OXF.: 902 O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini Marenberg (Radlje) na prehodu iz 18. v 19. stoletje dr. Jože Maček* Maček Jože: O gospodarjenju z gozdovi na dr- žavni gospoščini Marenberg (Radlje) na prehodu iz 18. v 19. stoleqe, v slovenščini, povzetek v nem- ščini, Gozdarski vestnik, 44, 1986, str. 6. V razpravi je obdelano gozdarstvo na državni gospoščini Marenberg na podlagi opisa posestva (Guterbeschreibung) iz leta 1802. Gospoščina je imela le 416 oralov gozdov v desetih gozdnih kom- pleksih. Bili so zelo malo obremenjeni s služnostni- mi pravicami za les, pašo in steljo. Na tej gospoščini naj bi se bili ravnali pri gospodarjenju z gozdovi po gozdnem redu. Gozdove so izrabljali le v zelo skrorrmem obsegu za prodajo stavbnega lesa in drv. Prispevek gozdov k čistemu danasu gospod- ščine je v letih 1789-1793 znašal le 1,98 %. Glavni vir njenih odhodkov so bile zemljiške dajatve in prodaja vina. Maček,].: Forest Management on the State Estate Marenberg (Radlje) at the Turn of the l81h Century· Gozdarski vestnik, 44, 1986, p. 6, in Slovene, sum- mary in German. The paper deals with the forestry on the state estate Marenberg according to its spe- cification (Guterbeschreibung) from 1802. The es- tate posessed only 4 16 yokes of forest in lO areas. These were only stightly charged by servitude rights (wood, pasture ~md strawing). Here the fo- rest management should have been performed ac- cording to forest order. By selling of timber and fi- rewood the forests were only very modestly exp- loited. In the period from l789 till 1793 they gave l ,98% of the total estate net income, its principal in- earnings from land taxes, tithe and wine selling. *Dr. J. M., red. prof., dr. agr. zn., dr. ekon. zn., dipl. agr., dipl. oecon., Biotehniška fakulteta, V TOZD za agronomijo, 61001 Ljubljana, Jamnikarjeva lO l, 'Yu. 6 Državna gospoščina Marenberg je nastala leta 1782 z razpustitvijo samostana domini- kank. Tega leta je prešla v last verskega sklada ter v upravo administracije državnih posestev v Gradcu. Pravno je združevala gospoščine Marenl:;>erg, Vuzenica, Muto in · imetje Rohrbach na oni strani sedanje jugo- slovanske-avstrijske meje, ki je bila prej last jezuitov. Zgodovina Marenberga je zelo razgibana. Trg leži ob križiš6u dravske in radeljske ces- te, ki sta obe iz rimskih časov. Na zahodnem koncu je bivši samostan dominikank, ki sta ga ustanovila Geisla, vdova Alberta Marenber-. škega ·in njen sin Siegfrid leta 1251 na svojem svetu pod gradom in ga obdarovala s posest- vi v bližnji okolici v Trbonjah, Puhštajnu, Slo- venj Gradcu, pri Gospe sveti in drugod. Ko si je samostan po protireformaciji opomogel, je pridobil številne posesti, med drugim gospo- ščino Marenberg z gradom, pravice ribolo- va, lova itn., tako, da je bil ob ukinitvi eden najbogatejših avstrijskih sam6stanov. 1 Leta 1828 je gospoščino kupil dunajski ve- letrgovec Johann Maggi, potem je bila v lasti več zasebnikov do leta 1945. Ker ta gospoščina , kot tudi druga bivša sa-. mostanska posestva v državni upravi, niso dajala pričakovanih dohodkov, so pristojni deželni in državr_~i organi (omenjena admi- nistracija ter gubernij v Gradcu in dvoma ko- mora na Dunaju) večkrat razpravljali o njiho- vi prodaji zasebnikom. Za to pa je bilo po- trebno gospoščine podrobno opisati, izmeriti njihove površine, ugotoviti njih prihodke in odhodke ter pripraviti prodajno ponudbo. Po naročilu cesarja in nad vojvode Karla je graš- ka administracija izdala nalog, da morajo up- ravniki z osebjem vseh gospoščin v državni upravi napraviti opise posestev (tako imeno- vane Guterbeschreibung), od katerih nam tisti iz leta 1802 lahko rabijo kot prvovrsten zgodovin;;ki vir za obdobje pred dobrimi sto"- devetdesetimi leti. . Opis marenberške gospoščine2 je posebej zanimiv zato, ker ima priključene bilance z različnimi zanimivimi podatki za leta 1789 do 1 Pirchegger. H.: Die Unters!eiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften \lnd Gtilten, Stadte und Markte. Buchreihe der Sudostdeutschen His- torischen Kommission, Bd. 10, Munchen 1962, str. 156-165. . 2 Historische Beschieibung der Religions Fonds Herrschaft Mah.renberg štajerski deželni arhiv v Gradcu, Herrschaft Mahrenberg, Schuber l, Heft 2. . 1793. Na ta način lahko dobimo dober vpog- led v gospodarjenje velike gospoščine, kot je marenberška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in njihov delež v konč­ nih dohodkih. V tem prispevku želimo prika- zati stanje gozdov na podlagi poglavja o goz- darstvu3 iz ome_Ej~r:!_ega opisa in na podlagi nekaterih prirog iz "Di~c gospodarjenja z gozdovi na marenbers~ gospoščt~l. Op~ gospodarstva je v izvirniliu podan v oblikl odgovorov na vnaprej post~vljena vprašanja, na katera .je gospoščina odrova.rjala._ . Obsežnih gozdov ta go~poščma ru 1rnela. Merili so le 416 oralov in}o bili zelo raztre- seni po različnih hriliih in legah. Gospoščina je imela tele gozdnEV'komplekse_: Spodnji grajski gozd 113 y41ov, smreka 1~ bu~ev~ gozd srednjeykovosti ( ± ); ZgornJI gra]skt gozd ll-9/ oralov, isto; ? Iglasti gozd (N~elwald) 44 oralo v, bukev ( ± ); ? Streliški ---------~ -vili (Schiesskogel) 286 oralov, bor in smreka, ( ± ); ? Pristavski vrh (Mayerhof Kogel) 18 oralo v, isto, ( :;1::: ); ? Fajsingerjev gozd (Feisingerwald) 9 oralov, bor, dobre kako- vosti; ? Pešinekov gozd (Peschniegwald) 30 oralov, smreka, slabe kakovosti; Ribičev gozd (Fischerwald) 49 oralov, smreka, ( ± ); ? Gozd v Hudem kotu (Bosenwinkelwald) 1 O oralov, smreka, ( ± ); ? Gozd v Hudem kotu (Bosenwinkelwald) lO oralov, smreka, C ± ): Werbenwaldel 12 oralov, b~r. slabe kako- vosti. Gospoščinski gozdovi so bili prvič gotovo opisani in ocenjeni pri terezijanski davčni rektifikaciji leta 1748, ob predvideni jožefin- ski urbarialni regulaciji v letih 1783 do 1786 so jih hkrati z drugimi zemljišči mehanično iz- merili manipulanti. Leta 1799 sta to izmera popravila in izboljšala gospoščinska uradni- ka in gozdar. Operat je potrdil gubernij in so ga leta 1802 hranili v registraturi gospoščine Gozdovi še niso bili razdeljeni v oddelke, pač pa je bila razdelitev po površini že pred- videna, po mnenju gospoščine to zaradi nji- hove raztresenosti tudi ne bi bilo prav smi- selno. Lesna zaloga ni bila strokovno ocenje- na. Pač pa je uprava vseeno ocenila, da je v teh gozdovih 525 debel za tramove (Belkenstamme)., 2920 debel za žagovce in 67.200 dreves za srednji les (Mittelholz). Iz njih bi bilo mogoče letno dobiti 166 klafter drv za 124 l/2 fl. Od 1793-180 l je gospoščina 3 Ibid. Von der Beschaffenheit der Forste und Waldungen, fo 33-40. prodala 155 debel za tramove, 1067 špirov- cev, 117 sušic, 136 drogov, 40 voz dračja, 20 klafter mehkega odpadnega lesa. Za to je iz- tržila povprečno letno 118 fl, skupno pa 1.067 fl. Cene so bile za debla za tramove glede na debelina in dolžino l l/2-2 fl, za obsušnice l do 1 1/2 fl, za špirovce 45 kr do 1 fl.4 Od sedaj obdelanih državnih gospoščin samo maren- berška navaja, da se gozdovi ne pom1ajujejo po naravni poti, ampak da poseke pogozdu- jejo (Das Holz wird in denjenigen Platzen, wo eines augehackt wird, sorgfaltig nachge- pflanzt).5 Tudi sicer ta gospoščina navaja, da se v gozdovih vedno ravnajo po gozdnem re- du, kar je v primerjavi z drugimi gospoščina­ mi zelo nenavadno. Gozdnih požarov ni bilo, kar so ljudje pomnili. Pastirske ognje in ka- jenje v gozdovih je gospoščina prepovedo- vala. Podložniki so sicer imeli v gozdovih servi- tutne· pravice do lesa, stelje in paše, vendar v precej skromnem obsegu. V devetih goz- dovih so imeli 3 podložniki oziroma kočarji pravico do 6,8 oziro~a lO klafter drv, le v Faj- šingerjevem gozdu se zdi, da so imeli vsi bliž- nji podložiki in kočarji pravico do lesa. V Zgornjem grajskem gozdu so smeli 4 podlož- niki namesto plačila za selska pota pasti po eno kravo. Ta pravica je bila zagotovljena s kupnimi pismi. Na Streliškem vrhu so imeli dominikalni naseljenci (ki so se naselili na do- minikalnih zemljiščih, ki jih je gospoščina ob spremembi tlake v denarne dajatve razkosala) pravico do paše ene krave, na Pristavskem vrhu so imeli to pravico 3 podložniki, 3 pod- ložniki so imeli pravico do stelje·. V primerja- vi z drugimi gospoščinami je bila marenber- ška zelo malo obremenjena s služnostnirni pravicami.6 Ker podložniki sami sploh niso imeli gozdov ali pa ne dovolj, bi soglašali z odpravo služnostnih pravic le v primeru, če bi jim gospoščina brezplačno odstopila so- razmeren delež gozdov. To pa po njenem mnenju zanjo ne bi bilo ugodno in koristno, ker je imela sorazmerno malo gozdov, ki jih je rabila za svoje potrebe in za pomoč revnim podložnikom in- takim, ki se jim je zgodila ka- ka nesreča. 4 Kot pripomba 3. Ausweis uber die .bei der ve- reinigten Religions Fonds Herrschaft Mahrenberg befindlichen Waldungen, dann uber ihren Zustand und Ertrag und Uber die in denselben bestehen- den Servitusrechte, str. 159-165, 166, 167. s Ibid., fo 34. 6 Kot opomba 4 7 Iz graščinskih gozdov so revni poročeni prebivalci in dninarji večkrat kradli dračje in drva. Te gozdne tatove je gospoščina, koli- kor jih je ujela, zaprla, preiskala in obsodila kot politične prestopnike (zločince) ( ... als politische Verbrecher).7 Lahko je uvideti, da omenjen najnižji razred ljudi ( ... niedrigste Menschenklasse)8 zavedejo do kraje v goz- dovih in na poljih le potrebe in- revščina. Ti berači nimajo ne polj, ne gozdov, živijo le od dnine, morajo pa prehranjevati pogosto šte- vilne družine. Da bi se izognili gozdrum in poljskim krajam, gospoščina ni videla nobe- ne druge boljše možnosti, kot da bi omejili iz- dajo dovoljenj za sklepanje zakonske zveze gostačem in poslom in da bi ta dovoljenja da- jali le tistim, ki se pred gospoščino izkažejo, da imajo ustrezno premoženje, da.bodo lah- ko vzdrževali družino. Nato sledi v poročilu populistični ekskurz, da bi tako sicer zmanj- šali število prebivalstva, kar pa v teh goratih krajih z majhnimi možnostmi zaslužka ne bi bila posebna škoda. Otroci teh revežev so namreč zaradi pomanjkanja hrane že od ma- lega slabotni, imajo slabo vzgojo in potemta- kem za krajane niso koristni temveč škodljivi in nevarni za splošno varnost in mir ter za dr- žavo. Les so podirali spomladi in jeseni s pvbliž- no seženj visokim panjem. Poškodb drevja v gozdovih ni bilo, ker so take poskuse najost- reje kaznovali. Poleti tudi niso sekali vej za vejnik. Če se ·je listje v gozdu le preveč na- kopičilo, tako da je oviralo kalitev semena, je gospoščina dovolila podložnikorn proti skromnemu plačilu grabljenje stelje, vendar večinoma le na osojnih legah. Živino (kolikor je bilo dovoljeno) so pod- ložniki pasli v gozdovih od pomladi do jeseni. V gozdovih ni bilo skrivnih poti; v njih se niso skrivali klateži. Za podiranje in pripravo klaf- tre drv je gospoščina plače vala drvarjem po 36 krajcarjev. Les so kupcem prodajali na pan ju proti nakazil u in takojšnjemu plačilu. Svinjske paše v marenberških gozdovih ni bi- lo. Lov je bil v zakupu. Zakupnina je znašala 69 fi letno. Na gospoščini je bil nastavljen logar (Waldfčrster), ki pa še zdaleč ni bil usposob- ljen za pravega gozdarskega uradnika (Dieser ist zu einem ordantlichen Forstbearn- ten bei wei tem nicht qualifiziert),9 prejemal je 8 7 ibid., fo 35 V 8 ibid. 9 ibid., fo 39 V. tudi le plačo 80 fl, imel je zastonj službeno stanovanje in deputat 6 klafter drv, ki pa si jih je moral sam pripraviti in plačati prevoz za- nje iz gozda. Izdatkov za »gozdno kulturo« do leta 1800 ni bilo, šele leta 180 l je izkazan neznaten zne- sek 2 fl 15 kr. Pri tej gospoščini so prikazane bilance le za l. 1789-1793. V teh letih je goz- darstvo k čistemu donosu gospoščine (letno povprečje 5.489 fl) prispevalo le 1,97% (letno povprečje l 08 fl). Če bi odbili od tega plačo logarja 80 fl, ki je bil plačan iz splošne- ga proračuna gospoščine, bi ta delež padel celo le na 0,51 %. Glavni vir dohodkov na gos- poščini so bile dajatve podložnikov za zem- ljišča (pravde), prirnščine (lavdemiji), deseti- ne od žita in vina, gornine in zelo pomembni dohodki od vinogradov, ki jih je gospoščina imela v Slovenskih goricah. Za primerjavo denarne vrednosti lahko služijo že navedene cene lesa in plačilo dr- varjev od klaftre drv, plača upravnika gos- poščine, ki je zaslužil letno 755 fl in logarja ter sodnega sluge, ki sta imela okoli 80 f1 letne plače. Die Waldwirtschaft auf der Staatsherrschaft Mahrenberg (Radlje) am Ubergang aus dem 18. ins. 19. Jahrhundert Zusammenfassung In der Abhandlung wird die Waldwitshaft der Staats-(Religionsfonds) herrschaft Mehrenberg, jetzt Radlje, anhand der Guterbeschreibung aus dem Jahre 1802 vorgestellt, Diese Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 autgelos- ten Domini.kanerinnenklosters daselbst. In ihr waren Herrschaften bzw. Gi.iter Vuzenica (Saldenhofen), Muta (Hohenrnauthen), Rohrbach und Marenberg vereinigt. Der Waldbesitz war ge- ring und belief sich nur auf 416 Joch. Die Walder lagen sehr zerstreut in gebirgigen Lagen. Sie waren mit den fiir dieses Gebiet tiblichen Baumar- ten bewachsen. Genaue geodatische Wa1dausmessung scheint bis 1802 nicht erfolgt zu sein. Die W al der war en wagen zu geringen Um- fang es und der Lage nicht in Abteilungen grup- piert. Auf dieser Herrschaft schi!'m nach Angaben sehr strenge Befolgung der Waldordnung zu herr- schen, ob das auch tatsachlich der Fali war, mus- ste man mit anderen Quellen nachpriifen. Jeden- falls wurde solche Scharfe bei bisher behandelten fi.inf Staatsherrschaften auf slowenischen Gebiet bei weitern nicht vorgefunden. Es war ein Waldforster angestellt, der aber fiir diesen Posten keine entsprechende Qualifikation · aufwies. Entgegen der Waldaufsicht scheint aber 1 1 1 l ~ die forstliche Pflege der Wa1der vernachli=issigt worden zu sein. Erst imjahre 1801 wurden fiir For- stkultur 2 O 15 xr ausgegeben. Die Walder wurden fUr keine industrielle Zwecke, im geringen Ausmass fUr Bauholz, haupt- sachlich aber ftir Brenn-(Scheiter-) ho1zanferti- gung durch eigene und fremde Untertanen be- nutzt. Der Aushieb war nicht betrachtlich, fo1glisch waren auch die Reineinnahmen aus dem Waldbau sehr bescheiden (von 1789--1793 jiihrlich durch- schnittlich 108 fi). Wenn man von diesen den For- stergeha1t (80 11) abziehen wurde, der aus dem Gesamthaushalt der Herrschaft beglichen wurde, verbliebe ein Rest von 28 fl, der 0,51 % der Gesamtherrschaftseinnahmen derstellte. Der Waldbau auf der Staatsherrschaft Marenberg war gegen Ende des 18. Jahrhunderts noch schlecht rentabel, was in dem Umstand zu suchen ist da d1e Waldungen sehr wenig zu wirtschaftlich ergiebi- gen Zwecken genutzt wurden. 9