugačna vsebina in drugačna metoda dela. Šele iz teh sprememb izhajajoča reorganizacija bi bila učinkovita. Samih reorganizacij je bilo prav v prosvetno pedagoški službi dovolj, če ne pre- več. Zdi se, da nam vse te reorganizacije velikih koristi niso prinesle. Ce bi jih, ne bi bilo treba ponovno reorganizirati. S katerimi nalogami se ukvarja Pedagoški inštitut oziroma njegovi sodelavci? Inštitut je zasedaj — po treh letih svojega obstoja — še vedno usmerjen pretežno v aplikativne raziskave, čeprav ne bo smel več dolgo odlašati s fundamentalni mi (osnovnimi) raziskavami. (Po definicijah UNESCA gre pri osnovnih raziskavah za izsledke ali ideje, ki obetajo prispevek znanosti in omogočajo boljše razumevanje naravnih oziroma družbenih zakonov ali odpirajo še nepoznana področja raziskovanja. Aplikativno raziskovalno delo pa temelji na spoznanjih znanstvenega dela, jih razširja v bolj konkretne oblike in išče možnosti in načine za uporabo teh spoznanj v družbenih dejavnostih.) Da je inštitut pretežno aplikativno usmerjen, ni čudno: potrebe po rezultatih, ki bi se vnašali v pedagoški proces na terenu in to na njegova najbolj nevralgična mesta, so tolikšne, da nas silijo k taki usmeritvi. Še tako je pot rezultatov do terena dolga. Tri raziskave so končane: »Vsebina in organizacija vzgojnega dela v podaljšanem in celodnevnem bivanju učencev v osnovni šoli«. Raziskava razkriva dinamiko razvoja »šolskega varstva« v SRS, nakazuje tendence lega razvoja, razkriva vpliv šolskega varstva na učni uspeh, govori o tem, kako naj se šolsko varstvo organizira ter uvaja vzgojitelja v vzgojno problematiko obeh glavnih sestavin šolskega varstva: dela (učenja) in prostega časa. »Vsebina intelektualne vzgoje predšolskih otrok v pripravljalnih oddelkih«, izhajajoč iz hipoteze, da bi dober šolski »start« (1. razred osnovne šole) zmanjševal vzgojne in učne (izobrazbene) probleme osnovne šole, smo v raziskavi sestavili poseben program dela z otroki, starimi 6—7 let. Po tem programu naj bi otroci v zadnjem predšolskem letu dobivali organizirane pedagoške impulze za razvoj tistih lastnosti in sposobnosti, ki bi jim omogočale uspešno delo V 1. razredu in s tem usklajen osebnostni razvoj. »Nekatera etična stališča absolventov osnovnih šol«. Raziskava razkriva nekatere etične poteze 15-letnega partnerja v pedagoškem procesu in utegne s tem usmerjati naše delo na področju moralne vzgoje. Vse tri raziskave bodo, upam, letos šle na pedagoški teren in ždim jim srečno pot. V delu imamo raziskave, ki obdelujejo, tele probleme: — kako ugotavljati in kako razvijati učencem učne navade in učne tehnike; — ali imajo šolske službe (šol- ski pedagog, šolski psiholog, šolski socialni delavec) pri nas pedagoško vrednost, kakšna je ta vrednost in kakšna bi lahko bila; — kako modificirati celodnevno bivanje (celodnevni pouk) učencev osnovne šole v pogojih, ki v njih dela naša obvezna šola, in na podlagi zgrajenega modela ugotoviti njegovo uspešnost glede na učne rezultate, individualizacijo pouka, socializacijo učencev fn njihov širši osebnostni razvoj; — problem novega šolskega koledarja (prosta sobota v šolstvu) predvsem glede na učinkovitost vzgojnega procesa; — obremenjenost učencev osnovnih šol glede na njene količinske in kakovostne strukture; — profil vzgojiteljice, ki bi ustrezal sedanjim zahtevam in pogojem predšolskega področja pri nas.- Nakazujejo se obrisi naslednjih raziskav oziroma raziskovalnih področij: — idejno družbeno oblikova-vanje srednješolske mladine, — izgradnja šolskega sistema, njegove teoretične osnove. Pri opravljanju nalog, ki so zaupane pedagoškemu inštitutu, se gotovo pojavljajo tudi težave; kakšne so? Težave? Ce odmislim obče težave, s katerimi se danes bori večina delovnih organizacij in katerih skupni imenovalec so finančna sredstva, bi rekla: inštitut je mlad in išče svojo podobo, razvija pa se pod močno presijo javnosti, zlasti pedagoške. Kakor je taka presija po svoje koristna za vsako delovno organizacijo in torej tudi za inštitut, pa vendarle pomeni za mlado ustanovo poseben problem. Težko se prebijamo, pričakovanja in potrebe pedagoškega terena so večje od naših sedanjih zmogljivosti. Vsepovsod vznikajo vprašanja: kaj delate? Kdaj boste kaj naredili? Kaj imamo od vas? Mi pa še nimamo tekočega traku za rezultate ... Nepotešeno potrebo pedagoškega terena po rezultatih pogojuje poleg naše mladosti, maloštevilnega kadra tudi, rekla bi, neka, obča nerazvitost pedagoškega raziskovalnega področja pri nas. Iz te obče nerazvitosti izhaja naš način mišljenja, da je moč priti do rezultatov čez noč. Ker to ni mogoče, se javlja ponekod in kdaj pa kdaj tudi misel, da je pedagoško raziskovalno delo za nas predrago. Jaz pa mislim, da ne more biti nikoli predrago. Kajti če kaj, se mora to delo obrestovati. Šolske ekskurzije Obveščamo šole, da sprejema dijaške ekskurzije »Dom učenika stručnih škola — Pe-tar Drapšin«, Beograd, 7. jula 83. Rezervacije na tel. 624-672. Cena 7 N-din. [ Dvajset nagrajenih mladinskih mentorjev Centralni komite Zveze mladine Slovenije je sklenil, da bo odslej vsako leto ob dnevu mladosti podelil priznanja dvajsetim strokovnim in družbenopolitičnim delavcem, ki so kot mentorji v večletnem delu z mladino dosegli izjemne uspehe pri oblikovanju socialistične osebnosti, in sicer na naslednjih področjih: v politični in družbeni aktivnosti mladih, svetovnonažorskem In moralnem oblikovanju mladih, vzgoji in izobraževanju, kulturnem In umetniškem snovanju mladih, tehnični vzgoji in telesni ter športni vzgoji. Letos Je bilo ižmed 29 predlogov izbranih in nagrajenih s priznanjem ter umetniško sliko dvajset mentorjev: Milan Adiešič, predmetni učitelj v šolskem centru Iskra, Kranj, za delo v Počitniški zvezi, Ivan Centrih, predmetni učitelj na osnovni šoli v Grižah, za delo V Pionirski organizaciji, Zvezi tabornikov in klubu OZN na šoli, Janež Canžek, zaposlen pri 2TP Postojna kot pomočnik šefa postaje v Divači, za delo v Zvezi tabornikov, Radoslav Ceš-novar, predavatelj nredvojaške vzgoje na gimnaziji v Trbovljah, za delo v mladinski organizaciji, Maca Kalin, učiteljica na osnovi šoli Prežihov Voranc v Ljubljani, za delo' s podmladkom RK. Jože Krebs, upokojenec v Celju, za delo s taborniki in v ZMS. dr. Avguštin Lah, izredni profesor na Visoki Šoli za politične delavce v Ljubljani, za delo v raznih panogah tehnične vzgoje ter za pobudo in organizacijo gibanja Znanost mladini. Jože Malenšek, učitelj na osnovni šoli Bele vode, za dolgoletno delo pri vzgajanju mladinskih vodnikov Planinske zveze Slovenije. Tončka Marolt, umetniški in glasbeni vodja folklorne skupine France Marolt, Stane Medved, direktor gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani, iniciator različnih mladinskih akcij, katerih rezultati niso izostali, Nada Mornto, predmetna učiteljica na osnovni šoli Vojke Smuč v Izoli, za večletno delo v mladinskem gibnniu ter klubu OZN, Danica Podmcnik, prof. sociologije na II. gimnaziji v Ljubljani, za delo v raznih oblikah mladinske organizacije in z mladino sploh. Jože Potočnik, prof. na ESS v Slovenj Gradcu, za usnešno _vzgojo mladine v socialističnem duhu ter sodelovanje pri kulturnih prireditvah v svojem kra-1u, Helena Puhar, vzgojna svetovalka. aktivna Javna delavka, žal že pokojna. Franc Smeh. strokovni učitelj v šolskem centru TAM Maribor, za mentorsko delo v taborniški organizaciji. Evgen Titan. prof. na gimnaziji v Murski Soboti, eden najuspešnejših telesnovzgojnih delavcev v tem ddu Slovenije. Anton Troha, ravnatelj osnovne šole Vinica pri Črnomlju mentor kluba OZN. ki je pozval svetovno mladino, naj piše o svpiem pogledu na svet — rezultat te knjiga »Poslušajte nas!«, Zdene Ulaga. družbenonolitiCni delavec v Hrastniku. Jože Zbašnlk. mnior .TLA. načelnik doma JLA v Mariboru, ki ie 7. aktivnim delom prioomogel k usnešnemu sodelovanju mladine in Pripadnikov JLA. Anton ‘Zorko, nredmetnl učltell na administrativni šoli v Celin, uspešen mentor marksisti ^0 fr?, krožka na šoli. Kandidate za pndeU+ev priznanj so nredlagale orsranizaclle 7MS. specializirane mladinske organlvaclle in vodstva občinskih In repnbu.ških organizacij, ki vključujejo ali delajo z miedino. Ob sedemdesetletnici ustanovitve slovenskega šolskega muzeja Slovenski šolskj muzej, Ki mu po mnenju številnih strokovnjakov, ki Se ukvarjajo z zgodovino šolstva, pripada prvo mesto med tovrstnim; institucijami, slavi letos sedemdesetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je pripravil kolektiv tega zavoda razstavo, kj jo bodo odprli v četrtek. 30. maja, v prostorih muzeja na Poljanski cesti. Razstava bo prikazala razvoj muzeja in njegovih zbirk, podrobno informacijo o nastanku Slovenskega šolskega muzeja in pomenu šolskih muzejev za študij zgodovine šolstva in pedagogike pa daje katalog, ki je izšel ob jubileju. . neurejena in pomanjkljiva finančna in maierialna stran šolstva; pomanjkljiv koncept, principi in metode; pomanjkljiva zavzetost in usposobljenost učnega kadra, splošna neurejenost sveta. Paleta odgovorov je dokaj pestra. Precej je takih, ki se gibljejo v mejah zastavljenega vprašanja (vsebina, organizacija, metode, sredstva), nekaj pa je preširokih, ki se izgubljajo v okoliščinah in ni nujno, da jih učitelj z dobro Voljo ne bi mogel premagovati. Mnogo je dragocenih napotkov za izboljšanje, so pa tudi primeri preohlapnega odpravljanja problema (ni jasnih konceptov, ni virov ipd.). ODNOSI MED CERKVIJO IN SOLO Za osvetlitev sedanjega stanja odnosov med cerkvijo in šolo je bilo v anketi Uidi vprašanje, kako čutijo prosvetni delavci Jtoliv in delovanje cerkve. Na-Joga se je glasila: »Opišite, v kakšni obliki čutite delovanje in Vpliv cerkve na vaši šoli.« To vPrašanje se nam je zelo umestno prav v zvezi s podpisom protokola z Vatikanom in pokoncil-*kega delovanja Cerkve. Odgovori so bili nevezani, odtod je razumeva njihova pisanost. Odgovorilo J® 55,5 odstotkov anketirancev odstotkov moških in 51 odstot-0v žensk), 43,5 odstotkov anke-Uancev pa se je vprašanju izognilo. Ce pregledujemo tipične sku-odgovorov, ugotovimo, da 13 po i k°v anketirancev vpliva čutu 6 spl°h ne čuti, ali pa ga ne utijo neposredno, 7 odgovorov ^ jjyi, da je vpliv cerkve vedno 4 menijo, da vpliva cerkev ®ko staršev, 16 odstotkov anke- pa pravi: »Cerkev moti ^anih oblikovanje marksističnega pogK na svet. Zaradi neusklajenosti vzgojnih vplivov se kažejo zelo negativne pčdagoške posledice v obliki dvoličnosti, neiskrenosti in nezaupanja v učitelje. Takih, ki čutijo vpliv cerkve predvsem na nižji, nekateri pa predvsem na višji stopnji, ob raznih verskih akcijah (birma, obhajilo, verouk, prazniki) je 10 odstotkov. Takole pravijo: »Pri predmetnem pouku se vpliv cerkve malo občuti; otroci obiskujejo pouk do birme; praznovanje in redno propagiranje cerkve; vpliv cerkve na učence se čuti pri učencih nižje stopnje, na višji rtopnji je vpliv manjši itn. O tem, da uporablja cerkev sodobne metode in sredstva, govori 3 odstptke anketiranih. Ti pravijo: »Cerkev ima več denarja kot katerokoli društvo, ki ima nalogo vzgajati; duhovnik vabi otroke k verouku in jim posreduje svoje nauke z zelo vabljivimi metodami (diaskop, manjša darila, bonboni, čokolada, žvečilni itd.; preko verskega pouka v bližnji cerkvi, ki privlači- otroke zaradi svoje pestrosti podajanja verskih naukov (barvni filmi, slike, pravljičnost — posebej manjše otroke). Cerkev uporablja mnogo modemih sredstev, ki šo za otroke privlačna, šole pa so s temi sredstvi pomanjkljivo opremljene: organizira izlete, odteguje učence od svobodnih aktivnosti. Zanimiv je na primer tale edini odgovor: Učenci čutijo v njej pribežališče. Na osnovi odgovorov lahko posplošimo, da so oblike in metode vplivanja in delovanja cerkve dokaj različne in bogate in da je v različnih pogojih različen tudi učinek tega delovanja. Iz teh odgovorov pa veje tudi različna stopnja osebne prizadetosti učiteljev. NEENOTNOST VZGOJNIH VPLIVOV Posebno vprašanje je bilo namenjeno idejno-vzgojnim problemom, s katerimi se na šolah najpogosteje srečujejo. Odgovori so bili prosti, odgovorilo pa je 58,7 odstotkov anketirancev (59 % žensk in 58 % moških). Pet .odstotkov anketirancev meni, da problemov ni ali da ni posebnih problemov, medtem ko je ostalih 53,7 % anketirancev izrazilo bolj konkretno mnenje, kar se precej ujema s številom odgovorov pri obravnavi vpliva cerkve. O problemih, ki nastajajo v zvezi z religijo ter nenotnostjo vzgojnega vpliva, je spregovorilo okrog 7 % anketirancev. Ti pravijo, da je očitna razdvojenost med šolo, domom in cerkvijo, da je opaziti sumničenje in nezaupanje do naše družbe, opažamo pa rudi različne vzgojne vplive (šola, cerkev, dom itn.). Neenotnost vzgojnih vplivov šole in družine, ki je zaostala pod vplivom cerkve, ter v zvezi s tem težave pri oblikovanju svetovnega nazora ter dvoličnost opaža 20 odstotkov anketirancev. Nekateri odgovori: razdvojenost učencev med domom in šolo; dvojna vzgoja, oportunizem, dvolična vzgoja (štarši-šola); dvoličnost staršev in temu primerna vzgoja otrok; učenci so Cesto v težavnem položaju, komu izmed vzgojnih dejavnikov naj verjamejo; vsi stai-ši niso dojeli bistva našega sistema itn. Vzrok številnim idejno-vzgoj-nim problemom so tudi socialne in ekonomske razmere doma, od-hajanie v tujino (tako je odgovorilo 9 odstotkov anketirancev). Otroci staršev, ki delajo v tujini, včasih rušijo idejno podobo naše družbe, otroci predvsem stremijo za tujino, ker je večina prebival- cev-moških v tujini. To zmanjšuje tudi voljo do učenja. Najtežje je s tem pri vzgoji v poštene ljudi. Nastajajo še problemi v zvezi z nepravilnostmi v družbi. 4 % anketiranih pravi: velik problem je idejno politična brezbrižnost, neopredeljenost; otroci so zelo kritični; včasih je zelo težko zagovarjati družbene napake; razlike v materialnih prejemkih; razkol med »linijsko« stvarnostjo in resničnostjo. Problemi nastajajo v zvezi s pomanjkljivim življenjem učiteljskih zborov (nezainteresiranost, ravnodušnost, medsebojni odnosi v učiteljskem kolektivu), v napakah samih učencev in njihovih moralnih defektih (tako meni 9 % anketirancev), dva odgovora pa navajata kot problem ostale vplive (cesta, film, huliganstvo). Anketiranci so torej navedli1 verigo vzgojnih problemov, ki .niso vsi čisto ali jmetežno ideološke narave. Pri idejnosti gre predvsem za pravilno pojmovanje pedagoških pojavov. Velja pa, da mora med teorijo in prakso obstajati določen odnos; kjer je nepravilna praksa, je navadno pomanjkljiva tudi idejnost. Kakšni so osnovnošolski učbeniki v idejnem pogledu? Anketirancem je bila zastavljena naloga, naj navedejo učbenike, o katerih menijo, da so pomanjkljivi. Odgovori so bili prosti. Odgovorilo je 44,5 odstotkov anketirancev. Kritika je po obsegu in stopnji dokaj različna. Nekateri so skritizirali vse, drugi pa samo posamezne knjige, nekateri očitajo ie ponvmjHuvo idejnost, drugi pa tudi zaostalost vsebine. Najhujša kritika zadene učbenike za spoznavanje družbe in narave. Tem slede razna berila in čitanke od 1. do 8. razreda. Najmanj zamer je izrečenih na račun učbenikov za matematiko. Kritizirani ! so tudi učbeniki za biologijo, zgodovino. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE JE POTREBNO Zadnje anketno vprašanje je zajelo odnos anketirancev do strokovnega izpopolnjevanja. Zanimalo nas je, kakšno je načelno stališče anketirancev o potrebnosti nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja in kako so zadovoljni s sedanjimi oblikami; če niso zadovoljni, naj navedejo pomanjkljivosti. Na prvo vprašanje; »Ali menite, da je strokovno izpopolnje-vatije potrebno«, so anketiranci odgovorili stoodstotno z da. Tolika udeležba in prav toliko pritrdilnih odgovorov potrjuje, da je postala zavest o potrebnosti nadaljnje strokovne rasti pozitivna sestavina pedagoške zavesti vseh anketirancev. Sledi, da med našimi osnovnošolskimi prosvetnimi delavci ni načelnega odpora do strokovnega izpopolnjevanja. Pri vrednotenju ustreznosti in primernosti sedanjih oblik strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira zavod za prosvetno pedagoško službo Maribor, je 72 odstotkov odgovorov pritrdilhih, 28 odstotkov pa negativnih. Dobri dve tretjini anketirancev nimata nobeni^ pomislekov glede kvalitete in kvantitete Sedanjega strokovnega izpopolnjevanja, šibka tretjina pa ni povsem zadov jIJia. Pomanjkljivosti in predloge za izboljšanje je navedlo 26 odstotkov anketirancev — skoraj vsi, ki niso zadovoljni. V svojih navedbah so nanizali kritične pripombe, obenem pa tudi svoje nazore in predloge za izboljšanj« tega dela. V pripombah zasledimo težnjo po večji konkretnosti praktičnosti, pogostnosti, zahteve po novem, po ožji strokovnosti ir metodičnosti, po večji kontroli ir disciplini, aktualnosti, zanimivost in' aktivnejših oblikah. Omenjenit je tudi nekaj težav, ki jih spremljajo pri tem delu. Poglejmo nekaj značilnih odgovorov: »Potrebno je predelat; več konkretnih problemov, ki sc nanašajo na konkretno vzgojno ir učno področje v osnovni šoli; želimo si več konkretnih napotkov, bolj pogosta srečanja; več konkretnih primerov in manj »filozofiranja«; več praktičnih predavanj o strokovnem delu v razredu itn. Zelo sproščeni odgovori kličejo po intenzivnejši in smotrnejši organizaciji strokovnega izpopolnjevanja ter izražajo težnjo po večji aktivizaciji vseh: od zavoda prosvetno pedagoške službe do samih šol in prosvetnih delavcev. Mnogo pripomb je zelo dragocenih, nekaj pa tudi kontradiktornih. Res je, da spremljajo s‘-o-kovno izpopolnjevanje subjektivne in objektivne težave (čas ipd.), razveseljiva pa je težnja po napredku. Taka so približno stališča, pogledi in težnje prosvetnih delavcev na osnovnih šolah občine Maribor. Gotovo je ta slika pomanjkljiva, toda kljub temu tudi v—'ina, Titoi taka, kakršna je, bo za marsikoga pomenila vzpodbudo za razmišljanje in boljše delo. A. Novak. GLASBENE URE SOLE F. STURMA ZA UČENCE OSNOVNIH SOL ~ 'vr Dopoldan v svetu muzike V dvorano glasbene šole Franca Sturma v Černetovi ulici v Ljubljani so prihajali tisti dan poslušalci v dveh izmenah — najprej učenci prvega in drugega razreda in nato tretje- in četrtošolci bežigrajske osnovne šole dr. Vita Kraigherja. Povabila jih je glasbena šola, toda ne le k poslušanju, temveč tudi k sodelovanju. Tista šola, ki je v lanskem novembru in decembru gostovala petintridesetkrat v osnovnih šolah svojega območja in ponudila program okrog 4000 otrokom — učencem prvih štirih razredov desetih osnovnih šol, letos p^. je izvedla svoj program Že za vLsto osnovnih šol. Glasbena šola Franca Šturma je s svojimi gostovanji po šolah oziroma z glasbenimi urami v dvorani glasbene šile, namenjenimi učencem nižjih razredov bežigrajskih in šišenskih osemletk, v resnici na stežaj odprla vrata osnovnim šolam. Sistematično organizirani nastopi, pri katerih sodelujejo tako učenci glasbene kot osnovne šole, so rezultat nekajletnih prizadevanj in poskusov boljšega in organiziranega sodelovanja med glasbeno in osnovno šolo. Kakšna je ta novejša oblika gostovanj in zakaj se je glasbena šola lotila s tolikšno skrbnostjo pripravljenih nastopov za osnovne šole? Na to vprašanje je odgovoril ravnatelj glasbene šole F. Šturma JANEZ BITENC: — Novost letošnjih gostovanj oziroma skupnih nastopov v glasbeni šoli (kamor pridejo učenci bližnjih osemletk) je, da pripravijo gojenci glasbene šole instrumentalni del, vokalnega pa otroški zbor z osnovne šole. S takim sodelovanjem pevskega zbora nekako ^stimuliramo to dejavnost, ki bi bila sicer v nevarnosti, da zamre. Že v začetku .šolskega leta je poslalo vodstvo glasbene šole poziv vsem osnovnim šolam k takšnemu sodelovanju, obenem pa tudi ponatise pesmaric za otroški pevski ebor. Odločili smo se, da bomo obiskali vsako osnovno šolo dvakrat v letu. V ta namen smo pripravili 4 sporede: dva za učence 1. in 2. razreda, dva sporeda pa za učence tretjega in četrtega razreda. Prvima dvema razredoma, smo pripravil; v prvem polletju spored slovenskih narodnih pesmjRv drugem pa jim predstavljamo dela dveh slovenskih mladinskih skladateljev (Matije Tomca in Emila Adamiča). Učence 3. in 4. razreda smo v prvem pol-letj seznanili s tujimi narodnimi pesmimi, zdaj pa jim predstavljalo skladbe, k; jih je posvetu mladini W. A. Mozart. In kaj je vzpodbudilo vodstvo glasbene šole, da je ubralo tako pot? Opazili smo vrsto pomanjkljivosti pri dosedanjem delu: sporedi, s katerimi je nastopala glasbena šola, so bil; nesistematično pripravljeni. Značilno zanje je bilo razhajanje veznega besedila in glasbenih točk, ki so večkrat ustrezale le naslovu. Premalo pa so bila pripravljena za take nastope tudi šolska vodstva, predmetni in razredni učitelji. Glasbeni spored je bil slabo prilagojen posameznim starostnim stopnjam mladih poslušalcev, premalo je bila izkorlstena možnost živega, direktnega sodelovanja med povezovalcem in mladim občinstvom, nesistematično pa so bila načrtovana tudi sama gostovanja. • Kako so sprejeli tako obliko sodelovanja učitelji glasbenega pouka iu šolska vodstva? Povečini z velikim razumevanjem. Z velikim razumevanjem jn simpatijo pa spremljata in gledata na to naše delo tudi šišenska in bežigrajska občina. Kakšni so dosedanji uspehi, pa tudi nadaljnji načrt v zvezi s temj nastopi? Ce ocenjujemo uspeh tovrstnih gostovanj, lahko rečemo, da so v primerjavi s preteklimi leti mnogo boljši, vendar jih želimo strokovno in organizacij siko še izboljšati, pr; čemer bodo morala prispevati določen delež tudi vodstva in učitelji osnovnih šol. S temi nastop; smo vsekakor zavrnili očitke in prepričanje nekaterih, da je glasbena šola samo za posamezne izbrance. To ni več nered, kakršen je bil v preteklih letih, temveč sistematično delo, bi vključuje načrtno spoznavanje domačih in tujih avtorjev. V posebnem uvodnem komentarju namreč seznanimo učence z biografijo skladatelja in nastankom posameznih skladb. Gre za komentar, ki še pred predvajanjem posameznih skladb predstav; (in tako izpopolni) ' podobo avtorja. Želimo, da bi postalo to tradicija, ki bi je bili deležni vsi razred; na vsak; šoli. Tak‘dan, ko bi obiskali učence, ali pa l^i oni obiskali nas, bi imenovali/glasbeni dan, zanj pa naj bi se vsi učitelji in učenci vnaprej pripra- vili. Višji razredi bi lahko na tak dan obiskali gledališko predstavo alf simfonični kencert. Tistega dne, ko smo obiskali glasbeno šolo, je v njeni dvorani nastopil tudi otroški šolski pev-sk; zbor bežigrajske osnovne šole dr. Vita Kraigherja pod vodstvom prof. METKE KtlRNEJE-VE. Vprašal; smo jo, kaj meni o taki obliki sodelovanja z glasbeno šolo. Prof. Kurnejeva je pojasnila: — Pri otrocih opažamo veliko več veselja do petja, če pričakujejo, da bodo nastopil; v glasbeni šoli. Zanje je to svojevrsten dogodek, saj zelo radi nar-stopajo zunaj, izven svoje šole. Na taki glasbeni uri spoznavajo instrumente in zavzeto opazujejo izvajanje skladbe: poslušajo pripovedovanje o skladatelju, vidi- > j v j •• . - , / Osnovna šola in tuji jeziki Ali je tuji jezik v osnovni šoli res prehuda obremenitev za nekatere učence? Močan osip učencev na osnovnih šolah povzroča skrbi marsikomu, k; ima opraviti s tem problemom, in ni malo strokovnjakov, ki premišljujejo, kako bi mogli temu odpomoči. Namesto da bi se spoprijeli s koreninami neuspešnosti naše osnovne šole, izkusili storiti objektivno, ne da ocene v tujem jeziku ne moreš bi zapirali oči pred težavami, ki popraviti od danes na jutri (ali so resnično obstajale in tudi še tudi morda v nekaj tednih), kot danes niso docela odpravljene, je to možno pri tistih predmetih, učitelj lahko dostikrat abstraktno snov učencem bolj približal in jo tudi pralno uvežbal, še bolj pa je izstopila po uvedbi upoštevajoč tudi današnje razme- kjemznanje enega poglavja.ni ta- sodobne angleške vadnice (Kos— re na tem področju.in perspektive za bodočnost. Odkar, obstaja naša današnja ki je na zunaj reformirana, V bi- osemletna šola, smo predavatelji stvu pa je v marsičem premalo angleškega jezika od časa do časa prilagojena zahtevam sodobnega brezuspešno apelirali na sveta, ker učenca pretirano trpa predpostavljene, češ da s podatki, istočasno pa "a prema- povprečni učenci in večina podlo intelektualno razvija 'o ne- povprečnih zahtevam tujega jezi-kateri preproste rešitve, ... oi na- ka niso kos. Uvidevni ravnatelji sprotno svojemu namenu našo so se sprijaznili z. večjim številom obvezno šolo še bolj osiromašile, nezadostnih ocen v tem predme- Zadnje čase smo v tisku nekajkrat zasledili misel, češ da tuji jezik na osnovni šoli predstavlja prehudo obremenitev za ko tesno povezano z obvladanjem Pilgram), ki se trenutno uporab-celotne, dotlej predelane snovi. Ija šele v petem razredu, vendar Razumljivo je, da je postal -pred- so tudi .vadnice za višje razrede met.;., nepriljubljen pri tistih že v pripravi. Ta knjiga, ki je učencjh, ki so se zadovoljili s bila sestavljena na podlagi so-svoje tenp, lla so brez posebnega truda dobnih učnih metod, s svojo premnogi nekako prilezli!do osmega razre- tehtano gradacijo snovi omogoča da; in tudi pri starših, ki zaradi učenje tujega, jezika tudi manj premajhne razgledanosti -prav ta- nadarjenim učencem. Po uvedbi ko niso čutili potrebe. po znanju novega učbenika, ki dosledno tujega jezika ali pa sb :se uspa- upošteva. živi angleški pogovor-valj ob misli, da soi sami lahko ni jezik , v vsakdanjih situacijah tu, marsikdo pa je valil krivdo prišli do ugledne zaposlitve brez in je obogaten s pesmimi m ig-na učitelja angleškega jezika, češ posebne izobrazbe. Ne eni ne dru- rami,- primernimi učenčevi žarelo- v,« o rvleo+l J ^1 JU- ~ J ~ „ -----J J „ ,r --J •_ ____1 -1 • • JU •_____U.-1 ___ jo svoje vrstnike, kako igrajo na nekatere učence in da bi ga bilo inštrumente. Navdušijo se za glasbo, nekater; pridejo takoj po nastopu po »informacijo«. Pravijo: radi bi peli in igrali. Spominjam se učenke, ki poprej ni imela priložnost; seznaniti se z glasbenim svetom, pa jo je tak nastop tako navdušil, da se je vpi- treba poučevati na prostovoljni da ne zna pisati dovolj sodobnih in privlačnih metod, s katerimi b; zainteresiral učence in dosegel boljše končne rezultate. Pri osnovi. Ker je nekaj ljudi že spre- tem niso upoštevali, da nekateri govorilo o tem, mislim, da ne bi bilo napak, če bi ta problem, nja ali zaradi nezainteresiranosti osvetlili še s stališča učitelja tu- staršev niso bili pripravljeni na jega jezika, saj je to področje konstantno delo, ki ga učenje njegovega dela in je na njem še tujega jezika seveda zahteva, posebej zainteresiran. To bi po- Prav tako niso upoštevali, da gi niso razumeli, da v sodobni družbi zahteve po znanju postajajo-vedno večje. Če bi se predavatelj tujega jezika v takih razredih drznil učenci zaradi lastnega nezanima- skrorfno omeniti predlog, da bi se 'ta predmet poučeval na pro- sti, je angleški. jezik izgubil svojo vlogo »bavbava« na osnovni šoli in se je po zahtevnosti pridružil .ostalim predmetom, ki se poučujejo v petem razredu. Upam si trditi, da je ob povprečno dobrem poučevanju predmet stovoljni osnovi* so gledali nanj postal v petem razredu celo pri-kot na' garjevo ovco, na sovraž-, ljubljen. Prepričana sem, nika napredka, ki hoče spraviti našo enotno, reformirano osnovno šolo nazaj na reakcionarni dvotirni sistem. Takrat ni nihče' govoril o ubogem hribovcu ali duševno slabše razvitem otroku, ki bi tudi brez /znahja tujega jezika bil lahko dober mehanik ali tovarniški delavec. Deset let, odkar obstaja naša današnja šola, se je temu ubogemu učencu resnično večal občutek nemoči in 'nesposobnosti, ker težavam tujega jezika ni bil kos, in končno je, odvisno od uvidevnosti predavatelja tujega jezika, prej ali kasneje z nezasluženo dvojko zavil v svojo mehanično delavnico. da se podobne izboljšave polagoma uveljavljajo tudi pri poučevanju ostalih, tujih jezikov. Iz zgoraj navedenega bi sledilo,. da tuji jezik, ki se poučuje po sodobnih metodah, ni več problem -povprečno nadarjenemu in celo podpovprečnemu, a marljivemu učencu. Sicer je bila pa tudi ena izmed- končnih ugotovitev mednarodnega kongresa predavateljev tujih jezikov, ki je bil aprila: letos v Zagrebu, da učenje tujega jezika na ravni obveznega šolanja učenca psihično in fizično ne preobremenjuje, temveč, nasprotno koristno prispeva k vsesplošnemu razvoju Koliko je bilo pi*j tem prelitih »Jugove osebnosti. Razvija mu solza, izrečenih'grdžphj in uniče- okretnost mišljenja. Seznanja ga 'rtih'živcev! Če bi se v teh pqgp-? s kulturo In navadami drugih dežjih pojavil nekdo, ki bi namig-' žel : pospešuje razumevanje ’”'1 na možnost fakultativneaa med narodi. Daje mu osebno sa- •• Učenja tujega jezika, mislim, da bi njegov predlog vsi prizadeti sprejeli z odprtimi rokami. mozavest, ko vidi, sporazumeti se da je zmožen s tujcem, omogoča mu razumevanje tuje stro- kovne literature in še in še. Velik tehnični napredek zadnjih let, svetovni razvoj • gospodarstva in hitri utrip sodobnega življenja trgajo človeka iz ozkih nacional-in zahtevajo širšo od vsakega poedin- Dejstvo pa je, da so se v zadnjem času razmere na tem področju znatno spremenile. Način pouka, ki smo ga poznali do ne-, davnega, je bil resmično bolj zah- nilDokvirov" teven im . je zahteval precejšnjo razgledanost mero abstraktnega mišljenja, ki ca_ Slovenija kot majhna dežela, mu . nekohko manj nadarjeni, k; pa ima vse možnosti za bogat tu-zlasti pa nenadarjen, učenci rtiso rjstičn; razvoj, bi si težko pribili kos. Prejšnje vadnice so bi- voščila, da morda tretjina mla-le namreč napisane po klasični /tega r(x;u ne bi bila sposobna sporazumeti se vsaj v enem tu- metodi. ki je zahtevala analitično mišljenje, in so bile pravzaprav namenjene bivši nižji gimnaziji. to je izbirni šoli. Sprememba je bila opazna že po uvedbi priročnikov (M. Kos) k obstoječim učbenikom, po katerih je tudi metodično manj izkušen sala v glasbeno šolo. Takih je precej. Te ure vzbujajo v učencih veselje do muzike, mi pa jih usmerjamo v pouk glasbene šole v najprimernejšem času s-j v nižjih razredih, ko je veselje in navdušenje za glasbo večje, kot v poznejših letih. Tisti dopoldan je bil posvečen glasbenemu ustvarjanju W. A. Mozarta. Komentar ni bil niti najmanj »šolski«, to je pogovor, v katerem učenci živahno sodelujejo. Je predstavitev instrumentov in »besedni prevod« skladbe, še preden je zaigrana. In nato instrumentalisti, solopevci in zabaven duet. V resnici lepo doživetje za mlade. V drugačnem jeziku bi rekli: primer, kako glasbena šola vrača družbi denar, investiran za njeno delo. Akcija, k; živi izven obveznega programa glasbene šole. ki na prikupen način poživlja pouk, ki je v osnovnih šolah zgolj teoretično pobarvan. Žlahtna usluga otrokom — predvsem tistim, k; bi morda ostali za vselej prikrajšani za ABC glasbe, vstop v svet lepote. Ure, ki uče poslušanja. M. Kunej jem jeziku. Ob takem razmišljanju se človeku nehote porodi najpomembnejša misel: Ali je prav, da zaradi primitivnosti staršev ali trenutnega slabšega zanimanja za šolsko delo velikemu številu mladih ljudi zapremo pot v nadaljnje šolanje in bogatejši osebni razvoj? Ni moj namen, da bi skušala ovirati pozitivni razvoj naše osnovne šole, temvgč želim le opo-. .... c,- i - - ^ .-, , j -...r ?°pii na hekaj dejstev, ki bi bila V poročilu letnega občnega ki vsebuje kakih 1000 narodnih. ustrezno pevsko literaturo, raztre- vredna'pomisleka, da se ne bi z zbora društya glasbenih pedago- pesmi.) Vsekakor^ tudi mi bi po- seno v glasbenih priročhikih. Da- ukrepi prenaglili, kot smo se že gov,. objavljenem v 1. letošnji trebovali pesmarico z najmanj nes pa bi nam najbrž! že lahko nekajkrdt v podobnih primerih, številki Prosvetnega delavca, sem 300 pesmimi. Visoka naklada bi pomagal iz zadrege pri' pevskem Fakbltntivno učenje tujega je-osupnil ob dejstvu, da naši šolo- omogočila, da bi ši lahko večina pouku obsežnejši, cenen in kako- zika bi pomenilo izgubo za pre- obvezni otroci ne zmorejo zapeti šoloobveznih otrok kupila pesma- vosten priročnik, naših izbranih cejšnje število tistih učencev, ki kaj več kot pesmici »kavboj dži- ric®- narodnih pesmic. bi se poslužili te možnosti, če- mi« m »moj očka ima...« Ob Mladinska psihologija uči, da Zvedel sem, da ,je v tisku prav"je res, da bi zaradi tega lep tem naj bi se zamislili tudi naši 0^0C1 Pr.ec* puberteto že vnaprej pesmarica za višje razrede osnov- odstotek naših učencev lahko glasbeni učite!ji. Nadalje navaja ^umetmčen0 pesem, nili šol, ki bo obsegala komaj lt)0 lepše napredoval in bi bil tudi Pozabljena narodna pesem - , 1., . . 4-_• , .v, 1----' UdUI vrUUVcti ill Ul Uli IULU manjkuje"^steeznih^pesmaric Zato tudTotrocf^^ojej^o^kOn pes haj ^razumemo s pozitiv-liene vse težave in napori in po nim’ kajti če je nekdo prepričan. Premieri igralci, režiser in vsi, ki ba je pozitivno izključno samo ti-ustvarjali, začno z novim de- SC:0> ^ar je subjektivno utilitarno, potem gre za hotentotsko moralo. Ob navedenih izhodiščnih križpotjih so se in se bodo ljudje vedno razhajali, objektivno Cern. Potem, so nastopili igralci: ^Ija Tkačeva, Milena Grmova, Doris Juh, Jože Mraz in Sandi Davi in. Poslušali smo Piko Nogavičko, pesmi Prešerna, Gregorči- vzeto drugače tudi biti ne more, ca. Zupančiča in drugih ter pri- za^° n' v Job uvodnih spozna-zor Dorothy in Strašila iz najno- niib zanesljivo ničesar pesimistič-Vejše predstave Čarovnik iz Oza. nega. Toda Tone Pavček je povedal tu- Ker sem v pretekli jeseni jaz nekaj pesmi, prisrčnih pesmi, "začel s sobotami« v Prosvetnem kakršne piše in kakršne radi po- delavcu, sem že hotel prvemu sl'Jšamo še in še. anonimnemu piscu tozad. članka Kdo nam je bolj ugajal? Vsi, v PD, ki se je bil podpisal »Vana, prav vsi so bili imenitni. Vsi ška učiteljica T, O.«, pojasniti fo nam postali še bližji in vse naslednje: bomo še vabili medse. Ko gre za proste sobote v šo- Mislim, da bi morali učenci lah, moramo v principu ločiti Vsake šole videti nekaj predstav dvoje: »ga gledališča, ker ima 'to velik 1. Ali gre za sprostitev sobotna zgojni pomen. račun spremembe šolskega kole- Zdaj pa še o tem, kako je pri- darja, torej brez prehoda na ce-sio do sodelovanja med gledali- lodnevno bivanje učencev v šo-»cem in mladimi gledalci v Liti- iah? h' V gledališki sezoni 1967/68 je Mladinsko gledališče postalo na-stalno gledališče. V oktobru 1967 so gostovali s Tomom Sawyerjem in na mah so osvojili mlade gledalce, ki jih i°č sedanje okoliščine, samo prvo 5e bilo 825. Ta prva predstava, varianto, v prepričanju, da je iz-tako prisrčno sprejeta, je bila tu- vedljiva brez pomembnejših tebi vzrok, da sta se občinska Zve- žav in da bi bilo to v korist veza kulturno prosvetnih organiza- čine, se pravi, da bi bilo torej £jj in Mladinsko gledališče odlo- več plusov kot minusov, ne pa, vila za trajno sodelovanje. In ta- da minusov ne b; bilo. Tega ko so člani tega ansambla posta- mnenja sem še danes z uteme-H naši stalni gostje. Se več. Po- ijitvijo, ki sem jo že navedel v Mali so nam dragi prijatelji, ki svojih dveh tozad. člankih. Dru-si jih še in še želimo. Naslednji ge variante, ki je postala aktual-bve predstavi HODL DE BODL na po znanem stališču zveznega MARIBOR VABI V GOSTE ŠOLSKO MLADINO Maribor, naše drugo največje me- bodo' lahko ogledali še številne mari-sto V Sloveniji, že od nekdaj privlači borske zanimivosti. Vabi jih. edinst-šolško mladino, da prireja sem svo- verji Mestni akvarij z ; Vodnimi je izlete pred zaključkom šolskega prebivalci iz vsega sveta, nadalje Poleta. V'prejšnjih letih se za mlade krajinski muzej in muzej NOB Umet-izletnike, ki so prišli v zeleno mesto nbstna galerija in Likovni salon Ro-pod Pohorjem, ni nihče zmenil In tovž. Ljubitelji planip pa bodo imeli so bili več ali manj prepuščeni in- priložnost se še zapbljatbz vzpenjačo ciativi svojega učitelja. Ze lani, po- na . Pohorje. Vse naštete tjstanove sebno pa letos, je v tem oziru v Ma- bodo y tem tednu posebij skrbele, da riboru precej drugače. Razne kul- bo za mlade obiskovalce vedno na turne institucije in društva so se po- voljo strokovno vodstvo.; iin da menile, da drugi teden v juniju posve- jih bodo čimbolj seznanili z vsemi tijo šolskim izletnikom in jih orga- zanimivostmi, ki zanimajo mladega nizirano seznanijo z vsemi zanimivost- gisveka. Mlade goste od daleč bo primi svojega mesta. Za letos so določile pravljena postreči s toplimi in cene-tedcn od 10.—16. junija. niml -.obroki Samopostrežna festavra- V tem tednu bo 'namreč v Mari- vi ja j? ki se bo za to priiožriošjt še po-boru zelo živahno: Na razstavišču Ma- nebel; potrudila. riborskega tedna bo! velika razstava Mariborski gostitelji upajo, da bo-sobnih cvetlic z mednarodno udelež- do šolska vodstva pravilno: ocenila bo ter sejem trgovskega blaga. Mia- njihovo pripravljenost ter da bodo v dim gostom bodo ha razpolago tudi tem tednu usmerjala, svoje izlete v številni zabaviščni Objekti, s kakršni- štajersko metropolo. Tako pEganlzira-mi se v manjših krajih le redko sre, ni izleti bodo ostali naši "mladini tudi ča.io. . v najlcpšem spominu.. . f Razstava sobnih cvetlic bo zelo j 1 -P. G. poučna za šolsko mladino, saj bodo na enem prostoru v veliki dvorani , C dejavnosti-šol. li, da je mogoče doseči izboljša- Ko je direktor M. Vute govo- nje materialnega položaja šol le ril o materialnem vprašanju, je s prerazdelitvijo narodnega do-poudaril. da je prav novomeška hodka. Razlike v dohodkih je treba zmanjšati, vzporedno pa uve-■ ' i i i ■ n .i ii i ■" stj nagrajevanje po delu in ne 200 let sole na desterniku — več po zmogljivosti občine. Os-urban pri ptuju novnim šolam je treba v republi- osnovna šola Bratov Reš De- škem merilu zagotoviti minimalni Tubi- standard, osebne prejemke pa lej -i to je 200-ietnico ustano- izenačiti s prejemkj kadrov v so-vitve prve šole v kraju. , rodnih službah, zaključna slovesnost bo 9. junija »a tem sestanku so ravnatelji š?fvoVvabimo avns5ekž?veftSučUeUerki ^prl) tudi predlog, naj bi ob so poučevali na šoli. Sporočite to stoletnici slovenskega šolstva, ki ‘ -----' ^ prihodnje leto, začeli široko akcijo za gradnjo sto novih osnovnih šol. Majda Jereb tudi sVojim kolegom. Po možnosti pošljite svoje naslove. Vabimo tudi vse bivše učence naše šole. RAVNATELJSTVO razstavljene rastline iz vseh predelov sveta, ki so se uveljavile kot lončnice po naših domovih. Rastline bodo razvrščene tako, kot rastejo v svobodni naravi. Zaključeno skupino bodo se-dov, rastline puščavskih predelov stavljale rastline tropskih pragoz-Amerike. Afrike in Azije — kakteje in ostale sukulente —. rastline zmernih in hladnejših predelov, posebej pa bodo prikazane še epifitne rastline itd. Razstavljenih bo okrog 3000 cvetlic. Na razstavi bo prikazana japon-Jaz sem zagovarjal, upošteva- ska cvetlična umetnost ikebana, v razstavljenih akvarijih pa sladkovod- lah? 2. Ali gre za sprostitev sobot na račun celodnevnega bivanja učencev v šoli? Kajuhove bralne značke Na osnovni šoli v Brežicah je letos osvojilo Kajuhovo bralno značko 114 učencev. Med tekmovalci jih je 18 dobilo zlato, 32 srebrno in 64 bronasto bralno značko/ Slovesnosti, ki je bila ob podelitvi mačk v prosvetnem domu v Brežicah. so se udeležili tudi starši. Značke so podelili: kipar Vladimir Stovi-Čel?, avtor značk iz Leskovca pri Krškem, ravnatelj Posavskega muzeja proJgfeStankp Skale-, in predsednik na in morska flora s svojimi vodni-, občinske- zveze DPM Ludvik Metelki). mi prebivalci. Razstavo prireja Društvo gojiteljev sobnih rastlin in bo odprta neprekinjeno od 9. do 20. ure. V enakem času se bo razvijal tudi sejem potrošniškega blaga, ki bo v sosednji dvorani B in okrog nje. Mladim kupcem bo na voljo vse, kar si bodo zaželeli. Mimo te izredne zanimive razstave. kjer se bodo šolarji na prijetnem Izletu še mimogrede seznanili z botaniko in zemljepisom, kar bo prer cejšnje dopolnilo šolskemu pouku, si S. SKOČIR Šolska kuhinja v Pišecah Šolarji osnovne šole Pišecah pridno obiskujejo gospodinjski krotek. S praktičnim delom v šolski ku-ainji so pridobili že precej koristnega znanja in se seznanili z načinom -noderne prehrane. Zelo iznajdljivi so, njihovo znanje in pomoč pa z zadovoljstvom ugotavljajo tudi starši. S. S. VELIK PIONIRSKI PEVSKO-GLASBENI FESTIVAL V počastitev rojstnega dnč marša- gonski mladinski pevski zbor (90 pev-la Tita in 50-letnice oktobrske fevolu-; cev)-zapel Radovana Gobca pesem Mi cije je priredila občinska zveza kul- smo rudarji, mladinski zbor osnovne turno-prosvetnih organizacij v Gornji šole Radenci (73) prekmursko narodno Radgoni tradicionalni pionirski pevski Vsi so venci beli, mladinski pevski glasbeni festival. Sodelovali so otro- zbor osnovne šole Apače (106) Janeza ški in mladinski pevski zbori iz Sp. Kuharja pesem V maju in podobno. Ščavnice, Slatine Radenci. Apače. Ne- Lahko mirno trdimo, da so vsi gove, Stogovci, G. Radgone in Kape- pevski zbori v. radgonski občini zara-le, zbor otroškega vrtca iz Gornje di tradicije pevskoglasbenih revij od Radgone ter skupina učencev glasbe- 1945. leta dalje izoblikovali v relativne šole. no najboljše zbore v Pomuflu. Zani- Skupno je nastopilo 12 zborov z miva je tudi ugotovitev, da je tovariš okrog 800 mladimi pevci in godbeniki. Manko Golar, ki je istočasno predsed-Sorazmerno največ pevcev je dala ra- nik občinske zveze kulturnoprosvet-denska osnovna šola. ki je poslala na nik organizacij, že enaindvajselič na-festival dva zbora s 115 pevci, čeprav stopil kot zborovodja na festivalu. Fe-šteje le okrog 240 učencev. Vsak zjmr stival, ki ga je pozdravil predsednik je zapel tri poljubne pesmi, >medi.em sveta za kulturo in prosveto Milan ko so* za zaključek združertl jtevški Nekrep. so obiskali tudi gostje iz Ce-zbori ob spremljavi godbe pod vod- Ija in Murske Sobote. Odvijal se je stvom Franja Irgoliča zapeli pesmi na čudovito akustičnem dvorišču rad-Zapojmo slavospev in Pesem mladi- gorskega gradu, na prostoru, ki je ne. Nastopili so samo kakovostni pev- primeren za večje koncertne prire-ski zbori. Nekateri so zapeli prav zah- .ditve klasična glasbe, tevne pesmi Tako je na primer rad- I. KOVIC Razmišljanje o idejni mlačnosti (Nadaljevanje jz prejšnje štev.) In pridjal bom še tole: Naši °bčinski prazniki! Izbrani kraj c',enčajo od vrha do tal, na dan Slavne slovesnosti zbobnajo na 51°tine občanov in na tribuni se f°iavijo izvoljeni, izbrani. Vrsti-“,° se govori, govorijo občinski in ?rJlgi glavači, voditelji, poudar-uspehe na tem in onem po-PUšČu, dele pohvale, odlikovanja 8služnim. Glejte, samo dvakrat etn videl in slišal, da so odli-°yali tudi prosvetnega delavca, akaj? Za izvenšolsko udejstvo-ar>je! Kruhoborci! je že lep čas sjbolj ustaljena beseda nekate-. vodilnih občinskih, pa tudi ?rugih veljakov, ki pa je obenem mnoge groba žalitev. Prav T19]. ko to pišem, mi pripoveduje , °]strica v tovarni nylona naše °mune: Imam starojugosiovan-0 osemletko. In ničesar druge-s. • Zaslužim sto sedemdeset tisoč , arih dinarjev. Ne grem na no-j n sestanek, nikjer nisem vklju-s na’ izven šihta imam samo še vPmhode, potepanje. Zastonj pa str116 k0171 deisl3! — In na drugi uv.ani moja kolegica: predmetna 'teljica, skoraj trideset let Šib k6’ Pouku 0SJaja Pri slab-0n>. u^ncih v razredu, izven šole avlja menda kar štiri funkci- PROSVETNI delavec Alka*5* *zdaJa republiški odbor sin nosti de,avcev družbenih de.jav-tinp\LS,OVpni*e ~ Izide štirinajst la .. n° rne^ šolskim letom - Ure* Uredniški odbor. dRovorn! urednik Drago Ham PofLaS,?v uredništva: Ljubljana, ^nska 6-II. tel. 315-58:». . • „ ,™,un.mnr tasno- da ie smisel živil»• j 2,„x Sar&ršj&isM« mudpos!anIt™ tudiVSo“ niPpo«čm' iTvidmarjeve s^tevkeAz‘dnevnlto. ^trtjenja ^uUmnolijm0 f izneverila. V vsaki ■ številki je ob- Eni So bul ob posameznih^ prispevkih Samo če je lepo in polno luči javljen vsaj po en prispevek, ki se navdušeni, drugi razočarani, eni so se P • duha:«. Kultura mu ie vedno opravičuje njeno ime. Do- jezili, spet drugi pritrjevali in hvalUi, v gGmisel vsega. . . prizadeva- polnjena vsebina pa je Kurirčka sa- toda ne) glede na vse to verie t ia Azato ob teh vprašanjih tudi torno popestrila in ga približala dni- vsi občudovali _Vidmarjevo vitalnost, nji^ občutljivost in prizadetost, g im mladinskim revijam. izbrusenont misU in globino spoznan] za kuituro mu pomeni »brige Ker je Kurirček doslej skrbel In zdi se mi, da ]e ^ potem, ko so naravno nadaljevanje našega ziv- za to, da je bralcem z besedo in dnevniki prenehali izhajati, zazevala M na ° . t z išj„ polno, sliko približeval čas narodnoosvo- kar neke vrste praznina. nmra%e b^ate!še In več vredno žlv- bodilnega boja, je bil njegov vpliv -Zdaj, ko so dnevniki pred nama v lienje<<. Takšno prepričanje je Josipa iz vzgojnega stališča zelo pozitiven. Knjižni izdaji/ me ponovno prepri- Vidmarja vodilo pri razmišljanju o Samo po sebi se vsiljuje vpraSa- čujejo, da so resnično zelo sveža, ži- sedan,ih kulturnih razmerah pri nas, nje ali je revija v p ražnji ba:rvni va, vznemirljiva in vabljiva pneeva- jci ,;b' ni ocenil preveč laskavos in za-oblčki tudi vsebinsko bogata. nja o številnih perečih zadevah, ki p}Saj očitek, da je družba za umž" Ob zadnji številke letošnjega mučijo sodobnega človeka, tehtni za- nosmo kulturo »storila sorazmern letnika lahko ugotavljamo, da je v pisi o snovanjih, gledanjih in utripih malo ln §e manj smotrno odbranega Kurirčku primerno uravnano teži- našega časa, hkrati pa tenkočutna iz- in y smlseino določenem času«. Nje-šče med pesmimi in prozo. Večino poved globoko razmišljujočega ciove- ,lr)y pogled na kulturno tvornost 1 pesmi so za letošnjega Kurirčka ka — misleca in esteta. Avtor je o jomala 'resigniran (govori o »v$esplos-napi'iaii Manko Golar, Fran Lako- vsem razpravljal zelo kritično, mesto- ni kulturni dekandenei«), čeprav a Vič Milena Batič in Neža Maurer ma je neizprosno ostro posegal na po- ceiotnega konteksta razmišljanja o — imena ki smo jih srečali tudi v samezna področja in odločno izraza! kulturi kljub vsemu le odseva vera v prejšnjih’ letnikih. Prozo, izvirno svoja mnenja, razkrival svoje pogle- ustvarjaIno moč slovenskega človeka, in prevodno,' so objavljali različni de in tudi intimnejša doživetja. Ce mo,rda avtorjevi dokaj črnogledi avtorji Med prispevki je mnogo Vidmarjevo pisanje, v oblika, dnev- podobi kulturnih razmer ne bi v vsem drobnih toda neponarejenih bise- nikov se je izkazalo kot zelo domi- ^tegniH, pa mu moramo dati porov Mislim na črtice: Deček čaka selno; uporabil je način pisanja, ki Je vsem prav, da sta nam potrebna ja (Ivo “rm^loga (L. Suhodolčan), kar se da pr^ačen seveda pa mm sen kulturni program.in jasna pred-Ob veš če valeč a a i 7 n stavil vnraša- Revija je skušala z drugimi pri- »»«; ^ s0 svojevrstno pre- in pristoa Utefafura spevki nevsiljivo , vzgajati Z nara- , jetata sp0.znavna prodornost- in do- nJ ^nRažirana’ K:atora ni prevzeta od voslovnimj življajska pisanost, ne . gre odrekati gvl^gf'dn Lavze?! zlnj? ?n če kljub rirček neposredno namenjen, so dnevnikih so povzročili nekajkrat ze- da ’ na? b0 ta angaSranost ali veliki ljubitelji živali -. precejšen ;!o na„lo reagiranje in tako se je av- sel, da naj bo ta pa je Kurirčkov i delež tudi prj raz- tor nehote zapletal v polemiko, po- . , 7meraj diskretna, ali pa da vijanju logičnega mišljenja m pre- noVno tolmačil svoja gledanja in sku- . . ‘dnevno aktualna kar gotovo pv»*« drugo skupino pa O filozofiji in filo- ipogamo da 1e 53 V Z°m!l’ -u-rl-fennf11"1©61 večnem žirijenju" obliki svojevrstnih dnevnikov napisa-V slovenskem prevodu smo svetovno vojno. Toda to ni opiso- speareja itd. Ker nam to m mo^ o® »vem elementu itd. o^imetn^Tin po- pravkar dobili enega izmed naj- vanje dogodkov in različnih u?otk J,e P^nn bL^o ' vsebinsiSTaSnoUnost. tako da so bolj mačiMh romanov dvajsete- tako koT smo jih navajeni. Pi- obširno spremno besedo o taHita ga stoletja (zahodne civilizacije): satelj je eden največjih mojstrov Velo, ki je I^eved^Janez vm pogledov ^^azuenej^ p- v,ivIja ^ sedenj^ in v sodobnega det6 Ulik^ateCepra:TeaodJ nje- ^vm imamfSo mode|iim jih oblikovnih in jezikovmh po- Najdbo -vio^a obv^bta,^ govega^ nastanka ^n prvega tiska- pLteljskim ^mom, ki n|po na ^evo^e o nja preteklo že petnajst let, po- ^voji mili volji prestavlja v doga- navidezna bi" oi,- meni prevod Še vedno veliko pri- janju iz te situacije v drugo, iz je se razknje bravcu šele po dalj « jše ^ravnavanje razumbivo za- nf^v^vropski°knji^vnostf to°svo^ J^cele^tvojilTtestnih izjavah ndTahko branje-!Ima pa^brez dvo- dneVn£ku ° kultur*nl “anC? jevrstno delo še prav nič izgubilo hotel — v prostovoljnem izgnan- ma umetniške kvalitete, na svoji zanimivosti in aktualno- stvu, od koder se je v duhu ne- ohranile svojo draz med drugim dejal: »Saj je sti, kar dokazujejo neverjetno šte- prestano vračal v svoj domači vilne publikacije o tem delu, ki kraj in svoja mladostna leta — se vsako leto znova pojavljajo v prikazati podobo irskega mesta evropskih literaturah o Uliksesu, Dublina, njegovih ljudi, njihovega njegovem avtorju, o tem, kaj je mizernega životarjenja, ki ne vodi pravzaprav hotel ta zagonetni pl- nikamor. Pri tem se je oblikovno sec s tem delom povedati. naslonil na Homerjevo pesnitev Celotno dogajanje romana je Odiseje, vendar to prav nič ne osredotočeno na en sam dan v olajšuje dojemanja romana; nje-ži vi j en ju irskega državljana Ste- gova zahtevnost ni s tem prav nic phena Dedalusa ter Judla Leo- zmanjšana. Bravec bi moral po-polda Blooma in njegove žene. znati malone vso zgodovino irske-Okoli teh so v pisani raznolično- ga naroda, njegovo literaturo, sti razvrščeni vsi mogoči dublin- podrobno največja književna dela ski meščani tistega časa pred prvo svetovne literature, kot Shake- Roman je izdala Državna založba Slovenije. dh vendar di r»is«niu v Dnevnikih. Globine misli _______ In /ril i eni »kih sooznani ter živo od- * Josip Vidmar: Dnevniki. Opre- zivento no čas in ntooovo snovanj® mila Marjeta Radovan. Mladinska oa tei knU-i rtnlota »»'rit pomembne-knjiga, Ljubljana 1968, 1 (IV) str. ga ustvarjalnega dej"" 1918 »Friedrichstrasse«. ki ga je G, KOCIJAN Svet moderne umetnosti (XVII) Ekspresionistični slikar in grafik Georgb Grosz (1893—1959) je umetnik povsem drugačnega značaja. Porazno doživetje prve svetovne vojne s krvoprčlitjem izostri G ros za v anti,militarista in upornika zoper meščansko družbo Sodelujoč pri satiričnih listih smatra, da je pogla- »Umetnost med kubizmom in pop-artom« Ivan Sedej — »Umetnost med kubizmom in pop- artom«. Prosvetni servis je s knjižico Ivana Sedeja »Umetnost med kubizmom in pop-artom« — 50 strani — hotel nuditi informativni vpogled v bistvene pojave upodabljajoče umetnosti XX., stoletja, v razvojne poti z njenimi najvidnejšimi predstavniki. Seveda pa se takoj ponuja vpraašnje, če je na tako skromno odmerjenem prostoru zares možno učinkovito posredovati poljuden, a vendar strokovno podprt pregled razvojnih poti umetnosti XX. stoletja, zlasti če je na tem obsegu vključenih še osemnajst reprodukcij. Bržčas je prav tu Žarišče nesporazuma kratko, informativno podati vpogled v umetniške pojave, ki so osrednji pojavi upodabljajoče sodobnosti, in hkrati učinkovito posredovati tolmačenje za širok krog, za nepoznavalce. Naslov brošure ni točen, saj I-Sedej govori že o impresionizmu. Fauvizem po nastanku ni sočasen P0-jav kot kubizem, bržčas pa je tudi o metaforiki fauvističnega pojmovanja barve (risbe avtor ni upošteval) premalo jasno izraženega. Sedej se je širše pomudil pri pojavu kubizma, kjer tudi navaja: »Predmeta niso slikali tako, kot so ga videli, marveč tako, kot so ga doživljam in tako, kot se predmet kaže v svojem bistvu in z vsemi značilnostmi.*« Glede na tako interpretacl.io bi navedba v enaki meri ali še bolje veljala za ekspresionizem. P1"1 kubizmu pa'je le bistveno plosko-vito razstavljanje ali sestavljamo predmetov z različnih zornih kotov na ploskovit način in s pomočjo geometrij škili likov; simultano ' doživljanje predmeta je bistvena se" st a vi n a kubizma. Koristno in razčlenjujoče se je I. Sedej pomudil Tretja izdaja »Pohorskega bataljona« France Filipič: »Pohorski bataljon«, poglavje iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe v severovzhodni Sloveniji Tretja, izpopolnjena in razširjena izdaja knjige o pohorskem bataljonu je sad več kot dvajset let trajajočih raziskav in sodelovanja večjega števila zgodovinarjev. Knjiga ni več samo zgodovina, marveč je že znanstvena študija, ki sicer upošteva tudi osebne izjave preživelih, članov pohorskega bataljona in ljudi, la so prihajali s pohorskim bataljonom v stik, vendar osebne izjave dosledno kritično podreja zgodovinski dokumentaciji. Od prve izdaje 1953 in druge 19G3 se loči ta treti a izdaja predvsem po kompleksnejši obdelavi razmer slovenskega narodnoosvobodilnega boja s posebnim poudarkom na položai v se-vernovzhedni Sloveniji v letih 1941 in 1942, torej v času predzgodovine, nastajanja pohorskega bataljona. Jasneje in nrogjedneje ie orisan spreplet vojaških zvez ter politične akcijo osvobodilnega gibanja, v ostrejšo luč ie postavljena podoba splošne družbene situacije v okupirani Štajerski v tistih, prvih dveh letih okupatorjeve vladavine, ko je bilo nasilje najbolj krvavo in je do- seglo tudi streljanje talcev jeseni 1942 svoj višek. Poglobljena je ocena položaja med slovenskimi ljudskimi množicami na Štajerskem glede na kritični socialni položaj, ra zn orodova ln e akcije in petolona-ško* delovanje pred vojno ter de-magoško zavajanje množic v nacizem v začetku okupacije. Obširneje in bolj sistematično je obdelan okupatorjev vojni potencial, ki je bil angažiran v tem delu Slovenije v boju proti partizanstvu, in v globljih medsebojnih odvisnostih so prikazane posamezne akcije zasedbenih sil v procesu, ki naj bi v svoji poslednji konsekvenci privedel do uničenja slovenskega življa. V dokumentiranem in vsestransko preverjenem opisovanju delovanja pohorskega bataljona velja posebej omeniti mnoge podrobnejše rekonstrukcije njegovih akcij in spopadov, dalje nekatere nove dokumente, ki osvetljujejo njegovo zgodovino v novembrskih dneh leta 1942, ter fotokopije nekaterih dokumentov, med katere nedvomno sodi kot najvažnejše poročilo, ki ga je rajhovski državni vodja Himmier predložil Hitlerju o poslednjem boju pohorskega bataljona. Knjiga je izpopolnjena in študijsko bolj dodelana v skladu s splesnim razvojem zgodovinopisja NOB pri nas, mimo drugega tudi ob možnostih, ki se odpirajo ob postopni ureditvi naših domačih in tujih arhivov, pa tudi z minevanjem let, ki prinašajo v našo presojo nove poglede. V naši literaturi o zgodovinskih dogodkih naj večjega pomena predstavlja »Pohorski bataljon« pretehtan opis epizodnega dogodka, vendar nam s * svojo' temeljitostjo obdelave in vsestranskimi osvetlitvami dogajanj daje sliko prelomnega časa in razmer, ki so bile zna-čiln® v tistih letih. Mlajšim gene-raeijam bo knjiga pomenila živ kontakt z našo NOB, saj so osebe — borci, junaškega pohorskega bataljona, ki so dali 8. 1. 1943 svoja življenja za domovino — znova oživele v knjigi in pomenijo danes že legendarne like naše zgodovinske preteklosti. Avtorju gre še posebno priznanje za to, da nam jih je približal z njihove človeške plati. Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije. Cena: 8090 starin din. ' ' pri znani Picassovi sliki, ki prikazuje barcelonska dekleta iz neke javne hiše v ulici Avignon,ter osvetljuje likovne rešitve in vplive. Tisti, ki prebira brošuro, zve za analitični kubizem, ne zve pa za svojskosti te zgodnje faze kubizma, ne za naslednje. ^ Pri dadaizmu je pač potrebno širše objasniti dzvor dadaistične negacije dotedanjih vrednot dotedanje umetnosti,' iskati vzroke za šokantni porog sicer se da to strujo brez večjih pomislekov izpustiti. Pri nadrealizmu pa bi kazalo uoo-števati Freuda in vsaj bistvo o psihoanalizi in podzavesti. De Chirica pa s svojimi slikami,* ki izražajo no-stalgio po neskončnosti, ne kaže povsem jasno postaviti med nadrealiste, zato bo še naj prikladne! e, da tega slikarja uvrščamo k »metafizični šoli«. Spričo razvejanosti abstraktnega slikarstva je v okviru obsega brošure avtor informiral o najbolj izrazitem. Ob navedbi socialističnega realizma pa ne bi bilo odveč, če bi navedel teoretična določila te struje, čeprav ji ne pripisuje posebne vrednosti. Med struja-mi, ki jih je avtor vedoma odbral. saj v informativnem pregledu drugače ni mogoče, pa je bistveno nedopustno zapostavljen ekspresionizem, tembolj, ker imamo na domačem področju bogat razcvet umet-no*Sti te smeri. Slike je I. Sedej smotrno odbral in jih le deloma dopolnil z besedilom. Izbor slikarskih, kiparskih in grafičnih reprodukcij je tesno povezan z avtorjevim besedilom, pri tem je I. Sedej težil, da je odbral izrazite primere. Seveda je ena poglavitnih hib v tem, da je prostor za tako informativno razvojno podajanje preskopo odmerjen, pričakovali bi večjo urejenost, pa tudi odmiki od estetskih in umetnostno-razvojnill* teženj marsikje odvzemajo prostor avtorju, ko hoče aktualizirati nekatere likovne probičme in posega na drpga področja. Tudi več reprodukcij bi namenu samo koristilo. Kratko odmerjena zanažania o »umetnosti med kubizmom in pop-artom« želijo osvetliti nekatere žarišču e _ probleme in ne nazadnie opozoriti, kako težavno je popula-rlzaciisko pihati za širok krog in učinkovito informativno tolmačiti poiave unodobllainče umetnosti XX. stoletja In iih oribližati renoznaval-cem, prp čemer improvizacija ne more biti vodilo. IGOR GEDRIH vitna haloga umetnika kazati pravo podobo diužbe in časa. George Grosz združuje v svojih gre pa tudi mnogih slikah, ekspresivni dokument in grotesko, polemično karikaturo • in borbeno propagando, neutajljiva pa je njegova človeška zavzetost za preobrazbo družbe in umetniška spontanost. Prevladujo-či del njegove umetniške ostaline tvorijo grafike. Značilen primer je grafični list iz leta 1918 »Friedrihstrasse«, ki ga je George G^osz leta 1922 vključil v mapo »Ecce homo«. Berlin je tudi tokrat prizorišče Groszove kronologije časa in ljudi. Fiedrichstrasse je bila tedaj magistrala zabave in užitkov. Grosz je ob 'simultano skomponiranih stavbah, ki naj po-nazorijo ti piko tega predela Berli-vna in majestoznost, postavil, galerijo* človeške bede in priti ikavosti. Ljudje v svoji karikirani tipiki so ■vselej različni, psihološko dognani, naj gre za nadutega oficirja ali vojaškega invalida, ki mora na ulici prodajati, naj gre za resignirariega delavca ali brezbrižnega, samozadovoljnega meščanskega gospoda, rentgensko podane ženske ali pa pocestnice, za omejenega kadeta razgrinja m berača. Pred nami Jerzy Popielak: »Kmečki puntar* —lesorez, detajl kontrapunkt tega, kar naj bi Friedrichstrasse vdlhelminsk :ga časa bila in kar dejansko je. V svoii kritiki in resnici ie George Grosz neizprosen, gofovoda literaren, a umetniško polnokrven. ,2e poprej je bilo rečeno, da ekspresionizem ni enoten pojav ne v upodabljajoči umetnosti ne v književnosti. Resda ie iedro ekspresionističnega slikarstva, grafike v Nemčiji zbrano okoli skupine »Mo>st« in kasneje okoli »modrih jezdecev*«, toda že poprej Je veljalo opozorilo, da so nekateri umetnij delovali izven teh skupin, zlasti ki* parji. Pri tem pa. ne kaže pozabLi^ ti, da se je ekspresionizem izoblikoval tudi v drugih deželah — bocij2 spontano, neodvisno, ali pa P^ vplivom že znanih tokov. Mimogrede bodi povedano, da ekspresionP stični pojavi v slikarstvu, kiparstvu in grafiki niso vselej sovpada li s časovnim jedrom ekspresionizma, vendar pri tem ne kaže pre*’ nagi j eno pomisliti na zamudništve* na zaostajanje «; tokovi, kar se rad powršno pavšali/ira. Ne le pri ek-presionizmu. tudi drugod je treD nujno upoštevati mnoge kompd; nente, ki so delovale na oblikovanj določenih umetniških pojavov, prPO' vsem družbeno stanje; umetniškfj tradicijo, iz katere je zrasla neka struja ali pa tudi noviteta. Kakor ni noviteta že jamstvo za estetsk^ polnovrednost. tako tudi ni časov no neskladje z umetniškim a vam' gardlzmom vedno znak konservatl' vizma. Ce se povrnemo k ekspresionizmu, je treba dopolniti , dosedanj^ ugotovitve s spoznanjem, da vsebin sko eksprezkmizem ni« bil enovit upodabljajoči umetnosti, kljub izr^ žito sorodnim, skupnim slogovnin in estetskim zahtevam, če je nor* Frang Marc slikar, ki ga v okvir ekspresionističnega izražanja 7',nl0 majo predvsem barvne in form plati, pa je George Grosz izrazij angažiran umetnik, vzrasčen s cialnimi in družbenimi pojavi, in L Francou George« Rouault slikar. ^ je svoje humanistične nazore usmeril iz družbene kritike v nabožb motive. Seveda je takih in pd'd9?I nih primerov mnogo več, a sprrC odmeri nega prostora naj obvelja J opozorilo na heterogeno vsebinsk podobo ekspresionizma. Vpliv ek*' presionizma je bil mnogo večji, so doslej menili, in je prav po dru gi svetovni vojni prišlo do tak®*. spoznanja več raziskovalcev. Vpu se je odrazil tudi izven Evrope. O tem priča tudi zgodnje det Američana Bena Shahna. Ben Shan1 (1898) je v temperi naslikal »Stra® Sacca in Vanzettiia« v Izrazito presionistični formi v času. ko j v Evropi bil ekspresionizem že . zatonu. Slika je nastala 1930/31 odmev zmotnega procesa proti eu ip VanzettHu, ki sta bila °bsč-iena na smrt. Frolest zoper 1ustic^ ki o^se^a v žiVMon-i« človeka. ie toveda odrazil Ben Shahn iz prepr^ čani-a. da človeku ne smemo Q(^vZ% ti žlvlienia. še v večii meri P3 A ironično uoodobP sodnike, tembOj» če je sodba o obeh v krsti le*‘3 " ' obsedencih obtožujoča zooer zm0^ no iiu-uicn. Vendar ni sbkar teli^ naefas.il ^beh obsojencev kot sodnik z groteskno mnognoovednostjo.‘ MTadi poljski ki nar Jerzy olel^k je s »Kmečkim n!int"-'e 70 v povojnih letih v ^kspresiiii ^r,lo žil z codovi o <3 ki m Mi v s snrr>b',,1'”i in io uporniško no vezal z uaodo svo j ega naroda. (Nadaljevanje sledi) Ali bomo lahko uresničili lepe predloge? Uprava javne varnosti v Ljubljani je dne 8. decembra organizirala veliko posvetovanje o kriminaliteti in drugih negativnih pojavih med mladino. Za posvetovanje so različne ustanove skrbno pripravile gradivo, na posvetovanje pa so bili povabljeni številni strokovnjaki in delavci, ki se bavijo z vzgojo in problemi mladine. Celo dopoldne so se pri mikrofonu vrstili diskutanti in če bi čas dovoljeval bi razprava tekla še dalje. Ne samo iz materiala, ki je številčno prikazoval naraščanje problematičnosti med mladino, ampak tudi iz zavzetosti govornikov smo lahko sklepali, kako pereča so ta vprašanja in vprašanje naše skrbi za vzgojo mladine sploh. Uprava javne varnosti, ki smo — vsak učenec, ki zapušča šolo, ji dolžni res izraziti vse prizna- naj bo poklicno usmerjen, nje za organizacijo tega posveto- — učencem, ki nimajo vseh Vanja ,pa je napravila še pomemben korak dalje. Vse prispevke so snemali in v ciklostirani izdaji razposlali udeležencem oziroma ustreznim ustanovam. 26. marca t. 1. pa so dodatno razposlali še UGOTOVITVE IN PREDLOGE S POSVETOVANJA, s priporočilom, naj jih vsakdo, ki jih prejme,'prouči in nato seznani organizatorja z- njihovo realizacijo v ustanovi, kjer dela. Te ugotovitve in predlogi zaslužijo pozornost celotne naše družbene skupnosti, če nam je do tega, da bi otrokom in mladini boljšo bodočnost. Kajti iluzorno je pričakovati, da jo bomo d_>-segli brez povečane in organizirane skrbi za vzgojo mladega rodu! Napravimo kratek povzetek sklepov s tega posvetovanja! Uvodoma je povedano, da naj bo vzgoja mladine sestavni del prizadevanj za novega socialističnega človeka in da mora biti zanjo zadolžena celotna družbena skupnost, ustrezne strokovne službe pa naj smotrno programirajo vzgojo in programe tudi dosledno izvajajo. Naslednje poglavje je posvečeno ukrepom za pomoč družini. Pri oblikovanju odnosa mladega človeka, je rečeno, nam razen splošne moralne vzgoje v Soli lahko veliko pomagajo komunikacijska sredstva (tisk, radio, televizija, film), predavanja pri delavskih univerzah in še posebno v osnovnih in drugih šolah. Za preprečitev negativnih pojavov v družinah so nujno potrebne posvetovalnice za zalconce. Marsikje bi izboljšali družinsko vzdušje z razbremenitvijo zaposlene matere-gospodinje (z dvigom standarda — nakup tehničnih in gospodinjskih pripomočkov, izpopolnitev živilske industrije), s sprejetjem zakona o obveznem zdravljenju amkoholikov in z ustreznejšim urejanjem stanovanjskih vprašanj. Največ predlogov je namenjenih izboljšanju organizacije vzgojnega dela v šoli, in sicer: — temeljito je treba analizirati vzroke učnega neuspeha velikega števila učencev v osnovnih šolah, — zgodnie odkrivanje motenj v vedenju šolskih otrok naj postane sestavni del delovnega programa šol. — specialne službe v šolah naj se uzakoniio in postanete obvezne (šolski psiholog in socialni delavec), , — učitelii naj bi imeli temeljitejšo psihološko izobrazbo) s rod-ročia obče, mladinske in klinične psiholoeiie in mentalne higiene). — treba je psihološko testirati učence nred vstonom v šolo, — dosledno nat se izvaia zakon o kategorizaciji otrok z motnjami v razvoju, osem razredov, je treba najti možnost za poklicno usposobitev v manj zahtevnih poklicih, — filmska vzgoja naj postane del učnega programa, — finančno je treba podpreti izvajanje programa »šol v naravi«, — organizirati je treba množične delovne akcije, — organizirati klubsko dejavnost na šoli po dvodstvom mentorjev, — organizirati športno dejavnost v šolah, — šblam je treba dati izdatno finančno pomoč, da bodo lahko izvedle program rekreativnih dejavnosti učencev. Sledi vrsta predlogov za izboljšanje dela vzgojno-varstvenih ustanov. Na tem področju so potrebni odločni ukrepi zlasti pri širjenju mreže in za izboljšanje kvalitete otroškega varstva. Z uvajanjem enoizmenskega pouka bi bile dane možnosti za organiziranje celodnevnega bivanja otrok v šoli, s čimer bi se ustvarile možnosti za varstvo ih ustrezno rekreacijo otrok. Celodnevno bivaflje naj postane osnovno-1 šolska dejavnost in naj se uzakoni. Za to pa je treba usposobiti učitelje in vodstvo varstvenih oddelkov in urediti igrišča in prostore za rekreacijo učencev. Organizirati bi bilo treba pripravljalne razrede za Šolske novince. O ustvarjanju možnosti za uspešnejše zaposlovanje mladoletnih prestopnikov v delovnih organizacijah govori posebno poglavje. Pri tem je rečeno, da je tudi to vprašanje treba proučiti, napraviti analize in nato načrtno urejati, nezaposleno mladino pa je treba vključiti v organizirane klube, delovne akcije, servisne dejavnosti, organizirane svobodne aktivnosti ipd. Nujni ukrepe so potrebni tudi za boljšo organizacijo prostega časa mladine, pri čemer je tudi treba najprej analizirati možnosti, ki jih ima mladina za rekreacijsko in drugo dejavnost, ugotoviti zanimanja mladine ter na osnovi ugotovitev konkretno planirati. V ta namen je treba zagotoviti potrebna sredstva in prostore, da bi bilo čim večjemu številu otrok in mladine 'omogočeno vključevanje v te dejavnosti. Posebno kulturne prireditve naj bodo dostopne vsem šolskim otrokom. V teh organizacijah je treba zagotoviti dobro pedagoško vodstvo, ki bi moralo biti posebno izobraženo za skupinsko delo z mladino. Naj se izboljša in bolje organizira tudi dejavnost ZMS. Nadaljnje poglavje vsebuje predloge za izboljšanje dejavnosti javnih komunikacijskih sredstev, ki imajo veliko možnosti za vzgojno vplivanje. Posvetiti je treba posebno skrb filmski in literarni vzgoji mladine in omejiti filmsko in literarno plažo ter omejiti mladini možnost vstopa v filmskim predstavam glede na starost. Organizirati je treba cikluse predavanj o širši vzgojni problematiki. Poudariti je treba vlogo pionirskega doma in pionirske knjižnice ter mladinskega časopisja. V socialnih službah (zavodih za socialno delo) je treba izboljšati pogoje za delo in jih zlasti kadrovsko okrepiti. Predlogi za izboljšanje dela v vzgojnih zavodih obsegajo predvsem zahteve po povečanju števila zavodov in njihovi boljši diferenciaciji ter izboljšanju kvalitete prevzgojnega dela. Izboljšati je treba tudi življenjske pogoje v vzgojnih zavodih. Posebno skrb je treba posvetiti izboljšanju naše diagnostične in triažne službe. Pozornost je treba posvetiti širjenju službe vzgojnega svetovanja. Razvijati je treba vse oblike preventivnega dela, predvsem pa mrežo raznih posvetovalnic za mlade ljudi ter psihopedagoške posvetovalnice za predšolske in šolske otroke, ki naj bodo teritorialno blizu ljudem. Ob koncu, po prikazu nalog javne varnosti, se ugotovitve in predlogi s posvetovanja o prestopništvu končujejo s priporočili, naj se v Liubljani ustanovi komisija ali odbor za vprašanja mladoletniškega prestopništva in naj se da več možnosti za razmah znanstveno-raziskovalnega dela na tem področju. dine. Tako bi na primer javna komunikacijska sredstva lahko v svoj program vključevala več prispevkov in oddaj iz vzgojne problematike in, denimo, radio in televizija ob takem času, da bi jih lahko slišalo čimveč ljudi; izkoristiti bi bilo treba popularne tednike, ki imajo največjo naklado, da bi širili med ljudi sodobna spoznanja o vzgoji. S sprejemanjem pomembnih zakonov s področja vzgoje (npr. obvezno psihološko testiranje novincev pred vstopom V šolo, posebne službe v šoli, celodnevno bivanje v šoli ipd.) in socialnega varstva (npr. 'obvezno zdravljenje alkoholikov) se ne bi smelo tako dolgo odlašati. Znanstvene institucije (psihološki, pedagoški, sociološki institut) bi morali takoj in v medsebojnem sodelovanju raziskovati problematiko vzgoje in izobraževanja ter otrok in mladine (npr. vzroke učnega, neuspeha osnovnošolskih otrok, pogostost-pojavljanja otrok z motnjami vedenja in osebnosti, možnosti za izvenšolsko dejavnost otrok in mladipe, psihološki profil in interesno usmer-jnost mladine itd.). Šole bi v večjem številu kot doslej lebkn im^te psihologe in socialne delavce, lahko bi organizirale klubsko dejavnost, krožke, športne aktivnosti; kje smo s spolno vzgojo, filmsko vzgojo (mar to ne sodi k moralnemu pouku?); kdo skrbi, kam se bo mladina vključila po končani šoli? Marsikdaj bi lahko brez škode skrčili obseg snovi in na- mesto nizanja dejstev posvetili uro živemu pogovoru o aktualnem dogodku; težavnega učenca bi lahko pravočasno napotili v vzgojno posvetovalnico. Delovne organizacije bi lahko imele tudi človeške, ne le ekonomske kriterije pri sprejemanju ljudi, zlasti mladine. Kinematografi... In tako dalje. Pri izvajanju vzgojnega programa nas še želo ovira pomanjkanje ustreznega kadra: za vzgojna predavanja, zdravljenje alkoholikov, posebne službe v šolah, svetovalno delo na šolah, celodnevno bivanje v šoli, organizacijo in vodenje svobodnih aktivnosti, vzgojne zavode. Toda to je še najmanjša ovira, kajti strokovnjakov je iz leta v leto’več. Skord 'povsod nas ovira pomanjkanje denarja. Bolj točno rečeno — pomanjkanje denarja za, vzgojo, izobraževanje in socialno varstvo. Denar je nujno potreben, če hočemo imeti dovolj intenzivna predavanja za starše na šolah, če hočemo, imeti posvetovalnice za zakonce, na vseh šolah posebne svetovalne službe, dopolnilno izobraževanje učiteljev; če hočemo testirati učence, jih strokovno usmerjati v poklic, izvajati šole v naravi, organizirati množične akcije, graditi šolske prostore, klubske sobe, športna igrišča, opremljati šolske delavnice, uvajati enoizmenski pouk in celodnevno bivanje otrok v šoli, pripravljalne razrede; ustanavljati posebne delavnice in klube za ne- zaposleno mladino, sistematično poskrbeti za načrtno izrabljanje prostega časa otrok in mladine, za mentorje in vodje skupin in aktivnosti mladine, za pionirske domove in knjižnice; za širšo mrežo socialno-varstvenih služb, vzgojnih zavodov, diagnostičnih centrov, vzgojnih posvetovalnic, posvetovalnic za delo; za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev v vzgojnih ustanovah. In ne nazadnje — za izboljšanje materialnega položaja prosvetnih delavcev, ki so pa le temeljni nosilci vsega tega programa. Ali bomo torej lahko uresničili te lepe predloge? Brez izdatnejše materialne pomoči družbe prav gotovo ne, pa Čeprav — kljub očitni demorali-ziranosti in nestimuliranosti prosvetnih delavcev — lahko precej napravimo tudi z dobro voljo. Poleg materialne pomoči se postavlja kot drugi najpomembnejši dejavnik uspešnega dela na področju vzgajanja mladine — organizacija. Vsak živ organizem ima glavo. Vzgojno delo z našimi otroki in mladino je nima. Dobiva se vtis anarhičnosti, pri čemer se vsak znajde, kakor ve in zna. Nujno rabimo iniciativno, usmerjevalno in koordinativno telo, ki bo organiziralo naše vzgojno delo! In znanstveno-raz-iskovalno delo na tem področju. Pohitimo, sicer nas bodo prehiteli tisti, ki so včasih veljali za bolj nazadnjaške! Zoran Jelenc * Ti predlogi so namenjeni reševanju problema mladoletnega prestopništva v Ljubljani in njeni okolici. Toda že iz tega kratkega povzetka bistvenih sklepov je razvidno, da gre v bistvu za okvirni program organizacije in izboljšanja našega vzgojnega dela z otroki in mladino, ki je uporaben v vsej naši republiki. Lahko bi mu seveda še kaj dodali, a če ocenjujemo stanje, kakršno je danes, moremo brez pretiravanja reči, da bi bili zadovoljni, če bi vsaj pol tega programa doslej že uresničili. S tem nočem reči, da je ta program prezahteven, temveč le to, kako malo smo doslej storili pri organiziranju načrtnega vzgojnega dela z mladino in za mladino. AH bomo lahko vsaj v bodoče storili kaj več, da ne bodo ti sklepi ostali le na papirju, kot jih je že mnogo doslej? Tudi od besed in posvetovanj postanejo ljudje utrujeni in povsem upravičena je bila na nekem podobnem posvetovanju skeptična izjava znanega delavca s področja mladinske kriminalitete dr. Bro-nislava Skoberneta, da že več kot deset let hodi na posvetovanja, koder vedno srečava iste obraze in kjer so zaključki vedno podobni, pa se je v vsem tem času kaj malo premaknilo naprej! Če pogledamo navedene predloge, vidimo, da njihova uresničitev zavisi predvsem od treh osnovnih pogojev: denarja, razpoložljivega strokovnega kadra in posluha ljudi za opravljanje vzgojnega dela z otroki in mladino. Marsikaj je mogoče doseči že samo z izostrenim posluhom za vzgojno delo in za potrebe mla- ❖ ♦ ♦ : s ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ f ♦ ♦ { ♦ i I ♦ i 4 a I ♦ ♦ ♦ Filmski in TV vodič FILM MALI VOJAKI je prvi celovečerni film sarajevskega režiserja Bate Cengiča. Dogajanje je postavljeno v obdobje t;k po zadnji vojni. V dom vojnih sirot pride otrok nemškega oficirja, ki ne more in tudi ni sposoben pretrgati z vsem, kar je do tedaj pomenilo njegovo življenje. Tako nehote izda svoje poreklo'. Okrutna potreba po maščevanju zla, storjenega med vojno, in brezupno hotenje vzgojitelja, da bi otroci spoznali, kako nečloveška je vojna in da mir zahteva druge po^ polnejše odnose med ljudmi, sta jedro konflikta filma. V filmu sp vseskozi prepletata krutost in nežnost na način, ki ga ne pozna naša kinematografija. Film je zrelo umetniško delo. ki ga priporočamo mladini od 13 lota. Zelo primeren za skupinski ogled. OTROCI KAPETANA ŠMIDA je film srbskega režiserja Vladimirja Pavloviča, ki načenja podobno vprašanje kot film Mali vojaki. Vendar je izhodišče drugo. Zgodba j c postavljena v lelo 1933 in že odrasli otroci padlih borcev se ne morejo pomiriti s prisotnostjo otroka četni-Škega oficirja v njihovem domu. Ideja je nehumana in težko sore*-jemljiva. Obdelava likov je neživljenjska, problem skonstruiran, realizacija slaba. Filma ne priporočamo. PET FANTOV ZA SINGAPUR j e film, ki ga lahko štejem^ med one filme, ki so jih potrebovali Ameri-kanci za opravičilo vojne v Vietnamu. Vse Je »konstruirano tako, da simpatije gledalca morajo biti ves čas na strani junaške petorice peš- cev. ki na vsakem koraku zmaguje nad rumeno raso, ki tako "-očitno* ogroža človeštvo. Film zaradi slabe realizacije in nesprejemljive ideje odsvetujemo. ZID je film Sergea Rouleta po romanu Jean-Paul Sartra. Izredno zanimiva tema in temu ustrezajoča realizacija. Film priporočamo za ogled le zrelim gledalcem. Mlajši ne bodo mogli odkriti miselne vrednosti dela. NOČI LJUBEZNI ie itaiPan^k’ omnibus v barvah in z lepimi igralkami. Nič posebnega. Ne priporočamo ga. OTROCI SONCA je film Jean Lee Thomsona. Glavno vlogo igra Yul Brynner. Film posega v zgodovino Majev. Je spektakel, ki je solidno narejen, a se ne odlikuje niti po realizaciji niti po zgodbi. I-rimeren je tudi za mlajše gledalce. TARZAN, KRALJ DŽUNGLE je film, ki je nastal ob začetku zvočnega film in prvi v seriji filmov o Tarzanu, v katerih je igral Jcknny WelssmiUler. Kljub naivni zgodbi in za danet, precej počasni pripovedi nudi film mlajšemu gledalcu prijetno razvedrilo. NORI PIERROT je verjetno naj-popolnejše delo Jean Lue Godarda. Bogastvo filmskega izraza potrjuje Godarda kot filmskega poeta in razgibanost misli kot enega najvidnejših sodobnih mislecev. Premladi gledalci ne bodo mogli dojeti lepote filma in bogastva mislii. Zato priporočamo film le zrelemu gledalcu STRAŽILO — DR. SYNN je film Disneveve produkcije o angleškem župniku, ki je ropal bogate in obdaroval revne. Film le primeren di za mlajše gledalce. T V O GOSTIJI IN GOSTIH — JeSkl film - 31. V. Češki film O GOSTIJI IN GOSTIH Je bil posnet 19Sii. leta. Letos je bil na prekinjenem festivalu v Cannesu med kandidati za najvišje nagrade. Zaradi podteksta, ki je v bistvu ostra obtožba razmer, ga vse do letos ni bilo mogoče videti izven meja Češkoslovaške. Film je ekskluzivna, simbolična pripoved, ki zahteva od gledalca polno sodelovanje, zato Je primeren le za odrasle. ENERTEINF.R (Glumač) — angleški film — i. VI. Sir Laurence Olivicr je pojem dobrega Igralca. Tokrat se je prvič v svoji dolgoletni igralski karieri lotil vloge, v kateri si ga doslej nismo mogli predstavljati. Film je zrežiral T6ny Riehardson — po zvrsti pa je komedija - primerna za najširši krog gledalcev. KRVNA VEZ — sovjetski film — 7. VI. 1903 Sovjetski film KRVNA VEZ Je kronika — ljubezenska zgodba med vojakom, ki pride na dopust, in ženo s tremi otroki, ki |o Je zapustil mož. Odpre se tudi moralni problem — čigavi so otroci? — Naj se odločijo za pravega očeta, premožnega, dobro situiranega, ki Jih lahko nudi dobre šole — vzgojo, ali naj Sc odločijo za krušnega, revnega vojaka, ki je v najtežjih trenutkih priskočil materi na pomoč. Film je primeren za gledalce nad 12 let. CASTA DIVA — italijanski film - 11. VI. 1939 Film je značilna biografija — posneta po klišeju vseh podobnih del. Skladatelj Vlneenze Belini je s svojim razgibanim in plodnim življenjem nudil ustvarjalcem obsežno snov za razkošen glasbeni film. Primerno za gledalce nad desetim letom. DAVID RIMAŠ: LAJANJE V LUNO LJUDSKI HAPPENING Pes mi je zatipal: Z lajanjem dopovedujem Luni, da sem živ. Sedeži v dvorani se stopničasto dvigajo proti ozadju. Trinajst vrst jih je. V prvo in drugo vrsto se posedejo praznično oblečene družbeno politične organizacije. Nekatere so rdeče pobarvane. Njihovi skrivaj krščeni otroci so doma ali med nastopajočimi. Prva in druga vrsta se ne spo-zna veliko na simboliko. V tretjo vrsto se položijo Predstavniki društva prijateljev teladine. Bolj revni so, zato se Pri delu ne znajdejo in se včasih imenujejo pozabljeni ljudje. Četrta in peta vrsta se izpol-hi s predstavniki staršev z otroki v Poboljševalnicah in vzgojnih zavodih. Ni jih veliko, ker ni denarja, čeprav potrebe so. Med Aiimi so tudi taki, ki pošiljajo °b desetih zvečer otroke po vino y bližnjo gostilno. Obrazi teh lrnajo poseben lesk. Vmes so se-peda tudi staromodni starši, ki Ukazujejo svojim otrokom vso Prepotrebno skrb in ljubezen. Nekoliko skromneje so oblečeni, Pjihove oči so polne blagodejne-miru in miline. Iz oči se ve-uko izve, se govori med psiho- iko Šesta vrsta se polni z neko-osivelimi predstavniki mest- nega mladinskega komiteja. Komite so imeli za odskočno desko, a ker so bili brez idej, je postal komite pristanišče. Mnogo se pogovarjajo o vzgoji in pri tem ostanejo. Sedma vrsta se napolni z mestnimi .pobožnjakarji in po-božnjakaricami različnih veroizpovedi.' Med prisotnimi imajo veliko prijateljev in se grejo z njimi dialog. Med njimi tu pa tam kak jehovec, v Središču jehova škofeia. Sosedom deli Stražni stolp, brošuro »Reči v katerih je nemogoče, da bi bog lagal« (prepis naslova točen) in zajetno knjigo »Od izgubljenega do zopet pridobljenega raja« (Tisak »VJESNIK«, Zagreb 1902). Pogovarjajo se o 25. poglavju, ki ima naslov »Kako se bo končal ta svet«. Govori se o čolnu, ki se bo zvlekel na Gorjance. V deveti vrsti ©kamenine tabornikov in počitniške zveze. Tudi nekateri živi primerki ne kažejo veliko znakov življenja. Njihove denarnice so prazne. Deseta vrsta se zavzema z resnimi in spoštovanimi novinarji. Med nje se prišmuglajo tudi mrhovinarji in pisuni naše vzgojne pogrošne zabavne literature. Med hudo resnimi sedi Stane Ivanc. Sedi nekam zaneseno in nekoliko kvari celoten vtis. Mnogo se ga ceni in občuduje. ker ima redko slovensko lastnost, da hvali le uvoženo. Zaradi kritičnosti zasluži, da se ga občuduje. V enajsto vrsto se položijo trifikantje, podeželski knjigarnarji in drugi prodajalci šund literature zgoraj omenjenih in drugih. Zelo se drenjajo; Pošu-mevajo z novimi rdečimi stotaki. Med njimi se pravi, da je na omenjenem stotaku konj brez nog zato, ker jih tudi naše gospodarstvo nima. Mnogo se kleveta in obrekuje med njimi. Njihovi vratovi in zapestja se bleščijo od Orientgolda. Kot božična drevesca so. Ne kvarijo celotnega vtisa. V dvanajsti vrsti se posedajo redki mestni« kulturniki iz vrst neprosvetne polinteligence. Zasede se sarho en stol. Trinajsta vrsta se napolni z zgodovinskimi anahronizmi — idealisti iz prosvetnih vrst. Delajo vtis množičnosti. Vsi jih opažajo, ker bi se mnogo govorilo, če na predstavo ne bi prišli. Na stojiščih nekaj ljudi neznanega porekla. Med njimi se tuje govori o turistični atrakciji. Ko se vse posede, se zatemni in volk zarjuje. Prizorišče se v temi odpre in ostane odpri,o do konca happeninga. Stane Ivanc še kar vzneseno sedi in nekoliko kvari celoten vtis, a happening vseeno steče. Osvetlijo se gasilske cevi, ki so razpredene po odru in dvorani. Napnejo se šele pozneje. Iz zaoderja pridrvi kombi in se zaleti v portal. Omet odpada. Sliši se mat kurba in drugo. Izvlečejo se štirje mladoletniki in so krvavi s pravo krvjo in imajo prave rane. Mrhovinarji planejo na oder in sprašujejo. Ponesrečenci se s težavo odkobalijo na praktikable in kličejo na pomoč. Pridejo tudi tujejezični krokarji in veliko se sprašuje in ocenjuje škodo. Mladoletniki jokajo. Vzgojitelj mrhovinarje odganja, a ga osmešijo. Velik direndaj. Mladoletniki krvavijo, beležke se polnijo. ' Tri mladoletnice z desne strani na oder. S pasom. prevezane knjige vržejo v dvorano in se ponujajo turistom in' mrhovinarjem. Oni so kontent. Gasilske cevi se polnijo in napenjajo. Giedalci obsojajo dekleta in ne mrhovinarjev in sebe. Gasilske cevi skoraj pokajo od napetosti. Oder se sprazni, le mladoletniki še krvavijo. Sestnajstleinik, ki je po mnenju nekaterih tako-imenovani škart, pripodi osem-letnico na oder in jo pritisne ob kombi. Grabi jo za vrat in se peni. Cevi se še polnijo. Tudi v dvofani. Nato se on umiri, dekle omahne. Sedma in osma vrsta pravi: Takole jih vzgajajo. Fant žvižga in gre po dvorani. Anahronizem mu navije ušesa, mrhovinarji si zapišejo njegovo ime, da se ga bo ožigosalo. Ne sme se fizično kaznovati, si zapisujejo. Anahronizmi zapustijo prireditev in se potegnejo v sebe. Na prizorišču šest tisoč šolarjev pevcev. Pojejo. Nekdo reče, naj se neha s petjem, ker ni denarja. Sam Gallus naj poje, se še reče. Izkopal je skrinjo z zlatniki. Pevcem se reče, da naj si ogledajo insert iz pornografskega filma. Vsi ga gledajo in cevi se spet polnijo. Spusti se napis: Kšeft je kšeft. Fantje množično kadijo. Trafikantje pravijo: Kšeft je kšeft. Nato se začne pretep med verujočimi in neverujočimi brati na odru. Zmagujejo prvi. Pobožnjakarji pravijo: Kšeft je kšeft. Pride črno oblečen gospod in.deli pildke in pravi: Kšeft je kšeft. Deli se Ognjišče z Gagarinovo sliko in se govori, da je kšeft pač kšeft. Opehane verujoče se potem vabi z avtobusom na ples. Več avtobusov odpelje. Nato se spusti napis: Hitler ni bii krvoločni morilec ampak romantični morilec. Pojmo mu slavo. Prosvetarka tablo razbije, dvorana kriči, da je idejno mlačna. Nato na ozadju prizorišča sama okna. Fantje razbijajo šipo za šipo. Prva vrsta: Vas tako y šoli učijo? Fantje: Nismo v šoli. smo doma! Prva vrsta ne reče: Vas doma tako učijo!? Napis se spusti: Moralna •vzgoja: Vsi poklici so enakovredni. Prosvetar govori o Pepelki. Dvorana pravi, da je vedela, da ? socialistično vzgojo ni nekaj v redu. Prosvetar se zapiše v črno beležko. Mrhovinarji pravijo, da komentar ni potreben. (Spoštovani novinarji imajo rosne oči in se Sramujejo onih drugih.) Vrne se škart učenec in ima transparent: Imam sto jurjev plače. Za učiteljem se spusti napis: Ima sedemdeset jurjev plače. Pobožnjakarji sl manejo roke. Nato jih pride sto, ki pravijo, to moramo urediti. To je nevzdržno. Ko to rečejo, odidejo in nič ne uredijo. Jehova škofeia bere zbranim iz omenjene zajetne knjige: Ko bo fniniia hermagedonska bitka, bo uničeno vse hudo. Z zemlje bodo odstranjeni vsi ljudje, ki so delali hudo. satan in vsi njegovi demoni pa bodo vrženi v brezno. Prihajata blaginja in mir. Kako lepo bo tedaj življenje na zemlji... Takoimenovani škart učenec reče. da so prosvelarji buteljni. Starši rečejo, da so res nesposobni buteljni. Otroci se strašno zabavajo. Mrhovinarji tudi pišejo, da so zaostali za razvojem. Starši in otroci solidarno obrekujejo. Tudi v dvorani se jih obrekuje. Le modri novinarji trdijo drugače in še redki drugi. Skart učenec prinese elektronsko puško in skuša zadeti šolnika. Ta ae umakne in krogla oplazi neznanca v dvorani. Prisotni obsojajo šolnika, ki zbeži. Neznancu vsi hitro pomagajo. Tečejo po zdravnika. Pomagajo moralno in materialno. Oder se sprazni. Splošna zatemnitev. Onemogle mladoletnike odženejo miličniki. Gasilske cevi se napnejo In začnejo bruhati vodo v dvorano. Ljudi, ki so se ob happeningu zgrozili, se voda ne dotakne. Druge, ki so imeli predstavo le za igro, premoči do kože. Škofel-ni zmoči knjige in brošure, mrhovinarjem beležke, gospodom podobice, trafikantom denarnice in tako naprej. Pravo Čudo, vam rečem. Happening se konča. f.;-. :j . TABOR ZPTK V ROVINJU (ZA TEČAJE IN ZA PROSVETNE DELAVCE) Razpisi prostih delovnih mest lili Taborni center Zveze pedagogov telesne kulture SR Slovenije je namenjen razvoju in potrebam plavalnih, taborniških in ostalih tečajev ter za prijetne počitnice prosvetnih delavcev in njihovih družin. To je vodilo odbora, ki s taborom opravlja. Da je tak šo-lski center nujno potreben za naše šole in ustanove, nam dokazuje dosedanja rezervacija, ki je zasedla tabor brez javnega razpisa že do polovice. Taborni center pa bi šole lahko poleg tečajev" izkoristile tudi za šolske ekskurzije, za šolo v naravi in za tečaje, ki so nujno po-trebni za razvoj šolskih športnih društev, prometne vzgoje i. p. d. Zato s tem kratkim izvlečkom obveščamo šole in zavode ter prosvetne delavce, da v primeru, če so v zadregi zaradi prostora, lahko izkoristijo ugodnost našega tabornega centra. Cena za celotno oskrbo je enotna in znaša dnevno 20 N-din za osebo', otroci do 10. leta pa imajo polovično ceno. Od 15. junija 1968 dalje se prijavljajte na naslov: Tabor Zveze l!!!l!!!li!lllllll!:i!llll!lllli 11111111111111 pedagogov telesne kulture Slovenije, Rovinj. Odbor za taborjenje pri Zvezi pedagogov telesne kulture SR Slovenije, Ljubljana,"‘Tabor 14 Izlet v Prago Od 2. do 9. julija organizira Zveza pdogogov telesne kulture SR Slovenije Izlet v CSSR s po-. Stankom v Pragi, Karlštajnu, Brnu, Bratislavi in ob povratku si ogledamo tudi Dunaj. Osemdnevni izlet s prevozom, polno oskrbo ter skupinski potni list stane ža prosvetne delavce in njihove družinske člane 570 N-din. a za dijake 550 N-din. Podrobnejše informacije prejmejo interesenti pri Zvezi pedagogov telesne kulture SR Slovenije. Ljubljana, Poljanska, e. 28. Prijave sprejemamo do 10. junija 1968. - - - ZPTK SR Slovenije Lj ubljana Krajevna skupnost Blejska dobrava razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice, za Vzgojno varstveni zavod Ivanke Krničar na Blejski Dobravi, VZG z dveletno prakso. Nastop službe s 1. septembrom 19611. Stanovanja ni na voljo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osnovna šola Dobrepolje — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRIT ali P (za nedoločen čas); 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P (za določen čas). Stanovanja ni. Osnovna šola Dragomirja Benči-ča-Brkina Hrpelje — 2 učitelja za matematiko, PRU ali P (za nedoločen čas). Na voljo sta dve samski sobi. Osnovna šola Tineta Rožanca Pirniče (občina Ljubljana-Siška) — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (za nedoločen čas), stanovanja ni. Osnovna šola Šentjur pri Celju — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P (za nedoločen čas). Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni. Posebna osnovna šola Homec, p. Radomlje — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali absolvent PA. Posebna osnovna šola Nova Gorica — 3 defektologi, PRU (za nedoločen čas) ali 1 defektolog, PRU (za določen čas). Pogoj: PA-ortopedagogika ali: 4 absolventi PA-ortopedagogika ali učitelji za določen čas. Maturanti! MATURANTJE 4. a in 4. b LETNIKA UČITELJIŠČA. V LJUBLJANI 1948) javite svoj naslov na Osnovno šolo Vič, Ljubljana, Tržaška cesta 74, zaradi praznovanja 20. obletnice. Geslo: Obletnica. Obvestite tudi sošolce! - C, a :. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE LENART V SLOVENSKIH GORICAH razpisuje delovno mesto . , O RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih zadostiti še naslednjim pogojem: — da_ imajo visoko ali višjo izobrazbo, 5 let pedagoške prakse in strokovni izpit — da imajo srednjo izobrazbo, 10 let pedagoške prakse in strokovni izpit — da se odlikujejo v pedagoškem, , organizacijskem in družbenopolitičnem delu - ; Vloge z dokazili o izpopolnjevanju pogojev in življenjepisom naj pošljejo kandidati razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni. Razpisna komisija pri DIJAŠKEM DOMU V PTUJU razpisuje na podlagi 78. člena zakona o volitvah organov upravljanja in po 57. in 58. členu Statuta zavoda delovno mesto _ — RAVNATELJA dijaškega doma Pogoji: —; visoka ali višja strokovna izobrazba in opravljen strokovni izpit — do 10 let prakse v vzgojnem delu v domovih V-« i. . 'i - V • • Stanovanje je na razpolago. Vloge pošljite razpisni. komisiji dijaškega doma Ptuj. !llllll!il!llli!llllll!l'lllll!ll!llll!l|||l!!lllll!l!lll!lillllllllllliltlll!llll!IJinilil!!l!IIIIHII1llll!ll!llllllllllllll!lll!!!!lllll!nilllli!lll!lMl iiiiiijniiiiiiilta llll!lll!!!llllll!IIIIIIIIIIIIIIIIP!!ll!lllll![|llll!!lllllll!lllll!ll!llll!l lll!lillllllill!llll!l!i!lllllllll!!llll!llllll!!lllll!!!ll!ll!!lllll!!!lll! ll!!lllll!!!IUIi:illllllllin!l . ... ,, .. f niiiiiii Razpisna komisija pri ; _ VZGOJNO VARSTVENEM ZAVODU SLOVENJ GRADEC razpisuje po 73. členu statuta delovno mesto ©RAVNATELJA Kandidat mora razen splošnih izpopolnjevati še naslednje pogoje: - - — končana srednja vzgojiteljska šola s strokovnim izpitom, pet let prakse na vodilnem mestu v tej stroki, ali 10 let prakse pri vzgojnem delu. Prijave z dokazili razpisni komisiji o razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati v petnajstih dneh po objavi razpisa. Illllll P... :i!lllll!lll!lllll|![||]!i:i|l|l!ll!!|!I!l|i|li:|||!:!|||!j|||j[||l|]|||||||||||||!||||[:!||||:||||tjl[l||||!|||lli:ii|!||||l||ll||!!!i|ii|l|!i[|it|||jii!|||ii!||JlJj|[[[Jl]]|!||]||!]||[!j!|!|||]|j|||:|]!j|||j||li | PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI m razpisuje na podlagi 183. čl. statuta vpis na DODATNI ŠTUDIJ v študijskem letu 1968/69 za naslednje predmete: 1 —slovenski jezik — biologija ; — srbski in hrvatski jezik — kemija — angleški jezik — matematika — nemški jezik — fizika — knjižničarstvo ' — likovna vzgoja — zgodovina — glasbena vzgoja — zemljepis — tehnična vzgoja jg Dodatni študij je lahko reden ali izreden. V dodatni študij g predmeta je vključen tudi študij skupnih predmetov na aka-t demiji. Po izpolnitvi vseh študijskih obveznosti dobi kandidat g diplomo akademije iz vpisanega predmeta, ki mu daje pra-g vico, da kot učitelj predmetnega potika., poučuje ta predmet jj na osnovnih šolah, ali da dela kot knjižničar. J Diplomanti I. in II. stopnje visokošolskega zavoda, ki se žele g le pedagoško izpopolniti,-lahko vpišejo samo" skupne pedžgo-§| ške predmete. O opravljenih; izpitih iz skupnih predmetov 1 jim izda akademija posebno potrdilo. | VPISNI POGOJI 1 Za dodatni študij se lahko vpiše kandidat, ki je reden študent m drugega visokošolskega zavoda ali pa ima diplomo I. ali II. jj stopnje visokošolskega zavoda. 1 Poleg navedenih pogojev morajo imeti vsi kandidati za vpis 1 na Pedagoško akademijo družbenomoralne lastnosti, ki so gj potrebne za uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih smo- g trov. | ROK ZA PRIGLASITEV g Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1968/69 vpisati na H dodatni študij, morajo do 26. 9. 196,8 vložiti v tajništvu aka-g demije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovano z 0,50 1 N-din. g V prošnji je treba navesti: — osebne podatke s točnim naslovom jj — šolsko Izobrazbo — način študija (redni,, izredni) in . ■ , — predmet, ki ga žele študirati g Prošnji je treba priložiti diplomo visokošolskega zavoda ali g sodno overjen prepis ali potrdilo o statusu rednega študenta jj na drugem visokošolskem zavodu, kratek življenjepis^ip pi-ij semsko ovojnico z znamko ter točno izpisanim naslovom, g kandidata. J O sprejemu kandidatov na akademijo odloča posebna komi-jj sija profesorjev akademije. Vsi kandidati bodo o sprejemu g pismeno obveščeni. / : g Vsa navodila dobe kandidati v tajništvu akademije. Izredni g študenti morajo vplačati ob vpisu 60 N-din kot akontacijo na g samoprispevek za študij. . „ g Vpis rednih in izrednih študentov v 1. in 2. letnik, bo. od 1 20. do 30. septembra 1968. SVET PEDAGOŠKE AKADEMIJE V LJUBLJANI g Zbor delovne skupnosti t . [ GIMNAZIJE V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA SOCIOLOGIJE IN ZGODOVINE ali SCIOLOGIJE IN UMETNOSTNE VZGOJE g za nedoločen čas 1 Pogoji: ustrezna visoka strokovna izobrazba, nastop g službe 1. septembra 1968 g Ponudbe z dokazilom o strokovni izobrazbi pošiljite na jj Zbor delovne skupnosti gimnazije Kranj najpozneje 15 dni g po objavi razpisa. ■!ll!lllllllllllilllllllll!llllliilllllllllll!lllllllll!lll![|!!illll!!lllll!!!lll!!!llllll!l!lll!llllllllllll!!llllllllllllllllll!llll!!llllllll!llllll!lllll!llillllllllllll!l!l!l|[illll!llllllll!llllllllllllllllll|ll!!|l||l| ffll!!llllll!!!!llll!lllll!!lll!lll!lllll!llllll!!!llll!l!!l!llll!llllll!!llllll!!!ll!lllll!lllll!!!lllllllliiilll!l!llllllll!lllllll!lllll!illllll!!l!llll!llll!llllllll!l!llllll!|l!lll|||llll!|l(fil|[ll|l|||||l|||||||ill!!l|j!|| jj Razpisna komisija | OSNOVNE ŠOLE TONČKE CEC TRBOVLJE, jj Keršičeva cesta 50, razpisuje delovno mesto O RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje jj pogoje: a -- | — da ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo pedagoške g smeri s strokovnim izpitom in vsaj 5 let uspešnih g vzgojno izobraževalnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti in moralno politične kvalitete za vodenje vzgojno izobraževalnega zavoda. 1 Vlogo z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih mest, g dokazili o strokovni izobrazbi, potrdilom o nekaznovanju in jj potrdilom, da ni v kazenskem postopku, naj pošlje vsak j kandidat razpisni komisiji do 15: junija 1968. Hlinili ■inniiiniiinnninnu.piupinniuinniiniHiniiniininniiinniiiu^ iiuniui mn iiiiiinniinunnninniiiiiuiiiiiniiiiinnniinniiunnniiiinninniiintninnnniiiniiiinnniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii:ii Razpisna komisija pri OSNOVNI SOLI MATIJA VALJAVEC V PREDDVORU ponovno razpisuje delovno mesto • RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je učitelj osnovne šole, predmetni učitelj ali profesor — da ima najmanj .10 let vzgojno izobraževalne prakse — da ima strokovni izpit Kandidati morajo k vlogi priložiti: — dokazilo o izobrazbi — opis dosedanjega službovanja — potrdilo o nekaznovanju — potrdilo, da ni v kazenskem postopku Prijave pošljite na naslov razpisni komisiji pri osnovni šoli Matija Valjavec v Preddvoru najkasneje 15 dni po objavi. niiiiiiiipSipiiniiiiiiiBiiSiitt iininiiininiinniiiiiiniiiBninMiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii milil iiiiiniiiiiii iiini lipitiim ■iiiiiiiimiiuipin;^ miiimiiiiiiuiiimmnniiiiiiniiiiniiiiniiinniiiijnniiiiiuiiinninnip fin« g Razpisna komisija . V ’ 1 POSEBNE OSNOVNE SOLE TRŽIČ ponovno razpisuje mesto @ RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: / : — da ima višjo ali visoko izobrazbo ortopedagoške smeri in najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse z mentalno retardiranimi učenci — da se odlikuje s pedagoškim, organizacijskim in jj družbenopolitičnim delom fj Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili d izpolnjevanju g pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa, g Pošljite jih v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. ........................................................i. Razpisna komisija pri gj OTROŠKEM VRTCU JANŽEV VRH PRI GORNJI RADGONI Jj razpisuje delovno mesto jj •DIREKTORICE Kandidatka mora izpolnjevati tele pogoje: . g ------da ima srednjo vzgojiteljsko šolo in 5 let prakse v | Vzgojno-varstveni ustanovi . g — da ima organizacijske sposobnosti in je družbeno jj politično aktivna Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom 1 dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov »Otroški M vrtec« Janžev vrh p. Radgona. iniiiimpiipta niiiini^ifliniiiiiiniinniiiiinniiinnniininiiiinniiiiiiinninniiiniiinmiHiiiifliiiiiiiii^^iiu^n^u^u^vu^^^^^uu^nniPMiiiiiiiiiiiiniiinnininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii : Razpisna komisija pri OSNOVNI SOLI PLANINA PRI SEVNICI ponovno razpisuje prosto delovno mesto g • RAVNATELJA | Kandidat mora imeti, poleg splošnih pogojev še naslednje 1 pogoje za razpis: , ,. jj — da ima visoko ali višjo pedagoško izobrazbo — da ima srednjo-šolsko pedagoško izobrazbo, oprav- | ijen strokovni izpit in najmanj pet let prakse jg — da ima organizacijske> pedagoške in družbeno- g politične sposobnosti. j Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o dosedanji g zaposlitvi naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo na g osnovno šolo Planina pri Sevhioi v 15 dneh po objavi razpisa, jj i' fazmm Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii HIlMiifillMH lllllllllllll inniinniiinniiiiiuiiniiniinniiinninniiiiiiiiiinniininiiinniiiinniinniiinninniiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI Stari trg 34 RAZPiStJjE na podlagi 183. čl. statuta vpis v 1. letnik študijskega leta 1968/69 Pedagoške akademije v Ljubljani. Kandidati se lahko vpišejo v naslednje predmetne skupine: A. ODDELEK ZA RAZREDNI POUK — razredni pouk B. ODDELKI ZA PREDMETNI POUK — slovenski jezik — srbski in hrvatski jezik — angleški jezik — slovenski jezik •— nemški jezik — slovenski jezik — angleški jezik — nemški jezik — slovenski jezik — zgodovina — knjižničarstvo — in eden od jezikov navedenih skupila — zgodovina — zemljepis — biologija — kemija — matematika — fizika — likovna vzgoja — dvopredmetna skupina z zgodovino ali enim od jezikov — likovna vzgoja — enopredmetna skupina (samo izredni študij) — glasbena vzgoja — enopredmetna in dvopredmetna z zgodovino ali enim od jezikov — tehnična vzgoja — fizika — tehnična vzgoja — jtemija C. ODDELEK ZA SPECIALNE PEDAGOGE — ortopedagogika za duševno prizadete otroke — ortopedagogika za mladino z motnjami vedenja in osebnosti — tiflopedagogika (samo za izredni študij) — surdopedagogika C. ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV POKLICNIH SOL (samo izredni študij) — strojna stroka — elektro stroka — administrativna stroka V dvopredmetnih skupinah sta oba predmeta enakovredna. V skupinah, za katere ne bo zadostnega števila prijav, se organizira le izredni študij. Kot izreden študent se lahko vpiše kandidat, ki zaradi delovnega razmerja ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot reden študent. Pedagoška akademija izda diplomantom diplomo, s katero se jim prizna izobrazba višje stopnje ih pravica, da kot učitelji, vzgojitelji in knjižničarji delajo na osnovnih, posebnih in poklicnih šolah, v domovih in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Diplomanti tudi lahko nadaljujejo študij na II. stopnji, kb opravijo diferencialne izpite, če. jih določi pristojni visokošolski zavod. VPISNI POGOJI I. Na oddelek za razredni pouk se lahko vpišejo: 1. v 1. letnik kandidati z zaključnim izpitom na pedagoški gimnaziji, gimnaziji ali srednji vzgojiteljski šoli; 2. v II. semester kandidati z zaključnim izpitom na petletnem učiteljišču. II. Na oddelke za predmetni pouk in na oddelke za specialne pedagoge se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na gimnaziji, učiteljišču ali srednji vzgojiteljski šoli. III. Na posamezne oddelke za predmetni pouk in oddelke za specialne pedagdge se lahko vpišejo tudi kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na eni od naslednjih tehniških in drugih šol za gospodarstvo in za družbene službe ter umetniških šol: 1. na ekonomski šoli — na oddelke za jezike, knjižničarstvo in zgodovino — zemljepis 2. na tehniški šoli vseh smeri — na oddelka za matematiko in liziko ter tehnično vzgojo 3. na šoli za oblikovanje — na skupino za likovno vzgojo 4. na srednji glasbeni šoli — na oddelek za glasbeno vzgojo 5. na zdravstveni šoli II. stopnje vseh smeri — na oddelek za specialne pedagoge. IV. ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV POKLICNIH SOL Na oddelek za izobraževanje učiteljev poklicnih šol se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili zaključni izpit na tehniški ali njej ustrezni šoli za .gospodarstvo in družbene službe in delajo na ustreznem delovnem mestu. Polnoletni, kandidati, ki niso končali srednje šole, ki jo za vpis na posamezne oddelke zahtevajo točke I. do III. razpisa, so pa končali eno od drugih srednjih šol (poklicne šole, tehniške in druge šole za. gospodarstvo, za družbene Službe in za državno upravo, umetniške šole), se lahko prijavijo k sprejemnim izpitom. Za tak sprejemni izpit na oddelek za izobraževanje učiteljev poklicnih šol se lahko prijavijo polnoletni kandidati: — ki so končali poklicno šolo (vajensko industrijsko) in imajo vsaj 5-letno delovno prakso; — ki so končali mojstrsko šolo, delovodsko šolo oziroma šolo za visokokvalificirane delavce svoje stroke in imajo vsaj 4-letno delovno prakso. Vsi kandidati, ki se vpisujejo v 1. letnik oddelka za razredni pouk in niso končali učiteljišča, pedagoške gimnazije ali srednje vzgojiteljske šole, morajb' opraviti poseben sprejemni izpit iz likovne in glasbene stroke. Izpit iz tujega jezika morajo opraviti kandidati, ki žele ta jezik študirati, pa ga niso imel.v. srednji šoli. Vsi kandidati, ki se vpisujejo ha oddelek za likovno vzgojo ali glasbeno vzgojo morajo opraviti poseljen sprejemni izpit iz likovne oziroma glasbene stroke. Poleg že navedenih pogojev morajo imeti vsi kandidati za vpis na Pedagoško akademijo družbenomoralne lastnosti, ki so potrebne za uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih smotrov. ROK ZA PRIGLASITEV Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1968/69 vpisati v 1. letnik .akademije, morajo do 5. avgusta 1968 vložiti v tajništvu akademije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovano z 0,50 N-din. V prošnji je treba navesti: — osebne podatke s točnim naslovom — šolsko izobrazbo — način študija (redni — izredni) — predmetno skupino, na kateri želi študirati. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu ali sodno overjen . prepis, kratek življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjigeTh pisemsko ovojnico z znamko ter točno izpisanim naslovom kandidata. Kandidati, ki žele študirati izredno, morajo v prošnji navesti tudi razloge in predložiti dokazila. O sprejemu kandidatov na akademijo odloča posebna komisija profesorjev akademije. Sprejemni izpiti bodo od 9. do 21. septembra 1968. Program in navodila za pripravo na sprejemne izpite dobe kandidati v tajništvu akademije. Kandidati, ki se priglasijo k sprejemnemu izpitu morajo ob vložitvi prošnje vplačati 50 N-din za delno kritje sprejemnega izpita, izvzemši kandidate, ki bodo študirali na oddelkih za razredni pouk, likovno vzgojo in glasbeno vzgojo pa morajo opravljati poseben sprejemni izpit. Izredni študenti morajo vplačati ob vpisu 100 N-din kot akontacijo na samoprispevek, za študij. Vpis rednih in izrednih študentov v 1. in 2. letnik bo od 20. do 30. septembra 1968. SVET PEDAGOŠKE AKADEMIJE V LJUBLJANI iiniiinniiiniiininnnniiniiiniinniiiiiuniinniiiiinniiinniiiinniiuiiniiiiinniiiiiiiiinnniiinniinniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii S'