PRVA GORENJSKA ZABRETIN KRANJ PARNA OPEKARNA SINOVA PISARNA HOTEL DELEN telefon štev. 59 I/O t /v NAJVEČJA GORENJSKA TRGOVSKA HIŠA IVAN SAVNI«, KRANJ TELEFON ŠT. 4 Brzojavi: SAVNIK KRANJ manufaktura galanterija instrumenti INDUSTRIJA: športni predmeti naramnic nahrbtnikov kravat rokavic in perila EN GROS EN DETAIL A.&I. GRAISER TRGOVINA Z VINOM IN GOSTILNA MUDI PRIZNAMO NAJBOLJŠA VINA PO NAJNIŽJIH CENAH NA DEBELO IN DROBNO IKLANCPRI KRANJU 108 II 102 I<3NIACU MAJNOK NA PODRTINI št. 170 IkCR^INU GLAVNI TRG St 129 DVOKOLESA MOŠKA IN ŽENSKA samo prvovrstnih znamk, kakor STYRlA, DURKOPP, ES-KA ter razne druge znamke. Vsakovrstni posamezni deli in pnevmatika. Rabljena kolesa se zamenjujejo na nova proti doplačilu. DELO SOLIDNO IN TOČNO I Velika izbira gramofonov, plošč, igel ter raznih posameznih delov. KOLESA KAKOR TUDI GRAMOFONI NA MESEČNE OBROKE. MONTAŽA "DlESELL" MOTORJEV, transmisij, struženje raznih kovinskih predmetov, avtogenično varjenje ter razna stavbna in ključavničarska dela, kakor štedilniki, ograje, okna in različne okove. 80 lil i« IKA Anion Adamih, lastnik tovarne ,,IKA" družba z o. z MEHANIČNA TOVARNA PLETENIN, NOGAVIC IN TRIKOTAŽE KRANJ /bravska\ n n ii ii u ) {banovin/i/ To prvo svojevrstno domače podjetje se je razvilo po zaslugi vodstva v razmeroma kratkem času do toliKc pomembnosti, da zavzema danes prvo mesto v pletilnl stroki. Ustanovitelji, Jungmann, znani industrijalec v CSR in priznani strokovnjak v pletiljstvu, Edmund Kocbek, tovarnar perila in Anton Adamič, oba iz Kranja, združili so so leta 1923 in uredili po inštrukcijah gosp. Jungmanna sicer manjšo, vendar smotreno urejeno tovarno pletenin. Za naslov firme so bile uporabljene začetnice imen n|e ustanoviteljev .1. K. A. Vodstvo tovarne, poveijeno od vsega začetka družabniku gospodu Anton Adamiču je moralo kaj kmalu uvideti, da obstoječi obrat no bo zadostoval za kritje naraščajočih potreb ter jo zato stalno povečevalo obratovalnico ter opremljevalo isto z najmodernejšimi stroji. I'o vzoru velikih inozemskih tovarn jo priključil g Adamič pletilnici oddelek za fabrlkacijo nogavic z vsemi potrebnimi najmodernejšimi napravami ter ustanovil končno še oddelek za izdelovanje in konfekcijo tii-kotaže. Tovarna jo zaslovela vsled izborne kvalitete blaga vseh vrst, spadajočega v nje stroko. Po modernizacij obratovanja krije znaten kontingent domače potrebe. Danes jo to industrijsko podjetje last bivšega družabnika in vodje gospoda Anton Adamiča, rojenega leta 1881. v Kamniku, ki je razen tega tudi firmant širom Dravske banovine znane veletrgovine galanterijskega, norinberškcga in modnega blaga, ustanovljene leta 1906. Tovarna zaposluje stalno v svojih prostorih do 200 delavnih moči, ne vštovši več kot 150 domačih pletiljk, katerim dajo celoletno stalni zaslužek. Svojim odjemalcem nudi tovarna kvalitetno prvovrstno blago po zelo ugodnih cenah. Izgotavlja najfinejše ])letenine, kakor tudi priproste fabrikate, nogavice, posebno otio.ške, zimsko in letno trikotažo v največji izbiri. Prodaja je poverjena 9 zastopnikom, katerim se Zahvaljuje tovarna za. velik krog svojih odjemalcev. Da so ti zadovoljni s fabrikati tovarne „IKA" sledi iz dejstev, da šteje tovarna med svoje odjemalce največje in najpomembnejše gro-siste v državi, ter da uživa tovarna med trgovci splošno priznanje in zaupanje. 115 FOTO J. STANKOVSKY, TRŽIČ GODNOV MIHAEL, Ull$&sff<&Sk>lš. V TRŽIČU Prodaja parfume rije. Trajno kotiranje las (Dauerwellen), vodnn ondulacijn, manikiranje, masage, blondiranje in barvanje las. — Priporoča se za napravo barok in kit — ter kupnje lase. 176 PRIPOROČA SE: GODNOV JOŽKO VULGO „PRINČEK" MESAR IN PREKAJEVALEC v tržiču 140 ima vedno v zalogi prima in sveže raznovrstno meso, kakor tudi kranjske klobase, šunke, slanino in razne druge mesne izdelke. Postrežba točna! Cene solidne! FOTO J. STflNKOVSKY, TRŽIČ 177 AUGUST AGNOLA LJUBLJANA_DUNAJSKA CESTA 10 TELEFON 24-78 --w- Zaloga stekla in porcelana, zrcal, šip in svetiljk. — Kompletne opreme za hotele, kavarne, restavracije, gostilne ter gospodinjstvo sploh. — Luksuzni predmeti. — Stavbno in umetno steklarstvo. _ - 267 PIVOVARNA V LJUBLJANI DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNION" LJUBLJANA PIVOVARNA in SLADARNA, TOVARNA ZA ŠPIRIT in KVAS v ljubljani i., poštni predal 45 PODRUŽNA PIVOVARNA (PREJE T. GOTZ) v mariboru svoje izborne izdelke i. s. SVETLO IN ČRNO PIVO v sodih in steklenicah. PEKOVSKI KVAS. ČISTO RAFIN. ŠPIRIT. telefon: ljubljana 2310 in 2311 maribor 2023 Brzojavi: PIVOVARNA UNION ""b\bOR PODRUŽNIČNA PIVOVARNA V MARIBORU 133 Din? Največje o^bBra eesk< J9 KABERN LJUBLJANA 236 SLflTNflR ANTON KMMNIK Tiskarna m papirna trgovina, šolske potrebščine _ 263 ANTON KRALJIC .PREŠERNOVA KLET" KRRNJ 49 LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 13 (kolizej) telefon IMIHlItlt. 23-14 Obl. honces. elektrotehnična podjetje za visoko in nizhonopetostne naprave Elektromotorji: (zastop. tvornice Sachsenwerk) za električne centrale, industrijo, obrt in gospodarstvo. Elektr. aparati: za merjenje in kontrolo elektr. toka, aparati za gospodinjstvo in obrt, vse vrste telefoni. Svetilni objekti: lustri, žarnice, namizne svetilke, armature za stanovanja, hotele, pisarne, tvornice etc. Elektr. instalac. materijal: varovala, stikala, žice, cevi itd. za vse vrste instalacij. 198 VH Za dobro ureditev hotela, restavracij in stanovanj so nujno potrebna dobra ogledala, brušene steklene plošče, ravne, upognjene, ledene ali matirane. Vstakle-nje v medi. Opločevanje zidov s steklenimi ploščami raznih barv, novi red za sobe, dvorane, preddvorja, kopalnice, umivalnike, mize, pulte, vitrine, izložbe, vetrobrane, avtomobile itd. dobavlja najpovoljneje SPECTRUM D. D. TOVARNA BRUSILNICE OGLEDAL STEKLA □UBIJANA CELOVŠKA C. 81 TELEFON 23-43 ZAGREB OSIJEK Samoborska c. 11 Desatičtna ui. 39 TELEF. 26-83 TELEFON 4-03 269 JOŽE LIKOZAR MESAR IN PREKAJE V A L E C CERKLJE ŠT. 92 PRI KRANJU ima vedno na zalogi sveže meso raznih živali kakor tudi slanino in kranjske klobase! Cene nizke I Postrežba točna! 126 GORJANC MARIJA, gostilna BR1TOF PRI KRANJU Na razpolago dobra vinska kapljica in jedila. Avtobus postaja na progi Kranj —Jezersko. __158 Kupujte domače proizvode! Vanilin sladkor EGIDIJ RESMMN TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM NAKLO PRI KRANJU MARIJA MARKIČ GORICE 25, pošta GOLNIK Za letoviščarje in tujce na razpolago 10 postelj z vso oskrbo. Stanarina in oskrba dnevno Din 50 - Golnik oddaljen 10 minut. ____251_ ČITATELJ vpoštevaj vedno samotvrdke, ki oglašujejo v tej knjigi! 53a Grajsko-Kolovška lesna industrija FELIKS STARE KOLOVEC, pošta RADOMLJE žel. postaja JARŠE-MENGEŠ. Tovarna za lesene dvodelne jermenice in spojke. Brzojavi: Stare Domžale. Tel. int. Domžale 8. Račun pošt. hranilnice Ljubljana št. 10.640. 388 „SL06RAD" Slovenska gradbena in industrijska d. d. LJUBLJANA. Brzojavke: Slograd Ljubljana. Telefon interurban štev. 21-80-Tehnična pisarna: Dunajska cesta štev. 31. IZVRŠUJE: Stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav, mostove in silo, železobetonske tlačne cevi za vodne naprave, vodovode. IZDELUJE: Vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. 389 fl. ŽIBERT trgovina s čevlji Ljubljana Prešernova ulica Nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo čevljev domačega in tujega izdelka najboljših svetovnih tvrdk. Vedno velika izbira po naj nižjih cenah. 403 Petkovič Uko Brivski salon za gospode in dame se najtopleje priporoča v Domžalah-Dobu in Mengšu. 379 L0VR0 PICMAN vodovodna instalacija, centralne kurjave in kleparstvo Ljubljana, Ilirska ul. 1B. Telefon 29-11. 398 Knjigoveznica, kartonažna in galanterijska delavnica MATIJA SIFRER LJUBLJANA, Vegova ulica, (i ts!g ANT. KRISPER LJUBLJANA Mestni trs 26. Stritarjeva ulica 3. Predmeti za turiste in za potovanje. Articles pour touristes et pour vovages. Gegenstande fur Touristen und Reise. 436 A. GOTZL ded., lastnik ALEKSANDER GOTZL podobarstvo, pozlatarstvo in izdelovanje okvirjev po najmodernejših vzorcih. Pozlačenje stolpnih jaibolk ter lesenih lestencev in popravila. LJUBLJANA, DUNAJSKA C E S T A Š T. 17. ___________________________390 Priporočamo: ANTON GREGORC (Jelen) tovarna glinastih peči MENGEŠ Ustanovljeno I. 1894. Ima na razpolago vsakovrstne sobne in krušne peči, štedilnike z la češkimi ploščami ter izvršuje obkladanje sten in kopalnih ban. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba solidna ! Lesna trgovina, parna žaga z vodnimi turbinami. EOelktirainnia s® .o-gj b>©m2^l,iEo U sta novo J) o no oafesi n®un„ =s= ~8sjg0 p©^. ihpsuma n©.3^3. GRAJSKO-KOLOVSKA LESNA INDUSTRIJA FELIKS STARE KOLOVEC Pošta: RADOMLJE Žel. postaja: JARŠE—MENGEŠ TOVARNA ZABOJEV VSEH VRST Brzojavi: Stare Domžale Tel. interurb. Domžale 8 Račun poštne hran. Ljubljana št. 10.640 388a DOMŽALE Vsem tujcem, izletnikom in domačinom priporočamo restavracijo „NOVA POŠTA", LAST g. OSETA V DOMŽALAH, kjer se točijo prislna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo in razne druge pijače. — Na razpolago vsak čas topla in mrzla jedila. — Tujske sobe, lep senčnat vrt, kegljišče, autogarage, radio. Točna in solidna postrežba. ._ 395 INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV DRUŽBA Z 0. Z. JARŠE, pošta Domžale. Priporočuje svoje prvovrstno laneno platno, in sicer surovo platno, beljeno platno, brisače, brisalke, namizno perilo od damasta, gradel za žimnice in zastore, cvilih, jadrovino, nepremočljivo platno, vozne in konjske plahte, elastik, kanafars itd. Naročiti se more tudi blago z vtkanim besedilom. Modna trgovina in mehanična industrija pletenin ANTON SAVNIK ŠKOFJA LOKA Dravska banovina 454 FRANC ŠIFRER trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami ŠKOFJA LOKA (Dravska banovina) 477 TAVČAR JERNEJ ŠKOFJA LOKA izdelovanje in zaloga klobukov in raznovrstne klobučevine. 476 HOTEL MIKLIC LJUBLJANA nasproti glavnega kolodvora Novozgrajen, moderno urejen, 72 sob, tekoča voda, centralna jkurjava, lift, kopalnice, priznana dobra kuhinja in pijača. IMD^KIE CIEIMIEH 420 VINKO SAVNIK RADOVLJICA Trgovska hiša, ki je moderno urejena ter največja v srezu Radovljica, poseduje dve podružnici in sicer na Jesenicah in Bledu ima vedno največjo zalogo manufakture in galanterije. Tovarniške cene! Postrežba solidna! 538 I I JOŽKO VIDIC, RADOVLJICA TOVARNA PLETENIN IN NOGAVIC ____ 539 VINKO RESMAN LESNA INDUSTRIJA IN PARNA ŽAGA NA BOH. BELI S SEDEŽEM V RADOVLJICI (i. Resman je županova! več let v Radovljici. Se trudil za pov/dig Radovljice. Ima za razvoj Radovljice največ za slug, kakor tudi, da so ostali v Radovljici vsi državni uradi. Izpeljal je kanalizacijo Radovljice. Je predsednik Mestne hranilnice, največjega denarnega zavoda v mestu. Odlikovan je bil večkrat za drž. zasluge. Predsednik je Krajevnega šolskega svela Itd. 558 JOSKO VEBER Izvoz raznovrstnega lesa in oglja. — Trgovina z w mešanim blagom in deželnimi pridelki, podvelika Ćl/ftP 1 A W đ%WT A (kolo prodaja monopolske soli. — Zaloga cementa. O/m li"Im A dvor Telefon interurban 9 ilvor) Dravska banovina Jugoslavija Tekoči račun: Ljubljanska kreditna banka, Ljub'jana, Okrajna hran. in posoj. Škofja Loka. Brzojavni naslov: VEBER ŠKOF J RLOKfl 501 1) 1 JPlij l||B,lTl Vsem, ki hočejo v miru preživeti počitnice priporočamo restavracijo AUGUŠTIN VANA V RADOVLJICI Priznano najboljša vina, vedno sveže pivo, vsak čas topla in mrzla jedila a la karte. — Tujske sobe. — Najlepši in senčnat vrt v Radovljici, z vedno odprtim razgledom proti Bledu in na Jelovico. — Postrežba in cene zelo solidne. 566 * ©RIEN1JSKA LETOVBSKA IMDUSTRUSKA TRGOVSKA OBRTNA UIPSEDDiL s KAPSOIL M©HOR<ČU<£ IZDAL IN ZALOŽIL „PROGRES", ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE MEDNARODNIH TRGOVSKIH ZVEZ V NOVEM MESTU NOVO MESTO 1931 TISKARNA „SLOVENIJA" DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI. (PREDSTAVNIK A. KOLMAN.) 51 Vse pravice pridržane, — ponatis zabranjen za. 11. S. A.: Copjright 1981 by Edition „Progres" Novo mosto, Jugoslavija Vsebina Stran Uvodna beseda Štempihar Ives, D. L. and Barister, Jesenice in II. C.: High Carnia the Natural Park ol Y\lgO~ slavia (angleško)........................... \ Štempihar yVon, Docteur en Droit et Avocal, Jesenice en Haute Curniole: La Haute Car- niole pare naturcl de la Zougoslavie (francosko)............... 6 Dr. Štempihar Ivan: Oberkrain (Gorenjska), der Naturpark Jugoslavviens (nemško). ... 11 Dr. Franz Tominšek: Im Reiche des Triglav (nemško).............. 17 Dr. Franc Tominšek V kraljestvu Triglava............. 20 Josip Lapajne: Gorenjec.................... 24 Dr. Vurnik Stanko: Umetnost na Gorenjskem............. 2Q Dr. Vurnik Stanko: Gorenjci z narodopisnega vidika........... jq Jože Karlovšek, mestni stavbenik: Gorenjske stavbe........... 33 Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana: Gorenjski kmetovalec spoznava položaj .... 35 A. Sič: „V Gorenjsko oziram sc skalnato stran — Triglava blišče se vrhovi" .... 39 Josip Lavtižar: Ob vznožju Julijskih Alp................... 44 Kranj — gorenjska metropola....................... 49 Državne in zasebne ustanove v Kranju.................... 74 Kraji v okolici Kranja.......................... 75 Josip Lapajne: Cerklje pri Kranju...................... 79 Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik:............ ...... 83 Albin Lujovic, ravnatelj mešč. žole: Tržič — letovišče.............. 87 Kraji v okolici Tržiča........................... 99 Kamnik v preteklosti.......................... 101 Dr. Fran Ogrin: Prirodne krasote in letoviško:-zdraviliške prednosti Kamnika..... 105 Kranjske tvornice željezne, bravarske i kovinske robe „Titan" d. d. Kamnik (srb. - hrv) . . 112 Po kamniški okolici........................... 113 Smole Izidor, šol. upravitelj : Mengeš..................... 115 Prane Bernik, beneficijut: Domžale...................... 119 Po domžalskem in mengeškem okolišu.................... 122 Zgodovina Škofje Loke.......................... 125 ur. Fajdiga Vilko: Škofja Loka — danes ................... 132 Razgled po škofjeloški okolici....................... 139 y: Kako je Kranj postal industrijsko mesto in kako postaja letovišče........ 150 Dr. Štempihar Ivan: Gorenjsko (nordokcidenta parto de Slovenio) la natura parko de Jugo- slavujo (esperanto).......................... '63 Jesenice................................ '65 Kranjska gora (HShenkurort, alpine Sommerfrische und Wintersportstation) (nemško) . . 167 Ivica Rupnikova, učit. v Kranjski gori: Zgodovina Kranjske gore in okoliša...... 170 Letoviška i lečiliška mesta u Gorenjskoj (Dravska banovina)............ 175 Najvažnejše določbe mednarodnega hotelskega reda (IHO)............ 186 Mednarodni hotelski brzojavni ključ..................... 189 Medjunarodni hotelski brzojavni ključ (srb.-hrv.)................ 189 Internationaler Hotel-Telegraphen-Schliissel (nemško) .............. 189 Naročila — Narudžbe — Bestellungen.................... 191 Zgodovina Radovljice .......................... 192 Jakob Špicar: Radovljica - danes..................... 198 Kropa ............................... 201 Kamna gorica............................. ^ Stran Alfons Skala, tajnik Tujsko-prometnega društva v Kamniku: Tujsko-prometno društvo v Kamniku.............................. 205 Konservutor Fr. Štele: Umetnostni spomeniki v Kamniškem okraju......... 207 Brunon Roter: Planinske koče, zavetišča in hoteli na Goren jskem.......... 210 Joc. JLiBTHMap : Ha noano>KJy JyjiHJcif excc])lio'n, it one simple farmer lalks more languages. From tlieir greater neilghbours, espec-iailly from (iermnns llie inlinihitants of this land Inherited some scnsiblc qnallities, before ai the fanc.v for order. You vviill comprehend by their pure and olear liospita.lity, why HIOH CARNIA is growiing every day more km>wn by wliole the world as suuuner and vviinter holiday resor t, where from sprimgs the capacity of thfe ooitntry to compete with Switzerland itself. The influence of the mountainous and niče nature on the calracter of the inhabitants is ver.v perceptible. The ailpine beatit.v and the ti>n,y configuratton of the countrv ........ you will understand, wha( 1 iiicau, after havtag taken cogniizaince of the land and its inhabitants -are wociiderfuilly correspoindlng with the extraordinai'y cndowments and with tlie dc^ree of these Slaves'civillization which are in the contrar.v relation to the ini.mber of the people, as we'1l as it passes for the relation of the efficacit.v and the riches of the nature1! charins of the country in oomparison wi(h its extent, The t.vpe of the HigMander passes between the Yugosilavs themselves for the type of the Slovene, that little svestern brauch of the naltion of the State, with its owti Iiterairy lamguage. This corner amidst the inomitains has bom many .a famous Yugosltav and Slovene, who had digged out in Ihcse Last years of political siki ver.v tinder old Austria consideralble talents and c'levated the people to Itjglicst degrees of Etiropeam individiiialities; it gaive this people, birlli to the f i rs t personalil.v of tatematiianall valne: I). L. Francis Prešem, whose poetic vvonks are a liviiing image of the idemtit.v of the physiical miniature and the spiritual infiinity: but a lin.v book of poetries containing for Slovenes more importance than contain the complete works of (ioethe for Germams. Ali ailong liiijih Carnia, viz. from the first inhabited. colomzatkm in the State of Yougo-slavlia of extreem.e North-West, from RATEČE NA GORENJSKEM (RATECHE in H. C.) tiill the capital of Slovenia, LJUBLJANA (LIOOBL1AANA) runs a normaltraced railway in coneet-io-n vvitli iintereiiropean cominumicatiions. JESENICE NA GORENJSKEM (YESSENITSE in H. C.) and LJUBLJANA are its crosslng stations. At JESENICE there cross the line« TRBIŽ (Tarvi-*io, I tali v)-LJUBLJANA and CELOVEC (Rlagenfurt, Austria)-OORlCA-TRST (Gorizzia-Trie- l* 3 - ste, Italy); in LJUBLJANA there oross the Ifoies Violina-•• Tricsto and Miiiielien (Miinicli)- JESENICE—BEOGRAD. These raMway-lines are froguentcd es,peeially during the suiuiner season by iiiiniieroiis intereuropean express-trains witli direct and bed-cars, w i 111 o 111 regard t«1 variotis inarket and local trains. Bul high roads too, weMknown as tlie bost in tli e State and comstructed im. tlie so'l'id aipin groung, lighten the coniinnnications; nevertheless the a ti ti po r i ti es are in mir da.vs accommodating these streets to tlie exigencies of tlie traffic by motot-cars in order to elevate llieni to tlie same quali(y they are of in the netghbourPng State of Austria. The puhlic securitv is perfect; occureneies as 11 iey may disturh badly inforiued forergners, which u ni i at i v comfonnd these lands with less civilized Balkan countrites, are irnipossible there. Along tlie SAVI! and its triibutaries ti 11 y towns and picturesque viilages with their little cliui-ches on hiilils flourish, where the foreign traveller will iiieet with that naive miiocture of tardit.v and inodernit.v, he vvill miich like for tlie tirne of a temporary staying in these environs; but he also vvill find there and »lways hospitality, services, water and electrics. The liviiig in l~l i«; 11 Carnia is not dear at ali. One ca.n talk about relatiive deartli only \vitii regalrd to some nire places, vvhere the ioreigner in retorti for that disposes of the most capricioiis comfort. For aH that luxury of I Brst class summer hoiiday-resorts, as for instance oi BLED, vvhich is ti i o summer residence of King of Vugoslaviia, the charms of untouched nature in tlie immediate neighbourhood do not escape. Tlius, High Camia represents one of the principle brniiehes of llie natnral prosperitv of Yugoslavia especiall.v by the original bcaut.v of the couutry, vvlicre the milky-blue sky con tends with the fresh green and the gray white of mountanions fornis, offering you a panorama of touriistical pearls. High Caruia, is yet quite an alpine country. That for its passinv; for the centre of Yue;o-slav monntaiheiering and vvintersports ddes not astonish. During the short period since the great war High Cairnia a.lread.v got famoiis in the inter-natiional vvorl'd as a paradise, untiil now unknown. Certain places as KRANJSKA GORA (Mouut of Caruiola), BLED, Bohinj (BOHEEN), JEZERSKO (YEZERSKO) a. s. o. are nowadays fomoits summer and vviuter holida.v resorts of spccial class in tlie central Europe. YugosIa.v Alps, nanicd Jiilian Alps, Karavvanks, Kamnik or Savinia Alps, «rew prefered tonristical stations particularl.v for that mountaineers, as are disquiieted by the too inuch indu-striaiized foreign traffic in the touristical regions to the West, as well as for that, as desire to find in Little, bul solid shclters the alpine idyl, as well as for that, as are searchlmg for the Bled: Castle »Suvobor« Summer-residence oi King and Ouen of Jugoslavia — Kraljevski grad »Suvobor« - SchloB »Suvobor«, Sommer resldenz des jugoslawisehen KSnigspaareš Martuliek Group near Kranjska gora Martuljkova skupina pri Kranjski gori Die Mar-tuljek-Gruppe bei Kranjska gora iintouchcd nature betvveen rocks, vviiith cataraets and abysses, This little people have under-stood to ocganize the foreign traffic with lliem m a graadioits marmer, A prtvate alpine society, named PLANINSKO DRUŠTVO, estahlished itsclf on ali polniš fretiiiented by tourilsts hi the inountanis, grounding there — by means of spontaiiicous collections of its membres and by pri-vate inipnlses a quantity of comfortable alpine iitns, vvhlch surpass by their simplicit.v, solidit.v, modest.v and theiir useful hospiitalit.v eveu such instltutions tato the Alps of Svvitzerland. And the club »SKALA« (The Rock) has brought up an entire class of climbering mountaineers amd sportstnen, vvhoise cxperiences larve saved many a life, menaced by eJemcntar.v dangers own to inoiintains. The pride of these ideafets and their cliurch iis the MARTULJEK (MARTOOLIEK), a narrovv and witd glade uiider the ab.vsses of that niountains,, as surrouinđ the eonutrv betwec.it KRANJSKA GORA and MOJSTRANA on the raihva.v-line TRBIŽ—JESENICE, a corner with which no other in (hc Alps on the vvhole can be compaređ. The MARTULJEK is vvilh regard to its romantic and peculiar ruggedness the typiical ciilmination of the alpine heaut.v, ovvn to High Carnia, Travel - Office „PUTNIK" Ltd. — Ljubljana, Dunajska cesta 1 (branch-office at Hotel Miklič) Tickets-Sale for railways and ali kind of travelling-original prices Sleeping-Cars. Ali informaiion about summer and health ressorts. ======^======== Tel. 24-72. High Carinik ody wants to be reguilaHty frequc.nted by its foreigin friends as constatit friemds to vvliorn it intends to offcr every timu in summer and vvinter, in sprimg and n.utuinu ali the variiable attractioms of its own. Wlicn tlie tourist eomes .Into High Camia only acciid1 entaly, he vvill not omit more to return there. Tlien there are from da.v to day less fortiiitous visitors and from one day o other one more foreigners, vvhich come on pur.pose there. The most faithful description ca.nnot contcnd with the trn tli. One must see High Carnia, but in order to see it, one must come there. YOU VVILL RETURN EVERY YEAR! ŠTEMPIHAR YV()N, Docteur en Droit et Avocat, Jesenice en Haute Carniole: La Haute Carniole pare naturel de la Yougoslavie En rapport A d'autres nattons y a-t-ll bien peu de Yougo-slaves et eneore molns de Slovenes: voi-la, pourquoi sont-ils si peu connus dans le vaste monde. Cependant, II y en a peu, par-ceque leur pa trie est une perle er parceque les perles sont petites Tracez sur la carte, qui represente le continent d'Europe, la premiere ligne de Naples a Berlin et une deuxieme ligne de Pariš a Constantinople. Ces deux lignes se renoontrent et se croisent presque exactement a 1'endroit, on commence a la croisiere des bornes entre 1'ltalie et 1'Autriche actuelle un troisieme Etat: LA YOUOOSLAVIE. Le terrltoire de la Yougoslavie s'entrepose en ce licu comme un coin entre le terriitoire autrlchiien au Nord et celui de lTtallie a 1'Ouest, un ooin, dont le plateau s'elargit vers le Sud-Est, renferine entre deux chaines de montagnes, sur lescpielles est tiree la froutičre envers les deux Etats voisins. Bled: Otok na jezeru — LTle sur le Lac — The Island on the Lace Jezersko: Villegiature et Hivernage recherche, 906 ni audessus de la mer The fa-vourite Summer & VVinter Holidai Resort, 906 m over sca Suivez la ligne aerienne que vous a vez Iracče de Pariš a Constantinople, jusqu'au cercle, on vous trouvez le nom »LJUBLJANA«, tracez cucorc et a travers ce cercle une troisieme ligne, dirigee vers Graz en Autriche, et vous aurez sur la ca rte mi triangle ilout le pied produit la iJcrničrc ligne et iloul les lignes laterales forment les deux frontieres. Cet are des Alpes, qui s'eleve de la mer Mediterranee et de la eote d'Azur et qui s'etale en rangs des geants alptns vers le Nord et ensutte, s'avancant dčs hi large zone du Mout Mane vers 1'Est, cet are garde pa rini ses bijoux a 1'Est avant de se perdre dans hi plaine panonieune un coiii comme le pendant aecom.pli a la Riviere francaise: uotre coin. VOICI I.A HAUTE CARNIOLE! Cest le bout de tcrre, duquel 1'Anglais, Sir Humphry Davy, dit une c'est le plus beau paysage alpin qu'il ail jamais vu! Cest iici, dans hi. Haute Carniole, que VOUS Iroiivere/. une magnifiqe miniature de la quantite de benutes alpines que VOUS a v cz reucontres en d'autres pays, oii vous avez vu des fonnats plus grands, mais jamais ce charme, qui est reserve a 1'intiuiile des miniatures. Ici, dans In Haute Cainiitoile, vous rencontrerez des curiosilćs naturelles en tas, comme si ellc čiait hi cassette aux perles du monde fabuleux, Vous y verrez de merveilleuses harmonies en couleurs, tons et formes minces et pitto-resques. La Haute Carniole est le pare nature] de hi Yougoslavie, sa. region hi pHuS occidenlale et civilisee. I.a Haute Carniole est le berecau de cette SAVI!, qui s'ecoulc comme une arlere par toute la iiioiiie du Nord-Ouest de l'Etat, oi) ellc absorbe toutes les rivieres, jusqu'ž ce qu'elle menic n'arrive au coeur de 1'Etat: a BELGRADE, oii elle se jette dans le DANUBE, Voi-la cette Haute Carniole tlehiqucllc le grand monde n'a pas eu la nioiudre connaissance geographiique. L'issue de la grande guerre1 apporta la liberte dans ces pays, 1'independance nalioualc et politiiiuc, et pas plus t o t qu'alors fit le monde occidentaJ ct desoriente connaissance ilc l'existence de ce petit territoire ct peuple sans histoire, qui a fonde, imi aivec les Serbes cl les Croates, un nouvel lilal - la Yougoslnvie, dont le developpement rapide eveillc juste-ment dans les derniers jours 1'attention de l'Europe, — L'indćpendance politique a dounć aux Yougoslaves en meme temps les moyens d'exploltation de leur richesses naturelles et de leurs talents, avec lesqucls Ms ont auparavant servi au.\ etrangers, restant eux-memes inconnus. Le pays est densement: peuple par les SLOVLNLS, qui ont vecu jusqu'a 1'aiinee 1918 pour les nations čtrangeres, sodi pour les Allemands, sol t pour les Itaiiens, mais qui oni Pourtant conservć leur individualite ct se sont enrichis de la civilisation ctrangere de mauiere Mu'aujonrd'hui ils ropreseiitent la partie la plus civilisee de la. nation Vongoslave; iil u'est rieu d'extraordinaire si un simplc paysan parle plusicures langues. De leurs plus grand voisins, surtout des Allemands, les habitants de ce pa.v s ont acnuis maintes qualftes remarquables, avant toni l'amour d'ordre. De leur liospitalitć pure cl propre vous coinprendrcz bientot, potirquoi la Haute Carniole devienl de jour en jour plus connue dc tout le monde comme villegiaturc ct hivcrnage, d'ou la capacitć dc cette contrće a con-courir menic avec la Suilsse. L'influenee dc La nature montagnarde ct coquette sur le caraetere des habitants csl bien remarquable. La beautć alpine ct la conftguration mince du pays vous me compren-drez apres avoir fait connaissance avec la contrće ct les habitants — correspondent a nicrveille aiux talents extraordinaires et au degre de civillsation de ces Slaves, qui sont dans la relation contradire au nombre du peuple, autant une cela vaut pour la relation de 1'efficacite et dc la rieliesse du charme naturel de la contrće a sa circonference. Le t.vpe du Mointagnad eonipte parini les Yougoslaves eiix-nieines pour le type du Slo-vene, cette petite brnnclie d'Ouest de la nation d'Etat avec sa propre langue litteraire. Ce etilu sous les montagnes a mis au monde des rangs de Vougoslaves et Slovenes il 1 ti stres, iiui ont dčterre dans les derniers ans de 1'esclavage politkjue sous 1'ancienne Aiitriche des talents considčrables et ont eleve la nation au degre des individiiaOites d'Europe les plus liautes; il a. mis au monde a cc peuple sa premiere personnalitć de valeur Internationale, le docteur Francois PREŠEREN, doni l'oeuvre poćtique est la vivante nietapliore de 1'ldentlte dela miniature physique et de I" inf i n i tč d'csprit: un tout petit livre de poesies, tiui contient pour les Slovenes plus d'importance que pour les Allemands Poeuvrc complčte de Goethe. Tout le lonig de la Haute Carnioile, c'est a dire des la, premiere colonie habitće dans 1'Etat de Yougoshivie d,exlrćme Nord-Ouest, des RATEČE na GORENJSKEM (RATETCHE en IT. C.) jusqu'a la metropole de la Slovenie, LJUBLJANA (LIOUHLIANA) court a voie normalle le chemin tle fer, qui a des communtoations intereuropecnnes exceHentes. JESENICE NA GORENJSKEM (YESSENITSE en II. C.) et LJUBLJANA en sont les stations croisieres. A JESENICE se croisent les lignes de TRBIŽ (Tarvisio, ITALIE) a LJUBLJANA et de CELOVEC (Klagcu-furt, AUTRICHE) a GORIZA TRST (Gorizzia Trieste, ITALIE), et a LJUBLJANA se croisent les lignes Vienne Trieste et Miiuclicn (Muuic) JESENICE. BEOGRAD (Belgrade). Sur ces lignes conununiciuent surtout peudant la saison d'ete de uombreux Iraius cxpress-intereuropeeus avec des vvagons direetes et vvagon-lits, sans compter les nombreux trains locaux. Mais aussi des cliausisees, repntees comme meilleures clans 1'Etat, facilitent les conununi-cations, batites sur le dur Icrrain alpin; nćaninoins les autoritćs les accommodent clans nos jours a 11 x exigeances du traffic automobiliste pour les felever en pen dc temps a la meme hauteur de (tualite que dans l'Etal voisin d'Autriche. La surete publi.que est parfaite; las evenenients, qui eiHiuietent pcut-etre les ćtrangers dćsorientes, parče uu'iils confondeut ce pays aux contrees moins civilisees du Balkan, y sont exClus. Au1 loug de la Save et ses affluciits florissent des petites villcs et villages pittoresques et aux eglises sur des collincs, od l'ćtranger rencontrera cc na ive roelange dc lenteur et de inoder-nisme uui lui convient au plus pour une demeurc passante dans ce milleu, mais ou il trouvera aussi et partout de l'hospitalite, du service, de l'eau et de I'ćlectrique, La vic dans la Haute Kranjska gora: Villegiature cl Hivernage alpin le plus freiuieutć; Centre des Sports d'Hiver, rs. Quelques lieux comme KRANJSKA GORA (Montagne de Carniole), BLED, BOHINJ (BOOUIGNE), JEZERSKO (YEZERSKO) etc. — toittcs les trois donominatiions sont a peu pres intraduisibles ......- sont aujourd'hui fameux comme les villćgiatures et h-ivernages de classe spćciale dans 1'Europe centrale. Les Alpes vougoslaves, nommees les Alpes Juliennes, Karavanques, les Alpes de Kamnik ou de Savinia, sont devenues des stations touristiques prćfćrćes, surtont pour les alpinistes qui s'inquietent du tourisine trop industrialise dans les regions tOuristiques de 1'Ouest, pour ceux (|tii dćsirent trouver dans de petits, mais bons aslles 1'id.vlle alpine, poiir ceux qui cher-clicnl la naturu intacte dans les roclicrs, aupres des cluites-d'eau ct des prćcipices. Cc petil peuple a su orgainiser le tourisme chez lui dans une maniere grandiose. Une socićte alpiniste privee, nonimee PLANINSKO DRUŠTVO, s'est etablie sur tous les points aux montagnes, frćquentćes par les touristes, y a fonde avec des moyens parvenus spontanement de ses ineinhres cl par iniciative privee une quantite d'asiles alpins confortables, qui par leur siinpiicite, solidite, modestie el leur ulile hospitalitć surpassent notamment les insiitutions pareilles dans les Alpes de la Suisse. - Et le club »SKALA« (Le roeher) a ćleve une entierc generation d'alpinistes-grirnpeurs et sporlsmen, dont l'expćrience a sauve mainte vic menaeće pair les dangers elementaires, propres aux montagnes. L'orgueil de ces idealistes et leur eglisc, cest le ciiipie de MARTULJEK (Martouliek), vallee etroite pres de KRANJSKA OORA, silila ligne de cherniti dc fer TRBIŽ JESENICE, un coin, qui n'a en genćral pas dc pareil Bureau officiel de voyage „PUTNIK" - Tourist-Office Ljubljana, Dunajska cesta 1 (suecursale a 1' hotel Miklič, en face de la gare.) Vente des billets de chemin de fer pour tous les pays aux prix originaux. — Vovages en Bateaux — fleroplanes, Vagons Lits. — Renseignements gratuits. — Telćphone 24-72. clans les Alpes guant a sa sauvagerie romantiutie et pure. Le MARTULJEK est la culminia.tion l.vpupic de hn beanle alpine, propre a la Haute Carniole. A la Haute Carniole ne manque que la frequentatio.il reguliere cle ses anhs etrangers, des auiis conslanls, auciuels elle veni cliacpie anuee, en ele, en liiver, au prinlenips et en aiiloiune, offrir toute les variaitions cle ses eliarines. Si le lourisle ne venail dans la Haute Carniole cpie par hasard, lil n'omettra plus l'occasion d'y revenir. Car il .\' a de jour en jour minus de v i s i t c 11 r s par hasard et de jour en jour plus des (ouristes, qui airrivent par expres. I.a plus fidelc description ne vaut pas la verite. II faul voir, cependant pour voir il faul veiiir: vous .v reviendrez ehaciue anuee! Dl!- ŠTEMPIHAR IVAN: Oberkrain (Gorenjska), der Naturpark Jugoslawiens Wir Jucjoslavven, besonders aber Slowenen sind im Ver-gleiche mit anderen Natlonen sehr gering an Zahl, darum in der breiten Welt unbekannt. Wenige sind wlr deshalb, weil unsere Heimat ein Kleinod ist: Klcinodc sinil iiilnilirli — klcln. Zieliel auf einer Laudkarte, die den europaischein Kontinent vorstellt, eine gerade Linic von Neapcl bis Berlin und eine zvveite (ierade von Pariš bis Koustantinopel. Piese zvvei (ie-raden werden sich begegnen und kreuzen fast genau auf der Stelle, wo am Kreuzuingspunikte der (irenzeu zwischen Italien und dem gegciuvartigen Oesterreich ein dritter Slaat unser JugosIawien (Jugoslavija) — beginnt. Pas (iebiet von .lugoshrvija driingt sieli auf dieser Stelle vvie ein Keil hiiieui zwischen Veliki Planini v Kamniških Alpah - Touristenliaus auf »Velika Planina- die Territorien Oesterreichs im Norden und Italiens itn Westen, wic ein Keil, dessen Flticlic gegen .Siidosten almahlich breiter vvird, eingezwangt zwischen zwei Ketten von Gebirgskammen, auf vvelchen die Staatsgrenzen der i)eiden Nachbarn vertaufen, Folget der Geraden, die ilir in der Luftlinie von Pariš gegen Konstantinopel gezogen, bis zum Kreis, bei vvelchem ihr den Namen »Ljubljana« fiudet, ziehet iiber diesen Kreis eine Gerade in der Richttiug gegen Graz in Oesterreich und ihr bekommt auf der Karte ein Dreieck, dessen (irundlinie die zuletzt gezogene Gerade bildet, die Selienkel aber die beiden Staatsgreuzen. Das ist der nordostliche Teil des ehemaligen osterreichischen Kronlandes Krain ■ Oberkraln. Das ist jeues Stticlk l.a.ndes, von dem ein haigliinder (Sir Llumpiirv Davy) sagte, dal> es die selionste Alpenlandseltaft sei, die er je gesehen. Der Alpenbogen des Gebirges, der am Nlktellandischen Meer aus der azurnen Riviera steigt und mit den Reilicii der Ricsen sich baucht vorcrst gegen Norden, danu aber in breitetn (iiirlcil vom Nlont Blanc weiter gegen Osten, dieser Gebirgsbogen beschiitzt unter seiuen Perlen im Osten, bevor er sich au tler iianonischen Kbenc allmahlich vcrliert, als eigenartiges Pendant /ur franzosischen Riviera das Alpen-Panoptikon: Oherkrain. Narzisenfcld auf der Golica In Oberkrain vverdet ihr eine grandiose Miniatur von Alpenherrlichkeiten findeu, vvie ihr isolche in anderen (irenzliindern hcvvtinclcrt habl, vvo ihr zvva.r vvohl tiuf griiBeres Format, keinesvvegs aber auf den der Miniatur eigenen Zauher der Innigkeit gestossen seid. In. Oberkrain vverdet ihr eine reiehliche Menge von Naturseltenheiten entdecken, als sei cs ein Museum von Seltenheiten versehiedenster Art, In Oberkrain vverdet ihr ein VVuuder der Ihirinonie von Farben, Tonen u.ttd Formen erblickeu in der Buntheit der Miniatur. Danim durftet ihr gerade in der vvunderbaren liannonie dieses Landstiickes die Ouelle tler auBerordeotlichen Begabung mul Kulturstufe der Bev81kerung erfaBen, vvelehe Kulturstufe im umgekehrten Verhaltnis zu der Bev51kerungszahl ist, so wie die VVirkungskraft nnd Mimtlieit Jer Natorzauber Oberkrains im umgekehrten Verhaltnis zu dem Umfang des Landstriches steht, Oberkrain ist der alpine Naturpark von Jugosln\vieu, sein \vestlielister und kullui reielister VVinkel. Oberkrain ist die Wiege jener Sava, die wle eine Pulsntler die ganze unrthvestliche Halfto des Staales durchflieBl und alle Zufiiisse aufiiinnnt, bis sie selbsl das Slnatsherz Beograd erreiclil, wo sie in der Donau aufgeht. Oberkrain zeugte den Jugoslawen und Slowenem eine 11 uza hl von hervorragenden l'er-sonllcltkeiten, welehe in den lel/.len Jaliren der poliitischen Sklaverei der Nation tmter tlcm alten Oesterreićh ungeahnte Talente enldeckt und diesen Volksstamm auf tlie Stufe tler hčchsten urwiichsigen Kultur Europas gehoben haben, Es sehenkte dieser Nation als Ersten von al'len: den Dr, Prešeren, dessen l.ebens\verk eiu lebendiges Sinnbikl des Verhiiltnisses def Miniatur p nI Touristenheim »Aleksandrov dom« im Triglavgebirge Aleksandrov dotu (2404 m) Triglav (2863 m) Slat) Natliže Natliža Fali (bei Rateče ■ Kranjska gora) mit tler Uuendlichkeit ist: eiu klelnes Biichlein von Poesien, vvelches fiir die Slowenen von weit grosserer Bedeutung ist, als die gesammelten VVerke Ooethes hir die groBe deutsche Nation, Der Typus des Oberkrainers gllt unter den iibrlgen Jugoslawen als Typus des Slowenen, Martuljek — Motiv Touristenhiitte »češka koča« in den Stelner Ali)eu dicscs vvestlichen Zvveigcs tler Staatsnation mil der eigentumliehen Schriftsprache des Prešeren. So ausdrucksvoll ist der EinfluB der Natur auf den Karakter der auBeren Beschaffenheii der l3ewohner. Langs des ganzen Oberkrain von der auBerst vvestlichen ersten Ansiedeltmg im Staale, Rateče, bis Ljubljana lauft eine normalspuTige EisenbahnJinie, welelie vorziigliche intereuroipaische Verbindungen hat. Die Endstationen und Eisenbalinknotcnpuukte sind JESENICE und LJUBLJANA. In JESENICE kreuzen die Balmlinien TRBIŽ LJUBLJANA und CELOVEC GORICA, in LJUBLJANA aber JESENICE BEOGRAD und WIEN TRI EST. Auf diesen Strecken ver kehren, besonders in der Sommersaisoii, zahlreiche Intereuroipaische SchneHzlige mit direkten Wagen (aucli Schlafwag.en), um zahllose Lokalziige gar nicht hinzuzureehnen. Kočna v Karavankah — Kotschna (Karawanken) Den Verkehr forderu StraBen, die als die besten im Staale gelten; gebaut sind sie auf harteni Aliienterrain, in letzler Zeit passen sie sich deu inodernen Anforderiingen des Autover-kehres au und werden in absehbarer Zcit die Vnllkoiiuneiiheit derer in dem benachbarten Oesterreith erreichen. Die dffcutllielie Sicherheit in Oberkrain liUU niclits zu vviinschen iibrig; da gibt's keine Spur von Ersehciinrngen, wic sie nicht orientierte Fremde befiirchten, vvelehe dicscs Land mit den nocli nicht gauz gcsiiubcrten und dtinn angesiedclten (iegenden tief untcii auf dem Balkan vcrwechseln. Das Territcvrtum Oberkrains ist dicht bevolkert von Siowenem, die bis zum J. 1918 frein-den Nationen, sei ets den Deutschen, sei es den llalienern, Skkivendienste leisteten, dic aber trptzdem Ihre urwiichsige Eigenart bewahrten und iiberdics mit fremder Kultur sich bereicherten, so dat! sie heiitc anerkannterinaBeu den gebildetsten Teti der jiigoslawischen Nation vorstellcu; es ist niclits lJngevvolmliehes, vveun ein sehlichter Baiuer, deulseh angeredet, in derselbeu Sprache reagiert. Starken Nationen, besonders deu Deutschen, haben dic Bevvohner dicscs Lnndstriclics so inauches n.bgelerut, vor allem aber die Ordnungliebe. An ihrer gaslfreundlichen und sauberen Bedieming j/erdet ihr sofort begreifen, warum Oberkrain i i ti Fremdenverkehr von Tag zu Tag iuuiicr uichr ein weltbekannter Sornmer- u. VVinteraufemthalt vvird und wohcr dic Konkiirrenz-fabigkeit dieses Landes selbst mit der Schvveiz stammt. Das ist jenes Oberkrain, von dem die brcite Wcl( bisher nicht ehima! geograpliischc Kenutnis liatte! Das Resultat des NVcitkrieges brachte in diesen (iegenden dic laugerselinte Freilieit, die politische SelbstandJgkeit, worauf erst der iiuoricnlicrte VVesteu die Kenutnis von der Existeuz der kleiuen slavvischen Nation crlangte, die keine eigcue (icschichte bcsilzt, d. i. der Slovvenen, welche gemeinsam mit den Kroaten und Serben cineii nciicn Sta.at - Jugoslavija grtindeten, einen Staat, dessen Etitwieklimg gerade in letzter Zeit die Aufmerksamkeit Europas ! Wintersport in Bohinjska Bistrica — Zimski sport v Bohinjski Bistrici auf sich I c 11 k 1: die politische Freiheif gab den Jugoslawen die Mogliehkeit zur Ausbiidung ihres Naturreichtums und ihrer Talente, vvotnit sie friiher Fremden dienleu, wahrend sie selbsf unbe kanni bliteben. Einer der Hauptzweiige des Naturreichtums von Jugoslavija liegt aber gerade in unserem Oberkrain: in deu urspriingliclien Naturschon.heiten dieser Region, vvo tlie Milchblaue des Himni el s mit dem frischgriinen und wei'Bfelsigen Am.bic n t der Bergkotituren \vetleiferl, wo das gesammte Panorama eine einheitliche Sammlung einzig dasteheoder Kleiuode ist. Oberkrain ist noch ganz Alpenland: darum gilf es als tlas natiiriiche Zentrum des jugo-slavvisdien Alpflnismus und VVintersportes. In dem kurzen Zeitraum sei t dem VVeltkriegsende ist Oberkrain in tler intemationailen VVelt beriihmt geworden als das bisher unfoekannte Paradies. Einzelne Ortschaften, wie Kranjska gora, 151 e ti , Jezersko, lio h i u j, habein sich zu dem Rufe hervorragender Sotnunei- u. VVinteraufenthailte Milteleuropus emporgeschv/ungen. Die j'UgO'slawischen Julischen und Steiner (Sanntuler) Alpen, sovvie die KaraAvanken sind sehr beiiebte Touristenstationen geworden, besonders jenen Alpinisten, vvelche tlie zu grobe lutluslrialisation des Fretndenverkehres in deu westlicheren Alpenzentren schreckt, welche ilire Zufluchl zu nehmen wiinschen in die [dylle guter, aber ki einer Zufluchtstatten und Taler, jenen, \veiclie unberiihrte Natur suchen in l;elsen zvvischen VVasserfalleti und Abgritnden. Larigs tler Sava und ihrer Zufliisse bi tih en id.vllisclie Stadte und Dorfer, Iauter Ortschaften mil hochstens 3000 Emwohnern, wo der Fremde alltiberall Nachtquartier umi Bedienung, VVasser und Elektrizitat findet. In groBeren Entfernungen folgeu auf einander in tler Iv'eihe tler Ansiedeleien auch kleine Offizielles Reiseburo „PUTNIK" TOURIST-OFFICE Ljubljana, Dunajska cesta 1. — (Filiale im Hotel Miklič.) Fahrkartenverkauf fur alle Lander und alle Verkehrsmitlel ohne Zuschlag. Kostenlose Reise- und Baderinformationen. — Telefon 24-72. Stadte, wo der Frctnde jcncs naive Ocmiscli von Verschlaffenheit mit dem Modernisrmis antrifft, das dem groBstadtischen Fremden bei vorubergehendem Aufenthalt in solchern Ambient ain besten behagt. Oline Konkurrenz aber ist Oberkrain in geringen Preisen. Da kanu von einer Teuerung nur in selir vvenigen Fallen die Rede sein, in vvelchen aber dem Fremden dnfiir auch der kapri-ziSseste Komfort zur Verfiigung stelit. Bei aller modernen Einrichtung der Sommeraufenthaltsorte, wie es z. B. Bled ist, wo sogar der jugoslavvische Konig seine Sommerresidenz hat, entgeht dem Fremden der Zauber der unverdorbenen Natur in unmittelbarer Niihe durehaus nieht. Fiir die kletne slovvenfsche Nation geradezu groBzugig ist die Organisation der Touri'stik! Der Alpen-Verein (Slovensko Planinsko Društvo) sehlug auf allen wichtigeren Punkte« sein Lager auf und baute aus freiwilli!g gesammelten Beitragen seiner Mi'tglieder und auf private [nitiative eine Unzahl von komfortablen Bergheimstatten, die durch ilire Oastfreundlielikeit den Tourismuš kraftig fordern und wegeu ihrer Oediegenheit, Schlichtheit und Bescheidenheit ;ilin-liche Anstalten in deu Schvveizer Alpeu weit iibertreffen. Der Alpinisten-Klub »Skala« (»Fels«) hingegen erzog sieh eine ganze (ieneration von Sportalplnisten-Kletterern, deren Bevvahrtheit schon so manehes, durcli Elementargefahren der Berge bedrohtes Menschenleben rettete. Der Stolz dieser Idealisten, ilire Kirelie, ist Martuljek, eiu Alpenwhiikel iu der Niihe von Kranjska gora, auf der Bahnstrecke Trbiž—Jesenice, dem in seiner vvilden Romantik und Grandiositat in den Alpeu iiberhaupt niclits zu vcrglci'chen ist. Martuljek ist die Kulmination der Oberkrainer Alpeulierrlichkeit. Unserem Oberkrain mangelt nur noch ein anhaltender Besuch seiner Freunde aus der Fremde, bleibender Freunde, vvelche jedeš Jahr, im Sommer und im Wiuter, im Friihjahr und im Herbst, alle Varianten seiner Zauber geuicBen vviirden. Wer immer ziifalligerweise nadi Obcrikrain abgeirrt ist und solche sind irmmer seltener, denn die Zahl staudiger Besucher wiiclist von Jahr zu Jahr — der unterlieB nicht mclir die Gelegenheit, vviederholte Frholung daselbst aufzusuchen. Danim aber, da auch die treffendste Besclircibung die volle VVahrlieit bei vveitem nicht erreichen kanu, rate ich jedermann, er m6ge vvenigstens einige VVochen in Oberkrain zubrin-gen, danu wird er sichcr jedeš Jahr vvieder kommen. Škrlatica (Scharlachwa;nd) 2738 m im Alpentale Pišenca bei Kranjska gora Triglavsko pogorje Triglav-Gebirgc Dl( FRANZ TOMINŠEK: Im Reiche des Triglav Sehen Wir mis an die Landkarte von Jugoslavija (Jugoslavvicn)! Das Land ist groBenteils gebirgig, besonders ain nordvvestlichen Ende; liier hal sieli das Drauer Banat (Dravska banovina) wie ein seharfer Keil in die Sehcide-vvand der Alpen eingcvviihlt, \vo der Germane und der Haliener sich die tiand reiclien. Der Schnabel dicscs Keiles ist der gevvaltige Jalovec (2643 M), sein Gerippe aber bilden im Nordcn die grasreichcn Knruvvanken, im Siiden dic inaclitigen Felsriffe der Julischen Alpen. Diese Grenzgegend isl vvegen ihrer Natnr-schouheilcn vvohl die hcrrlichstc l.andschaft Jngos,lawiens. Das Iruchtbarc dichtbevblkerte Oberkraiucr Tal isl mit freuntllichen Sladleu und Dorfern bcdcckl und glicdcrt sich im vvun-derschiineu Veldeser VVinkcI (Blejski kot) in zwei enge Taler, von denen das eine iiber Jesenice, Dovje und Kranjska gora, das andcre aber in grobem Bogen iiber Nontenje und Bohinjska Bistrica gerade in das Innersle des Alpenlandcs hincinreicht. (Jeber dem grunen w:aldreichen Vorgebirge liin heben sich tlie vveitcu VVeidealpen. Die schnell flicBende Sava und rauscheude Bache, sowie herrliche VVasserfalle begleiteu mis in tlie Bergtalengen, aus vvelchen groBartig ge-foruite Berggipfel und schauderhafte Felswande cniporragcu. Hier enden die siidlichen Alpen mil dem ausdrucksvollefl Hochgebirge der Julischen Alpen. Der Itdchste Gipfel der Julischen Alpen und uherhnupt tler hoclislc Berg Jugoslavviens ist der iiuiclitige Triglav, eine 3863 M liohe Pyramide, benannl nach einer altslavvisclien Gottheit. Hier ist tlas vielbesungene Reich des Zlatorog (eines sageuhaften goldgehiirnten Bockes) und der »vvei'Beu Francu«. Der Gipfel selbst hebt sich vvle eine vvild zerstiickelte Felsp.vramide mil unzuganglichen Wandcn hoch hinauf iiber dem ihn umgebenden ausge-dehnleu Plateau, bzvv. im Nortlen iiber dem vvellenforinigcu Triglaver Eisberg, auf vvelchen die namhaflcn Bergzvveige Kredarica (2541 M), Rjavina (25.12 M), Begunjski vrh (2641 M), Urbanova špica (2299 M) und Cmir (2,io.i M) sich aolehnen. Um den Gipfel des Triglav errciclien zu kiumen, tuuBlen zvvei kiiliuc Alpenwege in dic Wand eingehauen werden, geschiitzt mit Keilen mul Drahlseilcn. Ganz oben auf dem Gipfel miti an tler gegenvvartigen Grenze gegen Ita-lieu steht eiu eiscruer Turmi, Aljažev stolp, so benannl nach dem vvackeren la.ugjahrigcu Tri-glavbcsteiger Aljaž, dem t hoclibetagten Pfar-rer in Dovje. Die italienische (iren/.c umfaBt nur eineu kleinen Teli des Triglav, so daB vvir diesen bedcutenden Berg noch iuuuer als ju-goslavvischen Berg betrachten. Triglav ist bekannt als einer der priichtig-sten, \veite Aussicht gewahrenden Bergc in den Alpen. Frči ist hier die Uebcrsicht iiber das ganze (iebirgsland des Drauer Banates, frei nach dem Siiden bis zimi Adriatischen Meer und iiber tlie ganze herrliche Welt, wo jenseits unsercr Grenze die Slovvenen vvohnen. Im We-sten rcicht unser Auge bis zu den Dolomiten Tirols und im Norden iiber ganz Karntcn hin Jalovec (2643 m) bis zu deu llnlien Taiiern mul dem llaclislein Gebirge. Am herrlithsten isl aber freilich der Blick in die Niilie auf die zersliickellen Gebirgs-kamme mul dic prachtvoll geformten Gipfel der Julischen Alpen, sowie auf ilic tief unter uns liegenden Bergtaler (auf Vrata mil dem Aljažev dom, auf Krma, Trenta, Bohinj). Eiirvvahr: Hier isl gui zu sein, hier lassel uns Zelte aiifslellcu! Es isl aber nicht notwendig, denn um den Triglav licruin sind bereits mehrere gut cinge-richtcte Zufluchtsheime unseres AlpenveTeines angesiedelt, welche fiir die Liebhaber der Hochgebirge eine vollendete Sonimerkolouie bildcn. Bei der Ankunit aus Bohinj liegi iiber dem bekannten Velo Polje dic freundliche Vodnik's Htitte (1805 M); tooeh oben auf dem siidliclien Plateau liebt sich das machtige Ge-baude des Alexander Heimes (2404 M); am niirdliclicn k'aud des Triglaver Eisberges grtiBt uns dic anmutige Stanič'sche Hiitte (2.1.12 M); am Kanuiie der Kredarica, knapp inilcr dem Triglav, liegt der Triglaver Heim (2515 M), in den bstlichen Alpen die groBte Zufluchtstatte, die schon cincii kleinen Gebirgshotel darstellt. Knapp an demselben ist eine liiibschc Kapelic gcbaut, iu welcher sclum manehes Touristen-paar getraui wurde. Die Anziehungskraft die ses Punktcs nidge dadurch noch verdoppelt vverden! Wer bei uns als guler Tourist gelten vvill, begibl sich zur Souuncrszeil auf den Triglav oder doch in dessen Bereich; aber auch im \V i 111 c r vcrsammeln sich hier groBere Gruppen von Skilaufern, dic in den genannten Gebirgs-hiitten sichere Zuflucht finden. Vom Triglav macht der 1 laiiplkaiuin der Julischen Alpen gegen Siiden in riesengrobem Bogen eine Einbiegung iiber den Kanjavec (2568 M) bis ziim Bogatin (2008 M) und iim-gibt hier das ITochplateau der Komna mul dic romantisehe Einsenkung das Tal der Triglaver Scen. In einer Anlidhc von iiber 1600 M liegcu in der dortigen Muklc sicben herrliche (iebirgssecn. Am Doppelsee bietet dem l'oiilisten \villkoinnienen Scliulz dic schiine lliitte bei den Triglaver Scen (168,1 M). Von hier iiihrl gegen den VVochciner See (Bohinjsko jezero) abvvarls eiu Weg iiber die holic Wa,nd der Komarča und bringt uns zur (Juelle der Savica, welche aus der Wand hcrvorsliirint in eineiii inaclitigen Wellensturz, eiiiem der scluin-sten in unsercn (iegenden. So gclangcii wir in den Bohinj und gchen der Savica nach, vvelche drdlmcnd mul in \vildcn Spriingen sich den Weg bahnl tlurcli eine Talengc und tlann in eincin herrlichen Waldgebiet. Bal d sind \vir an dem Iriiumerischen VVochciner See (52.1 M). Auf der Seite gegen den Triglav hebt sich knapp iiber dem Sec der inaehlige Riickcn des l'cr.šivec (1761 M), dessen Wnude in gevvalti-gen, diirch zahlrcichc Scliluclitcn zcrvviihlteu steileu Abhiiiigen gegen den See sinken. Da k oi 111111 es r.incm vor, als stehe er doli au dem Vintgar kod Bleda: Slap Blejski šum Vv'intgairfa'11 »Blejski šum« bei Bled (Veldes) — Vue sur la Vintgar pres de Bled Velebit langs des Meerbusens. An der Siid-seite heben sich etwas sachter iiber dem See mit vveiten Waldern bedeckte AnhShen. Oegen VVesten umgeben den See die freundlichen VV'iesen und VVeideplatze der Ukanca. In der Mitte derselben steht die geiallige Ansiedelung des Hotels zum Zlatorog, das Eigentum des Slowenischen Alpenvereines, Ferner ist doti offene Aussicht auf das umgebende VVocheiner (iebirge: auf den Kuk (21)80 NI), die Podrta gora (2050 M) usw. Naeli allen Seiten liin ent-zuckender Ausblick! Wer den l'rieden liebt, die Sortne, das Ba-den in kristallreinem VVasser, das Fahren auf dem See, schattige VValder, liitrgere oder kiir-zerc Ausfliige in das Hochgebirge — der komine in dieses stille Alpenparadies I (iegen Osten ist das Terrain offener. Dort flieBt aus dem See die VVocheiner Sava, (Sava Bohinjka) al), \velchc an jener Stclle mit einer eiscrnen Briicke iiberbriickl ist. Knapp au der Briieke steht auf der eiuen Seite das altehrvviirdige Kirchlein des hl. Johannes, auf tler aiideren aber, halb versteekt in cinem VViildchen, das bekannle sehbne Hotel zum hl. Johannes. Das Bild schlieBen ab zwei niederere Berggipfel: Radnica (946 M) und Studor (999 M), unter welchen uns zwei sch6ne StraBen in die Ver kehrsvvelt fiihren. Doch kehren wir noch cinmal zuriick! Anf der Fahrl aus Kranjska gora gegen Dovje betračhteten \vir eine Oruppe herrlicher, ungemeln zerrtssener Bergriesen, vvahrer Do lomiten, ilie den mit finsteren VValdern be-deekten Qebirgswinkel Martuljek umgeben, VVir horten von kiihnen Kletterern, welchc dieses cl cm Vcrkehr noch vvcuig eriiffnele Schci-tlecck besuehen. Aucli hdrten \vir von verun-gliicktcn Touristen; und Mitleid, frcilich auch mcnschliche Ncugierdc lockte uns herab, dao wir noch in dic Vrata eintraten, in cincs der prachtvollsten Alpentaler, das sich zwischen ilen Abzweigen des Triglav auf der einen und deu Abzvvcigen der Škrlalica auf der anderen Seite bis zum Fusse des Triglav erstreekt. Nun reisen vvir aus Dovje Mojstrana an einer Zernentfabrik vorbei liings der k r i s ta 11 r eine 11 rauschenden BliStrfca. Auf tler rechten Seite griiBcn uns der Reihe nach dic schiinen Gipfel der Martuljek-Oruppe: Kukova špica (2417 M), Strmatarica (244S M), die Oruppe der Široka peč (l'e.ščcnik 25,11 M), dic Zvveige tles Dov'ški Križ (2646 M), bcim AbschluB des J'ales aber in machtigem Couloir tlie Skrlatica (2738 M), nach dem Triglav der hochste Berg der Julischen Alpen, dann ilire Nachbarin Rogljica (2582 M), vveiter der Kanuu des Križ (2435 M) und die innchtigc Wand des Slenar (2501 M); dann aber crnictlert sich tler Gebirgskamm bis zum licfen Sallel tler Luknja (1758 M), vvorauf dieses (iehirgslautl tlurch die iiber I0O0 M hohe, anschcinentl vertikale NortUvantl des Triglav geschlossen wird, iiber welcher sich iiber den Eisberg her glanzend tler Triglav selbst erhebl. llnlervvcgs bevvuntlerten vvir den gran-diosen VVasserfall Peričnik, tler etwa 40 M iiber cinen iingeheucreii, unlcrhalb abgefressenen Felsblock herunter str6mt. VVir bewunderten den Iroch oben iiber tler Bistrica thircligcfiilir-len, unter hervorhangenden Felsen fuhrenden »Weg iiber tlie Oalerien«. Nach 3 stitndigem (iang blieben wir stehen bcim »Aljažev tlom«, cinem schbncn Alpenhotel unseres Alpenverei-nes. Eine ganze Kolouie ist hier entstanden; im vorigen Jahr wurde auch tler Aufbau tler Kapelic des hl. C.vrillus u. Methodius beendet. Voh dem Aljažev dom aus haben wir den Koča kod Triglavskih jezera Touristcnluitte bei den Triglaver Seen (1683 M) reizeudstein (Jeberblick iiber den herrlichen Abschluss des Tales. Hier erschaudern wir iiber die riesige Triglaver VVa.nd. Sie isl vvelt-beriihmt geworden und ein Magnet fiir heimi-selie und ausliindisehe Touristen, die in dieser VVa.nd selnin die tollkiihnsten Klettertouren vollbrachten. Dneh »die vveifien Frauen« dulden nicht, dab der mutv/illigc Mcnsch als Sieger auftrete in diesem Alpenland. Vielc vcrvvcgene Kletterer sind tddlich vcrungliickt in diesen entsetzlichen steilen Abhangen. Die meisten dieser Opfer bcerdigte schmcrzbcriihrl der »Triglaver Pfarrer« Aljaž im Pfarrfriedhof zu Dovje, bzw. verrichtete er die Begrabnisfunetio-nen unter der Triglaver Wand, vvobei cr je-dcsnial die Jugend ernstlich VOT Icichsinnigein und unnotigem Opfern des Lebens vvarnte. Dieser VVarnung schlieBen auch wir uns an, besonders im Hinblick auf die vorjalirigeli drei Ungliicksfalle, und Eordern die Jugend wohl-uieiuend auf: VVandcrl: in das herrliche Alpen-land und freuel euch iiber die vvundcrvolle Gottesnatur, jedoch erhaltet das kostbare Le-beii euch selbst, so\vic den Eurigen und dem Vaterlande! Dh FRANC TOMINŠEK: V kraljestvu Triglava Pogledajmo geografsku kartu Jugoslavije. Vrlo gorata zemlja, najviše pak na scverozapadnom kraju, tamo sc Dravska banovina nalik oštar klin zarila u predjel Alpa, i gdje si sada pruže ruku German i Talijan, kljun toga klina tvori silni Jalovec (2643 m) ogrodže potonjem jesti na sjeveru travnate Karavanke, na jugu velebni .skaloviti grebeni Julijskih Alpa. Ovaj predjel svojim naravnim ljepotama predstavlja najlepšu pokrajinu u Jugoslaviji. Plodonosna, vrlo napućena gorenjska ravnica pokrivena je ubavim gradovima i selima te sc uz divni bledski kut razkrsti u dvije doline, koje sižu, prva do Jesenica, Dovjeg i Kranjske gore, druga pako u velikom luku preko Nom.cnja i bohinjske Bistrice upravo u osrčje planinskog svijeta. Nad zelenim šumnatim predgorjem dižu se opsežni' planinski pašnjaci. Bistra Sava i šušteći potoci te brojni prekrasni slapovi vode nas u gorske tesni, nad kojima se oblikuju krasni gorski vrhovi i užasne pecinaste stene. Ovdje svršavaju Južne Alpe sa izrazitim visokogorjem Julijskih Alpa. Najviši, vrhunac u Julijskim Alpama i uopće najviši' vrh Jugoslavije jeste Triglav, 2S63 m. visoka piramida, koja nosi ime po starosilovcnskom božanstvu. Ovdje je pozorište opjevanom kraljestvu Zlatoroga i »bjelih žena«. Sam vrh diže sc kao divlje razkomadana skalna piramida sa nepristtipačim stenama visoko gore iznaeiju ga o'kružujuće opsežne planote, odnosno na sjeveru nad valovitim Triglavskim ledenjakom, na kojeg sc oslanjaju znameniti gorski odrastei: Kredarica (2541 m), Rjavina (2532 m), Begunski vrh (2461 m), Urbanova špica (2299111) i Cmir (2393111). Da se omogućio pristup na vrh Triglava, drzoviti su planinci usekli u pečin li puteve, osigurane sa klinovima zabijenim u živu skalu i žicama, koje služe turistima za hvatanje kod plazenja preko skala. Upravo na vrhuncu Triglava tiz sadašnju talijansku granicu nalazi sc gvozdženi toranj, nazvan Aljažev toranj, koji je pričvršćen klinovima i žicama. Talijanska granica obasiže samo vrk> neznatan dio Triglava, kojeg i danasi lako možemo nazivati našom — jugoslavenskom gorom. Triglav poznat je kao jedna od najviših razglednih gora u Alpama. Slobodan je pregled po svem gorskom svijetu Dravske banovine, slobodan pregled prema jugu sve dole do sinjeg Jadranskog mora i po svem divnom svijetu onamo gdje preko granica žive Slovenci. Prema zapadu siže naš pogled do Tirolskih Dolomita a prema sjeveru preko Koruške do Visokih Tura i Dachstcina. Najlepši pako je pogled u blizinu na razkomadanc grebene i krasno izoblikovane vršace Julijskih Alpa i u duboko pod nama ležeče dolce (u Vrata sa Aljaževim tornjem, u Krnju, Trentu i Bohinj). Božično jutro na Kredarici. V ozadju ponosni Triglav Malin de Noel sur la Kredarica, au fond le Triglav Ugodno je boraviti ovdje, ovdje ćemo si postaviti šatore! No nije to baš nužno potrebno, jer naokolo Triglava ima već više naseljenih i dobro uredjenih planinskih zatočišta Slovenskog planinarskog društva, koji služe prijateljima visokogorskog svijeta i predstavljaju ljetnu koloniju. Kod dolazka iz Bohinja razprostirc sc nad poznatim Velim poljem ubava Vodnikova koča (1805 m); visoko gore na južnoj planoti podno Triglava, diže se velebna zgrada Aleksandrovog doma (2404 m); uz. sjeverni rub Triglavskog ledenika pozdravijo nas lijepa Staničeva koča (2332 m); na grebenu Kredarice tik podno Triglava nalazimo Triglavski dom (2515 m) u istočnim Alpama najviše planinsko1 zatočište, koje je zapravo i bolje rečeno planinski hotel. Pored, istog sagradjena je lijepa kapelica, u kojoj bilo jc vjenčanih već više planinskih parova. Privlačivost same tačke biva ovim podvojena. Ko želi u nas biti planinar, neka u ljeti pohrli na Triglav, ili barem u njegovo območje; pa i za zime ovdje se sakupljaju velike grupe smučara, koji u naznačenim planinskim domovima nadju sigurno zatočište. Od Triglava savinut je prema istoku u velikom loku glavni greben Julijskih Alpa preko Kanjavca (2568 m) do Bogatina (2008 m) i okružuje ovdje visoku planotu Kom ne i romantičan okrešalj —■ dolinu Triglavskih jezera. U visini nad 1600 m leži u tamošnjim vrtačama sedam divnih gorskih jezera. Kod Dvojnog jezera pruža planinaru dobrodošlo zatočište lijepa Koča u blizini Traglavskih jezera (1683 m). Odavle vodi nizbrdo prema Bohinjskog jezeru preko visoke stene Komarče te nas' dovede do izvora Savice, koje se u silnom slapu — jednom, najlepših u našim krajevima ruši iz okomite stene. Tako dospijemo u Bohinj i slijedimo Savici, koja si uz tutnjavu i u divljim skokovima kroči put preko uske tijesni i dalje preko divnih šuma. Skoro dospijemo do sanjavog Bohinjskog jezera (523 m). Na strani prema Triglavu odmah uz jezero diže se ogromno poledje Persivca (1761 m) kojeg okomite stene padaju prema jezeru u silnim, po mnogobrojnim gra- parna razrivenim strminama. Čovjek ima dojam, kao da se nalazi pokraj Velebita uz morski zaljev. Na južnoj strani iznad jezera uzdižu se brda pokrivena vrlo prostranim šumama. Prema zapadu okružuju jezero prijazni travnici i pašnjaci nazvani Ukan.ee. Usred njih naidjemo na mirnu naseobinu hotela »Zlatorog«, koji je vlast-ništvo Slovenskog planinarskog društva. Dalje otvara se od ovdje pogled na vijenac Bohinjskog pogorja: Kuk (2086 m), Podrto goro (2050 m) itd. Na sve strane divan je pogled. Tko voli tišinu, sunce, kupelji u kristalno čistoj vodi, ladjarcnje po jezeru, sjenčnate šume te kraće ili dulje izlete u planine, neka dodje u ovaj tihi i romantični planinski raj. Prema istočnoj strani svijet se sve više otvara. Tamo odteka iz jezera Sava Bohinjka, koja je tamo premoštena sa novim kamenitim mostom. Tik uz most leži tako na jednoj strani starodrevna crkvica sv. Janeza, na drugoj pak strani na pola u šumici sakriveni lijepi hotel »kod sv. Janeza«. Sliku zaključuju na ovoj strani dva Aljažev tlom v Vratili; u pozadini Triglav sa popularnom Sjevernom stenom Touristenhotel »Aljažev dom« im Vrata-tal mit tler Triglav-NortKvantl Molel alpiu -Aljažev dom« dans la valee tle Vrata au fon d le faniciiN flauc nortl tlu Triglav (946 m) i Stutlor (999 m) a podno njih dvije lijepe niža ali lijepa vrhova: Rudnica ceste vode u prostrani svijet. Povratimo sc još jednom! Vožnjom iz Kranjske gore prema Dovjem motrili smo skupinu krasnih, vrlo razdrapanib gorskih velikana — pravcatih Dolomita — koji pokriveni sa tamnim šumama okružuju gorski kut Martuljek. Čuli smo o drskim plezaćima, koji poha-djaju ovaj sveopćem prometu još nedostatno otvoreni predjel. Čuli smo o turistima, kojima su sc desile nezgode i soćut, a donekle pako i ljudska znatiželja v u će te izazove nas da stupismo još u Vrata, jednu najkrasnijih alpskih dolina, koja se rasprostire medju odrasteima Škrlatice na drugoj strani sve do podnožja Triglava. Putujemo li iz Dovjeg-Mojstrane uz velike tvornice cementa oh kristalno čistoj sučteći Bistrici. Na desnoj strani pozdravljaju nas kao po redu lijepi vrhovi Martuljikove skupine: Kukova špica (2417111), Strmatarica (2448 111), skupina Široke Peči (Pcščeniki 2531 m), odrastei Uovškog križa (2646 m), a na kraju doline pak u velebnom kuloarju Škrlatica (2738 m), za Triglavom druga najviša gora u Julijskim Alpama, njezina susjeda Rogljica (2582 m), greben Križa (2435 m) i veličastvena stena Stenarja (2501 m), zatim snizuje sc gorski greben do dubokog sedla (prevale) Luknje (1758 m), našto zaključuje taj gorski svijet preko 1000 m visoka, na pogled okomita sjeverna Stena Triglava, nad kojom sijajno iznad ledenjaka diže se sam Triglav. Putem divili smo se slapu Pcričniku, koji pada iz visine četrdeset metara i provaljuje preko ogromne izdubene skale; divili smo se visoke gore nad Bistricom izvedenom podno privješenih pećina vodećem putu »Preko galerija«, i nakon trosatnog hodanja stigli do Aljažcvog doma (1010 111) lepog alpskog hotela, koji je vlastništvo Slovenskog planinarskog društva. Ovdje nastala jc potpuna naseobina; pretprošle godine pak je bila sagradjena kapela sv. Ćirila i Metoda. Od Aljaževog doma najljepše možemo pregledati veličanstveni zaključak doline, nemalo pak se zdrznemo pogledom na gorostasnu Triglavsku stenu. Zadobila si svijetski sloves i postala magnet za domaće i strane turiste, koji su izvršili na ovoj steni već najsmjelijc ture ti penjanju. Ali »bele žene« ne dopuštaju, da objest an čovjek nastupi kao pobjednik u ovom alpskom svijetu. Već više drzovitih i smjelih plezaća nastradalo i izgubilo jc svoj život na užasnim strminama. Sve one tugom sahranjivao je »triglavski župnik« Aljaž na pokopalištu u Dovjem, ili obavio pogrebne obrede pod Triglavskom. stenom, u v jek svareči omladinu, neka ne žrtvuje lakoumno i bez potrebe svoj život. Ovom i mi sc priključujemo, osobito kod uspomene na prctprošlo-godišnje tri smrtne nezgode i doviknemo omladini: Putujte u krasni gorski svijet, veselite se divne božje prirode, ali očuvajte se sebi, svojima i otadžbini! Oficijelna potovalna pisama „PUTNIK" Tourist-Office Ljubljana, Dunajska cesta 1. — (Podružnica v hotelu Miklič.) Prodaja vozne listke za tu- in inozemstvo po originalni ceni brez doplačila. Brezplačne informacije. — Telelefon 24-72. JOSIP LAPAJNE: Gorenjec V objemu prelestnih višav, na bregoviti divotnih planin ob srebroočistih stiidenčuicah, sredi šnmljaj'očili gozdov je njegov doni, dom izrazitega kmeta, našega Gorenjca. Trd kakor kremen ob potoku in kakor skala v planini je njegov značaj, neupogljiva volja se kosa z mogočnimi hrasti, s kljiibujočinii bučečiini viharji, ki pretresajo mogočne sklade tisočletnih prirodnih stvorov. Divota prirodnih veličin je vplivala najiz-raziteje na duševne velikane, ki so vzklili v Gorenjec rad vesel, se zanima za napredek, dasi je pri tem skrajno previden in nezaupljiv. V medsebojnem občevanju je zelo dovtipen, večkrat občutno piker, ne vselej brez posledic. Nov naseljenec dobi še pred svojim prihodom vulgarno ime, ki ga navadno ne razveseli. Temu sc ne morejo izognili niti cele vasi, ki jih obdare sosedje s priimki, izvirajočimi iz kakih neljubih dogodkov. Svoječasno so laki nazivi in kriva peresa za klobuki služila kol fantovski bojni pozivi, ki so se navadno odigravali pred Gorenjska, narodna noša; v ozadju gorenjski dom kmečkem domu in ponesli iz njega slavospeve gorenjskega raja v širni svet. V bregovih divnoga planinskega sveta so je porodila slovenska poezija, v skrivnostnem šclcstu planinskega, višavja jo zajel Gorenjec vire blaženim zvokom bratsko jugoslovanske harmonije in idila prirodnega življenja je ustvarila, temelje naši umetnosti. Ou sam, naš kmet da ga opišem — nosi v sebi zdravo jedro in so ti prikupi kaj hitro, čo znaš občevati z njim. V nasilju naletiš na odpor, kakršnega no bi pričakoval. Sicer je mrtvaško krsto in sodnijo. Dandanes jo to minilo. Ker je vsa Gorenjska preplavljena s tujci, letoviščarji, planinci in smučarji, se je Gorenjec nehote navzol tujo navlake in pričenja izgubljati na pristnosti svoje izrazite »goroujščiue«. In to v svojo škodo. Jezik ga sicer še veže na domačnost, zlasti Gorenji«)', tako da tudi najmodernejša obleka ne prikrije njenega pokolenja. Izraziti »č« in »v« jo izdajata, »če jo biva in tekva« njena zibelka, pa naj je tudi odeta; v najfinejšo svilo. Narodna noša, ki je Gorenjcu v vsi svoji slikovitosti lako lepo pristojala in ki je v harmoničnem skladu s prirodo svedočila toliko zdravega, bujnega življenja, se je umaknila modernemu, nenavadnemu lišpanju in čaka po skrinjah, ki so se ■/. njo vred umaknile neokusnim, navadnim omaram, da jo razgloje /ob časa. Z narodnim odelom je preminula ona nepozabna idila kmečkega življenja, idila, ki je tvorila bistvo pristnega Gorenjca od zibeli pa do rakve. Ob trticah se je započeujala ljubezen gorenjskih parov, pri pranju štren se je hladila vroča kri rnzpaljcnih skrivnosti, s platnom so oblagali težke skrinje nevestam, vonjavo zapeljivi so bili snežnobeli rokavci mlade devojke, na domačem platnu je vzklilo mlado' življenje krepkih novorojenčkov, ki so se razvijali v zdravem od eiu iz domačega platna v krepke mladeniče in ponosne može vse tja do mrtvaškega odra in preko. S kmetij so izginile črede ovac, izginile idilične pastirske piščali in skoraj ni več sledov o težkih jerhovinah, simbolu gorenjske kreme-uilosti. Značilni krivci so sc umaknili polugo-sposkim klobukom, mehki dolgi škornji modernim nizkim čeveljčkom. Zimski kožuhi, volnena' odela sc pomilovalno ozirajo po zturziijočih mladeničih, s svilo obloženih dekličih. O zlati časi, ki ste bili res zlati! Za vaše dni je bahavi Gorenjec rožljal z zlatniki v svojih težkih mošnjah, danes pa toži o težki gospodarski krizi, ker hčerki niti žepa ni več treba pri lahkem modernem krilcu. V borbi za kruh iu proti tuji konkurenci si je moral Gorenjec že opetovano preurediti in Izboljšati vse svoje gospodarstvo, deloma seveda prisiljen ludi po oblastvenih odredbah. Širne pašne dobrave, z grmičevji porasle, je moral rad ali nerad spremenili v plodna polja, največ pa jih pogozditi. Ni torej čudno, da se sredi najlepših ravnin razprostirajo temni gozdi, zlasti smrekovi nasadi. Drobnici ie bila na ta način odvzeta paša, izgubila je Svoj pomen in morala zginili s površja dolinskih pokrajin. Kol poljedelec napreduje Gorenjec znatno. Z umetnimi gnojili zvišuje plodnost svoje zemlje, s pomočjo strojev pa se razbremenjuje pri svojem težavnem delu. Obilo strojnih in drugih zadrug pričuje, tla ima gorenjski kmetovalec mnogo smisla za gospodarsko solidarnost in da močno zaupa složni zadružni sili. Ker pa mu poljedelstvo kljub temu nt: tlo-naša povoljnih dohodkov, se intenzivneje peča z živinorejo, ki najlepše proevita v onih krajih, kjer razpolagajo s planinskimi pašniki; ki nanje odganjajo živino o kresu iu jo vračajo ob Malem Šmarnu. 'laka živina večinoma pinc-gavska — je odporna, zdrava ter tlonaša pri malenkostnih stroških lepe dohodke. Gorenjski sir zaostaja kaj malo ludi za izvrstnimi tuje zernskimi izdelki le vrste. Sadjarstvu Gorenjec doslej še ni posvečal zadostne pozornosti, in sicer največ zato ne, ker pomladanski mraz, ki ga povzročajo zasnežene planine, navadno ogroža razvoj cvetja, ob dobrih letinah pa ni mogoče spraviti sadje na trg, lako da je kmet primoran, porabili ga za mošt iu žganje. Ce se uvede euolna, vztraj nejša sadna vrsta, se bo dalo premostiti luili le neprilike. Gorenjska zima je dolga, sega v april in tudi še v maj. V teh dolgih, a vendar kratkih dneh ropočejo po bregovih, drčah iu rinžah ogromne množine lesovin, bukev, smrek in mecesna, dočim se na zapečkih kmečke hiše prav marljivo razvija domača obrt, kakor ple-tarstvo, slanmikarstvo, čipkarstvo, sitarstvo in mctlarslvo: le statve so sc kaj znatno umaknile tovarniškim izdelkom. Gorenjec je kremenite narave in dočaka navadno visoko starost. Pri malenkostnih nepri-likah si pomaga z domačimi zdraviti. K zdravniku se zateče navadno šele tedaj, ko jc opravil obračun s svojo vestjo, in redkokdaj že prepozno. Mazaštvo, kolomaiiov žegen, homeopatija in zagovarjanje je po dolinah domala že pomi-niilo, ne tako v bolj oddaljenih hribovitih seli ščih, kjer so se ohranili slovili vseznalci, domači zdravilni pripomočki, zaupanje v mnogovrstna planinska zelišča (er razne živalske masti (lisičja mast zoper trganje, zajčja iu polhova pri ozeblinah, jazbečeva proti prisadu, jelenova za, omehčanje otrplih udov, pasja za otekle ude, mačja: zoper reumo, smola za celitev ran itd.). Vsake vidne bolezni sc je gorenjski korenjak že otl nekdaj sramoval, zalo jo po nemškem nazivu (Schande) še dandanes imenuje »šanta«, ki jo skrbno prikriva, največkrat tudi popolnoma zanemari. Notranje bolezni povzročajo pogosto krče, zalo jih jc (iorcujec kratko-malo krstil za božjasl, in to brez razlike. Ker praznoverje ui potuhnilo niti pri izobražencih, je naravno, tla se ga ne more otresti tudi priprosti kmetic, zlasti oni v samotnih se-liščih, izpostavljenih skrivnostim vremenskih neprilik, Na »šace« —■ zaklade — sicer ne veruje več, ohranil pa je spomine na pradede, ki so na kri- žiščili klicali »hudiča« na pomoč. Da bi se znebil še teh, je postavil na križpotja božja razpela ali kapelice, ki ga varujejo zlih skušnjav in strahov. Nepojmljiva je vera v uničenje, bodisi živine, pridelkov ali celo otrok. (Zagovor: »Ne bod' uročeii od mojih oči!«) Da Gorenjca Se vedno straše spomini, je pač pripisovati težkemu slovesu ob mrliški postelji iu lesni skup* nosti družine, ki jo medsebojno vezeta dan in noč, hiša in soba, miza in skleda. Ves njegov up, vse njegovo delo je odvisno od neba, zato globokoverno izroča vse svoje premoženje, družino iu živino v božje varstvo. Na najvidnejših obronkih si je sezidal cerkvice v časi patronom, ki jim najbolj zaupa. Svetniki mu izročajo ob rojstvu ime, oni mu odločajo čas setve, košnje iu žetve, kažejo vreme, k njim se obrača ob raznih neprilikah, boleznih in nesrečah, njim se izroča v varstvo, nje zahvaljuje za prestane bolezni in nesreče. Skratka, ves kmet in vsa kmetija sta živ koledar. Dasi se je kmetiško življenje v teku zadnjega stoletja znatno spremenilo, jc vendar Gorenjec obdržal še mnogo narodnih običajev, ki ga spremljajo od krsta do ženitve, od pusta do kresa, od Velike noči do Božiča, od pogreba do Vseh svetnikov. Težave življenja si krajša s svojimi skromnimi zabavami in redkimi družinskimi prazniki. Oko se mu navžije le oh molčečem pogledu na družino in doni, na polje iu živino. Čas tira Gorenjca tako kakor ostale kmete k prosveti, ki mu edina more odpomoči v današnjih težkih gospodarskih neprilikah. Gorenjska se ponaša z dobrimi občili, lepimi cestami, lepo urejenimi selišči, modernimi gospodarstvi, higijeničniini gospodarskimi stavbami (ki prednjačilo semtertja stanovanjskim hišam), vsa je preprežena z električnimi in telefonskimi žicami in ostalimi napravami sodobne kulture. Ce je kljub vsem tem dobrinam težko vzdrževati kmetijo v gospodarskem ravnotežju, bo nujno potrebno, da Gorenjce preuredi oni pretirani napredek, ki ga je odtujil od nekdanje pristne gorenjske domačnosti in ga pognal v vrtinec meščanskega razkošja;, neprimernega kmečki grudi. Vse na svojem mestu! Dl! VUKNIK STANKO: Umetnost na Gorenjskem Gorenjska hrani v svojih cerkvah in gradovih zanimive umetnine iu je vzgojila Slovencem lepo vrsto odličnih umetnikov. Zal, da še nimamo izvršenih umetnostnotopografskih del v Sloveniji, sicer bi vedeli o teh zakladih šc več. Zlasti zadnjih trideset let so mnogi marljivi raziskovalci marsikaj našli, obdelali in za- Gorenjsko okno (XVII. stoletje) beležili v arhivih, cerkvah in gradovih, mnogo dela jc bilo storjenega tudi po vojni, veliko lepih del pa še čaka odkritja. Cerkvena! arhitektura, na Gorenjskem kaže iz pozne romanske in zgodnje gotske dobe nekaj značilnih spomenikov, predvsem kapelo Malega gradu v Kamniku z lepim stebrastim portalom, Vrzdenec pri Horjulu itd., mnogo delov cerkva pa je iz te dobe še ohranjenih, dasi značilnega romanskega arhitektonskega spomenika večjega pomena na Gorenjskem ni. Iz dobe gotike imamo na Gorenjskem ohranjenih celo vrsto uiičnih cerkvic, kakor n. pr, Crngrob iz XIV. stol. (deloma iz XVI. stol.), iz 15. stoletja je kranjska stolnica s trodehio dvoransko ladjo in bogatim rebrastim svodom iz I. 1491., dalje dve cerkvi pri sv. Primožu nad Kamnikom, Bodeščah, Mačah (1476), pri Svetem Ožbaltu nad Jezerskim (149.1), na Suhi pri Škofji Loki, v Žirovnici, Gostečah, pri sv. J OŠ tU nad Kranjem, v Spodnji Desnici, pri Sv. Janezu v Bohinju, na Križni gori pri Škofji Loki, pri Sv. Petru nad Begunjami, pri Sv. Miklavžu nad Ihanom, na Bledu, v Radovljici itd, Prirni-tivnejše gofske cerkve imajo eno samo ladjo, s slavolokom oddeljeno od poiigonalno zaključenega presbiterija. Strop ladje je često lesen in kaseliran ter živahno abstraktno ali s svetniki in simboli poslikan, presbiterij pa zidan in ima rebrasl strop, Majhna okenca v presbite-riju nosijo lepo gotsko krogovičje; strehe so visoke iu zvoniki šilasti. Stene ladje so navadno poslikane s eili iz. življenja svetnikov ali s podobami iz Kristovega trpljenja, da predstav Ijajo neke vrste analfabetsko sveto pismo, bi-blia pauperum, kjer more čitali o teh zgodbah tudi nepismen vernik, Lepe gotske stavbe pa sloje v Kranju, v Radovljici, mednje štejemo tudi Crngrob in Križno goro, poznogotska je že cerkev v I tvoru pri Polhovem gradcu iz XVI. stoletja. Ta slovenska gotika se zdi, tla sega celo v čas renesanse, celo v XVI. stoletje, vendar SO cerkve od konca XV. stoletja dalje le navidezno še gotske, preveva jih že modernejši duh, ki se kaže tako v statični konstrukciji kakor v porabi rastlinskih in drugih natu ralislienili motivih za strope. Plastični spomeniki so se iz gotske dobe ohranili večinoma le v obliki arhitekturnih Kapelica iz Bohinja klesanih detajlov, v konzolah, krogovičju, sklep-nikih itd. Vendar poznamo nekaj lepih gotskih figuralnih tlel, n. pr, velesovski kipec Madone iz dobe prehoda romantike v gotiko. Eden najlepših oltarjev iz dobe gotike, kranjski krilni oltar iz. konca XV. stol. je, žal, v dunajskem muzeju. Lesen krilni oltar iz (iradešč je v ljubljanskem muzeju, cela vrsta ljubkih gotskih madon, spravljenih v značilno kompozicijo S-črlc, pa je še ohranjenih, Ohranjenih jc iz dobe gotike še tudi nekaj gotskih monšlrnnc in kelihov. Božjepotni kip Matere Božje v Velcsalu. Strokovnjaki trdijo, tla je bil narejen v začetku XIII. stoletja Uočim je plastičnih spomenikov iz dobe gotike le malo, jc v tej dobi nastalo toliko cerkva, tla se Trubar v XVI. stoletju kar pri tožn.ie nad tem »malikovanjem«, češ, kadar se kaki stari ženi sanja, da je videla v spanju Marijo, zidajo brž. cerkev, cla ne bi prišla vojska in kuga. Te cerkvice so večinoma na gričih in so tlaleč naokoli vitine, hranijo pa v sebi ali odkrite ali še pod bcležem čakajoče neprecenljive zaklade gotskega in zgodnje-renesančnega slikarstva. To slikarstvo sla nam (»hranili dobi reformacije in protireformacije v XVI. in XVII. veku, ki sta tlali te »uevšečne slikarije« — zabeliti in jih je belež v naše čase ohranil včasih čislo nepokvarjene in sveže. Med najstarejše spadajo slike na Vrztleucu iz konca XIII. stoletja, dalje inu.....i ohranjenih iz XV. in XVI. stoletja celo vrsto deloma lepo ohranjenih del pri Sv. Ožbaldu nad Jezerskim, v Žirovnici, v Mačah pri Kranju iz I. 1467. (že začetek renesančnega realizma), ua Suhi tiri škof ji Loki (izredno dekorativna slikarija), dalje pri sv. Ožbaldu nad Škofjo Loko, pri sv. Primožu nad Kamnikom (nastale že sredi XVI. stoletja poti močnim nizozemskim vplivom), Crngrohti, Botle.ščah, (iostečah, Suhi, Sv. Jo- štu, Besnici, Križni gori, Bohinju, sv. Petru nad Begunjami, sv. Miklavžu pri Ihanu itd. Navadno gre za obrisne figure majhnega naturalističnega, pa tem močnejšega, dasi primitivnega duhovnega, efekta, za nejasen prostor in pntronirano ozadje; pozneje, koncem XV. in v XVI. stoletju sc figure plastično oblikujejo iu dobe okrog sebe pravi prostor. Često so takšne slikarije izredno učinkovite in pestre v barvah in se jim tujci še danes ne morejo načuditi. Poleg fresk imamo iz časov gotike in zgodnejše renesanse ohranjene po raznih starih rokopisih še miniaturne slike (De civitale iz XIV. stoletja, delo meniha Nikolaja, iz Bistre, v Kranju Morali« od Jakoba Kocbeka, iz 1. 1410. itd.), župne cerkve v Ncvljah, Čemšeniku, Srednji vasi v Bohinju, v Lescah, Št. Juriju pri Kranju, Komendi, na Pečici pri Bledu itd. Tretji največji naš slikar XVIII. stoletja je bil Kamničau-Mekiujčan Lor-tunal VVergant, rojen I. 1721. Bil jc cerkven slikar, pa tudi dober portretist, barok je zameni! z lahkotnej.šo rokokojsko slikarijo bolj naturalističnega stila. Tudi četrti slavni slikar XVIII. stoletja, Anton Ccbej je veliko slikal za Gorenjsko, za Kamnik, Moravče, Drtijo, Kopanj, Dobrovo itd. Znameniti; nemški slikar Kremscr Schmitt (I7IM 8101) je slikal več oltarnih slik za Velcsovo, eno za Kranj in eno za Dol. Za temi slikarji je nastopil rod La.verjcv iz Kranja, ki jc prevzel delo menda, vsem slikarjem v cerkvah Slovenije. La.verjcv je bilo petero: Josip, rojen 1688., njegov sin Marko, rojen 1727.; ta je imel tri sinove, zopet slikarje, Antona, Valentina in najodličnejšega svoje družine: Leopolda (1752—1828). Slikali so po Mctzingerjevih in Schmittovih originalih kol epigoni in naslikali na stotine cerkvenih slik, manj zanimivih v risbi kakor pestrih v barvi. Brezuičani so bili tudi trije bratje Janša, Anton, Lovro iu Valentin. Lovro (1749—1812) je bil krajinar iu bakrorezec in je dosegel celo mesto profesorja na dunajski akademiji. Oba brata sta bila tudi slikarja. Gluhonemi slikar Janez Potočnik (1752—1832) je bil doma iz Krope. Slikal je večinoma cerkvene slike in bil Metzingerjev epigon. Eden najodličnejših gorenjskih slikarjev pa je bil Matej Langus. Rojen je bil v Kamni gorici I. 1792. Študiral je na Dunaju iu v Italiji. Bil je naš zadnji slikarski univerzalni talent: slikal je freske po cerkvah in cerkvene oltarne slike, še nekoliko po vzorcu baroka; kot portretist in krajinar pa sc je gibal že v modernejših, zgodujeromantičnili vodah. Bil je namreč prijatelj našega pesnika Prešerna. Njegovih del je ohranjenih zelo veliko, zlasti v zasebni lasti. Langus je vzgojil celo vrsto učencev: Tomea, Kogovška, Kempcrla, Jožefo Strusovo, Marjeto Venedig, Ail. Pctričevo, Lipičevo, Oblakovo, svojo nečakinjo, dobro portretistko Henriko Langusovo itd. Gorenjec je bil tudi izvrstni biedermeierski portretist Mihael Stroj, doma iz Ljubnega, roj. 1803. tudi Kuenlove, Goldsteinove, Kartngerjeve slike se nahajajo po Gorenjskem. Zadnji je bil že pripadnik zgodnje-naturalistične slovenske slikarske šole in dober krajinar. Gorenjske planine jc prvi ovekovečil koroški rojak Marko Pernhart. Iz dobe zrele renesanse v XVI. veku imamo ohranjene lepe grajske stavbe, n. pr. Lužine pri Ljubljani, zraven štejemo deloma še vrsto poznogotskih cerkva in gradov. Cerkve so v XVII., zlasti še v XVIII. stoletju bile večinoma prezidane iz gotskih v neki primitiven barok, ki ga označuje banjasto osvodena ladja in čebulast zvonik — takšno obliko najčešće srečaš na Gorenjskem iz dobe XVII. in XVIII., pa tudi še iz začetka XIX. stoletja, dokler niso historični stili uvedli raznih spnčk »novogotike«, »novorenesause« in »novoromantike«, ki niso več tako diskretni in originalni. Za. protireformacije se v vsej Sloveniji zelo razmahne obrt izdelovanja lesenih oltarjev. Preske v Bohinju Prvotno so ti oltarji bolj staticnoarhitektonskega značaju, t. j. stebri nosijo nad inendo ravne arhitave, koncem XVII. stoletja pa se razbohotijo, dobe množico trtnega dekorja iu au-geljčkov, da je videti vse kakor posejano In da je zabrisana tektonika nosečih in nošenih delov. To je obrat k slikovitemu načinu poj- cerkveni slikar XVIII. stoletja, Jane/, Valentin Metzinger (1699—1759) je zelo mnogo slikal za Gorenjsko. Nekaj časa je celo veljal za Bohinjca, pa. se jc nedavno izkazalo, da jc bil le priseljen Nemec iz Lotaringije. Slikal je za Brezuieo, za Dvorje pri Cerkljah, za Bobrovo pri Ljubljani, ustvaril je celo vrsto del za Kamnik, kjer je (tira mm mm w mm.■■f.ihiHON.ji/BKH .evo: Reliefna ornamentika na gorenjskih »malih kruhkih« — Desno: Slika, na sleklo škofjeloška produkcija — Spodaj: Cerkljanska nevestina skrinja iz 1. 1838 movanja oltarskoga nastavka, ta stil je dosegel svoj višek v XVIII. stoletju, nakar jo postal manj masiven, lažji in gracioznejši iu se pre-vrgel v neke vrste rokokojsko formo. Zalibog no vemo, ali so Gorenjci te oltarje izdelovali doma; upati pa jo, da se nam tudi zgodovina te, do danes še anonimne obrti kedaj razkrije iti da bomo tudi med Gorenjci še našli znamenite rezbarje iz dobe baroka. Le blejskega rezbarja Blaža Pilka iz zač. XVII. stoletja poznamo danes. Poleg oltarjev se koŠatijo bohotno izrezljane prižnice, kori in orgoljski nastavki, na oltarjih stoje bogato struženi svečniki — vse domača, slovenska obrt. Najbolj pa, so zdi, jo na Gorenjskem XVIII. i" XIX. stol. cvetelo slikarstvo. Naš največji tedaj živel bogati mecen, župnik baron Rasp, za Koroško Belo, Kranj, Tomačevo, Ljubno, Mekinje, Mengeš, Moravče in Limbarsko goro, Polhov Gradec, Dvor, Soro, Tuhinj, Kostanj, Sv. Miklavž, Sostro, Škofjo Loko, Šmartin pri Kranju, Velosovo, Vodico, Železnike, grad Auor-spergov pri Mengšu, za barone Raigersfeld v Dolu itd. Naš največji freskant XVIII. stol. Prane llovšok jc bil rojen v Mengšu I. 1701). Slikal je na Žalah pri Kamniku, kamniška grofica Marija Auersperg, sorodnica kriških Auor-spergov, jc bila. naša. prva slikarica uspelih tihožitij. Gorenjski slikarji v sredi in drugi: polovici XIX. stoletja se imenujejo: Luka Co-ferin, rojen na Leskovici pod Blegašem, Fr. Glo-bočnik, roj. v Tržiču, Mudovernik iz Radovljice, Gorenjska avba Janez Kajžar iz Podkorena, Kavka Miha iz Ihana, Janez Avgust Puhar i/. Kranja, Franc Pustavrh iz Medvod i. dr. Tudi eden izmed zvezdnikov-slikarjev XIX. stoletja .1 a n e z W 'O 1 f, je mnOgo slikal za gorenjske kraje, za Radovljico, Staro I .oko, Črnuče, Št. Vid nad Ljubljano, Mavčiče, Križe pri Tržiču, Tacen, Šiško, Ljubno, Dravlje, Soslro, Sušo pri Zalem Logu itd. Umrl je I, 1884. in zamislil učence: Toiuca, Janeza in Jurija Šubica, Simona Ogrina, Antona Ažbeta in Ludvika Grilca. Vsi, izvzemši Ogrina iu Grilca, so bili zopet Gorenjci. Najznamenitejša sta med teini brala Šubica, ki sta nam ustvarila slovenski naturalizem ter končno že tudi nakazala impresionistični stil. Učila sla se med Nemci in Italijani, bila tudi na Francoskem in ustvarila tudi Nemcem nebroj neminljivih umetnin. Bila sla cerkvena slikarja, portretista, slikarja hislorij in alegorij iu gcurca ter spadata med največje kvalitete slovenskega slikarstva. Narodna Galerija in Narodni muzej v Ljubljani hranila celo vrsto njunih del. V naturalizmu so se Gorenjci vsekdar i/, vrstno obnesli. V njih krvi jc naturalizem iu njega barvna čutnost, tako tla so tudi impresionistični slikarji bili nekateri Gorenjci; med lemi jc bil gotovo Grohar eden najboljših talentov svoje dobe. V novejšem času se udej-Štvujejo moderni slikarji Gorenjci Miha Maleš, Stane Cuderman, v Bohinju Al. Hodnik in drugi. S tem sem ob kratkem orisal umetnost Gorenjske in omenjene gorenjske umetnike. Boiikov kot iz Gorenjske D£ VURNIK STANKO: Gorenjci z narodopisnega vidika Gorenjska stran jc S slovensko Koroško in zahodno Štajersko najbolj Proti severozahodu pomaknjeni del Jugoslavije. Ta del Slovencev spada etnografski v območje velike družine alpske narodopisne kulture, s katero ima nebroj skupnih točk in se je z njo vred sporedno kulturno razvijal ter dosegel najvišjo stopnjo kulturnega razvoja, kakršno je dosegla komaj še katera druga narodopisna etlinica v okvirju slovenskega ozemlja. Kakorkoli sc že očila temu severozahodnemu delu Slovenije znaten vpliv nemške kulturnosti, pripadnosti etnografskim Alpam, tako je res, tla se kmečka kultura v slovenskih Alpah tudi znatno razlikuje od nemškoalpske kulture, lako tla mo renio govorili o neki »slovenski varianti« alpske narodopisne kulture. Med Gorenjce so v srednjem veku naselje- vali cele množice zapadnih Nemcev, ponekod se jc tudi italijanski živelj stopil /, njimi, kar pričajo spakedrana nemška in italijanska imena, kakršna se šc danes nahajajo po Gorenjskem. V antropološkem pogledu moremo pa le v neznatni meri govoriti o alpinskem brahi-kefalnem tipu med našimi Gorenjci; istotako je treba reči, da so Slovenci v Alpah zapustili še tlo danes sledove pristnih slovanskih naselij visoko na severu in zapadu, ki danes komaj še ve, da so tam kdaj prebivali Slovenci. Že stari Trubar nam 1. 1505. poroča o Gorenjcih, ki da so severozapadui Kranjci in tla sc nosijo podobno kakor Nemci ter imajo njim slične šege in običaje. Tudi Valvazor jih razločuje od vzhodnih in južnozaliodiiih Slovencev, in ta etnografska razdelitev velja še danes. Valvazor nam v XVII. stoletju prvi popisuje Gorenjce z narodopisnega vidika. Pravi, da so na Gorenjskem nekatere vasi strašno dolge. S tem misli na selišča v Alpah, ki zaradi terenskih prilik ne dopuščajo naseljevanja v rednih vaseh. Gre za specifično alpska posamična naselja sredi posestev, združena pozneje nekam nasilno v »dolge vasi«. To velja seveda samo za visokoležeče hribovske kraje; v dolini srečamo že redno vas ozkega obcestnega lipa. Hiše, pravi Valvazor, imajo Gorenjci ponekod lepo zidane, drugod lesene in z deskami ali slamo krite. Te hiše sc do Valvazorjevih časov niso dosti spremenile, so pa najlepše in nnj-slikovitejše, kar jih premore Slovenija. Ko vstopiš v hišo, ki ima vhod vedno na podolžni strani, dočim je s čelno stranjo prislonjen k cesti, se znajdeš v veži, ki je s potkrožnim »ši-povnikom« oddeljena od kuhinje. V tej se nahaja veliko zidano ognjišče, nad katerim visi kotel. Poleg ognjišča je odprtina, skozi katero se kuri v hišno peč. Hiša je navadno na levi strani vhoda in ima predeljeno kamro v enem koncu. Peč z modovnicami spodaj iu kahlami zgoraj stoji v kotu za vrati, diagonalno nasproti peči pa stoji lepo stružena alpska miza s stoli, ki imajo naslanjala na alpski način izrezljana v oblike in stilizacije dvoglavega orla. Nad mizo v kotu je na polici »bridka martra«, ob njej pa pisane slike na steklo, predstavljajoče razne svetnike. To je takozvani »bohkov kot«, pred katerim sc odpravljajo molitve. Na drugi strani veže jc navadno čiiinnata in »čev-der«, hiši pa jc pod isto streho pridružen tudi lile v s skednjem iu šupo, na katero vodi zadaj velik zidan most, pod katerim jc često še svinjak. Nad hišo je obširno podstrešje »izba«, ki ■s svojim »gaukom« vsaj v čelu, če ne na dveh straneh moli iznad hiše in tvori nje značilno dekoracijo. Ti viseči ganki so last vseh družin alpskih hiš iu so lično dekorativno izžagani s srci, križi, kelihi in drugimi religioznimi simboli. Strehe so na Gorenjskem visoke, sedlaste in z deskami »škodljami« krite. Na obeh čel uih straneh jc pod streho podstrešje zabito s paž.ein. Lesene hiše so grajene po načelu ujetih tramov, vendar niso povsem lesene, ker imajo vsaj kuhinjo in tlel okrog hišne peči zidano. Vrata in okna imajo često »hangarje« iz zelenega kamna po vzorcu renesančnih oblik, v oknih so lično zavihani železni »gavtri«. Marsikje so na hišnih stenah še ohranjene starodavne freske, ki predstavljajo ali sv. Florjana, za vetnika zoper ogenj, ali sv. Družino, ali patrona gospodarja ali gospodinje. Slovenska alpska hiša je najbolj slikovit, hišni tip meti slovenskimi. Vsepovsod je delana tako, da se v pre-drtine love močne sence, ki kontrastirajo z osvetljenimi deli in dajejo hiši močan dekor; če mogoče, je hiša še poslikana (stene, polk-niče), vedno pa mole iz oken iu ganka gorenjski nageljni in zeleni ob njih roženkravt in rožmarin. Gorenjska vprega Moška noša v XVII. stoletju je po Valva-zorju taka: Klobuk z visoko, zgoraj prišpičeno štulo in širokimi krajevci, suknja jc kratka, imenovana kazaka, ali pa i/, domačega črnega lotlna narejena daljša suknja, ki sega tlo nad kolena. Hlače dokolenke so precej široke, nogavice bele. Vozniki so imeli širok usnjen pas okrog ledij, vsi moški pa so nosili na potu debele gorjače. Poleti so nosili bele ali Črne hlače iz domačega platna in so hodili brez suknje iu so nosili coklje. Ženske so nosile na glavah bele, platnene, na italijanski način /gubane peče, ki so bile često lepo ve/ene, po Valvazorju tudi lepo nagubane. Na glavi so bile te peče tako zgubaue, tla sc je /tlelo, tla imajo podloženo na temenu štirikotno deščico. Modre iu krilo sla bila skupaj sešita. Pas je bil moder, štiri prste širok, debel in trd in kar se tla lepo vezen, čez pas je prišel še meden sklepanee. Krilo je bilo zelo široko in dolgo, nogavice so bile bele ali rdeče, solni črni, včasih pa ludi beli. Pozimi so Gorenjke nosile kožuhe. V XVIII. stoletju se je ženska, gorenjska noša še bolj polepšala. Žene in neveste so dobile na glave krasne avbe iz belega, s črnini baržu nastim Irakom prešitega platna, pozneje se je ta »form« z zlatom izvezel in s »flinderci« obložil iu je lepo nagubani uniselinasti beli »vrh« postal velik kakor krožnik, da je obdajal glavo kakor svetniški sij. Dekleta so nosila lepo vezene peče, ki so bile s svojimi helonvezanimi »kranclji« včasih pravcate umetnine. Koncem XVIII. stoletja so jih začele povezovali na glave na način, ki ga nima noben drug narod, na »petelina«, kakor vidimo lo še dandanes. Ošpe-telj je bil iz finega niusclina iu bogato naguban, čez rokave zelo širok, okrog zapestij in vratu so se prisile čipke. Čez prsi je (iorenjka lično pripela pisano svileno ruto s franžami, stari baročni trdi pas je odpadel in ostal jc samo še sklepanee iz metli, na katerem je ohlapno visel nožič. Moški so lačas dobili irhasle hlače, debele raznobarvne nogavice iz volne, temno modro in često vezeno ali z baržunoni obrobljeno kamižolo, pisano svileno ruto zavezano okrog vratu in lajbelje iz rdečega žameta z velikimi kroglastimi, srebrnimi gumbi, lako sc je razvijala gorenjska noša. O gorenjskih običajih sporoča Valvazor marsikaj, predvsem popisuje ženitovanjske običaje, ki so še danes znani: o snubačih, svalili, starejšim, drugu, teli, družici, pogači in šlrukljili, zanimivejše pa jc, kar nam Linhart poroča o gorenjskih plesih iz XVIII. stoletja. Gosli, bas in ciinbcl, pravi, spremljajo la ples, ki je izredno umeten. Moški in ženska, se ztli, da drug pred drugim bežita. Pekle se vrti z občudovanja vredno naglico, enkrat pred fantom, drugič za njim. On jo zasleduje, trka s peto ob tla, vriska, skače v zrak, giblje z vsem telesom, toda v hipu, ko jo je že skoro ulovil, se mu izvije z naglo kretnjo. Čcslo jo pa le ujame in jo z zmagovitim vriskom dvigne visoko v zrak. Tak ples bi človek skoro smatral za alegorično sliko slovanskega dckličjega ropa. Božični, kresni, spomladanski iu velikonočni, mrliški običaji so znani, saj so sc menda še iz poganskih časov prav takšni ohranili. Vsi pisatelji potopisov iz (iorenjske so vedno naglašali snažnost Gorenjcev. I liše so izredno čiste, miza vedno snežnobelo umita, prahu in nesnage ne najdeš nikjer, njih perilo, zlasti žensko, je snežnobelo, pravi Breton, tla bi delalo dunajskim pericam največjo čast. Tudi so vsi priznali, tla so Gorenjke s svojo belo kožo in zdravo rdečico, s svojimi temnokostanjevimi lasmi in očmi izredno lepe in brhke. Gorenjci in sosednji Korošci so najnaprednejši k 111 e l j c v Jugoslaviji, sodeč jih z meri lom etnografsko-kulturnega razvoja. Njih deželica je ena izmed najlepših v vsej Jugoslaviji in privablja »slovenska Švica« vsako leto več tujcev, ki sc tlivijo naravnim krasotam. O gorenjski kmečki umetnosti so že razpravljale revije vseh narodov. Od ličnih cerkvic, v srednjem veku izredno živahno in dekorativno pobarvanih in pokritih s freskami, preko poljskih znamenj, hiš, slikovitih »slogov«, pa tlo rezljane plastike iu domaČih hišnih fresk vse je lako Čutnoživo in pestro, tla li ne gre iz spomina. Ne veš dalje, ali bi boli občudoval staro vezenino s kožuha, ali s peče ali avbe, ali veli konočnega prta, ali bi se tlivil izrezljanim ko želim, podnarškim modovnicam, škofjeloškim malini kruhkom iu kamniškim modlom za surovo maslo, ali pa bi nastavil uho fantovski triglasni pesmi na vasi, ki opeva ljubezen do dekleta, v lepili akordičnih lomitvah, ali pa bi rajši občudoval bele snežnike in globokomodra jezera poti njimi, kraje, v katerih živi roti naših brhkih Gorenjcev. Slovenci bi morali la košček svoje zemlje ohraniti, tla ga ue bi okužila civilizacija; vsaj na zunaj bi moral ostali, kakršen je. Skrbimo torej, tla nam fabrike in belouške, hiše ne okužijo tega raja, tla nam tujci ne pobero vseh krasnih produktov stare kmečke umetnosti; kraji naj bi ostali, kakršni so, v svojem lepem in slikovitem stilu! JOŽE KARLOVŠEK, mestni stavbenik Gorenjske stavbe Ostro podnebje, les kot stavbni material, živinoreja in poljedelstvo so dali tipično in slikovito zunanjost kmečki hiši, ki se nahaja po goratih severozalpadnih deželah. Ob severni Slovenije in na slovenskem Koroškem ajo slovenske hiše veliko skupnosti s seda-i u 111 š k i 111 i alpskimi hišami, in sicer fran-kovskega tipa. To so neredne, gorske, kupčaste vasi, brez zveze med seboj in tipi ozke ob- orodje, staro pohištvo, žito ild. Nad hlevom je skedenj in prostor za seno iu slamo. Viseč lesen hodnik moli za en meter čez spodnji zidani del, obkroža gornji tlel hiše ob eni ali več straneh in ima lično izrezljane deske. Streha je precej strma in pokrita z deskami, ob pročelju ima lako zvani »čop«, poti katerim sc nahaja visoko poti strešnim vrhom balkonu podoben hodnik, kakršen je običajen pri lirol- Gorenjski dom arm-hotise ligh Carnia cestne organizirane vtisi. Večina hiš vsebuje Pod isto streho stanovanje in gospodarska po slopja v formi tako zvanih enotnih cnouatl-stropnih kmečkih dvorov. Stavbe so spodaj zidane ali pa povsem lesene, z visečim hodnikom pod streho, odprtim čelnim opažem in s kritim dohodom v podstrešje. Glavni prostor ic »hiša« s prideljeno kamro, V hišo se pride iz veže, ki je predcljenn otl kuhinje s polkrož-'1 i'n lokom »šipovcem«. Na drugi strani jo veže cventualno še shramba, potem se vrste v isti Vrsti in pod isto streho še hlev, pod itd. Nadstropni del jc obit z deskami, nerazdeljen iu navadno brez stropa, služi pa kot shramba za skih kmetskih dvorih. Razloček meti slovensko in nemško hišo na Koroškem je ta, tla v slovenski hiši zavzema veža vedno sredino stavbe, v nemški pa leži mnogokrat ob strani, ki prvotno ui bila zaprta. V nemški hiši je kuhinja mnogokrat glavni prostor, kjer sc kuha, dela, je in spi, v slovenski hiši je pa izba ali »hiša« povsod središče kmetskega življenja. Premožnejša slovenska hiša jc šliristauičua, I. j. brez kamre. Tuintam se nahajajo pri Slovencih v nadstropnem delu — pri premožnejših tudi zidani — prostori s stropom, kjer hranijo žilo, suho meso in obleko. Nad glavno sobo je »gornja izba«, ki jc opremljena z naj- lepšim pohištvom ter služi kot sprejemnica in obednica za goste, kakor tudi spalnica domačim dekletom. Ker je tu bolj razvita živinoreja kakor poljedelstvo, tvori glavno gospodarsko poslopje poleg hiše hlev, nad katerim so prostori za krmo in slamo. Gorenjske hiše, ki se nahajajo v nižji Gorenjski, t. j. okoli Kranja, Škofje Loke in Kn.m-nika, imajo že bolj nižinski značaj ter preidejo proti vzhodu do Ljubljane v popolnoma drug, dolenjski tip. V nižji Gorenjski se pečajo kmetje poleg živinoreje še s poljedelstvom, ki jim ga nudijo obširna polja ob Savi. Zaradi tega so poleg hleva še kleti in shrambe glavni gospodarski prostori. Čim bogatejši je kmet, tem večja je hiša in tem več sob ima. Lega stavbe je z ozirom na cesto in sosednje hiše različna. Hiše so skupaj z gospodarskimi poslopji ali pa tudi ločene. Stavbe so lesene, zidane ali pa deloma lesene in deloma zidane. Leseno nadstropje se polagoma znižuje v kolenčasto pod strešic. Hodniki postajajo vedno krajši, strešni napnšč je s podstrešjem tako ven pomaknjen, tla so pod njim lahko zložena drva, ker tam ne tlelajo posebnih drvarnic, Stene hiše stoje na zidanem podstavku, na katerem stoji lesena stena iz tesanih tramov »porezancev«, Na vogalili zgoraj tvorijo pore-zanci tako zvani kolenček, ki je na spodnji strani profiliran in nosi podstrešni napnšč. Vogali so zvezami z roglji, ki so enostavni ali profilirani, čelna podstrešna stran je z deskami opažena in ima v sredi veliko izrezano odprtino »lino«, ki ima parapet obit z ličnimi prof i liranimi deskami. Ob straneh le line so še večkral manjše odprtine v obliki čaše, rože, križa, zvezale itd. Strehe so strme pod naklonom 45 stopinj, ob koncih imajo čope in so krite običajno s slamo in deščicami. Zidane stavbe so tudi pokrite z opeko »bobrove!« in škriljr. Na hodnikih so drogi za sušenje perila In za obešanje koruze v jeseni, kar napravlja jako prijeten vtis. Na ograji hodnika kakor tudi na oknih krasijo hišo rože, posebno bujni klinčki »nageljčki« z visečimi cvet!. Obcestne zidane hiše imajo tudi spredaj zidane nastavke »frčare ali kukrlc« nad glavnimi vrati, tla dobi hiša S tem še eno sobo pod streho in lepo obliko na zunaj. Ta nastavek je včasih malo naprej pomaknjen od glavne stene in sloji na stebrih tako, tla nastane spredaj pokrit predhišni prostor. Vezna ali glavna vhodna vrata so pri zidani veži vdelana v kamenite podboje »hangarje«. Ti so na vrhu običajno polkrožni, robovi posneti in podstavek jc proti sredini vrat včasih precej razširjen. Krila so obila s profilira! deščicami v obliki zvezd, okrašena s kova žeblji ali pa so polnila dekorirana z reliefi vaz in rož. Delana so i/, mehkega lesa in so ple-skana ali nepleskniin. Poleg kljuke imajo neka tera vrata lutli še železen primež in t tkalce v bogati obliki. Okna so različne velikosti. Pri starih lese Veža z ognjiščem na Gorenjskem Hali with llcarlh in High Carnia nili hišah so velika okrog 30 cm v kvadratu in napravljena na »zapah«. Novejša okna so večja, dvokrilna, s štirimi ali šestimi šipami in v razmerju širine proti višini kot 1:1 in pol. Zunaj imajo okna vobče lesena polkenca, ki so večkrat poslikana, pri zidanih hišah so pa tudi železna ter okrašena s kovanimi rozetami in peresi. Podboji pri zidani hiši so kameniti, imajo zgoraj in spodaj zidce ali pa so tudi brez njih. Skoro pri vseh zidanih hišah so okna zamrežena z okroglim ali pozneje tudi s kovanim železi cm, Večkrat so mreže jako umetniško izdelane v različnih oblikah. Prav pogosto so zidani deli hiše na vnauji strani okrašeni s podobami, ki jih je izvršil kak vaški uuietnik-samottk, V tlorisu se deli stavba v vežo s kuhinjo, v »hišo«, kamro in shrambo ali gornjo klel. Glavna vrata vodijo v vežo, katere zadnji del tvori kuhinja, ki je deljena s steno ali pa samo s polkrožnim lokom. V kuhinji je ognjišče in odprtina krušne peči, ki je v glavni sobi. Ognjišče imenujemo prizidek pred pečjo. Pod ognjiščem je pepclnjak, t. j. votlina za pepel. Nad ognjiščem je obok, koncem oboka je običajno tudi dimnik. Ta obok je zidan iz kamenja ali pa pleten iz šib]a ter ometan z ilovico ali malto. Podolgoma pod obokom sta dva ali več drogov, kamor dajejo svinjsko meso v preka-jenje. V tej kuhinji se nahaja poleg ognjišča ali v drugem kotit še kotel za prašičjo kuho. Iz veže se pride v »hišo«, v veliko družinsko sobo, ki nam služi kot stanovalnica, jedilnica in spalnica. V kotu poleg vrat je velika peč, ki sestoji iz treh delov. Spodnji del je iz zidanega in ometanoga podstavka, ki ima često obokano odprtine, kjer shranjujejo čevlje iu »zajeti« za sezuvanje. Sprednji dol sestoji iz pečitic, na katerih so bili včasih oblikovani tudi cesarski orli in na vogalu česlo svete podobe. Gornji del je okrogel ali Oglat ter toliko oddaljen v kotu od obeh ali ene stene, da nastane zadaj precej prostora, kjer leže pozimi otroci, pa tudi odrasli zlezejo radi na poč. Ta vrhnji dol je imel v starejših hišah precej vdol-bljenc pečnice, podobne štirioglatini, mi znotraj zoženim loncem. Okrog peči jc debela klop z izrezljanimi podstavnimi deskami, na katerih pozimi presodi vsa družina veliko časa. Nad pečjo vise leseni drogi ali »gavtri«, na katero so obeša ■-obleka. Na drugem koncu hiše, nasproti peči, stoji velika miza iz javorjevogn losa. Okrog mize ob steni so klopi, daljše od mize, z dekorativ- nim naslonjalom. Stoli imajo naslonjalno desko, »pero« imenovano, ki jo obkroženo v lepem profilu in z običajnim izrezanim srcem v sredini. Ob steni so šc skrinje za obleko in navadno še ena velika postelja, ki jo imenujejo »špampot«. V kotu nad mizo je križ, ki ima spodaj leseno knjigo za podstavek. Na obeh straneh križa so pritrjene ona poleg druge podobe, prvotno slikane mi steklo, a sedaj so večinoma papirnate. O Božiču odstranijo iz kola križ in napravijo tam lepe jaslice. Prej so imeli v navadi po vseh hišah še lesen sklcdnik in žličuik. V zidu se nahaja še omarica, kamor spravljajo steklenico, kozarce in druge malenkosti. Nad vrati jo polica, na kateri so se nahajale običajno majolike, svetiljke, »štober«, knjigo itd. Včasih je polica tudi ograjena s profiliranim! stebrički. Stropi v vseh sobah so leseni. Po sredi sobe leži močan tram »ghijt«, na katerem so naslonjeno močne desko. Spodnja, vidna roba. trama sla posneta ali pa okusno profilirana in narez-ljana. Na tem stropniku je navadno vrezana letnica, ki pove, kedaj so poslopje zgradili. Razen letnice je tu pa lam tudi vrezano Jezusovo ime .ITI S. Ob njem so navadno še pritrjene polico, kamor sc shranjujejo orodje ali knjige. Stropne deske ali stropnice imajo tudi spodnja roba posneta ali profilirana. Drugi konec strop-nic leži na zidu ali na leseni steni in ima še spodaj za okras nabite deske. Te strope so v prejšnjih časih celo umivali (ribali), zalo so bile sobe tako nizke, čeprav je bila hiša v splošnem velika. V novejšem času so pa ti stropi že večinoma pobeljeni ali ometani. Iz le sobe, hiše, se pride v manjšo sobo ali čiuuualo, tudi kamro ali štibeljc imenovano. Tu stanuje ponavadi ded ali pa babica v pre užitku. Iz veže se pride po stopnicah više v hram ali gornjo klet. Tukaj imajo- postelje za odrasle otroke ali pa se rabi kot kašča in shramba. V zemlji je spodnja, klet, ki je pod gornjo kletjo in je dohod vanjo od zunaj ali znotraj v veži. Ta klel se rabi za poljske pridelke. Ostrešje, zvano »eimper«, je dostopno po lestvi ali stopnicah, ki so v veži. Tu se nahaja kašča za žito, ki je shranjeno v predalih ali v velikih skrinjah. Shranjuje se še suho sadje in staro orodje. Na drugem koncu- podstrešja je prostor za obešanje perila, zvan podstrešje ali »dilo«. Ako je stavba velika, se nahaja v podstrešju še soba za otroke. DIPL. AGR. A. JAMNI K, Ljubljana: Gorenjski kmetovalec spoznava položaj Naš gorenjski kmetovalec dobro ve, tla jc pred 1(11) leti naš znanec maršal Marmont v Franciji ustanovil za takrat moderno veliko tvornico za sladkor. Ta je na leto predelala I milijon kilogramov pese in iz nje dobila 40.000 kg sladkorja. Znano mu je tudi, da današnji srednji cukrovar predela več kot stokrat več kakor cukrovar maršala Marmouta. Dalje ve, da jc odtlej količina pridelka, sladkorja v tvornici porasla za šeststokrat zaradi in s pomočjo izboljšanih strojev, izboljšanih delovnih metod, na polju in v tvornici ter zaradi znatno povečanega odstotka vsebine sladkorja v pesi (na podlagi selekcijske vzgoje); in končno mu ni neznano, da danes pridelovanje I kg sladkorja baš zaradi omenjenih okolnosti mnogo manj stane kol pred sto leti, dasi so se otl takrat delavske mezde silno podražile. V sto letih je torej tehnika naravnost čudovito napredovala, ne samo v industriji, ampak ravno tako tudi i) kmetijstvu. Pred sto leti je praded gorenjskega krnela na kmetiji spodobno preživljal 10—12 glavo družino, današnji oratar pa se je dolgo čudil, kako tla ne more ustvarjati zadovoljstva v manjši, 4 -6 glavi družini. Toda uvidcl je, da, je njegov deti za tiste čase moderno gospodaril, imel pa malo potreb; vsega, kar je potreboval za vase iu za nase — mu je dala kmetija kot domač pridelek. Pretirana konservativnost in preveliko oboževanje tradicije je povzročilo, da. so sc nasledniki teh pradedov le enostransko ozirali na pradedovo kmetijo kot delovni in prehranjevalni naturalno gospodarski instrument iu so pozabili prilagoditi se mogočno napredujoči tehniki in gospodarskemu razvoju. Današnji kmet se je uveril, tla doslej njegovo gospodarjenje ni bilo na odgovarjajoči stopnji, ampak da je zaostal za duhom časa. Izprevidel je, tla mu kmetija vsled mogočno izvedene delitve tlela in pofinjenega načina življenja ne more v naturi več dajati vsega kar potrebuje, ampak da je danes gorenjska kmetija pat; obrat, kol vsak drug pridobitni obrat, ki mora bili urejen in vojen tako, da donaša denar. Saj kar ima gorenjski kmet danes na sebi ni več njegov domači pridelek, celo velik tlel tega, kar nosi v usta, mora kupovati. Za to je treba denarja. Uvidcva tudi, da svojih pridelkov ne prilagođuje zahtevam trga in jih odjemalcu nudi v taki prezentaciji, kakršne Ic-ta ne išče. Zato je njegovo vnovčevanje težavno iu slabo, in to še tembolj, ker doslej ni mogel bili brez posrednikov; a zdaj uvidcva, da mora. postati sam svoj veliki trgovec, kar mu bo omogočilo zdravo zadružništvo. Krajevne in podnebne prilike dajejo Gorenjski izrazil značaj živinorejske pokrajine. Toda v nobenem delu: Slovenije se ni raz vilo toliko industrije kakor tu. Tudi turistični promet je močno porastel. Gorenjski kmet priznava, da sta mu ta dva činitelja pri vnovčevanju lahko močno koristna, čc se gospodarsko bolje organizira iu tako po ložaj v obče zadovoljstvo izkoristi. Pretežni večini Gorenjske omogočajo zdrave, sočne planine precej močno živinorejo. Planšarstvo jc Gorenjcu ustvarilo in doslej precej razvilo njegovo sirarstvo. Samo v radovljiškem okraju se nahaja polovica, vseh slovenskih planin, ki tudi po površini predstavljajo to polovico. Toda čc bi bilo nekoliko več strumnosti pri proizvodnji in več trgovskega duha, bi bilo to sirarstvo lahko na dokaj boljšem glasu kot je. Tu je potrebno več modernizacije, ureditve vnovčeuja in brezpogojnega vpoštevanja zdrave reklame, te poslovne velesile, ki kmetijstvu ni prav nič manj važna, in potrebna kakor občni trgovini iu industriji. Z najboljšimi izdelki trdega sira bi Gorenjci lahko tekmovali s Švicarji, da bi se le prav zganili, a doslej so veliko zanemarili. Ne bi bilo treba že doslej vedno sc pritoževati zaradi slabili možnosti izvoza, kajti gorenjsko mlekarsko in sirarsko proizvodnjo bi ob večji krizi lahko placiral na nacionalnem trgu v državi sami. Samo podjetnosti je treba in ta se sedaj budi. Sicer pa gorenjsko mleko najde v industrijskem prebivalstvu razmeroma dobrega odjemalca:, stvar producentov samih pa je, tla s kakovostnim izboljšanjem ustvarijo predpogoje za pomnožitev mlečne proizvodnje. Proizvodnja in vnovčevanje mleka hi se mogla še zelo povečali, ne da bi blago zaostajalo, S tem, tla se v vseh letoviških iu turistično živahnih krajih ustanovijo moderne mlečne pivnice, dalje tla se po železniških postajah v okusnih steklenicah nudi res prvovrstno, zdravo planinsko mleko iu da se to uvede tudi po gostilnah. Po vsem kulturnem svetu jc v to že vse urejeno, a. Slovenci, ki se radi pohabamo s svojo kulturnostjo, prodajamo mleko takšno, kol se samo proda, ter v taki kakovosti in opremi, kakor skoraj še pred slo- leti. Vse to pa se ne ho samo storilo. Velja zavihali rokave iu reklame ne pozabiti. Naprednejši gorenjski kmetje bodo storili vse potrebno, tla glede mleka tudi Slovenci pridemo med kulturne ljudi, Pridelovalec pa mora pri vsem tem postali strog tudi s samim seboj, nuditi mora glede kakovosti vselej res prvovrstno, brezhibno blago ter v polni meri izpolniti vse, kar bo v pošteni reklami obetal. Pridelovalec mora naj res ik je stremili za. tem, da odjemalca resnično zadovolji! S tem ga priklene nase iu zopet ne bo treba tarnati, da ni izvoza, kajti mleko bo lahko doma šlo v denar. Sicer pa jc prodaja svežega mleka še vedno najbolj rentabilna. Svoje Iravnišlvo in 'pašništvo bo Gorenjec, vedno bolj izboljševal iz lastnega, nagiba. in ne bo več čakal, tla se mu vse to izvede s podporami, ker tudi te ne pridejo z neba. Smisel za samopomoč postaja z dne v dan večji. Sadjarstvo je nekdaj donašalo prav lepe denarje. Premalo pa se je storilo za vnovčevanje kakovostnega sadja in premalo za njegov sloves. Tudi sadnemu drevju bo v bodoče posvečati več pažnje. Perutninarstvo, zlasti, jajca rstvo mora Gorenjcem v bodoče donašali več. Treba pa ga bo gojiti bolj racionalno in inoderneje, kakor pač zahteva današnji čas. Sir, mleko, jajca in sadje vse to je še vedno tako rekoč lukrativno blago, katerega poraba kljub nekakemu prenasi-čenju svetovnega živilskega trga še vedno rasle, doma v drŽavi pa bi se njega poraba dala še močno stopnjevati, Tu sc ob primerni usmerjenosti proizvodnje ter organizaciji vnov-čevanja ni bati razočaranj, kakor jih je prinesla gorenjska konjereja, ko sc ji je izmaknil avstrijski trg iu ko poleg tega avtomobil iu traktor vedno bolj izpodrivata tudi težkega delovnega konja. Reja prašičev-špeharjev na Gorenjskem ni umestna, razvcu za domače, hišne potrebe. Iz južnejših krajev države je glede cen konkurenca premočit;!. Iz tropičnih krajev pa prihaja na svetovni trg povrhu vsega še rastlinska tolšča in si ga čimdalje bolj osvaja, kajti svet se setlaj bolj kot kdaj prej — prehranjuje racionalno in ekonomično. Pač pa obeta vedno bolj naraščajoča mala in srednja prekajevalska industrija tudi tiri nas postati dobra odjemalka za hitro-rasle prašiče-pršnl nike z nežnim, finim, okusnim mesom, In reja teh se v gorenjskih razmerah veliko bolj splača kot pa reja špeharjev. Tudi za izvoz imajo pršutniki danes mnogo več izgleda kot špe-harji. Naprednejši gospodarji sc pričenjajo baviti z mislijo listana vijanja zadružnih prekajc valnic, ki bi svoje proizvode lutli v nadrobni prodaji spečavale. Danes, ko se n. pr, šunka še vedno v detajlu reže po cenah od 60 Din za kg in ko je sicer že težko prašiča spravili v denar po 7 Din za kg žive teže, je razlika med obema cenama že tako velika, da jo je vredno imeti pred očmi. Lan in ovčarstvo sta nekdaj nosila cekine. Danes ne kaže zanju preveč se navduševati, ker se v leni ozirti obeta huda konkurenca iz drugih ovčarskih pokrajin in iz Rusije, kjer tudi v ti dve panogi uvajajo mehanizacijo. Velik del Gorenjske je dobra krompirjeva dežela. Dom ne more biti brez njega, pa tudi za prodajo se ga močno prideluje. Vnovčevalna kriza pa je zatleia lutli krompir in čas je, lotili sc vprašanja industrializacije krompirjeve letine (izdelovanje krompirjeve moke, strgancev i. tir., kateri izdelki so drugod po svetu močno v rabi v vsakem gospodinjstvu. Propaganda, reklama, bi jih uvedla tudi v naša gospodinjstva). Pridelovanje krmskih rastlin na polju se v živinorejski pokrajini priporoča samo od sebe. Ostale poljske kulture bi bilo uvaževati le v toliko, v kolikor to naj-nujneje zahteva kolobarjenje. Pridelovanje žila se na Gorenjskem ne splača, vkolikor pa kolobarjenje zahteva tudi žilo, gre ječmenu prednost. Gozd je Gorenjcu doslej še vedno bil najboljša železna rezerva in tudi še bo. Žal pa je v zadnjih desetih letih sekira preveč pela. Tudi cene lesa bodo poskočile, ko naša lesna industrija ne bo več tako divja in se bo tako uredila, da bo lahko proizvajala in dimenzionirala po naročilu. Pa ne pozabimo čebelarstva, bodi povedano, da je ono donosna panoga, ki ji bo gorenjski človek posvečal vedno več pažnje in poskrbel za njen sloves. Treh težkih, grehov pa tudi ne sme gorenjski kmet več delati, marveč naj stremi za leni, tla jih čimprej odpravi. Prvi težki, gospodarski greh je dejstvo, tla gorenjska kmetija kot obrat ni tako u reje n a , tla bi nje funkcioniranje bilo ekonomično in racionalno, in tudi sicer marsikateri gospodar vse preveč pozablja, da v svojem obratu ni samo delavec, ampak tudi podjetnik. Povsod naj zavlada zavest, da svinčnik daje podjetniku navadno več dobička kot pa. vse garanje. Drugi težki gospodarski greh. je silno z a o s t a I i način k r m 1 j e n j a , posebno pri govedi. Ni dosti boljši kot pred stoletji. Vsaka mašina ti bo dajala, tem več proizvoda, čim bolj boš z njo ravnal tako, kot sc mora ter pokladal vanjo, kar je za izvršbo proizvoda potrebno;. Krava molze mi gobcu! Tretji težki gospodarski greh. jc zanemarjanje rodnosti zemlje. Najbolj enostavno je iz sklede zajemati, a končno se posoda izprazni, čc istočasno ne dodajaš. Da zemlja ne rodi več kot nekdaj v starih časih, tega so krivi rodovi, ki so jo izropali. Gnojiti je treba izdatneje in razumneje. Danes je gospodarstvo celega sveta v hudi krizi. Nahajamo se na najnižjem stanju konjunkturne depresije, ki pa ji bo po zakonih gospodarske znanosti ob normalnem razvoju stvari o svojem času sledila doba konjunklurnega izboljšanja, učvrščavanja kupne moči in izboljšanja cen. Najvažnejši činitelj za prestop iz dobe depresije v boljše dneve ni morda zmanjšanje produkcije, ampak edino zaupanje produktivnih slojev v boljšo bodočnost. S pretiranim črnogledstvom vsak podjetnik, tudi kmetijski, dela sani sebi škodo iu zavira možnost gospodarskega razgibanja. Gorenjec noče biti črnogled, zaupa v bodočnost in se pripravlja, da se bo pokazal možaka, ko se začnejo boljši dnevi. A. SIČ: »V Gorenjsko oziram se skalnato stran Triglava blišče se vrhovi« Semrajc Od Ljubljane proti severu in severozapadu se dviga polagoma naša slikovita (iorenjska, ki privablja leto za letom na tisoče obiskovalcev, domačinov in tujcev vseli krajev. Poleg naravnih krasot visokih gora in strmih sten ima (iorenjska tudi obilo rodovitnega polja, zelenili travnikov in obsežnih planinskih pašnikov, iio katerih se pase nešteto glav plemen ske živine najboljših pasem, ki je kmetu lep vir dohodkov. Rodovitno polje mu daje toliko pridelkov. da more brezskrbno preživljati sebe in svojo rodbino. Od žitinih posetev mu posebno dobro uspeva ajda. Iz njenih cvetov srka nebroj pridnih čebelic sladek med tudi dober donos. Posebno dobičkauosiia je sadjereja, ki se je v zadnjih petdesetih letih dvignila. Gorenjsko sadje je jako čislano in je vedno veliko povpraševanje po lijem. Glavno zaslugo za la lepi uspeh v sadjereji si je vsekako steklo gorenjsko učiteljstvo, ki je z veliko vnemo bodrilo k napredku v tej Gorenjska narodna noša: Gorenjka s pečo SloNvcnische Trnchtcii: VVeises mit Spitzeu besetztes Kopftuch, die sogenanute »peča« Costumes nationau« slovenes: I laute-Carniole Gorenjska narodna noša: Gorenjki v avbah SloNvenlsche Trachten: Oberkrainische Madchen mit Goldhauben Costumes nationaux slovenes: Haute-Carniole stroki. Oče tega pokreta med učiteljstvoiu je /.a. gospodarstvo in napredek vrlo vneti Janko Žirovnik, bivši nadučitelj v Gornjih Gorjah. Mil je prvi, ki je začel med kmeti gojiti žlahtno sadje in spodbujati svoje tovariše bližnje okolice k smotrenemu delu v tej panogi narodnega gospodarstva. Še danes, v svoji visoki starosti, spodbuja kmetovalce kranjske okolice k izboljševanju njihovih sadovnjakov. Največje bogastvo i>n ima (iorenjska v nepreglednih gozdovih, iz. katerih izvažajo vsako leto ogromne množine nterknnlilnega lesa. Po njihovih temnih goščavah živi obilo vsakovrstne divjačine od navadnega zajca pa do plemenitih divjih koza in stasitih jelenov. Ni torej čuda, da je med Gorenjci tako globoko vkoreninjena lovska strast. Ta strast jc že marsikoga zavedla na napačno pot, da jc postal divji lovec. O divjem lovcu nam pripoveduje tudi narodna pravljica. Prišel jc tak lovec iz nekdaj naše Trente v kraljestvo »belih žena«, da ubije mogočnega belega kozla »zlatoroga«, vodnika črede »belili koz«. Eden njegovih zlatih rogov, da je ključ do neizmernih zakladov zlata iu srebra, ki ležijo v Bogatinu, gore skal nate Koiiiue, jugovzhodno od 'Triglava; in njega se je hotel lovec polastili, da bi maščeval napuh svoje neveste. Krogla zadene in smrtno nmi zlatoroga. Ko pa je le-ta zavžil čudotvorno zel belili žena »triglavsko rožo« (= sleč, ravš, rhododendron), jc nanovo oživel in se pognal proti lovcu. Lovec sc je zvrnil s strme skale v brezno, njegovo truplo pa je na pomlad, ko se je raztopil sneg, pripiavila Soča. Dobičkanosen je tudi ribji lov. V bistrih mrzlih vodah švigajo sem in tja živahne postrvi, kakršnih je po drugih vodah dobiti le redko. Gorenjska je torej pravi raj, jc lepa in bogata. Njene naravne krasote so navdušile marsikaterega pesnika, da je clal duška svojim čuvstvom v vznesenih pesnitvah, še narod sam je zapel: »Po Gorenjskem je fletno, so visoke gore, so bistri studenci, pa bele ceste« Zdravemu gorenjskemu podnebju pa tudi odgovarja Gorenjec PO vsi svoji čvrsti naravi in svojem vedenju. V občevanju se ti zdi trd. kakor da je obdan s hrapavo skorjo. Ko pa ga spoznaš bliže, se prepričaš, da je njegova duša blaga; gostoljuben je, usmiljen in radodaren. Posebno ga odlikuje njegova odkritosrčnost. Pri Gorenjcu ni zahrbtnosti, pove ti mimo v brk, kar ima na srcu. Tudi ni maščevalen. Nehote se pri tem spomniš one fantovske: »Pa smo se skregali, pa smo se zbili, pa smo se vzglihnli, pa smo ga pili.« Kar se tiče starih šeg in navad, sc je (iore-njec v teku zadnjih 60—80 let precej izpre-menil. Marsikaj je opustil, kar je bilo prej v navadi. Uklonil se jc tudi modi, ki se je polagoma spravila na kmete. Zamenjal je svojo prvotno (narodno) nošo s praktičnejšo moderno. Prej se je oblačil v ozke i r h a s t e hlače, pripete na lepe rožnate naramnice. Telovnik, prvotno iz rdečega sukna, je bil pozneje iz rožastega ali raznobarvnega pikčastega baržuna. Zapenjal ga je z. belimi kovinskimi, premožnejši s srebrnimi, navadno kro-giičastimi gumbi, ki so bili spredaj našiti v dolgo, gosto vrsto. Poil položni vratnik mehke snežnobele srajce si je zavezoval rožasto svileno ruto, nje konca pa je potegnil tiri ramah izpod telovnika. Crn ali modrikast suknen jopič je bil kratek. V vročih dneh ga je nosil le obešenega čez rame. Obuval se je v visoke škornje, ki jih je potegnil preko kolen. V poletnem času Pa jih jc zavihal pod kolena, tla je bilo videti bele spodnje hlače, ukrojene iz domačega platna. Na. glavi jc nosil volneno pisano čepico s Podaljškom, »cofom«, ki je visel do ranic niz. dol. Vrhu te čepice, ki so jo pozneje Opustili, si je pokril črn klobuk, z ne posebno širokimi krajci. Fantje so si za trak zapenjali šopek iz nngeliia, »roženkravta« in rožmarina, ako jim ga njih izvol.ieuke niso pripele na jopič. Če ni bilo svežega cvetja, jc zadostoval tudi »pušeljc« iz suhih rož. Poleg šopka so v poznejšem času nosili fantje krivec od ruševca. Če je bila njih krivulja obrnjena naprej, je bil to znak posebnega poguma; rekli so, da nosi krivec »na korajž.o«, kar je pogostokrat dalo povod za neprijetne incidente. Pozimi so nosili ženske in moški bogato vezene kožuhe, kakršne vidimo danes le še pri zelo starih ljudeh. Ženskam so segala krila skoro do gležujev; bila so široka, iz pisanega ali enobarvnega volnenega blaga, iz libela, ali ludi kambrika. Premožnejše so nosile svilena krila, navadno ba-krenordeče barve. Spodaj so imele prisil širok črn baržunnst trak. Podobleklc so pa več spodnjih belih š k r o h a n i h kril, da so izgledale bolj široke iu močne. Spodnja krila so bila spodaj okrašena z bogatimi vezeninami ali širokimi čipkami. Modre je bil prikrojen iz enakega blaga kakor krilo, prej pa iz zlatega ali srebrnega roža stega brokala, zato so ga nazivale »zlati« ali »srebrni« modre. Bil je kratek ter prisil h gor njemu krilu. Predpasnik je bil širok, črn, svilen ali volnen, bil je nekoliko krajši od krila. Krog in krog so mu bile prisile 3 do 4 cm široke črne čipke. Privezovale so si ga s tankima t rakoma. S tema je bila obenem privezana zadaj precej velika široka pentlja, katere konca sta segala skoro do roba kril. Prvotno pa so bili predpasniki iz belega, tankega, bogato vezenega blaga. Pozneje so nosili ožje predpasnike. Škroban s r a j č n i k je bil iz finega per-kala. Okrog vratu so bile prišite ozke, nabrane čipke. Pod vratom so ga zapenjale z malim belim gumbom, ali pa ga zadrgnile z belim trakom. Rokavi1 so bili široki s položenimi, trdo pol i k an i mi gubami. Zapcstniki so bili ozki in okrašeni z belimi vezeninami ali prišitimi ozkimi čipkami. Povrhu srajčnika so si položile svileno ro žasto ruto, zloženo na tri vogale lako, da sta se dva vogala na prsih križala in ju vtaknile za predpasnik. Na prsih jc bila ruta speta navadno z zlalo brožo. V jeseni in pozimi so nosile ženske kratek jopič, spenzer. Bil je ali iz enakega blaga kakor krilo ali pa ludi iz teiunozclenega, teiu-noinodrcga ali drugačnega blaga. Imel je široke rokave, ki so bili proti zapestju zoženi v zapestnike; zapenjale so jih z zaponkami, ob robu pa so jim našli e ozke, bele čipke. Spenzer je bil ob rami nabran, imel je širok, črn, baržu- nast vratnik. Zapenjale so si ga spredaj z zaponkami. Ob bokih mu je bil našit širok pas iz istega blaga ali iz bar/ama, zadaj je bil pas nabran v kokardo. Nogavice so bile bele, gladke in so se lesno1 prijemale nog. Obuvale SO se poleti v črne, nizke čevlje, solne, spredaj okrašene z majhno svileno pentljo, kokardo, ali belo (srebrno) zapono. Pozimi so nosile visoke čižme iz črnega usnja. Pete obuval so bile srednje visoke. Krog pasu so si ženske opasovalc kovinast, srebru ali tudi pozlačen pas, sklepanee, 1) Iz raznih starejših opisov slovenskih narodnih noš (Benedik Franc Herraan-1783, Anton Linhart 1791, B. llac-quet-1801, lleinrich Georg llofl-1808) povzamemo, da so naše prednjice svoja oblačila rade nagubavale, pa nogavice tudi. Da so ljubile gube, je res, da bi pa namenoma nagubavale tudi nogavice, je manj verjetno. Bržkone so se nogavice nad členki sesedle v gube same od sebe, ker niso bile podvezane. (Tedaj še niso poznale gumijevih podvez, podvezavaleso jih z belimi ozkimi trakovi.) Podveznvale pa so jih morda iz zdravstvenih ozirov (motenje krvnega obtoka, krčne žile in drugo), nekatere tudi iz komodnosti. ki jc bil izdelan prav umetniško in cesto tudi obložen s steklenimi biseri raznih barv. Uhani so bili ali zlati, t. zv. »murčki« ali pa taki z obeski. der aux Na glavo so si žene in dekleta zavezovale v tri ogle zganjene bele škrobaue peče" iz finega perkala, pozneje iz angleškega tulja. Srednji vogel je bil okrašen z bogato vezeno »rožo« in je visel po hrbtu nizdol. Ostala konca so imele žene zavezane okoli podbradka, ua vrhu glave pa je bil vozel z navzdol visečima koncema. Dekleta pa so potegovala konca kri žema pod viseči vozel in ju zavezavala vrhu glave v pentljo, zvano »petelinček«. Avbe so nosile le žene, na ženitovanju pa tudi nevesta in družica, »čelo«8 (form) avbe je bilo bogato z zlatom vezeno (zlate avbe). Vrh avbe jc bil visok grebenast ali nizek, iz finega, -) Glej A. Sič, Vezenine na Kranjskem, III. del ■i) „Ženski svet" 1927. sir. 85 ima članek: A. Sič, Zlate avbe, opremljen z 81 risbami avbnih čel v naravni velikosti. nagubanega, prosojnega blaga, podložen z rdečini perkaloni ali taftom. V Bohinju in okolici so nosile žene in dekleta za vi jače. Tudi sedaj je zavijača prav priljubljeno pokrivalo liri mladih ženah in dekletih. Opisana moška in ženska narodna noša je v navadi še danes, toda oblečejo si jo le ob posebnih slavnostnih prilikah, zlasti čc jc treba poudariti slovensko narodnost. Ko je ljudstvo začelo opuščati narodno nošo, je to bolelo marsikoga, zalo je med ljudstvom nastala pesem, od katere naj navedem le nekaj značilnejših kitic. »Pesem starega Kranjca«. Če zmešnjavo oblek pogledam, skoraj Kranjcev ne poznam: vsi podobni so sosedom, bil' Slovenci jih je sram. Vsak oškoinbau po soldnško, zaje mu striže pod brado, hlače nosi po francosko, Nemec, Lah .ie za pestjo. Zdajle kmetiške dekleta kakor žlahtne so gospe, vsaka 'z škatlice vzeta v zlatu, svili, to se vč. Oblačila vse imajo iz angleškega blaga, vsem domačim slovo dajo, kar je tuj'ga, to velja. Se po d'viškilt šapljih" praša, proč so prešli že povsod; I) Šapelj, ozek baržunast trak, ki so ga nosile dekleta zarezanega preko temena. Od šegr' in navad, ki so se deloma še ohranile, naj zaradi pičlega prostora omenim tu le sledeče. Ohranil se je še običaj, da napravijo »o f r c h t« domačemu rodbinskemu članu, ki bo obhajal naslednji dan svoj god. Pred vrati ali pod oknom razbijajo po škafih, tolčejo s ko-vinastimi pokrovkami, trobijo na rog in delajo oglušljiv ropot, ki se razlega daleč po vasi. Navadno naropotajo »tri vrže«, ako jih godov-nik ne prepodi z vodo. Posebno zanimivi so običaji pri ženitova,-u.iili," ki se vrše po kmetih navadno pred pustom. Komur se je pa poroka razdrla iz tega ali onega vzroka, temu pri vlečejo na pcpeluično sredo »ploh«. Preoblcčcjo se v maškare in vlečejo kako desko, star zaboj ali staro skrinjo s silnim truščein iu hriiščem pred hišo dotič-nega dekleta, fantu pa postavijo pred hišo ali celo na streho s slamo nagačeno žensko, ki mu jo ponujajo v zakon. (iorenjska je res zanimiva v vsakem oziru, zato zahajajo tujci kaj radi v te kraje. Krasne gorenjske pokrajine nudijo letoviščarjem in športnikom vsega, česar si poželijo in to v vsakem letnem času. Prometne zveze so dobro urejene in glavna železniška proga, ki vodi od juga do severovzhoda, omogoča zvezo z vsemi gorenjskimi kraji. Z železniških postaj vozijo na vse strani avtobusi in vozovi in so na razpolago, kadar jih kdo potrebuje. 5) Pod naslovom „Na gorenjskem je llelno" je izdala Manica Komanova v mali knjižnici opis različnih gorenjskih šeg, navad in vraž. |;) V Vodnikovi Pratiki iz leta 1929. se nahaja spis A. Siča ,,Kmečka svatba na Gorenjskem". JOSIP LAVTIŽAR: Ob vznožju Julijskih Alp Dolgo, dolgo nismo znali po vrednosti, ceniti gorenjske domovine. Zdaj je vendar prišel čas, da spoznavamo kras naših planinskih pokrajin. Od leta do leta uvidevamo vedno bolj1, da sc zlasti (iorenjska dolina ne boji tekmeca tudi z najdtvnejšimi slikami, ki jih nudijo druge dežele. V čast si .stojmo in v ponos, da smo vprav mi tako bogato obdarovani s prirodnirni lepotami. Oprtimo si nahrbtnik in vzemimo v roko popotni les, da si ogledamo s skalnatimi vršaci zastraženo dolino od Mojstrane-Povjcga, pa tja gor do najvišje točke, kjer leži selo Rateče in kamor nas vabi že tolikokrat opisana iu tudi opevana Planica. Kdo šc ni občudoval izpred cerkve na Dov- grandijoznost bajnega kraljestva, v katerem domujeta, divja koza in planinski orel. Prav poleg nas pa počiva ob cerkvenem zidu tisti, ki nam je odprl ta bajni svet in seznanil ž njimi tudi tujce. Na njegovem nagrobnem spomeniku čitamo: Vsako jutro v zarji novi naši zažarč vrhovi, gledajo, kdaj prideš spet, ki si varili bil jim svet: Naš triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega — Aljaž. Ko zapustimo Dovje, pridemo kmalu do skalnate soteske, v kateri bobni ob deževnih nalivih divja Belica. Ta hudournik jc opustoši! ves tamošnji svet tako*, da, sploh ne more storiti Planica: raj smučarjev jem razgleda proti Triglavskemu pogorju! V dolini teče po širokem belem produ Sava, ob njenem desnem bregu pa je vas Mojstrana, oskrbljena z vsem, česar potrebujejo turisti na, svojih izletih. Pred nami so odprte kar tri doline, druga za drugo. Prvi dolini pravijo Vrata, drugi Kot in tretji Krma. Na vseh straneh se ob njih dvigajo gorski velikani: Debela peč, Rjavfna, Cmir in Steu.ar z ostalimi tovariši, ki obkrožujejo kot častna straža svojega glavarja, očaka Triglava. Zares, že samo ta pogled izpred dovške cerkve nam da okušati — Skilauferparadies nobene škode več. Ob koncu soteske ugledamo 2144, m visoko Kepo,, ki stoji kot obmejna točka med bivšo Kranjsko in avstrijsko Koroško. Odtod nas pripelje cesta v naselbino P'od-kuže, broječo kakih deset hišnih številk. Ti kraji so bili popolnoma ločeni od sveta, ko šc ni bila zgrajena železnica. Zdaj so pa, zvezani na vse strani. Kdor nima čuta zai naravne lepote, smatra to okolico za puščavo; pravi turist pa najde tukaji krasne vzorce gorskih oblik. Naša pot postaja; vedno bolj samotna, toda čakajo nas velika, presenečenja. Ob desni: strani nas spremljajo strme stene Karavank, poleg eeste teče Sava in se ustavlja v zelenili tolmunih, na oni strani pa kipijo v višavo opasne čeri Kukove Špice in njenih sosedov. Višek veličastva se nam odpre v dolini Martuljek. Noga nam noče dalje; obstati moramo in občudovati sliko, ki nam jo nudi ta izredna gorska skupina. Tudi govoriti si skoraj ne upamo, ker tu ima odločujočo vlogo le strmeče in uživajoče oko. Na uho nam udarja mogočni slap v Martuljkovih prepadih, v sredi vrša.ccv pa drži kraljevo žezlo Špikova! piramida, ki jo skoraj simetrično obdajajo častni trabanti. Ne naveličaš se zlepa tega edinstvenega, prizora. Zdaj pa skozi vas Gozd proti Kranjski gori. Od daleč nas pozdravlja množica hiš z lepo gotsko cerkvijo Matere božje in z osivelim romanskim zvonikom iz 14. stoletja. Vsa. ta okolica, je bila v davno preteklih vekih zaraščena z gozdi, v katerih so imeli medvedje in volkovi udobna bivališča. Toda s sekiro iu krampom so prvotni prebivalci spremenili nerodovitni svet v njive, travnike in senožeti. Grofje Ortenburžant, lastniki teh krajev, so ljudem1 sezidali cerkev, oglejski očak Ludovik della Torre pa jim jc z listino, izdano 311. novembra 1,362., ustanovil župnijo in poslal prvega duhovnika. Ortenburžani so bili zelo iino-viti, mirni in pravični gospodarji. Več mest, trgov, župnij*, samostanov in drugih kulturnih zavodov je bilo ustanovljenih po njih vplivu in podpori. Sezidali so tudi grad v Radovljici in grad Kicselstcin v Kranju. Nekateri izmed njih so se posvetili cerkveni službi; nahajamo jih tudi kot župnike v Radovljici. Velika posestva so po izumrli rodovini Orlenburžanov leta 1420. podedovali celjski grofje. Ko je bila. leta 1870. dograjena, železnica iz Ljubljane na Trbiž, je prihajala Kranjska gora do vedno večje veljave. V najnovejšem času pa je postala središče tujskega prometa v Gorenjski dolini. Nje krasna lega iu zdravo planinsko podnebje jo upravičujeta do tega velikega napredka. Na južni strani je obkrožena z belim vencem Julijskih Alp. Glavni orjaki so: Prfeamk, Razor, Škrlatica in Mojstrovka, vsi nad 2000 m nadmorske višine. Do njih podnožja pelje skozi dolino Pišenco dobra cesta tja gor do Vršiča, kjer je zdaj meja med Jugoslavijo in Italijo. Ob severni strani je Kranjska gora zavarovana s poraščenimi vrhovi Karavank, oh vzhodu in zapadu je dolina odprta. Ker je doltotl tujcev ne samo poleti, ampak tudi v zimskem času od leta tlo leta večji, so sezidali Kralijskogorei mnogo novih hiš in jih oskrbeli s potrebno opravo. Nastali so lutli moderni hoteli, kjer dobijo gostje dobro po- strežbo. Vse kaže, da bo lo letovišče napredovalo bolj iu bolj. Pri nadaljnjem potovanju iz Kranjske gore si ogledamo pol ure oddaljeno vas Podkoren, raztegnjeno ob državni cesti, ki pelje čez korensko sedlo v Beljak. Podkoren ima ugodno solnčno lego na bregovitem terenu, zato biva tudi tukaj vsako leto mnogo letoviščarjev na odpočitku. Iz Podkorena rabimo še pol ure do Rateč. Ta planinska naselbina, ležeča 868 m nad morjem, je zadnja postojanka v Jugoslaviji, toda v prometnem oziru velike važnosti. Na 1511 nt visoki Peči, ki je oddelek Karavank, je meja treh držav. In prav na Leči je nenavadno lepa razgledna točka, s katere nam je odprt svet v najdaljše kraje. Zato ima poleti in tudi v zimskem času veliko obiskovalcev. Ratečam pravijo kranjska Sibirija;. Ni baš pesniško to ime, kajti kljub temu prištevajo to okolico najodličuejšim pokrajinam naše dežele. Rateška planota je štiri kilometre dolga in en kilometer široka. Ob severni strani jo ščitijo Karavanke, ob južni jo stražijo Julijske Alpe. Čeprav sla. vzhod in zapad odprta, vendar ni hudega vetra, pač pa veliko snega, veselje za vsakega smučarja. Izmed stranskih dolin je najvažnejša Planica, ki postaja v zadnjih letih Vprav glasovita. To je orjaška skalnata soteska, ki se začenja ob južni strani Rateč in sega v daljavi šestih kilometrov prav do vznožja sivih vr.šaeev. Ob strani sta obdani z navpičnimi stenami razklanega gorovja. Na desni strani jo obrobljajo Visoka Srednja in Mala Potica (Poldnevnica, Mittagskogel), Ob koncu teh treh stoji Strugova Špica. Na levi strani doline dvigajo svoje glave Ciprnik, Suhi Vrli in Sračnik. Konec Planice jc podoben velikanskemu amfiteatru, ki ga obrobujejo razčesame čeri dveh inogoč-njakov. Eden kipi s piramidalnim, presckauiin vrhom 2655 m visoko v zrak. To je silni Jalovec, Triglavov in Mangarlov tekmec. Druga višina je ponosna Mojstrovka, dvigajoča svojo ponosno, 2367 m visoko glavo proti nebesnemu oboku. Med njo iu Jalovcem se vleče ciklopski zid, ki ima orjaško skladov je, v terasah nagro-madcuo drugo nad drugim. Toliko večjo zajemljiivost daje Planici Sava-Dolinka, ki tukaj izvira. Ze kot vrelec iz pečin jc jako močna, peneča in valeča se proti dolini. Ko pa pridrvi na piano, ponikne v pesku. Le ob dolgotrajnem deževju se napolni izsušena struga z vodo, ki hiti proti rateški planoti in dela meti Ratečami in Podkorenom podolgovato jezero. Iz jezera teče kot krepak potok in se končno nad Radovljico združi s svojo Kranjska gora: zelo priljubljeno zračnu letovišče in zimovišče Hohenkurort, alpine Sommerfrische, Wintersportstation (.si2 M ii. d. M.) posestrino Savo-Bohinjko. Dolgo časa so trdili, tla izvira Sava-Dolinka iz omenjenega jezera. Zdaj je dognano, da se iz jezera samo izliva, pravi vir pa ima v Planici. Domače ljudstvo jo nazivlja Nadižo, ker prihaja šele tedaj na dan, ko je že del.i časa deževalo. Naj dodamo pričujočemu spisu o naravnih lepotah še nekoliko folkloristike, tla spoznamo tudi ljudstvo, ki prebjva v »kranjski Sibiriji«. Vse kaže, da je naselbina v Ratečah zelo stara, (ilede imena »Rateče« trdijo jezikoslovci, tla pomenja to, kar »raztečje«, ki je enako z besedo »razvodje«. Na tej gorski planoti teče namreč Sava proti vzhodu, nekaj drugih potokov pa proti zapadu na koroško stran. Kedaj so neki prišli prvi prebivalci v kranj sko Sibirijo? Cerkev Sv. Tomaža ob koncu rateške vasi kaže s svojim romanskim zvoni kom, da je bila zgrajena v davnih stoletjih. Govorica celo ve, da je bil občini zato izbran sv. Tomaž kot zavetnik, ker prvotni Ratečani niso bili posebno vneti za sprejem krščanske vere. Ustno izročilo bi torej pričalo, da so bivali tukaj ljudje že v poganskih časih. Stari prebivalci pa niso bili sami svoji, ampak uslužbenci mogočnih gospodarjev. Robovali so vitezom, ki so imeli utrjen grad v Bell peči. Nekaj časa je bilo to viteško gnezdo lasi Ortenburžauov in celjskih grofov, za njimi ga je dobil cesar Friderik IV. (1439. 14'J.l). Grad, stoječ na precej visokem hribu, je že dolgo v razvalinah, lotla Ratečani še dobro pomnijo pripovedovanje svojih pradedov, kako hudo tlako so morali delali pri zidanju grajskih poslopij. Zjutraj so šli z v 111111 i otl doma iu vozili ves dan kamenje na vrh hriba, zvečer pa so prinesli domov odrto kožo izmučene živali. V sedanji, 145 hišnih številk broječi vasi prebiva delaven rod poljedelcev in živinorejcev. Vseh župljanov je nekaj nad 700. Govorica jc precej trda in zalegnjena. Hoj z naravnimi silami; vsakdanji opravki pri živini iu ne-dostajanjc duševnega tlela daje jeziku bolj oster značaj. Narodna noša jc pri moških izginila, ženske pa se šc nekoliko drže domačega blaga in starih vzorcev. Pozimi predejo in plete. Ruševina, tkana iz volne iu preje, ima hihitam še vedno svoje pravice. Krila iz črno batrvanega rasa, obšita oh .spodnjem koncu s širokim zelenim trakom, so v nekaterih družinah še dandanes v navadi. Iu pa lesene eokl.ie! Tudi te niso popolnoma opuščene. In čemu tudi? Saj so v vsakem oziru zelo praktične. Noge, ki tičijo v njih, se po kamenitih in ledenih potih trdo prijemajo tal, da ne spodrsnejo. Vrhtega so cokle poceni iu drže dolgo časa. Da je to obuvalo dobro, priča njega starodavni obstanek. Kar je slabo, ne ostane dolgo, dobra, roba pa ima trajno vrednost. Glede narodnih običajev jc pripomniti, da ginc.io stare navade bolj in bolj. Nova doba je našla pot tudi v to, tujemu vplivu težko dostopno vas. Hiše, ki so bile nekdaj nizke in lesene, so zdaj že večinoma enonadstropne. Pohvaliti moramo pa gospodinje, ki zelo ljubijo snago. Rateška gospodinja skrbi, da je hiša vsako leto dvakrat prebeljena. Mize in klopi morajo bili ob sobotah pomite, prav tako pod večkrat s peskom osnažen. Na stenah so svete podobe, druga poleg druge. Starih podob, slikanih na steklo, ni več videti. Tuintam visi na stropu lesen golobček, gledajoč dol na. mize, z belim pitoni pogrnjene, kamor postavljajo jedi. Ne pozabimo tudi posteljne oprave, ki je gospodinjam posebno v čislih. V vsaki hiši sloji lično urejena postelja brez pogrinjala. Opravljen;] je z blazino, s snežnobelimi rjuhami in pisano odejo. Vsaka nevesta, katera le količkaj premore, prinese k hiši [ftU KHIiiJU (JS1L®V„ Brzojavni naslov: KNIFIC STRAŽIŠCE TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 2 ŽELEZNIŠKA POSTAJ R KRANJ TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽ. ZADRUŽNE GOSPOD. BANKE V KRANJU POŠTNI ČEK. RAČ. 11.071 LJUBLJANA TOVARNA ZA Z II M O MA ILET^ H®2I® PRIPOROČA SVOJO BOGATO ZALOGO SPREDENE ŽIME ZA ZIMNICE (Rosshaar) OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE VRSTE PO NAJNIŽJIH CENAH. VZORCE RAZPOŠILJAM NA ZAHTEVO FRANKO IN BREZPLAČNO 89 je na zelo dobrem glasu. — Na Šmarjetni gori se jc svoj čas kopala železna ruda, ki jo je tam veliko in dobre vrste. Pred 4 leti je nekdo začel zopet z rudokopi, pa je delo kmalu opustil. Znamenitosti v občini posebnih ni. Nad Stra-žiščem je gradič St. Peter, nekdaj Schrotenthurm, z zanimivo staro grajsko kapelico. Cerkve so v občini 4, poleg župne cerkve še podružnice v Zgornjem in Srednjem Bitnju ter v Stražišču. — V cerkvi v Sred. Bitnju je znamenita oltarna slika sv. Uršule, ena najstarejših cerkvenih slik, delo neznanega slikarja. Podružnica cerkve na Šmarjetni gori je od časa cesarja Jožefa v razvalinah. Stolp je še ohranjen. Nekoliko nižje pod cerkvijo, na strmi skali nad Savo, je razvalina starega gradu, ki se je imenoval Wartenberg — Stražišce. ŠCnlur. Komu ni znan Šenčur pri Kranju? Starodavna župnija. Razteza se po ravninskem svetu med polji in gozdi od deroče Save na jugu proti severu, tja do vznožja Kamniških gorskih velikanov: Kočna, Grintavce. Zares, slikovito gorsko ozadje! Proti zahodu meji semkaj iz tužnega Korotana z drznim padcem prišumevajoča Kokra, s čarobnim razgledom na Triglavsko pogorje. Ob zahodu pa jo obkrožujejo bližnje župnije Vcle-sovo, Cerklje, Smlednik — tjc proti Kamniku. Zgodovino Šenčurja nam opisuje Valvazor v osmi knjigi. Podrobneje pa šc naš znani zgodovinski in potopisni pisatelj župnik Josip Lavtižar. Iz teh virov naj sledi tu nekaj podatkov: Zgodovina Šenčurske župnije sega daleč nazaj v sedmo stoletje. Vrhovno cerkveno oblast je izvrševal nad njo ondaj Oglejski patrijarh. Za časa očaka sv. Pavla (776.—802.) je stala na tem mestu, kjer sedaj kraljuje prostorna župna cerkev sv. Jurija, le kapela. Izmed patrijarhov je iz one dobe naj bolj znan znameniti Bertold. Ob času verskih zmešnjav in zmot, ko se je tudi našemu dobremu ljudstvu vsiljevalo luteranstvo, nam pove zgodovina, da je šenčursko župnijo prezentira! 1. 1570. sodnik in mestni svetovalec kranjskega mesta župniku Antonu Killerju. Dolgo časa, namreč od Šenčur pri Kranju 1. 1635.—1671.) je v Šenčurju Župnikova! Antigoni Oktavij. Bil je rodom Italijan, mož odličnih duhovnih zmožnosti. Imel je velik vpliv pri takratnem patrijarhu Marku Gradniku, ki je župnika Amigonija visoko čisljal in ga postavil za svojega namestnika-komisarja. Podelil mu je oblast nadzorovati sosedne župnije, spovedovati redovnice v Šenčur: Glavni oltar v cerkvi sv. Jurja, slikal Jurij Subic gorenjskih samostanih in sprejemati celo redovne obljube nun. Leta 1704. je štela župnija 2450 duš. Sedaj jih ima ca. 3125, torej precej velik porast od takrat! V župniji sami so razni dobrotniki ustanovili tri beneficije, in sicer Olševk, Voglje in Hrastje. Za časa cesarja Josipa II. (1780.—1790.), ko je bilo mnogo župnij razdeljenih, je šenčurska ostala celota. Župnijske matice so vse iz sedemnajstega stoletja, krstna knjiga se prične 1628. 1., poročna 1630., mrliška 1670. 1. Sedanja župna cerkev je bila sezidana I. 1774. Napis nad cerkvenimi vrati slove: »Župnija jo je postavila blaženemu prvaku konjikov.« Štirinajst let pozneje jo je posvetil goriški knezonadškof Karol Mihael grof Attcms 9. avgusta 1761. I. Lična je notranjščina. Obok nad velikim oltarjem predstavlja mučeniško smrt sv. Jurija. Slikan je bil 1. 1750. Slike so podobne onim v škofijski cerkvi v Ljubljani. Leta 1922. je bila cerkev tudi primerno poslikana. Slikal jo je Matija Gradaška iz Kranja. Podružnice v župniji so: Hrastje, Luže, Ho-temože, Prebačevo, Sv. Ragunda v Srednji vasi, Sv. Katarina v Srednji vasi, Olševk, Voglje in Voklo. V župniji je troje županstev: Šenčur (največje), Voglje in Hrastje. Ljudstvo v župniji je verno in delavno. Po veliki večini so poljedelci. Poleg poljedelstva pa se pečajo, zlasti manj premožni, tudi z obrtjo copatarstva. Posebno v Šenčurju in gornjih vaseh se bavijo s tO obrtjo v /nilskem času kajžarji in bajtarji ter nosijo in vozijo izdelke na bližnje sejme. Nekateri izvršujejo to obrt kar »na debelo«. Ti imajo svoje lastne izdeloval-nice, po vaseh opredeljene, ter vozijo izdelke po železnici daleč po Sloveniji: v Maribor, Celje, tudi v Karlovac, Novisad, Zagreb itd. Prej so hodili eelo na Goriško, posebno v Gorico. Kakor Kibničani s suho robo, tako ti s copatami. V gospodarskem pogledu ljudstvo napreduje. S,i| je ui skoro vasi, kjer ne bi uporabljali pri gospodarstvu modernih strojev. Tudi imajo že povsod najieljano električno razsvetljavo m tudi električno moč izrabljajo v gospodarske namene Ta prihaja iz bližnje centrale iz Cerkelj. Domačin Cimžar, ki je bival nekaj let v Ameriki, se je tam toliko izučil, da je, vrmvši se v domovino, uporabil domači potok ter z lastnim umom napravil tako koristno električno razsvetljavo, ki je velikega gospodarskega pomena. Posamezni Žagarji in mlinarji ob Kokri in Savi pa tudi izrabljajo votlno moč za električno uporabo. V občim imamo tudi že vpeljan električni tok iz Završnice, tako v vaseh Olševk, Visoko in Milje. Zadružništvo je primerno razvito: v Šenčurju krasna moderna mlekarna, kjer izdelujejo prvovrstni sir, ki slovi daleč naokoli. Nadalje hranilnica in posojilnica, Kine tijska podružnica, Kmetijsko društvo, Gospodarsko društvo, Prosvetno društvo z lastno godbo. Kat. prosvetno društvo z. lastnini domom, Sokol; Gasilna društva so razen v Šenčurju še na Visokem, Lužah, Vogljah, prosvetna društva v llra-siju z lastnini domom, v Vogljah, Živinorejska zadruga v Šenčurju in Sadjarska zadruga. Napredujemo torej kulturno ter v vseh panogah kmetijstva in obrtnega gospodarstva. I. Piber, župnik. Velesovo (Adergaz). V Velesovo leži to km oddaljena od Kranja in je sedež, istoimenske občine. Nad vasjo se dviga Štefanja gora. Fara vele-sovska šteje okoli 600 duš. V kraju je dvoraz-redna osnovna šola, nekaj obrtnikov in več go-stilen. lina tudi Prostovoljno gasilno društvo. Iz Velcsovcga vodi steza na Krvavec in Grintavce. Posebno znamenita je stara velesovska cerkev 1/ 1. 1163., nekdaj dobro obiskovana božja pot. Poleg cerkve je bil 1. 12 (S. ustanovljen nekdaj /.namenili samostan ilominikank, ki je bil razpuščen z razglasom cesarja Jožefa II. 12. jun. 1782. 1. Cerkev je sezidana v baročnem slogu, nje notranjost slovi radi dragocene umetniške izvršitve, l/med številnih umetnin pa se prav posebno odlikujejo prelepe slike na sedmerih oltar jih. Dahnila jih je na platno mojstrska roka Janeza Martina Schmidta iz Kremsa na Nižjem Avstrijskem (Kremser Schmidt), ki ga prištevajo med najboljše slikarje njegove dobe. Omenili je tudi daleč na okrog sloveče vele-sovske prestarske pećnice, ki izvirajo še izza ea-sov, ko so bile tam nune dominikanke, in so se do danes obranile. Nekatere kmečke ženske se bavijo samo s tem, da raznašajo velike koše prest daleč naokoli, 1 ja do Kamnika, Ljubljane in Radovljice. Predoslje. Občina Predoslje je oddaljena okoli 5 km ml Kranja, ob avtobusni progi Kranj-Jezer-sko. Prebivalcev ima 26^0. Vas leži ob potoku belca in desnem bregu Kokre. Nadmorske višine ima 420 m. V predoseljski občini sta dve šoli: 4 razredna osnovna šola v Predoslju in 2 razredna v vasi Primskovo. Dalje so tamkaj sledeče industrije, oz. nje objekti: Zabret & Co., tovarna olja, in Zabret sinovi, parna opekarna, ter tekstilna tovarna Inleks. Občina ima v Predoslju ludi hranilnico in posojilnico. Trgovin je šest, obrtnikov pa devetdeset. LETOVISTE D PEINIION RONTOVIEC GRAD PREDDVOR KOD KRANJA Krasno i najlepše planinsko boravište. Zdrava i okrepčujoča klima. Direktan brzovlak Monakovo Kranj—Beograd. 331 Levo: Šmarje [zletri'ikom je priporočati ogleti Zoisovega gradu z lepimi parki m ribniki. Občina Predoslje je bila doslej izključno samo kmetijska, kar je v bistvu še danes. V zadnjih letih je ogromna industrijalizacija Kranja pritegnila večino mladega ljudstva in ga okupirala zase, kar gre seveda na račun kmetijstva. Društveno m zadružno življenje predstavlja v občini 5 gasilnih društev in 1 prosvetno društvo, 1 živinorejsko, 1 mlekarsko in 1 strojno zadrugo. NaklO. Naklo pri Kranju je večja vas z železniški) postajo na progi Tržič---K ran g in leži 406 m nad morjem. Občina Naklo šteje 1965 prebivalcev in ima > šoli, 4 razrednici) v Naklem m > razrednici) v Podbrezju. V vasi Naklo se nahaja tudi župni urad, orozniska postaja m jsoštni uiad. Domača obrt je v občini dobro razvita, prav posebno čevljarska; povsod so znani tudi strahinjski bičevniki. Vseh obrtnikov v nakeljski občini je nad So, trgovine so 4 in 7 je gostilen, nekatere od teh razpolagajo tudi s tujskimi so bami. Društva so sledeča: Prosvetno društvo, Gasilno društvo, Živinorejsko društvo, Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Podružnica Kmetijskega dru- štva, Lovsko društvo, Sokolsko društvo (v Naklem in Podbrezju), Marijina kongregacija m bralno društvo. Denarni zavod: Hranilnica v Naklem. Zadruga: Mlekarska zadruga v Naklem. V Naklem je bil rojen I. 1651. Gregor Voglar, znamenit zdravnik (glej več o njeni pri opisu Kranjske zgodovine), v bližnji vasi Sterževo pa slovenski pesnik lila/. Potočnik. Preddvor JOSIP LAIVVrINK: Cerklje pri Kranju O lepoti cerkljanskega raja pričajo največ poslednji odmevi slavnih doinačiiiov-lileralov. Veliki umetnik in pisatelj Ignac Borštnik je vzdihuil ob Vavknoveni grobu: Ko zadnjikrat mi solnce zlato sine. Življenja, meni se odnrnla nit, Takrat .še mislil boni na vus, planine, Na tebe, dnin, v gorah visokih skril. Kruta usoda je tirala daleč j)i) svetu cerkljanskega rojaka Antona Kodra, poštnega rav- natelja, kil ga je hotela nekdanja avstr. vlada radi njegove literarne delavnosti odtujili ožji domovini. Priklenili so njegovo Življenje na tujino, večni pokoj pa ga veže s cerkljansko grudo, ki živo svetloči njegovo nepremagljivo ljubezen tlo domače zemlje, iz katere je kol pisatelj zajemal mistnesl cerkljanske duše ne-potvorjene. V svoj nagrobni spomenik si je dal vklesati: Počivam naj v slovenski zemlji, ki sem jo tako neizmerno ljubil. »Daleč, daleč so planine«, toži slavni skladatelj Davorin Jenko, ki je ob izlivu Save ubiral strune v čast svoji domovini, svoji rodni zemlji. Cerkljanski okoliš ima res prelepo naravno lego. Središče se sicer razteza v lepi ravnini (401) m), večji del pa se dviga po temnili brdih, visoko v zelene planine (1854 m), iznad kate rili se ošabno ozirata po ravnini plečala Kočua (2549 m) iu ostrorobati Grintavec (2556 m), ki jima drugujeta ob sirani zobaiti Greben in va lovita Dolga njiva. V raj prelcstiie planinske lepole odpirata vrata zeleni Krvavec (1854 m) in Veliki Zvok (1900 m) z deveterim odmevom. Planinec, ki ga zanese nepojmljiva ljubezen dO pkiniuske lepote po oslrili robovih Korena na Kompotelo nad Mokrico, pač ne more najti v 'ostali domovini lepših zakladov prirodne lepote. Da »tvorijo svetu to prelcstno zakladnico, so domačini vzpodbudili SPI) v Ljubljani, da je ob Pešati: Pešata, Požcnik in Šmartno; ob Vaščici se raztezata Cešnjevck iu Vasca; ob Poliščici: Pšenična Polica. V bregu leže: Stcfan.ia gora, Stiska vaš in Sv. Ambrož. Lastno župnijo ima Šciilurška gora s 7 vas mi: Ravno, Apno, Šenturška gora, Sv. Lenart, Sidraž, Viševca, Vrbovje. K cerkljanski župniji spadajo razen nave denih 14 vasi še Zalog (podružnica), (ilinje, Cerkljanska Dobrava in l.ahoviče (podružnica) z Vopovljami. Nad Olševkom pa sloni na nizkem bregu še Možanica, ki je všolama v Preddvor, spada pa v občino Šenčur. Cerkljanska občina obsega torej 21, župnija 211, šciilurška gora pa 7 vasi. Cerklje: rojstna hiša skladatelja Davorinu I. 1925. zgradilo na Jezercu pod Krvavcem prelepi Planinski Dom (1700 m), ki se um je v I. 1929, pridružila še mlčna kapelica Matere božje in Sv. Izidorja, varuhu in zaščitnika mnogobrojne črede (160 glav), uživajoče v poletnih dneh planinske dobrine po zelenem obnožjii Križke planine, ki jo je Pašna zadrugu pri Sv, Ambrožu odkupila v lasi I. Iu28. Cerkljanska občina in župnija se ne skladala popolnoma v svojem obsegu. V občino prištevamo 21 vasi. Ob potoku Reka leže: Grad, Dvorje, Cerklje. Zg. Brnik; Sp. I Umik; Jenka iu spomenik pisatelja Antona Kodra Foto Rov.šek, Kranj Cerkljanski šolski okoliš se sklada z občinskim obsegom v domači, župniji. Šciilurška gora ima svojo šolo. Cerkljanska šola proslavi na letošnji Vidov dan 120 letnico (LSI I1), kar jc bila stalno ustanovljena, dočim segajo ujemi viri že 2(1 let pred io dobo. Prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno preti 70 leli (1860.), razširjeno pa pred 30 leti. Iz eiiorazrednice se je tekom dolge dobe razvila šestrazrednica z. dvema vzporednicama ter posebnim oddelkom za oddaljene (s poukom vsak drugi ilau v 2 skupinah), AUGUST NANUT, KRANJ oblastno preizkušeni mestni zidarski mojster_ Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi izvršuje načrte in daje nasvete DELO SOLIDNO! CENE KONKURENČNE I 99 Cerklje: poslopje pok. Andreja Vavkna, župana, nadučitelja, poštarja, trgovca, gostilničarja in skladatelja, kjer so sc shajali sodobni duševni veljaki v »cerkljanskem štabu« znanem širom Slovenije. Hiša je po njegova hčerki Juliki last družine Lapajne I/, cerkljanske šole so izšli znameniti pisatelji: Matej Ravnikar Možeiičan, Anion Koder, Jakob Bedenek, dr. Hacin, Ivan Železnikar; Sp. Cerklje: šola zgrajena 1. 1860., razširjena k 1899. in grad Strmol Foto Rnvšek, Kranj skladatelji: Davorin Jenko, Andrej Va.vken (nadučitelj), tir. Kimovcc; umetniki: Ignac Borštnik, profesorja Franke in Mežan ter trmo go drugih kulturno delujočih mož, ki so se zbirali in družili v gostoljubni Vavknovi hiši iu v vili gosp. ministra Kana Hribarja. Prosveto podpirajo: Javna šolska ki ca, CMD, Prosvetno društvo v Cerkljah Brniku ter Občinska godba. Gospodarsko družijo občane Hranilnica in posojilnica, v Cerkljah, Kmetijska podružnica, Živinorejska zadruga, Kmečka mlekarna, Strojna zadruga v Cerkljah iu na Zg. Brniku, Pašna zadruga pri Sv. Ambrožu in Čebelarska podružnica. Proti ognju varujeta občane Gasilno društvo v Cerkljah in na Zg. Brniku. Prebivalci so večinoma le kmetje, med katerimi se razen domačih obrti izrazita industrija še ni pojavila. Poleg poljedelstva se pečajo občani z živinn-rejo, sadjarstvom in gozdarstvom. Občno bla gostanje je povoljno. Cerklje vezeta dve avtobusni podjetji, eno s Kranjem (IS km) in Ljubljano (25 ozir. 28 km), drugo preko Most z Ljubljano (15 km). Podjetje o. Žužek vozi preko Vodic, Skaru čine in Št. Vida, ljubljanski) pa preko Most, Mengša in Črnuč v Ljubljano. Cerkljanska -okolica ima radi krasne pla-ninsko-ravninske lege in zdravega podnebja vse predpogoje za občni tujski promet. V kraju Cerklje: vodna veternica in električna hidrocentrala, last I. Čimžarja. 6 81 — jc več dobrih gostiln, v nekaterih od teh so na razpolago tudi tujske sobe. Cerklje imajo tudi elektrarno, ki je zasebna last in oskrbuje s tokom še dve veliki •občini, namreč Velesovo in Šenčur. Za- gradom Strmolom se vije divna steza proti starodavnemu velesov.škenni samostanu Iu dalje skozi senčne gozde proti Ol.ševku in Preddvoru. Proti severu le vodi romantična dolina Reka čez Davovec s prekrasnim pogledom na (irintavčevo skupino doli v poezije polno Kokriško dolino ali proti Krvavcu, posejanemu z uličnimi pastirskimi domovi. Nad vse ljubke in zanimive so stezice proti Kamniški ISistrici, ki le vedejo k njenemu objemu preko Sv. Ambroža, Šciiturškc gore, Klemeni čevega ali Zakala. Romantični sta tudi gozdni pešpoti proti Kamniku in Kranju, nič manj ona proti Vodicam. Posebne zabave Cerklje ne morejo nuditi, pač pa obiilo zdravja, zdravja neprecenljivega. Zato so Cerklje letoviščarjem, kateri nimajo posebnih zahtev, pa. si želijo letovanja v mirnem kraju z ostrim, čistim zrakom ter ob zmernih cenah, vsega priporočila vredne. ^i^HP^Sj^ I )om na Krvavcu (1699 m) ELEKTRARNA F. CIMZAR Izvršitev električnih inštalacij, montaža motorjev in popravila vseh v to stroko spadajočih del. Delo solidno. Cene brezkonkurenčne! CERKLJE PRI KRANJU 122 ANTON SORN, KRRNJ krojaštvo Savsko predmestje IZDELOVANJE OBLEK, SUKNJENIH JOPIČEV IN ČEPIC 162 ANDREJ MURINIDK LESNA TRGOVINA IN GOSTILNA y ClElrl&ClLJAlH PRD KRANJU Lesna trgovina obstoječa že nad 35 let. luili ■ I Mnrnlk Gostilna splošnoznana daleč naokoli uživa radi prvovrstne postrežbe, izbornih bizelj-skih in drugih vin. ki jih toči, najboljši sloves ter je v tem kraju najbolj vpoštevana in dobro obiskovana. Obstoji že od I. 1863. Lastnik g. Andrej Murnik, župan cerkljanski, bivši dolgolelni občinski svetovalec, sedanji odbornik Hranilnice in posojilnice ter Krajnega Šolskega sveta v Cerkljah, zapriseženi sodni cenilec In cerkveni ključar, ki ima največjo zaslugo za obnovo mogočnih zvonov v cerkljanski (ari, je bil rojen I. 1867 v /tdergazu pri Velesovem. Vsestransko za slu/ni g. Murnik je bil v naši novi državi prvi izvoljen županom in še danes vrši težke županske posle v dokaj obširni cerkljanski občini. Toplo priporočamo njegovo lesno trgo" vino. Dalje njegovo renomirano in strogo solidno gostilno vsem izletnikom, tujcem in domači publiki. 208 Gorsko klimatsko Ijetovište vSOLNDK PENSION MALI- GOLNIK 10 km od stanice Kranj na pruzi Ljubljana—Jesenice ili 5 km od stanice Križe—Golnik na pruzi Kranj — Tržič. Iz Kranja avtobusne veze. Po naručbi se pošalju kola. Otvoreno celu godinu. Sezona maj—oktobar. Leži 570 m nad morem u blizini poznatog sanatorija Golnik. Od severozapadne strane zaklonjeno divnim planinama, med j u kojima se ponaša po lepoj flori poznati Storžič (2134 m). Cist planinski vazduh,bez prašine, umereno-mila planinska klima. U neposrednoj blizini mno^o jelovih šuma, divne šetnje, lepe ture na Storžič, Tolsti vrh (1800 ni), Krišku goru(J600 m). Preporučuje se rekonvalescentima, a osobito osobama, kojim je potreban odmor i oporavak. Pošta, telegraf i telefon. Lečnik u blizini. Tople, hladne, vazdušne i sunčane kupke. Za zabavu radio Za odštetu 1 Din po danu može gost da raspolaže sa stolicom za ležanje preko dana. Sobe se izdavaju samo sa celim pensio-nom po 50 Din ili sobe sa parketom i tekućom vodom do 65 Din. Raspolaže sa 25 soba sa 42 kreveta. Penslonska opskrba prvoklasna, obroci obilati. Deca ispod 10 godina plaćaju za jelo polovinu, a krevet ceo. Preporuča se : JflMKO DOLŽAN 254 6« 83 - Golnik v Valvazorjevi dobi Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik Ob južnem pobočju 2134 m visokega Stor-žiča, tugu najmarkantnejšega gorskega velikanu v Karavankah, na katerega je tako lep pogled Od Kranja, kadar se koplje v zlatom menih žarkih zahajajočega solnca, se dviga sredi krasot svetovnoznano gorenjsko z d r a -v i I i š č e (i o I u i k. Prelep razgled se odpira od tod očem. Nanizan venec alpskih vrhov ujema tvoj pogled; oko li kroži otl Triglava do Karavank iu Kamniških planin, tja tlo prijazno obraščenih blejskih gora, ponosnega Kranja in mrkega notranjskega soseda Snežnika. ZDRAVILIŠČI: GOLNIK je z ozlrom na ugodne železniške zveze zelo lahko dostopno ter otl končne postaje Križe—Golnik (na progi Ljubljana Kranj Tržič) oddaljeno le -l km. Važna izhodna točka pa je Kranj, železniško križišče in postaja brzovlakov. Po slikoviti cesti z, izredno romantično okolico in pokrajino pripelje pacijenta v nekaj minutah zavodov avlo tlo cilja. ZDRAVILIŠČI: GOLNIK je dobilo ime po znamenitem gradu Golnik, ki ga imenuje Val vazor Glavnik. Plemiči (iallenfelški, po katerih je dobil grad svoje ime, so mu bili lastniki. Po pričanju Valvazorja jc grad sezidal sicer plemič Čreutz.er, po čigar smrti je prešel v last Obcr- burga, ki ga je okoli I. 1688. prodal Gallenfel-som. Ob upoštevanju vseh razpoložljivih zgodovinskih virov jc sklepati, da je bil grad zgrajen okrog I. 1600. Slednje bi potrjevala tudi sama lega gradu. V oni dobi so prenehali turški napadi iu plemenitaši so se jeli seliti iz svojih na parobkih iu težko dostopnih gričih zgrajenih gradov v nove, na lahko dostopnih gričih in brdih sezidane gradove. Prvotno je bila grajščina lepo arondirano posestvo, ki pa so ga nje številni gospodarji do preti desetletji popolnoma razkosali. Sredi svetovne vojne je »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov za Kranjsko« sklenil, nuditi brezplačno zdravljenje na pljučih obolelim vojakom, ki so se vračali iz vojne. Posebna komisija je pregledala vse v poštev prihajajoče kraje na Gorenjskem, tla bi našla kar najbolj pripravno meslo za nameravano zdravilišče. Ugotovila in prisodila je Golniku prvenstvo pred ostalimi kraji, ki bi event. prišli v poštev. Od leta 1925, pa se sprejemajo privatni bolniki. Kraj ima izredno milo subalpiiisko poti nebje, čist in zdrav zrak v območju obsežnih smrekovih in jelovih gozdov, brez megle in z malo padavinami; obvarovan s severne, se-verozapadne in severovzhodne strani pred ve- Zdravilišče Golnik: pogled od jugozahoda Koto F. Jug,{Kranj trovi, ki jih prestreza visoki Storžič in njegovo predgorje, luko du se solnčui žarki z južne strani blagodejno in obilno1 uveljavljajo ludi pozimi, luko izredno ugodne in blage klime skozi ves letni čas nima nobeno slično zdravilišče v naši kraljevini. Ne trdimo preveč, ako rečemo, tla ima Golnik prvenstvo celo med najbolj slovečimi sličnim! zdravilišči po srednji Evropi. Zdravilišče obstoji enajsto leto. Ker grad sam ni zadoščal svojemu namenu, so sčasoma okrog njega sezidali več poslopij, katerih razvrstitev tvori kompleks v obliki nepravilnega četverokotnika. Na južni strani tega kompleksa sloji zgradba novega sanatorija s prizidkom, kjer je prostora za 160 bolnikov. - - Tu se nahajajo vsi zdravniški prostori, moderno ure- jena operacijska soba in velika dvorana z gledališkim odrom. Zapadno od glavnega sanatorija se razprostira gospodinjsko poslopje. Na severni strani kompleksa so še trije objekti in sicer grad kot stanovanjsko poslopje za zdravnike in upravno osobje. Zapadno od gradu je enOnadstropno zdraviliško poslopje za rekonvalescente s 4i) posteljami, jugozapadno od tega na novozgrajeno upravno poslopje, kjer je nastanjen ludi poštni urad in telefon. Sredi vseh teh stavb pa se dviga novozgrajena, bogoslužju namenjena kapela. Kot nujna izpopolnitev zavoda pa je nameravana zgraditev otroškega sanatorija. Zavod ima lutli lastno ekonomijo z modernim, današnjim razmeram povsem odgovarjajočim gospodarskim poslopjem, ki stoji v nepo- Dva motiva na Golniku: levo grajsko znamenje, desno pogled v zdraviliški park Golnik: levo obednica v zdi sreclni bližini na tako zvanem »Kolovratu«. — Celoten obseg posesti znaša nad 30 ha, Zdravilišče ima lasleu vodovod z izvrstno pitno votlo, električno razsvetljavo in je opremljen z najmodernejšimi diagnostičnimi in tcra-peutičnimi pripomočki. Zdravljenje se vrši po najnovejših in vsestransko preizkušenih metodah — tuberkulin, •avili.šču, desno zimski motiv Foto t". Jug, Kranj knjižnica, radio, temnica za plioto-amaterje itd. Pogostokrat se prirejajo gledališke predstave in koncerti, Sprehodi po divni okolici sredi senčnatih gozdov, nudijo najlepši užitek. Posebno važnost se posveča prehrani bol nikov. Ta je izvrstna in obilna z nad 4030 kalorijami na dan. Oskrbnimi s polno penzijo znaša: Zdravilišče Golnik: pogled otl vzhoda umetni pneumo-thorax, kotapsterapija, operativna terapija, thoracoseopija in thoracokavsti-ka, oleothorax, haemotheraptja itd. - Pa tudi sicer jc vsestransko preskrbljeno za uspešno zdravljenje. Prostorne ležalnice, balkoni in verande služijo za ležalno kuro. Otl zgodnje pomladi do pozne jeseni se lahko solucijo bolniki po naravnih solnčališčih. Za razvedrilo je bolnikom na razpolago Foto F. Jug, Kranj za I. razred 141) Din na dan, za II. razred 100 Din na dan, za III. razred 75 Din na dan. Poleg primarija-špecijalista za tuberkulozo in upravitelja so v zavodu nameščeni 4 pomožni zdravniki, 3 uradniki, I duhovnik, 24 šolskih sester in 38 drugih uslužbencev, od katerih je (> zaposlenih pri ekonomiji. V zdravilišče, ki jc odprto skozi celo leto, se sprejemajo bolniki z začetno pljučno tuberkulozo ter bolniki s težjo enostransko tuberkulozo, v kolikor je pričakovati pri njih uspeha od klimatičnega zdravljenja. Nesposobni za sprejem pa so (kontraindikacije): bolniki s traj- no visoko temperaturo, težkim obojestranskim razpadajočim procesom, težka črevesna tuberkuloza, težko obolenje grla s težavami pri poziranju1 ter bolniki z. akutnimi infekcijskimi boleznimi. Pogled na Tržič Stadt Tržič iu Oberkrain, Drauer Banat (Jugoslaulen). GroBer Industrie-ort, Sommerfrische und vvichtige Touristenstation. ALBIN LAJOVIC, ravnatelj mešč. šole Tržič letovišče Mesto Tržič leži ob izlivu potoka Mošc-nika v Tržiško Bistrico ob vznožju Kamnika, Bistriške planine in Kokovnice, treh izrastkov gora, med katerimi se vijela dve izredno lepi dolini, namreč Šcntanska in Bistriška dolina, prva v severni, druga v severo-vzhodni smeri. Po svoji izredni legi je Tržič zavarovati pred vsemi vetrovi, nahaja se v nekakem kotlu, kjer ni hude zime, pa tudi, uc vročega poletja. Tržič je prastara naselbina, ki sega s svojimi začetki še v rimske čase. Tod so hodile že rimske legije, ki so korakale preko Ljubelja v Karanlanijo. V srednjem veku ni bilo o Tržiču dosti slišati, pač pa ve o njem Valvazor že prav veliko1 povedati. Ob vojnih časih je prihajala važnost edinega lažje prehodnega pasu v Karavankah, to je Ljubelja, vedno bolj do veljave, dokler niso avstrijski vladarji zgradili za. tedanje čase naravnost moderne ceste, ki se spenja v mogočnih serpentinah na 1370m visok prelaz, da pada na Koroški strani polagoma, proti Borovljaim. Za časa francoskih VO- Sv. Ana pri Tržiču in cesta čc/. Ljubelj v Valvazorjevi dobi jen jc bil Ljubelj priča srditih spopadov med Avstrijci in Francozi. Še danes kroži med Trščani ona okrogla: »Ko smo vrh [bela v šancah stali in od doma smo slovo jemali, ni blo cajt adijo reč, smo moral pred Francozi teč«. V polpreteklem času pa je Ljubelj mejil Koroško od Kranjske, a. danes čuva našo državno mejo na: severu. Vrh Ljubelja stojita dva. obeliska, kot vrata spoznanja, da smo zamudili ugodno priliko in prepustili nevredno najlepši del slovenske zemlje tujcu. Po svetovni vojni je bilo (udi na. Ljubelju par prask med našimi in avstrijskimi četami, ki so prišle celo pod sedlo do cerkve sv. Ane. V zadnjih treh stoletjih jc Tržič večkrat menjal svoje gospodarje, od katerih pa ni bil niti eden izmed njih našemu življu naklonjen, kaj šele tla bi se zanj kakorkoli zavzemal. Že zgodaj je ugodna zemljepisna lega narekovala Tržiču prav poseben razvoj v obrtnem in industrijskem pogledu. Prebivalci so izrabili z vso prebrisanostjo vodne moči Mošenika in Tržaške Bistrice ter ustanovili za davnino naravnost ogromna podjetja. Veselo so peketala kovaška kladiva: in oblikovala vseh vrst žeblje, pritrko-vala so nakovala in pošiljala jeklene pile na vse strani sveta, vrtele so se statve, ki so da- jale tople odeje daleč po svetu; potem so prišli »11 s r i j; i r j i - s 1111 - c H j i v c i:«, kakor jih imenuje naš Oton Zupančič, ki so poskrbeli, da je močmi voda Mošenika in Bistrice kar sama slrojila najboljše usnje, ki se je razpošiljalo na vse strani i sveta; kjer so usnjarji, so kajpada lutli Čevljarji. Blago pa so tovorili okoličani na svojih konjičkih daleč v Italijo in druge dežele, ki so ga radi solidnosti rade kupovale in dobro plačevale. Tako so se ustvarjale vedno nove in nove tovarne, dokler ni bila po nakupu stare vodne moči ustanovljena največja tovar- Ljubelj (1370 m) jugoslovansko avstrijska meja, najvišji prehod v Karavankah, kjer se vrše avto tekme — Loiblpass Foto F. Jug Kranj Levo: Tovarniški objekti predilnice v Tržiča na, današnja predilnica in tkalnica Oassner & Glanzmann, ki je stare tovarne na Fabriki spremenila v stanovanjske kolonije, sama pa si je postavila na južnimi koncu Tržiča, velelo varno, kjer zaposluje danes več kol I 100 delavcev. Od železarskih podjetij sla prišli v naše mesto kosariji K. (ilohočuik in K. Ahačič ter sekirarija N. Ahačič, ki so se vse moderno preuredile in krijejo naše potrebe s svojimi izdelki popolnoma. Kocarije so vse propadle, obdržala' sc je sicer popolnoma nova pilama »Triglav«, od usnjaren pa, ki so nekdaj slovele po vsem svetu, obratujejo 1'olakova iisnjarna v Kajži, ki jo ima v najemu g. Žagar, Devova desno: Stanovanjske hiše Iržiške predilnice Foto Nadižar Janko, Tržič usnjairna, danes usnjarska zadruga »Runo« r. z. z o. z. ter 1'charčcva iisnjarna, najemnik g. Toporiš .loško. Hišna čevljarska obrt daje zaslužka okoli op mojstrom, čevljarskih tovaren pa je več, med njimi največja tovarna »Peko«, potem Mali & Demberger, dalje Ivan Ražbor-šek, Pavle Bohinc in druge. V najnovejšem času so se ustanovile tudi tovarne za predelovanje lesa. Meil temi je treba na prvem mestu omenili tovarno bele lepenke Ch. Moline, poleni velepodjetic barona Borna, znano tovarno pohištva A. Amana. A. Primožiča iu druge. Najnovejši čas je prinesel s seboj ludi strojno pletilstvo; tu jc treba omenili plelarno Aniona in Katarine Pretnar. AVTOBUSNI PROMET, V. PERNUŠ Tržič—Kranj—Ljubljana Vozni red: Odhod iz Tržiča. Veljaven od 1. marca 1931. Prihod v Tržič. km Čas Postaja Čas 10 13 17 31 42-5 6.30 6.35 6.43 6.48 6.53 7.00 7.29 8.00 8.00 8.05 8.13 8.18 8.23 8.30 8.45 9.14 9.45 13.00 13.05 13.13 13.18 13.23 13 10 13.30 13.36 13.59 14.00 14.30 18.30 18.35 18.42 18.48 18.53 19.00 19.29 20.00 Tržič (HotelLončar) i",1 Križe (g. Zaplotnik) J Sebenje Žigana vas Zadraga Duplje..... Žeje ... Naklo (g.Marinšek) Kranj.....priii Mavčiče Jeprca MettoOdeOlMlh-Bohlnc) Medno Št. Vid LJubljana (Figove). „, 7.45 7 40 7-32 7-28 723 7.15 6.52 6.30 12.15 12.10 18.00 17.55 12.02 11.58 11.53 11 45 12.55 17.47 17.43 17.38 17.30 17.15 11.22 12.32 16.52 1 1.00 12 10 16.30 19.25 19.20 19.12 19.08 19.03 18.55 18.32 18.10 Prihod v Ljubljano. Odhod iz Ljubljane * Vozi v času od 1. maja do 15. avgusta. ** Vozi samo ob delavnikih. 255 /r »>#'Sa UK Levo: Kolodvor v Tržiču, v ozadju žaga bar v Tržiču na parno turbinski pogon, lasi bar Puterhof pri Tržiču, Kjer je toliko industrije, lam je gotovo tudi razvita trgovina. Na glavnem trgu v Tržiču je v vsaki hiši vsaj en trgovski lokal, če ne več. Trgovcev jc toliko, tla imajo svoj greinijalni pododbor. Bravec tega, članka se bo začuden vprašal, zakaj sem ga uatlpisal z letoviščem, ko jc ven- I. RAZBORŠEK TVORNICA CIPELA _ „ T R Z I C Dravska banov. Moderni in trpežni čevlji za gospode, dame in deco Telegrami: RAZBORŠEK TRŽIČ TELEFON ŠTEV. 20 TEKOČI RAČUN: Poštna hranilnica štev. 15.630 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 191 ona Kari Borna v sredi: Električna centrala ona Kari Borna desno: Divjačina v lovišču last barona Kari Boruti tiar toliko najrazličnejših tovaren in obratov? Res je, kdor pozna Tržič od njegovega industrijskega in obrtnega slovesa, ta, si uc more predstavljati, tla bi bilo mogoče v Tržiču lutli letovati, in to še prav krasno letovati. Pa je vendarle tako. Vse tržiške tovarne so namreč na vodni in električni pogon iu zato v Tržiču odurnega tovarniškega dima sploh ne poznamo. Lep sprehod ob Mošeniku ali Tržiškl Bistrici nas poduči, kako umno so Trščaui izrabili vod no moč, koliko elektrarni si je postavila veleindustrija iu kako Tržič z ozirom na visoke tovarniške dimnike sploh nima industrijskega videza. Dimniki so sicer, toda iz njih se kadi le ob času najhujše suše, ko ni vode na razpolago, Po svoji prirodni legi pa je Tržič naravnost ustvarjen za letoviščarje, v to smer ho moral v najbližji bodočnosti krepko zavoziti, če bo hotel napredovati tako kot doslej. Poglejmo si Tržaško okolico na podlagi lansko leto izdane turistovske karte Karavank. V 'Tržič pelje lokalna železnica. Na kolodvoru le pozdravi lepa orientacijska deska, ki ti po kaže toliko izletov in izletnih točk, tki si resnično v zadregi, katero bi si izbral. Na levem bregu Bistrice najdeš krasno izletuo točko Ku-kovnico, kjer je junija meseca rastlinstvo v najlepšem razvoju. Po grebenu prideš na T01 sti vrh in odtod dalje po malo strmi, pa oča-rujoči poti na Storžič, odtod se vrneš po planini .lesen ob Lomščici v prekrasno gorsko vasico Lom in dalje v Tržič; napravil si kar moči lep enodneven izlet. Lahko jo mahneš tudi na planino Javoruik iu odtod v Lom ali pa na .le zersko, obe varijanti sta jako zanimivi. Odločil si se za. izprehod ob Bistrici. Pol VSAK TRGOVEC IN OBRTNIK potrebuje tiskovin! Naročajte jih v TISKARNI „KOLEKTOR" Stražišce pri Kranju. Telefon: Slražišče 4. 253a Tržič: Glavni trg Tržič in Drauer Banat (,iugoslawien): Mauptplatz te pripelje do Lukca, od tod kreneš na levo in v dobri uri in pol si na planini Kofce, kjer sloji najlepša planinska postojanka, že daleč pO svetu znani planinski doni na Kofcah, ki te vzame pod svo.ro prijazno streho z največjo ljubeznivostjo, za kolikor časa hočeš in ne bo ti žal, če ostaneš tu tudi par mesecev. Izpre hodi po južnih obronkih Košute te nikdar uc utrudijo, ker so nadvse ulični, solnčni in senčni, hriboviti in ravni, kakršne si poželi srce. V planšarskih kočah li povsod postrežejo z največjo ljubeznivostjo, okusiš pa tudi speci jaliiteto kofških planšarjev, namreč slovili »ma-slovnlk«. Planinski dom na Kofcah leži 1500 m nad morjem, nad njim sc dviga dolgi greben Košute, ki doseže mestoma celo 21011 in nadmorske višine, pa je vendar od vseh sirani lahko dostopen in votli nanj več markiranih potov. Prijazna najemnica, doma, ga. kani Kvedrova, zna vse kuharske umetnosti na pamet in postreže ti, da misliš, da si v velemestnem hotelu. S Kofc sc vračaš mi zahodno stran v mo.šeniško dolino. Spoloma obiščeš prijazno gostilno Ankele pri sv. Ani, kjer sc v poletnem času mudi in ustavlja toliko avtomobilistov, kakor pred kako švicarsko visokogorsko oslarijo. Ce si utrujen, počakaš na avtomobil, drugače jo mahneš peš in v dobri uri si na tržaškem kolodvoru. Tudi ta izlet napraviš z največjo lahkoto v enem dnevu in nikoli ga ne boš pozabil, čc si imel srečno roko pri izberi dneva. Do Šentanski dolini pelje znamenita avtomobilska eesla na Ljubelj, po kateri se vrše mednarodne avtomobilske tekme redoma vsako tretje leto. Tam, kjer se začenja eesla. bolj strmo vzpenjati, se odcepi pri Jurjevem Jaki na desno pot na sedlo Baba, odkoder pelje nova plezalna pot na Veliki vrh Košute. Otl .lurja Ivan Lončar, prvi župan preti kratkim v mesto povišanega Tržiča do vrha rabiš I uro iu pol, dodaš še pol ure, pa si zopet na Kofcah. Malo nad cerkvijo sv. Ane se odcepi gorska pot na Zcleni.ško sedlo, kjer so si agilni tržaški smučarji postavili prijazno kočico, ki je stalno oskrbovana in sprejema leto in dan slo in slo turistov. Odtod Dolžanov most pri 'Tržiču, jako zanimiva in romantična soteska s cestnim predorom v živo skalo — »Dolžanov most« bei Tržič, interessante Felsklamm mil VVasserfallen kreneš lahko na BegunjšČico, Stol imaš pred nosom, povzpneš se na Vrtačo ali na Zelenico, pogleda.š ludi v Celovško kočo, prekobališ se na koroško stran do Ridovca ali Dnjčpctra, nikjer ne boš zadel ob kake posebne težave, Nova koča na Zelenici (l534m) Foto J1'. Jug, Kranj lahek jc dostop in odstop. Zeleniška koča ima posebno za, zimski sport velik pomen. Ce ni nikjer prijetne smuke, je gotovo na Zelenici. Na Begunjščion, prideš lutli od Potočnika, in sicer najprej na planino Preval, potem pa kreneš proti Vilfanovi koči in dalje v Žirovnico. V tem predelu ic tudi prelep slap v Tominče-vem grabnu, ki se imenuje Tominčcv Slap; za Najlepše gorsko letovišče v Karavankah, 1500 m. Odprto celo leto. Zimski šport, letna turistika. Prvovrstna preskrba, penzija, hotel, prenočišča. Lahek dostop, 3 ure od žel. postaje Tržič. Mlečne kure itd. Izleti na Veliki vrh, Kladvo, na različne planine po pobočju Košute itd. Vsa pojasnila daje: ZADRUGA PLANINSKI DOM NA KOFCAH V TRŽIČU R. Z. ZO.Z. 234 Zgoraj levo: »Kofce« planina desno: Podružnica Sv. Jožefa pri Tržiču — spodaj levo: Sloržič i/. Loma, desno Veliki vrh, v ozadju Bcgunjščieu iu Stol 2(1 lo otlsivotlov; z lepim Tako sem opisal šentansko dolino, ki je za tujski promel kot ustvarjena, pa se tega njeni prebivalci danes še ne zavedajo dosti. Prav posebno lepa točka je lovski gradič veleposestnika Borna, ki ima na svojem veleposestvu lepo urejena lovišča, divjih koz in znamenitih kozorogov', ki jih goji z veliko vnemo iu naravnost velikanskimi žrtvami. Teh živali je bilo t Josip Potokar, duhovni svetnik je bil ustanovitelj meščanske šole in si je za razvoj Tržiča pridobil neprecenljivih zaslug pred vojno že okoli slo, meti vojno pa so jih vojaki na slepo pokončali, da jih je danes komaj kakih 30. Racijonalna izraba veleposestva Boru nujno narekuje proglasitev sv. Ane za gorsko letovišče. Boruov lovski gradič pa naj Pogled na Kofce ispod Koče Koto Nndišar Janko, Tržič gostoljubno odpre svoja vrata (emu pro- Cetrta izhodna stran za sprehode je Blejska cesta, ki zavije takoj za tržiškim mostom v ostrem ovinku na levo iu se popne na polico pod Bistriško planino, gre skozi vas Bistrica, sc dvigne po krasnem smrekovem gozdu na pobočje Dobrče in gre dalje skoro po ravnem skozi vasi sv. Neža, sv. Lucija in Begunje ter dalje na Bled. Ta cesta hi se morala no pravici imenovati cesta kralja Aleksandra I., ki jo jc tako rekoč odkril in ki sc po njej najrajši vozi. Kadar prebiva Nj. Vel. kralj Aleksander na 141 cel u, skoro ni dneva, tki ga ne bi bilo v Tržiču. Po njegovi želji se bo lutli vhod na to cesto, ki je za sedaj za večje avtobuse nepre- Planinski d< na Kofcah s Kočilo Foto K veder Udomačen kozorog, ki se sprehaja po kofškili planinah nad Tržičem A. AMANN TOVARNA POHIŠTVA V v TRZIC PODRUŽNICA LJUBLJANA hoden, toliko razširil, da bo Tržiču v okras. Tam pri sv. Neži sc nudi popotniku izredno lep razgled po vsej Gorenjski dolini tja do Ljubljane in še daleč preko nje, ki jo sicer zakriva, kepa Šmarne gore, in tega pogleda sc oko ne more nasititi nikoli. Sedaj sc gradi za tujski proincl tudi gostilna »Ljubelj«, po-seslnica gdč. Ana, (ilobočnikova in več drugih gostilen, ki imajo tudi po eno ali več sob za tujce. Pri kolodvoru je restavracija Košir. Za povzdigo tujskega prometa skrbijo sledeči faktorji: Podružnica SPD v Tržiču, za- Pregledna karta tržaške okolice (Karavanke) ravno na. vrhu prostorna restavracija, ki bo nudila obiskovalcem vse udobnosti iu ki je je Tržič kot izletne točke prav pogrešal. Vas Bistrica pa dobiva od leta do leta več letoviščarjev iz južnih krajev naše države, posebno priljubljena jc pri Splitčanih. Iu I ržič sam ali ima v svoji sredi po goje za razvoj tujskega prometa? Da, ima jih, in sicer prav vse. Preskrbljen je z zdravo pitno vodo, ki je napeljana v vse hiše. Vsaka hiša ima električno razsvetljavo in tudi zadovoljivo kanalizacijo'. V Tržiču sta dva velika hotela, namreč bolel Lončar in Pošta, ki imata prav lepo opremljene sobe in kopalnico. Da znajo v tržaških hotelih kuhati, si lahko prepričan, prepričaš pa se še posebno, če si za želiš tržaške specijalitete, to so »tržaške bržo-le«. Posebno udobno se počutiš v restavraciji hotela Lončar, ki jo je opremila tovarna Amann. Takih lepih restavracij ne najdeš niti v velikih mestih. Poleg obeh tržaških hotelov skrbi druga »Planinski dom« na Kofcah, in športni klub Tržič. Ta udruženja prirejajo različne tekme, izdajajo popise in turistovske karte. Če želiš podrobnih informacij, obrni se na nje. Družabno življenje je v Tržiču prav raz Pogorje Košuta v Karavankah (nad Tržičem): vrh Kladvo 2095 m Koto Nadišar Janko, Tržič vito. Imamo Sokolsko društvo, Bralno društvo, Prosvetno društvo sv. Jožefa, več pevskih /.borov, tri gledališke odre, dva. kino, ki redno igrata, kino Nadišar predvaja tudi zvočne filme. Gledališke predstave, koncerti, predavanja SO vsako nedeljo. Za narodih) izobrazbo skrbita deška in dekliška osnovna šola, katerima jc priključen otroški vrtce: po svetovni vojni se je 1. 1010. ustanovila deška in dekliška meščanska šola, za vajeniški naraščaj skrbi obrtno-nadaljevalna šola, trgovskega pa vzgaja trgovsko-nadaljc valila šola. Šolsko poslopje meščanske šole je nova stavba, ki je v kras našemu meslii: slabše jc poslopje osnovne šole, ki pa bo v kratkem dobila novo stavbo. Levo zgoraj: Štirioglate steklenice, lončki in lesene posode za vegetabilije v zbirki Mra Lavičke — v sredi zgoraj: Figure rudarjev v idrijski lekarni desno zgoraj: Skupina posod iz zbirke Mra Lavičke levo spodaj Majolike iz tovarne Castcl Durante z ene sirani desno spodaj: Majolike iz tovarne Castcl Durante z druge strani Le redkim pocdiiiccni in malemu številu strokovnjakov je znano, da se nahaja v I ržiču ludi prav svojevrstna zanimivost. Tamošnji lekarnar Mr. ph. Bohuslav l.avička poseduje lepo zbirko predmetov iz. zgodovine farmacije in medicine, ki jo je zbral v dolgih letih /. velikimi žrtvami časa in denarja. V bogati zbirki se nahajajo dragoceni predmeti, s katerimi bi se mogel ponašati vsak svetovni muzej. Tako n. pr. troje okusnih majolik iz tovarne Castcl Durante. Koliko pa jc šc drugih redkosti; cela zbirka obsega več sto zgodovinskih predmetov. Farmacevtski muzej slavlja g. l.avička historiofiloin v študijske svrhe iz prijaznosti prav rad na razpolago Priporočilo ljudem, kateri trpijo radi skvarjenih nog! Celokupni javnosti vljudno naznanjam, da izdelujem čevlje za boleče in skvarjene noge, kakor za ploske noge, močno vzbuljene kosti, trde kože na podplatih, skrajšane in sploh za abnormalne noge, katerim se tovarniški čevlji nikakor ne morejo prilegali. — Izdelujem jih po najnovejši modi, tako, da se skvarjenost skoro ne pozna. — Istotako izdelujem tudi vse vrste športnih čevljev, to je: lovske, smuške, gorske in nizke k športnim oblekam.— Vse čevlje izdelujem iz najboljšega usnja, trpežno in prvovrstno izdelane. Na željo z Crep-gumi podplati. Cene kljub anatomični in ortopedični izdelavi, zelo nizke. Svoje izdelke sem imel razstavljene I. 1930 na lovski razstavi v Ljubljani, paviljon za lovstvo. — Ker sem si po večletni praksi pridobil zadostnega znanja in ker delam le s prvovrstnimi močmi, sem prepričan, da bodem slehernega naročnika vsestransko zadovoljil. — Priporočam se za cenjena naročila KONRAD MEHLE, iK^K3S; TRŽIČ (Gorenjsko) 187 Tržič: Poslopje meščanske šole. V Tržiču je državna pošta z javno telefonsko govorilnico, oddelek finančne kontrole, okrajno sodišče, kr. notarijal in orožniška slu niča. Za higijeno skrbi zdravstveni tlom z javnim kopališčem, v 'Tržiču so nastanjeni trije zdravniki. Za delavstvo je tu ekspozitura OUZD. Tržič je bil pred svetovno vojno eden izmed nemških stebrov. Šele leta 1912. je prišla občinska uprava v slovenske roke. Prvi slovenski župan je bil iuž.iuar g. Franc Ahačič, ki je vodil občino še leto ali dve po prevratu. S pomočjo pokojnega duhovnega svetnika in žup nika g. Josipa Potokarja, ki ima za razvoj 'Tržiča odlične zasluge, je ustanovil meščansko šolo. Pri prvih volitvah po svetovni vojni je bil izvoljen nov občinski odbor z, županom g. Ivanom Lončarjem na čelu. Ta občinski odbor načeluje mestni občini z. malimi izpremembami še danes. Zasluga sedanjega župana Ivana Lončarja je, da se je 'Tržič proglasil z ukazom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. I. 1027. za mesto. Podžupan tržaškega, mesta je znani delavski Delavnica meščanske šole v Tržiču, kjer se mladina praktično uri v ročnem delu Glavni oltar farne cerkve v Tržiču Foto F. Jug, Kranj—Tržič voditelj g. Hinko Snoj. Sedanji občinski odbor si jc za procvlt trž.iškcga mesta stekel že ne-venljivih zaslug. Zgradil je klavnico, vzdignil poslopje meščanske šole, pozidal mestne stanovanjske hiše, napravil kolodvorsko cesto, položil drugo vodovodno cev, vzorno uredil Socialno preskrbo mestnih ubožcev in storil sploh v vsakem oziru svojo dolžnost. Za versko vzgojo skrbi župnija, ki jo sedaj votli Župnik g. Vovk Anion. Tržiška župnija je prav starti. Svoj čas je obsegala dosti več krajev, tako tla ie bilo v Tržiču kar 5 duhovnikov. Dolina Sv. Katarina z Bistrico, ki je bogata postrvi zasajenih od barona dr. Kari Boruti Foto Nadišar Janko, Tržič Sedaj je skrčena na vtis Bistrico, občino sv. Ano, mestno občino Tržič iu polovico občine sv. Katarina, t. j. vse hiše v bistriški dolini. Elementarne nezgode tudi Tržiču niso prizanašale. Tako jc I. [811. pogorel ves Tržič na desnem bregu Bistrice. Takrat je celo Na- KARL KOŽELJ, TRŽlC Ček. zavod Ljubljana štev. 13.761 Tek. račun Ljubljanske kreditne banke podružnica Kranj TELEFON 21 amMaaaaaaamaaM~amamm^Hammam Edino in največje skladišče čevljarskih po-trebščin.filcev, pliša, lastina, rinčic, drete itd. Strogo solidne cene. Export čevljev. poleon I. podaril trgu znaten denarni prispevek, da se je pogorelcem pomagalo. V spomin na največji Iraški požar se obhaja še sedaj vsako leto na dan sv. Florjana slovesna procesija po trgu, h kateri pribite ljudje od blizu In daleč. V farni cerkvi vidiš na levi strani pri velikem oltarju sliko gorečega Tržiča. Po vodnji so v Tržiču sicer redke, toda kadar SO, napravijo ogromno škodo. Bodoči razvoj Tržiča, kot smo že dejali, mora kreniti v smer tujskega prometa. Razvoj industrije je dosegel višek, bližina meje ga precej ovira, ne ovira pa; turizma in letoviščarjev, ki prihajajo v vedno večjem številu v naš kraj. Poleti je redna avtobusna zveza preko Lju- belja z vsemi kraji ob Vrbskem jezeru, iu si cer tako, da vozijo direktni avtobusi iz Celovca na Bled s postankom v Tržiču iu v nasprotni smeri od Bleda do Celovca. Tržič ima dalje, gotovo najlepšo avtobusno zvezo z Ljubljano. Vsak dan odhajajo iz Tržiča v Ljubljano 4 av-tobusi in ravno toliko se jih vrača;. Avtobusno podjetje VI. Periiuš jc znano po svoji izredni solidnosti in zanesljivosti. To avtobusno podjetje sprejema ob vsakem času na vsako daljavo naročene vožnje. Poleti je stalna avtobusna; zveza ludi med Tržičem in sv. Ano. Za promet pa je na razpolago tudi več avtotaksi-jev, ki imajo postajališče pred hotelom Lončar. tivov iz. Medvodij pri Tržiču Foto F. .lug, Kranj—Tržič Kraji v okolici Tržiča Križe, vas na desnem bregu Bistrice, 525 m nadmorske višine, je sedež samostojne občine istega imena s 3C00 prebivalcev, v katero spada tudi zdravilišče Golnik. V vasi Križe pri Tržiču jc tudi župni m poštni urad. Šoli sta v občini dve: 4 razredna v Križali in 2 razredna v Dupljah. Trgovin jc okoli 15, obrtnikov pa 150. Ne manjka tudi go-stilen, in pension »Mali« na Golniku, ki razpolaga z večjim številom komfortno opremljenih tujskih sob, je odprt celo leto, glavna sezona pa je od maja do oktobra. Radi čistega brezpravnega planinskega zraka in bližine smrekovih gozdov s krasnimi sprehodi, je letovanje tu res ugodno in priporočljivo. Iz Križ so možni ugodni izleti po vsej bližnji okolici, posebno na Golnik, Križko in Zaloško goro s kočami in vodovodom, Križka društva pa so: Gasilno društvo, Prosvetno dru- štvo, Sadjarsko m vrtnarsko društvo in podružnica Kmetijskega društva. — Železniška postaja Križe—Golnik leži na progi Tržič—Kranj. Kovor je vas, ležeča ob tržiški Bistrici, 514111 nad morjem. Kovorska občina šteje okoli 1500 duš. Poleg občinskega urada je v vasi še župni urad in 2 razredna osnovna šola. Trgovin je približno 10, obrtov jc 70. Gostilen je skupno 13, ki razpolagajo s 15 tujskimi sobami. Cd Tržiča je vas Kovor oddaljena 4 km in jo tangira avtobusna zveza, vzdrževana po podjetju Periiuš v Tržiču. Na področju kovorske občine se nahajajo ruševine gradu l.amberger in rimske zidine. Kraj je zelo bogat s sadnim drevjem, ki tu prav dobro uspeva, za kar posebno skrbi podružnica Kmc- Kovor pri Tržiču tijskcga in sadjarskega društva. Zadrugarstvo je razvito ter zastopano s Pašno zadrugo, Hranilnico in Živinorejsko zadrugo. Sv. Katarina. Dobre pol ure od Tržiča oddaljeno vas sv. Katarino tvorijo štiri skupine prijaznih hišic, zidanih večinoma v pristnem gorenjskem slogu. Tudi vas sv. Katarina je sedež samostojne občine, broječe okoli 1020 prebivalcev, in ima dve šoli, Koto Nadišar Janko, Tržič eno v Lomu, drugo v Dolini, obe cnoraz.rcdnici. V kraju vzdržuje veleposestvo barona borna svoj gozdni urad, dalje se nahaja tu znana tovarna lepenke Ch. Molineja nasl. Močno razvita jc živinoreja, planšarstvo in lesna obrt. Gostilne so tri. Na Storžič, Kokovnico in Košuto nudi vas prav pripravno izhodišče. Med krajevne znamenitosti pa je šteti predor skozi skalo pri nekdanjem Hudičevem mostu (Dolžanov most), ki ga prinašamo v sliki. Sv. Ana nad Tržičem, kjer so nedavno kopali živo srebro. Vtis leži nad izlivom Lom.šicc v Tržiško Bistrico v idilični dolinici pod Sloržičcm Foto F. Jug, Kranj—Tržič Sv. Ana nad Tržičem: bivši rudnik St. Ana bei Tržič, eliciuaiiges Oiiecksilberbcrgvvcrk Koto K. Jug, Kranj—Tržič IM©N SMUK iTOVARNA LESENIH ŽEBLJEV 242 Sv. Ana (ljubeljska) je prav visoko stoječa vas in občina, saj kraljuje posajena na terenu 670—1300111 nadmorske višine na vznožju Begunjšcice in Košute in jo prepleta br/.eei potok Mošenik. Prebivalcev ima 600. Šola enorazrednica pa nudi mladini osnovni pouk. Ker leži ob meji, jo čuva finančna kontrola in orožniška stanica, oddelek carinarnice pa skrbi, da se vse, kar prihaja čez. ali odhaja preko meje, vestno pregledava. Pevsko društvo goji lepo slovensko pesem, Gasilno društvo pa bdi nad požari. Nekoliko trgovcev in obrtnikov skrbi za promet v blagu in denarju. Pri Sv. Ani je tudi ubožnica. Za okrepčalo pa sta dve gostilni. Za zabavo občanov skrbi domača »šrameU-godba. Katarinčani se radi ponašajo s svojim ostrim planinskim zrakom in pravijo, da je pri njih najbolje v Jugoslaviji. Kot znamenitost pa imenujejo Toni inče v slap, Piramido vrh Ljubelja in bivši živo-srebrni rudnik. Vas je tu nastala pred 500 leti. Leta 1600. je bil tam »Trg«, ki ga je, kakor piše Valvazor, zasula Košuta. — Sv. Ana je od Tržiča oddaljena 5 km. Kamnik v preteklosti Severno od Ljubljane, obkroženo od viso kih snežnikov stoji ljubko mesto Kamnik. Nešteto studencev in studenčkov žubori in brzi otl vseh struni snežnih velikanov v dolino in naprej tja proti Kamniku, kjer sc stekajo v bistro reko Bistrico. Voda te znamenite gorenj ske reke je čista ko ribje oko, krepilna ko planinska zeljad in mrzla ko leti. Kakor planinska je dandanes cesta na Šiitno. Močan tok Bistrice, narasle vslcd hudournikov, pa je predrl jez in ločil grič Mali grad od hriba. Ljudska govorica pripoveduje, da se je jezero razlilo po mengeškem polju ter odneslo seboj tudi neki samostan, ki je stal med Mengšem iu Homcem. Da bi bilo na tem kaj resnice, je težko ugo- Grb mesta Kamnika; značilen radi ajdovske deklice v sredini srna brzi odtod Bistrica v objem svoje sestre Save. Tam, kjer stoji danes mesto Kamnik, je baje bilo v pradavnih časih jezero. Razprostiralo se je po ueveljski ravnini ob mekinjskem bregu tja do Stranj. Griček sredi mesta, tkz. Mali grad, kjer stoji na robu cerkvica, sc je v onih časih naslanjal na velikega soseda, Križko ali Bergantovo goro, iu zaviral pol sedanjemu toku Bistrice. Voda pa sc je odtekala tam, kjer toviti. Ako pa upoštevamo kotličasti svet nad Kamnikom in peščeni nasad po kamniškem iu mengeškem polju, bi ta ljudska pripovedka vendarle imela nekoliko verjetnosti. Valvazor omenja, da so se še nedavno pred njim videli ob zidovju okoli Malega gradu železni obroči, na katere so pripenjali čolne. Med ljudstvom šc dandanes kroži pravljica, da zvoni v Nevljah vsak dan ob treh popoldne prav zato, ker je ob tej uri odteklo jezero. Na vrhu Križkc gore (Bergantovega hriba), ki izgleda kol bi bila na tri ogle odsekana, je mo goče zaslediti ostanke razvalin starega gradu. Tam, kjer so nekoč bivali vitezi, je vzrastel košat jčsen, line ovija bršljau, čuvaji so sove, namesto vitezov pa domiijcjo Iu kuščarji in druga golazen. Grad Karnek so na tej strmi gori sezidali mogočni grofje Orteuburški. Za njimi je prišel v last istotako mogočnemu rodu (ialenber.gov. Po zgodovinskih virih je izpričano, da je že I. 1297. tedanji kamniški župnik Manfred della Torre potrdil svojemu faranu vitezu Siegfridu (ialeuberškemu novoustanovljenega duhovnika pri kapeli sv. Janeza Krstnika na gradu Kar neku. Nato je I. 12'Ž.S. še sam oglejski patrijarh odobril to listino. Ko sta se sprla brata Friderik, ki je bil pozneje rimsko-nem.ški cesar, in Albrehl radi razdelitve dežela, je Janez (ialenberg potegnil z Albrehtom. Vslcd tega mu jc cesar Friderik odvzel več posestev, med njimi tudi grad Karnek, ki je prešel v last avstrijskih vojvodov. Ti so potem nastavljali tam svoje oskrbnike. — Približno 1. 1572. je kupil grad od avstrijskih vojvodov tedanji oskrbnik grof Ahacij Turn. Štiri leta potem je strela udarila njegovo hčerko in mož ui več hotel stanovali v gradu. Preselil se je v mesto in bival lam, dokler si ni zgradil nove graščine Križ. L. 1670, se je na gradu Karneku udrla streha. Kljub temu pa so še nadalje hodili gori oo. frančiškani, ki so na dan sv. Janeza Krstnika maševali v grajski kapeli. Na že omenjenem malem griču sredi mesta je stal v starih časih Mali grad. Baje sc jc kamenje istega porabilo za zidavo mesta. Vrhu hriba je lepa ravniea, ml koder je prekrasen razgled tja do Ljubljane. Ob robu na strani pečine stoji cerkvica, ki je res znamenita: pod eno streho so trije oltarji, drug vrh drugega. Pripoveduje se, da je v poganskih časih stal na tem mestu tempelj, V njem pa je bil malik, ki je rad prerokoval ljudem, ki so mu hodili daroval otl vseh strani, otl blizu in daleč. Dalje pripovedujejo, da. je na Malem gradu zakopan velik zaklati. Nekoč so sc gori igrali otroci. Neka deklica se je otl njih odstranila in vzrla podzemeljsko votlino, polno rumenih zlatnikov. Naglo si jih jc nnsiiln v predpasnik, ali izpre letel jo je ta hip strah in groza, vrgla je zlatnike od sebe in zbežala k tovnrišieam. Ko so šli nato iskal ono podzemeljsko votlino, je niso več našli. Neki star Martin iz. Nemčije je lutli čul o tem zaklatili. Odpravil se je otl doma in prišel okoli 1. 1665. v Kamnik. Izprosil si je otl kamniških gospodov dovoljenja, poiskati zemeljski zaklad. Pridno in z vnemo se je lotil dela iu kopal po malograjskem holmu. Dogodilo se jc pa, da ga jc pri delu skalni odlomek tako oplazil po licu, tla je oslepel in kmalu potem umrl. Ta. zaklad baje straži ajdovska deklica. Stari ljudje govore, da še ni dolgo tega, ko se je ajdovska deklica še prikazovala posebno zjutraj in zvečer — izvoljenim ljudem v vsej svoji dekliški krasoti. Pripovedovala jim je, da je potomka stare poganske rodbine, ki je prebivala nekdaj na Malem gradu. Sedaj pa mora tukaj čakati hi trpeti do sodnega dne, ako je prej ne reši nedolžen mladenič s tremi udarci z leskovo šibo. Temu bi rada darovala vse svoje zaklade in mu postala žena. Po dolgem iskanju se je končno vendar našel tak mladenič. Njegova mati, kateri jc bila zakleta deklica večkrat razkazovala svoje dragocene Stvari, mu je prigovarjala tako dolgo, da se je odločil, rešiti zaklelo deklico. Toda ko }tv je drugič udaril s šibico, mu je podivjala in se ii je pri tej priči spodnji tlel telesa spremenil v kačji rej). Mladenič se jc grde pošasti tako prestrašil, tla je zbežal. Zakleta deklica pa je strašno zarjula in položila, tla hi bil odslej vsak poizkus njene rešilve brezuspešen in tla ho ostala, zaklela do sodnega dne. Potem je izginila in odtlej je nihče več ni videl, To navajamo povzeto po ljudski pripovedki. Kakor za več drugih kranjskih mest, tako lutli za Kamnik ni znano, keda.i si je pridobil mestne pravice. Zgodovina ne ve o leni prav nič povedati. Znano je pa, da je stal tukaj trg že v srednjem veku. Ime je kraj dobil od kamenitih tal. V starih listinah iz I. 1205. je že zasletliti ime Kamnik. Omenjenega leta jc namreč potrdil istrski vojvoda Bertold Zajckloštru pravico, da se sme blago svobodno prevažati skozi njegov trg Kamnik. L. 1222. je zastavil isti vojvoda oglejskemu patrijarhu dva gradova v Kamniku. To sla vsekako morala bili Karnek in Mali grad. V Kamniku je I. I22N. ustanovil oglejski patrijarh Bertold s svojima bratoma sirotišnico. Takrat je v Kamniku župnikoval Henrik. Velik požar I. 1804, je vpepelil poleg 90 hiš tudi siro-tišnico, ki je pozneje niso več pozidali. Da je bil Kamnik že v sređujem veku znamenit kraj, priča med drugim lutli to, da so se razni vladarji večkrat mudili v iiieslu, tako n. pr. 1. 1241, poslednji babenberški vojvoda Friderik, I. 1271. češki krali Olokar in 1. 1444. cesar Friderik, ki se je naselil na Malem gradu. Slednji je v 1. 14X9. podaril mestu več pravic. Za časa prvih turških vojn je mesto zelo cvetelo. V njeni so se zbirali ljudje z vseli sirani, iščoč varnega zavetja. Mesto je bilo namreč obdano z močnim in visokim obzidjem, a poleg tega tudi dobro skrito. Kamnik je imel še v 17. stoletju obzidje s štirimi vrati: proti Šiitni »šutenska vrata«, zadaj za trgom pri mesnicah »eričevska vrata«, tretja proti Grabnu in četrta proti mostu. Izven mestnega obzidja so bila tri predmestja: Šiilna, Graben in Novi trg. — Mesto je imelo med drugimi tudi pravico krvave sodbe in pregnanstva. Pravico jc sodil sodnik s starešinstvom, ki je bilo dvojno. Valvazor piše: »Dvanajst mož in njim na čelu mestni sodnik je notranji svet kamniški. Seje Albreht zastavil Kamnik celjskima grofoma Iliriku in Hermanu za 3000 goldinarjev, za pla čilo pa, da ga spremita na Laško. Pogorelo je mesto štirikrat, iu sicer I. 1511., 1660., LS1I4. in 1845. Šolo je imel Kamnik žc tedaj, ko drugje po Kranjskem šc ni bilo čuti. Učitelj Friderik se je nahajal v mestu že I. 1491., a štiri leta pozneje je kamniški župnik Oton volil vrt poleg šole za vsakokratnega učitelja, ki naj zalo vsak dan opravlja večernice, Proti zapadu na Brdovem vrhu na Žalah jc že I. 1675. stala cerkvica, posvečena sv. Jožefu. Okoli cerkvice se je nahajalo pokopališče. Nekoliko višje od tu pa je bila sezidana iiiii |u Lil. I tf I't--'," 'ogled na Kamnik v Btick auf Kamnik im VVinter Ka ima vsak petek zjutraj in razsoja vse težje zadeve. Sodnik sam poravnava le lažje pritožbe. Zunanje zadeve pa rešuje zunanji svet, obstoječ iz desetih meščanov mestne občine iu dvajsel-štirih odbornikov, ki se sestaja samo vsako leto o binkoštih.« Mesto je imelo glasovalno pravico tudi pri stanovskih zborih. Tekom časa so zadeli mesto poleg veselili tudi mnogi neveseli dogodki; med ostalimi n. ur. ta, da je prišlo v last Celjskim grofom. L. 1363. je namreč avstrijski vojvoda Rudolf dal mesto, mitnico in soduijo v zastavo celjskemu grofu Hermanu, za kar mu je la pomagal v bojih proti Bavarcem, ki so si hoteli prisvojili Tirolsko. Komaj štiri leta kasneje je vojvoda statiou dc villegia Foto Fr. Aparnik, Kamnik Odtod se a cerkvica, nazivana Kalvarija muli lep pogled na mesto. V Spodnjem delu mesla jc župna cerkev ua Šutui. V njenih podzemeljskih grobnicah je najti mnogo nagrobnih napisov, zlasti rodovine Lamberške. Malo pod Šutno, na prijaznem griču, je leta 1551). Jurij Lamberg zgradil mali gradič »Za-price«. Meščani so se temu močno protivili, ker so se bali, da bi Turek, če bi dobil grad v svojo pest, mogel od tu obvladati vse mesto. Ker meščani Lambergu niso mogli zabraniti zidanja, so pa sami zgradili obrambni stolp na Žalah. Zapricc so menjale mnogo gospodarjev. OI) vznožju žalskega holmca stoji že nekaj stoletij frančiškanski samostan. Ustanovili so Ka grofje iz rođovJn Tluirnov in Holicnvvartov. Prvotni samostan je zob časa tako uničil, da je jel razpadati. Zato ga je I. 171)5. temeljito popravil in prenovil Jakob pl. Schelenburg. L. 1804. je samostan skoro do tal pogorel, a radodarni meščani so ga z darili znova pozidali. Med narodom se je ohranila tudi sledeča pripovedka: Na nevcljskem polju, kjer se je v starih časih razprostiralo jezero, se je nahajal otok, na katerem je stala cerkvica. Ko so neko noč pripeljali nov zvon, sc je ladjica z zvonom blizu otoka potopila. Zvon leži v globini, a še vedno poje, toda samo enkrat na leto, in sicer na sveti večer. V lepi, od Kamnika le malo oddaljeni vasici Mekinje je obširno samostansko poslopje s cerkvijo in ponosnim zvonikom. Na tem mestu je že 1. 1300. stal samostan redovnic sv. Klare. Zgradili so ga člani plemiške rodovine Gallen-berg ali. kakor trdijo nekateri zgodovinarji, Henrik Scyfried pl. (iallenbcrg. Stari mekinjski samostan so koncem 17. stoletja porušili in zgradili novega, sedanjega. Istotako so tudi prejšnjo gotsko cerkev prezidnli in prenovili. V Kamniku, na mestu, kjer jc smodnišnica (ki je bila pod Avstrijo največja državna to- varna za smodnik), jc stal v starih časih grad Kacenberg. V šestnajstem stoletju je v gradu živela rodbina Kacenbergcrjcv. Ob Bistrici so bile tlo druge polovice I{>. stoletja številne kovačuice za žeblje, kar je VStvarjalo živahen promet in prijetno življenje. Otl tamkaj je bilo tako opisuje kronist »najbolj prijetno poslušali lepo, ubrano zvone nje kamniških in okoliških cerkva, posebno ob dnevih pred prazniki. Izza smrečja se jc čulo prijetno doneče zvončnic zvonov iz Tiinjic, veličastno odmevanje samostanskih in žalskih zvonov, votlo in zaleglo hučanje šuteuskih, kar vse je izzvanjalo v blagoglasni harmoniji. V lako majhnem okrožju, pa toliko lepih in krep kili zvonov ni kmalu kje slišati kakor v Kamniku«. (V to kraljestvo blagoglasja je pa brezobzirno posegla svetovna vojna., kamor je moralo odpotovati mnogo članov te blagoglasne harmonije; seveda so vsi junaško položili svoje glasove na »žrtvenik« domovine. Mesto Kamnik jc štelo sredi 19. stoletja okoli 2.500 prebivalcev, katerih velika večina sc jc bavila s trgovino in obrtjo, skoro vsi brez izjeme pa so bili petični. VOZNI RED Linija Motnik -Kamnik—Ljubljana in obratno. km Cas Cena Postaje Cena Čas _— 6.30 _ 37-- 14.27 4 6.40 4 — 1 Špitalič.........' 33- 14.17 12 7.00 9- 28'- 13.57 13 7.05 10 — Šmartno......... 27-- 13.52 14 7 10 11-- Buč........... 26-- 13.47 15 7.15 12-— Potok.......... 25 — 13.42 16 7 20 13-- 24-— 13.37 17 7.25 14-- 23 — 13.32 19 7.32 16-— 2T 13.25 23 7.42 20-— IT- 13.15 26 7.50 13.00 18.30 22- Kamnik......... 15'- 12 55 17.55 0.10 27 8.18 13.03 18.33 23— Perovo .......... 14 — 12.52 17.52 0.07 29 8.20 13.05 18.35 24- - Duplica......... 13- 12.50 17.50 0.05 30 8.23 13.08 18.38 25-— I2-— 12.47 17.47 0.02 31 8.25 13.10 18.40 26 — 1V — 12.45 17.44 24 00 32 8.28 13 13 18.43 2650 Preserje......... 1050 12.42 17.42 23.57 33 8.30 13.15 18.45 27 — Jarše....... 10- 12 40 17.40 23.55 35 8.35 13.20 18.50 28 — 9- 12 35 17.35 23.50 37 8.40 13.25 18.55 29-- Domžale . . ..... 8-— 12.30 17.30 23.45 39 8.45 13.30 19.00 30 — T- 12.25 17.25 23 40 46 9.00 13.45 1915 33-- Cernuče...... . . 4'— 12.10 17.10 23.25 48 9.03 13.48 1918 34-- , Jezica......... h, Ljubljana...... . 0S n. 3- 12.07 17.07 23.22 51 9 10 13.55 19.25 37'- — 12.00 17.00 23.15 Največja zaloga šivalnih strojev, koles, gramofonov in nadomestnih delov. PERO SATIER. V KAMNIKU 323 I>'!- FRAN OGRIN Prirodne krasote in letoviško-zdraviliške prednosti Kamnika Dr. Fran OgrJn, načelnik kamniškega okraja Vsa Slovenija, zlasti severo-zapadni del ob Alpah, je v eeloli krasna in divotna. V pestrih slikah se vrste zelene doline in prijazne ravnine, temni gozdovi in senčni gaji, oživljeni po modrih, v brda stisnjenih jezerih in šumečih vodah. Vmes so posejane snažne, prikupne vasice, v bregovih se solucijo Iu skromni, lam ponosni kmečki domovi, na višinah se smehljajo bele cerkvice in iz zatišja mežikajo starodavni gradovi, ki se krog njih plete naša povestniea zdaj vesela, zdaj žalostna. Ce želiš priti po železnici v Kamnik, sedeš v Ljubljani na vlak. ki oddrdra s teboj proti severu po širnem Ljubljanskem polju in čez šumečo Savo. Mimo tvojih oči se vrstijo bele gorenjske vasi in lični' trgi. Ravnina sc razširi in pogled li splava do samih Alp (Kamniških, Triglavskih in Karavank) ter njihovih predgorij. Že so za teboj Groblje, Jarše, Mengeš, s prijazno cerkvijo na griču in vedno bolj se skriva za gozd na razgledni majhni višini stoječi grad Križ. Vlak vozi počasneje, postoji. V Kamniku si. Ko dospeš po predmestju Šulua do Samčevega predora, ki pa ni tunel, ampak preseka, se ti odpre širši pogled na mesto, v dalji pa zazreš visoke sinje planine. Zasanjano, spokojno leži staroslavno mesio ob vznožju solnčnih hribčkov iu poljan. Sredi njega se dviga strmi, ljubki holmec Mali Grad s trodeluo cerkvico nad njim, onkraj šumlja-joče Kamniške Bistrice pa se spenja visoki, skalnati iu gozdnati hrib Stari Grad. Raz obeh zro v svet stare grajske razvaline kot pomnik davno minulih časov viteške gospode. Drugi holmi oz. višine: Zaprice, Žale, Kal varija, Poljane, ki obdajajo Kamnik, so deloma Novo kopališče in božja pol na Kalvariju v Kamniku Foto Fr. Aparnik, Kamnik porasli z zelenimi sumarni, deloma prepreženi s pisanimi travniki iu polji. Cerkvica na Malem Gradu, frančiškanska iu cerkev na Žalah (najlepše ležeče, proti planinam gledajoče pokopališče), Žalski gradič, mogočni grad Zaprice ter hišice v bregovih sc ozirajo zvedavo tja ven na Kamniško Mengeško polje in Kamniške planine. Ljubek jc pogled na te domove in stolpiče mimo predstražne podgorske cerkve izpred Duplice (2 km južno Kamnika) ali izpod Kratile malo bližje na vzhodu, kadar se bleste v solnčnem siju, in ti oko plava mimo mekinjskih stavb na silne gore. Očarljiv je pogled z, Malega Grada, Kal varije, Poljan, Starega Grada iu z drugih točk: Pod teboj lično mesto, dalje vasice Nevlje, V rh pol j c (severovzhodno), Mekinje, Godič, Stranic (severozahodno) z belimi hišami in cerkvami. In pogled ti hiti mimo njih po Kamniški kotlini, mimo holmov, tral in gozdičkov tja proti alpskemu predgorju s prijaznimi gorskimi cerkvicami: Sv. Primož H42 (stare freske) in Sv. Peter, Sv. Ambrož 1084 in Št. Urška gora in se ustavi oh krasoti Kamniških planin, ki tonejo, pozdravljajoč le, v sinji dalji (zračna črta h IU km). Na nasprotni strani (južni) ti sega pogled raz več imenovanih točk po Kamniško-Men-geškem polju doli do prestolnice Ljubljane, raz Starega Gradu pa še doli do Snežnika in Loških gora. Po ravnini se vijejo mimo sel. trgov in polj odsvitajoča se Kamniška Bistrica, bele ceste iu železniška proga. Kakor večglava družina sloje nehotični vrhovi Kamniških Alp. Tam na zapadu družin ski gorski poglavar Grintavce, mogočen in vendar slok, visok (2558m) in mladostnega lica; njemu oh sirani »boljša« mu zakonska polovica Kokrska Kočna (2539), krepka in razoraua. V zadovoljstvu se ozirata po svojih otrocih, pa lutli po gorski tovariši ji preko daljin tja tlo Tur iu pradeda Triglava. Na desni (vzhod) njun sinček Mali Grinlavec. Kočna in Grintavec s Kamnika nista vidna, pač pa južno in južno-zapadno izpred mesta. Dalje na vzhod se vrste v spoštljivi oddaljenosti preko Dolgega Hrbta in Gamsovega Sireta ostali otroci: »flet-na« Struca, stasita, /ipočna, lepo oblikovana Skuta (2532 m), Rinke (Kranjska, Koroška, Štajerska), Turska gora (223$ m); meti to in š. Rin-ko je divji Turski žleb. Brana (2253 m) — pomu-tlimo se malo pri tej. Nekam jezno in trmasto gleda predse na jug in ti isi sama nima ravno moderne linije, je lako zamerila vzhodni sestri Planjavi (2399 m) njeno ogromno, trebušasto (moglo bi se to lutli drugače nazvali) gmoto, tla se je odmaknila otl nje in je nastal vmes širok gorski jarek, nazvan Kamniško Sedlo (I844m). Skupina otl Kočne tlo Brane se imenuje lutli Grintavci. No, res je ta Planjava tako neznansko obilna, da predstavlja veliko več kakor »Babo« najsmelejšega obsega. Planjavi slede Škarje in na skrajnem vzhodu lepa, vitka Ojstrica (2349m). Zalo streme proti njej (otl juga na sever) gorski kavalirji: Ržeuik, Konj, Dedec (2023 m), ostajajo pa navzlic svojemu orjaštvu kakor ukovani na mestu. Očanec Grintavec ima tudi dve sestri. Eni, Priporočamo keramično delavnico Rudolfa Schnabla V KAMNIKU katera izdeluje beloprstene keramične izdelke kakor: krožnike, skodelice, sklede, vrče, lurške skodelice „findžane" v različni velikosti, vaze, žardinere, stenske krožnike itd. po lastnih io danih vzorcih Specijalna delavnica narodne posode. Postrežba in cene solidne! 314 TIMA HIRAIMniLIMIlOA V KAMNBKO je največji in edini pupilarno varen denarni zavod v kamniškem političnem okraju pod državnim nadzorstvom. Za vse vloge jamči Mestna občina Kamnik z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo ter jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Posojila daje na poljuben način in proti nizkemu obrestovanju. Poštno hranilnični ček. račun štev. 11,031. Telefon Stev. 11. 280 Kamnik: anorama s stari I lauptplatz gradom in Glavni trg Vue d i' K: prešerno-široki Mokrici (1988m), ic kakor mož pridružen ponosni Greben (2223 m). Samo zavestno, Impozantno sedita sredi svojih otrok, kraljujoč na večnem prestolu visoko gori nad Kamniško liistrico in Kokrsko dolino, lesno se iu oklepajo otroci, sami krepki gorski fantje, razen dveh punc (Kal.ška gora in Kompotela), PO velikosti od severa proti jugu: Koren (1909111), Veliki Zvon (1944m) iu Krvavec (1853 ni), ki se kot Benjamin sramežljivo skriva pred Kamničani za daljno sorodnico Križko planino. Ves gorski hrbet poteka navpično na (iriutavce. Druga sestra, Velika Planina najvišji vrh Njivice (1666 m), se je udomačila tam oh zeleni Štajerski. Dom ji je prostrana, široka gorska planota, segajoča na zapadu do Bistrice Razgleduje sc po širnem svetu, prav posebno pa kol dobra tetka k najbližjima nečakinjama Ojstrici in Planjavi. Pozdravlja pa lutli vso ostalo gorsko »ŽlahtO«, z Velikim Vrhom (2111 in) iu sestrično Mrzlo goro vred, ki kuka sem čez Kamniško Sedlo, posebno pa družino Greben-Mokrico. Dri tem je seveda uc ovira romantična vmesna dolina Kamniška Bistrica« (kratko Bistrica), z večnim siiinljunjem istoimenske reke in šuštcnjcin bistriških gozdov: poslužuje se pa tudi prometne službe Hudih Koncev, ki jim glavari Kamniški vrh (I2(>liu) in ki njih zadnja pošta posluje meti vhodom v Kamniško Bistrico. Mamici Veliki Planini ic v čast in ponos brhka hčerka Mala Planina (140(1), ki pa sc žc zaveda svojih čarov in močno sili sem h Kamniku. Izza osrčja teh gora bili iu šumi po dolini, pogumno preskakovale ovirajoče jezove, kristalno čisla Kamniška Bistrica, nesoč — združena s potokom Nevljico ..... svojo večno šumno popevanko skozi Kamniško mestece. Od Kamniškega Sedla sem pa pihajo sedaj božajoče sapice, jeseni — pozimi pa ostrejši, osvežujoči ve- v pri- Panorama mit Stari grad und k et chutcaii dc »Stari grad« Foto Fr. AparniK, Kamnik Irovi, združujoč se z Bistrice šumenja rodni simfoniji Kamniške kotline. Planine! Vsekdar krasne, zanimive, mikavne. Zdaj kipe proti nebu v mogočni sivini iu sc ti zde kakor dosegljive z. roko, vabeč v svoje slikovito okrilje vrhov, gozdov iu planot; zdaj so zagrnjene v bel plašč, ožarjcu z, divniiui rožavijolčnimi odtenki vzhajajočega ali zahajajočega sobica, ko se dolina, že vsa zelena ali odeta v jesenske barve potaplja v polmrak. Posebno lepe so planine tudi v polni zimi! S Kamniških Al|> (nekateri so jih neupravičeno krstili za Savinjske: morda bi pa pravilno rekli Kamniško Savinjske) uživaš prekrasen razgled na neizmerni alpski svet: čez Kara vanke proti Triglavskemu pogorju, proti Turam, Pohorju pa preko velike, pestre gorenjske Kamnik: Predmestje Sutna s prostostoječlm zvonikom pri lami cerkvi; Mali grad z. zna inenito Iriuadstropno kapelico, ki ic najvažnejši in najstarejši spomenik romanskega sloga v Dravski banovini Foto Fr. Aptrnlk, Kamnik Motivi i/. Kamnika: Uršulinski samostan v Mekinjah, osnovna šola in kopališče (last konventa Usmiljenih bratov) ., ,......, 1'oto hr. Aparnik, Kamnik ravnine proti Krnu, Nanosu, Dinarskim Alpam in hrvaškim hribom. Bogato je tedaj poplačan trud turistu-planin-eu, ki obišče ta bajnolepi, tajinstvenl, planinski hram. Da mu ne opeša lelo in ne omahne duševni polel. mu nudijo okrepčila sledeče planin ske koče: v Kamniški Bistrici (bilI in), na Kamniškem Sedlu, nad Jermanovimi vrati, na Veliki Planini, na Koroška (I808m), Dom na Krvavcu, Cojzova koča na Kokrskcm Sedlu (1791 m). Do teh koč je od Kamnika X 7, 4'A, 7, 5, h ur pešho.ie. Severno Kamniškega Sedla, Planjave iu Ojstrice se razprostira znamenita, svetovuoznana Logarska dolina. Kdor ni po srcu planinec ali sc mu stoži telesnega napora, ta sc bo kmalu vozil v osrčje Kanmiškili-Saviujskih planin: na eni strani po avtomobilski cesti Stahovica Kamni ška Bistrica tja do vabljivega Planinskega duma sredi gorske trate iu zelenih šum, obkroženega od veličastnega gorskega venca nad Koncem; na drugi sirani pa po črni čez. Volovljek (nad 11)1111 in), PodVolovljek do Luč iu naprej v Logarsko dolino, prelepo posestrimo Kamniške Bistrice. Z gradnjo obeh cest sc lirične pO vsej priliki že Iclos. Od Volovljeka bo podaljšati cesto na okoli 5 km oddaljeno Veliko Pla niuo, ki je zaradi višinske lege posebno pri- pravna za solnčno in zračno zdravljenje ter za zimski sport. Njiju pomen razen v gospodarskem oziru za razvoj turizma, planinstva in tujskega prometa bo Ogromen. Vsi kraji in postojanke ob teh cestah bodo po tisoč in inilijonletni ločitvi zvezani in oživljeni. Postali bodo živo torišče letoviščarjev in pisano izhodišče za, najrazno-vrstnejše planinske turu. Veliko akcijo smo razvili tudi za železniško zvezo Savske s Savinjsko dolino, ki bo vodila najbrž skozi Škofjo Loko, Kranj Kamnik. Prinesla bo novega razmaha. korporacija ^^^^ v Kamniku Lesna industrija (samo lastni les) rezan les, bukovina, zaboji, oglje. 336 KAROL SKALA MANUFAKTURA - ŠPECERIJA - GALANTERIJA KAMNIK 298 Kamniške planine: Na snežnih »Poljanah« (ugoden teren za smuko in sankališče) Foto Fr.*Aparnik, Kamnik Kaj pa letoviščar, kateri se bo nastanil v Kamniku iu okolici pa bo gledal na gorske velikane od spodaj navzgor? Ne bo ti dolgčas! Malokatcri kraj ima v svoji sredi in neposredni bližini toliko prijetnih odpočivališč in izpreha-jališč kakor Kamnik. O (cm sem deloma že govoril, ko sem omenjal mestne in bližnje razgledne točke. Naj dodam šc: Kamnik ima tudi tri parke, mestni park in onkraj reke Bistrice, že na mekinjski strani kopališki in Kršmančcv park, dalje posebno prijetno šctali.šče Zaprice (nad železniško postajo) ob enako nazvanim gradom in gozdnih obronkih ter mali drevored na Malem Oradu. Vsa izsprehajališča iu razgledišča so nenavadno mikavna. K odpočivanju iu sanjarjenju vabijo udobne klopi iu mize, ki jih je postavilo Tujsko-prometno društvo, oz. deloma tudi me sto in zasebniki, lam v senci ali v solncu sc udajaš lahko ure in ure svojim mislim in uživaš krasoto krajev, dokler te ne poboža sveža večerna planinska sapica. Kdor ljubi daljše, eno- ali dvoume izlete, ima prilike na izbiro po divni Kamniški kotlini v kraje, ki sem jih deloma že imenoval: Nevlje s cerkvico. Sv. Jurij nad jezerom, Mekinje z uršulinskim samostanom, nekdanjim gradom mogočnih (iallenbergov, cerkvijo z grobovi starih plemičcv in župniščem (vse v eni ponosni stavbni skupini), (iodič, Stranje (inična cerkvica in župnišče na strmem liolniu). Sta Ilovica (dobra stara gostilna »pri Korlnu« in v Kamniku priporoča letovišče Ka mciSk. Ono vodi evidenco in oddajo stanovanj. Za vse informacije se je obračati na društvo (tajništvo)_ planinski dom v kamniški bistrici onkraj Bistrice Bodla]}, križišče cest v Črno Gornji grad, v Bisterčico Krvavec in v Kamniško Bistrico. Prav prijeten je tudi i/let če/. Zaprice v Tunjice z dvostolpno cerkvijo na prekrasnem razglednem hribu, dalje po cesti dah. Prirodne zanimivosti: krasni slapovi I3rc-dasel.i ter Orglice (Orličje), dalje globoka tesen Bele, Žagana in Zala peč, Nandelova koča (nekdanje zbirališče rokovnjačev). Celodnevni ravninski izleti, nudeč povsod I/. Kamniških Alp: Pogled i/. Žagane peči na Skuto Iz Kamniških Alp: Južna stena Štrucc in del Skute Fotoamater b. Kolman ali čez Podgorski hrib v Komendo s starim gradom, mogočno cerkvijo na majhni višini in sirotiščem (ustanovitelj župnik P. P. Glavar), morebiti samo tlo Križa z divno ležečim gradom, do Volčjega potoka (grad) in Radomelj ter na Palovlče z lepim razgledom na planine in proti Ljubljani. Poln užitka in planinske romantike je izlet v Kamniško Bistrico (otl Kamnika 15, otl Stahovice H) km). Zložna pol vodi skozi zelene gozdove in ob šumečih V0 kaj novega, mikavnega, sc ponujaj© v doline, ki preprezajo kamniški srez (od severo vzhoda proti jugu): črna, Tuhinjska dolina (tlo Mot-nika), črni graben (otl Lukovice tlo Trojan, kjer se je odigravalo življenje glasovitih rokovnjačev, ki st;i ga opisala Josip Jurčič iu Janko Kersnik v enako nazvanem romanu), Moravska dolina s ponosnim središčem Moravče (Vegov spomenik). Kdor se zanima za razvoj obrti in iiitlu- MARLDA STARE 11,11,1 TOVARNA KISA li V KAMNIKU nasl. KAROL STARE 315 Kamniško sedlo Koto Kr. Aparnik, Kamnik slrije, najde v predelu Ki.....lik Radomlje, Vir, Domžale, Mengeš, Šmarca Duplica niz raznovrstnih večjih obrtnij in industrijskih naprav. Vredno si je ogledati n. pr, tvornico železnih izdelkov »Titan« v Kamniku (na Perovem), za pohištvo ter lesne Izdelke Remec čc Co. na Duplici, industrijo platnenih izdelkov Majeliče-vili dedičev v Jaršah, tovarno papirja in kartonov I. Bonač in sin na Količevcni, razne valjčne mline in žagarske obrate ter slamnikarsko industrijo v Domžalah in Mengšu. Zanimiva je v nekaterih vaseh (Mlaka, Moste) okrog Komende (Kaplje vasi) domača industrija lončarstva, iu ščctarstva. Zaključek. Idilično, poti planinami ležeče mestece Kamnik z 2000 prebivalci se more po svoji legi in okolici primerjati ischlu, tako da hi se smel nazivati slovenski [selil. Kamnik jc zato kaj prijetno, tiho letovišče iu planinsko zdravilišče Najcenejše dobite garantirano dobro blago pri tvrdki R. VIVODR KAMNIK v veliki izbiri klobuke od Din 35*—, narejene moške obleke od Din 200*—, kravate in nogavice od Din 6-— naprej. Dalje otroške oblekce, dežne plašče, suknje, raglane itd. Prepričajte sc brez obveze, da bi kaj kupili! Priporoča se tudi gostilna pri „Vinski trti**, kjer se dobijo pristna štajerska vina po najnižjih cenah. Lep senčnat vrt. 290 z vabečimi naravnimi krasotami, prijetnim letnim podnebjem in zgodovinskimi spomeniki, Dasi jc Kamnik stale/, raznih oblasti, precejšne industrije, obrti in trgovine, poteka vendar življenje v njem povsem mirno. Zalo ugaja kamniško letovišče /lasti osebam, katere ne ljubijo bučnega razvcseljevauja, kakršno vlada danes tudi po nekaterih naših kopališčih. Poleg bogatih naravnih krasot in prijetnega letnega' pdpočitka pa nudi Kamnik žc danes vse potrebno tudi bolj razvajenemu tujcu. Predvsem naj omenim novo, moderno kopališče, ki ga je kamniška občimi ob veliki naklonjenosti meščanske korporacije ter ob sodelovanju TujSKO-prometnega društva zgradila ob Nevljici. Ta prostor, oddaljen otl mesta 5 minul, ima idealno solučno lego in nudi diven razgled na Stari Grad iu planine. Bazen jc obširen in ho na zgornji strani I m in manj globok, proti dolenjemu koncu pa naraste vodna globočlna nad 2 m, tako tla ho tu razen za kopanje pri like lutli za skakanje iu veslanje. Ko se vzpostavi šc staro kopališče usmiljenih bratov ta ima razen malega bazena tudi kadi za gorke iu mrzle kopeli ko sc vpelje hidroterapija in se združita event, obe kopališči v eno upravo, ho nudil Kamnik glede kopanja prav vse. Priprave za nakup starega kopališča se vrše. Prilika jc za gojitev sporiti: ribiškega, lovskega, tenis. Mesto, ki je kakor ustvarjeno za letovišče iu zdravilišče, ima še druge ugodnosti: bližina Izdelovanje sekir, motik, lopat, krampov, vsega gospodarskega orodja itd. priporoča JANKO HOLCAR KOVAČIJA NA VODNI POGON V KANNIKU 301 ZOFI KLEINLERCHER DOMŽALE ima vedno v zalogi sveže domače pecivo in delikatese vseh vrst po ugodnih cenah in pri solidni postrežbi. 372 ostale Gorenjske (Kranj, Bohinj) in Ljubljane, zdravniki, lukama, ugodne prometne zveze (avtobusi, avtotaksiji na vse strani), snažna stanovanja, dobri hoteli in gostilne z zmernimi cenami, kazen že omenjenih zanimivosti: Sad-niknrjcv muzej, gradiči Dolenje iu Gorenje Pe nivo ter v /dušah. Poskrbljeno je in še bo tudi za drugo razvedrilo. Temu namenu služijo: razne prire ditve, zlasti koncerti (iiroiueiiadni. vrtni), družabni večeri in skupni izleti, izposojevanjc knjig i/, javno pristopnih knjižnic ild. Ako pregledamo gorenje navedbe, vidimo, da so podane v Kamniku ter bližnji in daljnji okolici izredno zanimive jiaravne krasote, ustvarjene na ludi še razne druge umetne naprave. Te se bodo seveda še razširjevale in izpopolnjevale. Splošno pa je usnjen Kamniku najlepši razvoj in častno mesto med letovišči, kopališči in zdravilišči Dravske banovine. Ko končujem, želim še, da hi glede Kamnika obveljalo tudi v narodni pesmi, kakor mu gre, in se glasilo: Dela Ljubljana, Cm je Kran(j), Pisana Loka, Kamnik krasan! Kranjske tvornice željezne, bravarske i kovinske robe »Titan« d. d. Kamnik »Titan« d. d. u Kamniku tvornica bravarske, željezne, kovinske robe i ljevaonica mekog lijeva — osnovana jc god. 1896. — dakle preci 35 godina, a njeni produkti, /bog svojih k valit a -t i v n i h prednosti, uživaju več niz godina sveopće priznanje. — Princip fabričke uprave bio je od vajkada, da svoja postrojenja, u tehničkom na- predku, kako bi joj produ k »t potpuno odgovarao sve većim zahtjevima gradjevinske industrije, potrošača. — Počam od god. 1025,, od kada je »Titan« prešao u interesnu sferu Osiječke ljevaonice željeza 1 tvornice strojeva d. d. ti Osijeku, napredak u/.eo je još više maha, te je »Titan« danas jedna od naj- KRANJSKE TVORNICE ŽELJEZNE, BRAVARSKE I KOVINSKE ROBE TITAN" li BB KAMNIK - Jug©sH©VDja VLASTITA LJEVAONICA SIVOG I KOVKOG LIJEVA USTANOVLJENO 1896 IZRADJUJE: Spojnice za vrata i prozore, okovje, usadbene i brave za pribijanje, raznu limenu robu, presovane i stancane artikle, miSo-lovke i štakorolovke, pocinčanu robu svih vrsta, po-kalaisanu robu, strojeve za rezanje mesa, odlijevke i/, kovkog (temper) Ijeva kao naročito: ključeve svih vrsta, volovske potkove, puškice za kola (osovine), dijelove za decimalne i balans-vage, zatim razne odlijevke za poljoprivredne stiojeve i grdnju strojeva ild RADNIKA l NAMJEŠTENIKA 400 :-: :-: VLASTITA HYDROCENTRALA OD 400 HP 297 modernije uredjenih tvornica za manju željeznu robu, a najstarija ljevaonica mekog lijeva u državi. — Njeni su produkti sveopće poznati, svaki ih željezar vodi. Tud je produkte, naročito inozemne uspjelo jc »Titanu«, da u kratkom vremenu nadmaši kvalitetom, pa mu je tako uspjelo da pridobije za sebe cijelo tržište. Kapaciteta tvornice je tolika, da može pokriti svu potrebu zemlje, ali se danas ne iskorišćuje. — Produkti, koji se momentano ne mogu plasirati u tuzemstvo izvoze se u Italiju, Bugarsku i Levante. Naročito na stranim tržištima uspjelo je »Titanu« da se velikom uspjehom bori sa austrijskim i njemačkim tvornicama. Izlažući svoje produkte u Barceloni za vrijeme svetske izložbe godine 1929., »Titan« bio je odli- kovan zlatnom medaljom u znak priznanja kvalitete produkata. Posve moderno uredjena ljevaonica mekog lijeva (Temperguss) donosi na tržište produkte posve odlične kvalitete, koja nadmašuje daleko prosjek normiranog njemačkog kvalitetnog mekog lijeva. Evartovi lanci kupuju sc danas samo u tuzemstvu i ne treba ih više uvažati. — Armature iz mekog lijeva jedan su od glavnijib produkata te ljevaonice. ■— Puške, tuljci, odlijevci za poljoprivredne strojeve i gradnju strojeva veliki program rada, kojim »Titan« ispunjuje svoju dužnost u našem privrednom životu. Tvornica zaposluje danas pored 40 namještenika, oko 360 radnika i ima svoju vlastitu električnu centralu, — te predstavlja po svojoj veličini i najmodernijem tiredjaju jednog priznatog činitelja naše još mlade industrije. Po kamniški okolici Komenda pri Kamniku Kapla vas (in Komenda). Dobro uro in pol hoda po ravnini v jugozahodni smeri od Kamnika leži Kapla vas, ki tvori središče samostojni občini istega imena. V vasi sc nahaja poleg občinskega urada še 5 razredna osnovna šola in župni urad. Preskrbljen je kraj tudi s trgovinami in gostilnami, od katerih sta posebno znani And. Mejačeva veletrgovina z vinom ter gostilna v Komendi in pa gostilna »pri Vodeni«. Zupan kaplavaški, g. And. Mejač, vodi občino že 29 let in skrbi vzorno za njen vsestranski napredek. Že leta 1X98. je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, I. 1925. s srebrno kolajno za zasluge na polju gasilstva in I. 1929. z redom sv. Save V. razr. Je tudi predsednik k rajnega šolskega sveta, častni član Gasilskega društva ter nad 40 let delaven kot odbornik občine in okrajnega cestnega odbora. Na področju občine delujejo naslednja društva in zadruge: Gasilsko društvo, Slovensko izobraževalno društvo, Hranilnica in posojilnica v Komendi ter Mlekarska zadruga istotam. Tudi hiralnica sc nahaja v Komendi poleg cerkve »Komen- da«, ki je zgrajena v prvi polovici XII. stoletja kot župna cerkev. Komendski rojak je bil znameniti slovenski čebelorejec in mecen P, Pavel Glavar. Križ pri Kamniku, mična vasica sredi vrtnega cvetja in zelenja, je oddaljena od Kamnika približno 4 km. Šteje 433 prebivalcev. Vas je sedež samostojne občine Križ. Nad vasjo se dviga slikovita Križka graščina (405 m). Z graščine, ki ji po dominantnem položaju in srečni legi ni najti enake med vsemi alpskimi gradovi, ako izvzamemo blejski grad, se nudi prekrasen razgled daleč naokrog. Križki grad je star nad 300 let. in je zasebna last grofice Ivane Aplaltrern. V notranjščini so ohranjene zanimive I reske iz [8. stoletja in še mnoge druge ogletla vredne stvari. V vasi se nahajajo 2 trgovini, 9 obrtnikov in dobra gostilna. Omeniti je tudi v neposredni blizini lezeco prav čedno vasico Podgorje, ki je rojstni kraj slovenskih pisateljev Luke Svetca in Josipa Ogrina. Vrhpolje ob potoku Nevljici jc ljubka vas, komaj 2 km oddaljena od Kamnika. V vasi je sedež istoimene občine in ima tudi 2 razredno osnovno šolo. Prebivalcev šteje 757. Od društev obstoje Gasilsko in Prosvetno. Obrtnikov je 15, med njimi trije gostilničarji. »Zakaj v ncveljski cerkvi vsak dan ob 3. uri zvoni, nam pove pri opisu kamniške zgodovine omenjena pripovedka.« Prebivalstvo v občini je zelo vneto za napredek in izraža željo, da sc kraj asanira in preskrbi z. električno razsvetljavo. Tunjice so manjša vas, oddaljena od Kamnika 3 km. Leže ob potoku Tunjščica in štejejo 532 duš. V vasi jc občinski in župni urad tunjiške občine in farc s 113 - O* VELETRGOVINA Z VINOM STALNA IZBIRA VSEH TVRDKA USTANOVLJENA L. 1887 AND. MEJAČ KOMENDA PRI KAMNIKU 332 Račun pri poštne hranilnice podružnici v Ljubljani št 10.964 Naslov brzojavkam: M E J A Ć KOMENDA KAMNIK TELEFON INTERURBAN KOMENDA ŠTEV. 1 ter 2 razredna osnovna sola. Dalje dve trgovini, tri obrti in dve gostilni. Gospodarsko je občina prav siromašna: šteje le 82 davkoplačevalcev. Uredništvu naše knjige je županstvo izrazilo živo željo, naj bi se čimprej zgradila nova cesta Kamnik-Ccrklje. S Tunjic, ki leže 44S m nad morjem, se nudi potniku prav lep razgled. Zgornji Tuhinj. Vas in občina Zgornji Tuhinj z ugodno gorsko lego leži v Tuhinjski dolini in je oddaljena od Kamnika 13 km; leži ob avtobusni progi Mot-nik—Kamnik—Ljubljana. Občina šteje 729 prebivalcev. V kraju je 4 razredna osnovna šola in Župni urad. Obrtnikov je 34 in 4 gostilne, ki razpolagajo z 10 tujskimi sobami. Dalje deluje ram Podružnica kmetijskega društva, obstoji tudi Gasilsko društvo. Radi zdrave gorske klime, ker se nahaja sredi smrekovih gozdov in ima zdravo pitno vodo, bi prihajal kraj v poštev tudi kot majhno letovišče. Gozd. Vas in samostojna občina tega imena leži 13 km severovzhodno od Kamnika in šteje 650 prebivalcev. V vasi je enorazredna osnovna šola, župni in poštni urad. Trgovine so v vasi tri. Zadružništvo pa pospešuje Živinorejska zadruga. V treh gostilnah tega kraja je na razpolago 10 tujskih sob. Naselbina bi bila priporočila vredna kot manjše letovišče za one, ki se zadovoljijo s skromnimi razmerami pa cenijo izlete in ture v lepo okolico. — Občani nujno žele, da bi se izpeljala cesta Crna—Luče—Vel. Planina, kar bi jim bilo v mnogotero korist v tem in onem oziru. Kraj leži ob cesti Kamnik—Črna—Gornjigrad in tvori postajo avtobusne proge med omenjenimi kraji. !, šol. upravitelj: Mengeš Ob beli kamniški, oziroma ljubljanski cesti, 15 km od Ljubljane leži na ravnini trg Mengeš. Lepo obdelana polja se razprostirajo na vzhodu proti Jaršam, kjer je postaja kamniške železnice, pol ure hoda od trga. Leta 1X91. se je železnica ognila Mengša in dandanes se vrši odtod reden osebni promet po avtobusih proti Ljubljani, Kamniku 111 Kranju. Proti zahodu od Mengša se dviga hrib Gobavica, vsa porastla z mladimi, gosto nasajenimi smrekami. Ob nedeljah in praznikih se Mengšani kaj radi sprehajajo »pod hribom« in po »Staretovem drevoredu« ter mimo vrta in gradu po drugem drevoredu do »Ravbarjevega gradu« v Velikem Mengšu. Okolica Ravbarjevega gradu nudi očem prijazen lipov drevored do male reke Pšate pod hribom, novo zasajen sadovnjak, pred gradom pa lepe cvetlične gredice. Mnogo zanimivega bi lahko našel zgodovinar v tem gradu; saj je bil sezidan leta 1567. Pa tudi Staretov grad in na grajskem griču razvalina, imenovana »Ogri-novo znamenje«, pričajo o davni zgodovini »mengeških plemičev«, ki so živeli tu pred 800 leti. Mengeš: razgled z grajskega griča g* -X Q7 Od Ravbarjevega gradu gremo po cesti do Marijinega znamenja v Velikem Mengšu. Znamenje so postavili leta 1857. v spomin na srečno prestane kužne bolezni, požare in druge nezgode, ki so nehale nadlegovati vaščane. Vsak večer gori pri znamenju luč, pred Marijinimi prazniki pa je glava kipa ožarjena z. električno razsvetljavo. Nize doli jc leta 1927. postavila občina spomenik v svetovni vojni padlim vojakom. Mali Mengeš je ob občinski cesti proti vasi Loka in deloma tudi ob ljubljanski cesti. V Malem Mengšu jc rojstna hiša odličnega slovenskega pripovednika Janeza Trdine. Ob stoletnici njegovega rojstva (I. 1930.) smo vzidali na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Nadalje je v Malem Mengšu tudi pošta in telegraf, župnijska cerkev z župniščem in kaplanijo, šestrazredna narodna sola in županstvo. Župnija sv. Mihaela v Mengšu je stara. Naši zgodovinarji trdijo, da spada — če ne v rimsko dobo — gotovo pa v dobo pokristjanjevanja Slovencev. Bila jc misijonsko središče za vso pokrajino med Karavankami in Savo. Veličastna cerkev v gotskem slogu sprejme tisoče vernikov; saj župnija šteje dandanes nad 5000 duš. Mogočni, štiri-oglati zvonik stoji posebej; ob njem so se borili stari Mcngšani proti Turčinu. Že okoli leta 1697. je bila v Mengšu zasebna šola. Javna šola se je otvorila leta 1796. Šolskega poslopja ni bilo in pouk se je vršil v majhni sobi Oragarjeve hiše v Malem Mengšu št. 5. Leta 1835. je bila zgrajena stara šola, dandanes mežnarija nasproti cerkve. V mengeško šolo so hodili pokojni profesor in pisatelj Janez Trdina, Iv a n Hribar, nekdanji župan mesta Ljubljane, in drugi znameniti možje. registrovana zadruga z omejeno zavezo mengeS Ustanovljena 1907 Tovarna vseh vrst slamnikov. Solidna postrežba. Konkurenčne cene. GnaMHHKapcKa h KJio6yqapcKa 3ajipyra pei ncrpoiiana 3aflpyra ca orpaHHHeHHM jaMCTBOM MEhTEUI OcHoriaita i. 1907 TBopHHtta CBujy npera cii;iMiiflTHx luciiiupa — CojiHAHa noABop.ua. KonKjrpenunc ueHc. 430 HRANILNICA IN POSOJILNICA r.z.z n.z., MENGEŠ Ustanovljena 1897. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun. — Obrestuje jih po 5%. Članom daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu po 6 7-2% Uradne ure vsako nedeljo popoldne od 3. — 6. ure. 429 10 E^%X Pogled na trg Mengeš z Oobovice Od leta 1867. je Mengeš trg. Takrat je imela občina 210 hiš in 1471 prebivalcev. Kako je tr% napredoval, je pokazalo letošnje ljudsko štetje. V letu 1931, ima občina 300 hiš in 1761 prebivalcev. goje na svojih oknih raznovrstno cvetje, med katerim seveda ne manjka kranjskih nageljnov. Posebnost trga Mengeš je skoro pol ure hoda dolga obcestna vrsta hiš. Slikovit je razgled na Mnogoštevilni obrtniki in trgovci — saj jih je v trgu čez 100 — ter podjetja, kakor parketna industrija, opekarna, tovarna peči, slamnikarske tvornice, zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen, gozdna drevesnica itd. so gotovo pripomogli, da se je število prebivalstva premaknilo navzgor. Mnogi obrtniki imajo najmodernejše stroje na pogon z elektriko, ki jim jo proizvaja električna centrala v Prcserjab ob Kamniški Bistrici; ustanovljena je bila leta 1917. Oglejmo si tudi društveno življenje v trgu. V letu 1884. se je ustanovilo godbeno društvo. Mengeška godba je znana po vsej banovini kot najstarejša in ena izmed najboljših. Tri leta pozneje se je ustanovilo »Bralno društvo«. Lani je obhajalo prostovoljno gasilsko društvo 40 letnico. V letu 1897. je bilo pa ustanovljeno »Katoliško prosvetno društvo«. Tudi Sokol ima tu svojo organizacijo, in sicer od leta 1919. Mlado je sicer to društvo, a se čvrsto razvija; saj si že gradi svoj dom. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Protituber-kulozna liga, krajevni odbor Rdečega Križa delujejo v trgu za povzdigo gospodarstva in narodovega zdravja. Mengšani in Mengšanke ljubijo cvetlice, zato Kamniške planine ob solčnem zahodu in na Karavanke ter na Triglav v Julijskih Alpah. Narodna šola v Mengšu Hrib Gobavica in idilična vas Rašica sta priljubljeni izletni točki domačinom in izletnikom iz mesta. . Mengeš je po vsem tem jako priporočljivo letovišče. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki je dnevnik AMERIKANSKI SLOVENEC Informativen list za pouk, prosveto in zabavo. Izhaja vsak dan, razen nedelj, pondeljkov in dni po praznikih. Stane za Združene države letno 5 dolarjev, polletno 2'50 dol. Za Evropo, Kanado, Chicago, letno 6 dolarjev, polletno 3 dolarje. oglaševanje kakršnokoli, ima v „Amerikanskem Slovencu" vedno najboljši uspeh, ker je najbolj razširjen dnevnik v Ameriki. V KNJIGARNI „Amerikanskega Slovenca" dobite vse slovenske knjige, ki so na trgu. Zanimivi knjigi .DOLENJSKA in .GORENJSKA' GRAMOFONSKE PLOŠČE se dobita v Ameriki v naši knjigarni. Povejte Columbia in Viktor izdelka, vse slovenske to svojim znancem in prijateljem, da pišejo plošče, ki so doslej izšle, ima v zalogi naša po nje. knjigarna. Za cenik knjig in plošč zasledujte tozadevne oglase v dnevniku „AMERIKANSKI SLOVENEC" ali pa pišite direktno na: AMERIKANSKI SLOVEN EC H©4!.® — WIST m W. M m IflREIT (SHIICA©® II L, L, O IM © 0 S 265a 348 ALOJZIJ KANC, MENGEŠ T O V A R NA PA R KE T O V 411 BRZOJAVI: KANC - MENGEŠ 3 BERNIK, beneficija! ^ Domžale Domžale: središče slamnikarske industrije Straw-hats Centre fameux de Domžale poznate, kajne? Če ne drugače, pa vsaj po radio-postaji gotovo! Tudi to veste, da so ji. marca 192$. postale trg. — Saj je tiste dni list »Domžalec« tako glasno oznanjal to vest, da bi bilo res kar čudno, ko ne bi bili tudi vi O tem slišali. Tudi o domžalski godbi ste brez. dvoma že kaj čuli, saj obstoji žc skoraj 50 let in že od leta 1885. vsepovsod vnema srca k veselju in zabavi. Predvsem pa sigurno poznate domžalske slamnike, ki so Domžalam pridobili svetovni ugled in sloves. Najfinejši moški in ženski slamniki, ki jili Prane Bernik, župnik v Domžalah, je vsestransko aktiven kulturni delavec. Spisal je dosedaj že dve ilustrirani knjigi o Domžalah in ju izdal v lastni založbi. Prvo zelo obširno »Zgodovino fare Domžale« I. 1923 in drugo »Z nekdanje (ioričice« 1. 1925 The Eamous Centre of the Induslr.v for ITndustrie de Cb.ape.aux de paille eelo v Parizu in drugih velikih mestih nosijo s ponosom, se izdelujejo v Domžalah. Sprva je bila to preprosta domača hišna obrt, za katero so tudi kite iz slame po vsej bližnji in daljni domžalski okolici doma pletli. Polagoma pa se je razvila do res občudovanja vredne dovršenosti, v pravo veleobrt. Deset slamnikarskih tovaren, večjih in manjših, je šc nedavno zaposlovalo in preživljalo na stotine delavstva. Pa tudi izven Domžal so Domžalke hitro zaslovele kot izvrstne slamnikarske šivalke in bile z. veseljem sprejete, kamorkoli so prišle. Celo v Ameriki, posebno v New Yorkti, jih je še danes nad 300. Pa se — čast jim! — tudi v tujini dobro drže. Zavedajo sc dolžnosti napram domačemu kraju in domovini. Toda danes tudi slamnikarska obrt, žal, ni na dobrem. Sicer pa nikar ne mislite, da je v Domžalah samo slamnikarska obrt doma! Tudi druge obrti, posebno mlinarska, so prav zelo razvite. Do 60 raznih obrtnih mojstrov je tu. Domžale: Pogled na del trga 00 Domžale imajo radi slamnikov, ki se i/.d svetovno ime. Gornji sliki nudita pogled podjetja za izdelovanje elujejo po vsem okolišu v v delovne prostore tv.rdke slamnikov v Domžalah številnih obratih Alojzij Skrabar, Rojak Ivan Jerič, urednik dnevnika »Amerikanski Slovenec« v Chicagi, Illinois in predsednik slovenske tiskovne družbe »Edinost«. Ime uovani dnevnik obhaja letos 411 letnico svojega obstanka iu je zelo razširjen med gorenjskimi izseljenci, katerih je veliko število v Ameriki; samo v Ncw Yorku jc okoli 4iio domžalskih ro Jakov in rojakinj. Zveza med našimi izseljenci in domovino je vobče zelo lesna in živa.. Skoro vse slovensko ameriško časopisje je dobro razvilo (v samih Združenih državah izhaja 5 slovenskih dnevnikov), beleži vse kar sc dogaja v stari domovini, posveča stolpec propagandi domačih krajev in širi slovensko knjigo Prav tako tudi trgovina, lesna, vinska itd., v velikem in malem. In lepota kraja! Trg Domžale ima divno lego. 305 m nad morjem leži tik ob reki bistrici na obeh straneh starodavne dunajske ceste v prostrani ravnini, obdani kroginkrog z vencem krasnih gora. Sloveče Kamniške planine so v primerni razdalji tako lepo razvrščene pred teboj, da ti jih pogled v hipu vse objame. Vmes pa daleč naokrog same rodovitne njive, polja in travnikil Le majhen griček se dviga sredi iznad trga. Goričiea je to z ljubko Marijino cerkvijo, sedaj Farno cerkvijo domžalsko. Kdo bi si mislil, da je bil ta griček pred stoletji dobro utrjen turški tabor, ki je ljutlstvu ob uri nevarnosti nudil zavetje. Pozneje pa, vsaj od leta 1776., so v prostorih tega tabora stanovali duhovniki, goriški benefi-cijati, in to do leta 1839., ko se je tik ob cerkvi sezidalo župnišče. 25. sept. 1908. se je duhovnija Goričiea, do tedaj mengeška podružnica, odcepila od Mengša in je postala samostojna fara Domžale z 2565 prebivalci. Za pouk in napredek prebivalstva skrbi predvsem šola: šestrazredna osnovna, obrtno nadaljevalna, gospodinjsko - nadaljevalna in kmetsko-nadal jevalna. V trgu deluje eela vrsta društev, kar ti pri čajo že imena raznih tukajšnjih »domov«: Gasilski dom Stob (1906), Društveni dom (1910) Sokolski dom (191 1), Gasilski dom Domžale (1911), Godbeni dom (1929), Dobrodelni dom (1929) za Kes prijel un in domače sc počutite v gostilni »SLOKAK« V DOMŽALAH Priznano dobra kuhinja, pristna vina, Itujske sobe itd. stotam je tudi trgovina s kolesi, motorji, nadomestnimi deli, olje, bencin, mehanična delavnica, garaže in vse potrebno za potnike in goste. iRIBAR D V A NI LJUBLJANSKA CESTA št. 76 GOSPOSVETSKA CESTA 13 368 Prosvetni dom na Homcu pri Domžalah onemogle in hirajoče, Otroški dom (1930) z otroškim vrtcem in zavetiščem za dečke in deklice. Tudi zadružno delo je dobro razvito. Domžalska hranilnica in posojilnica posluje že 33 let. Razvojna možnost Domžal je velika. Pospešujejo jo: železniška postaja, pošta, telegraf, tele- fon, avto-zveze na vse strani, izvrstni obrtniki vseh vrst, ki z duhom časa napredujejo in svoja podjetja vedno izpopolnjujejo, trgovina v velikem in malem, krasna lega, zdrav zrak, obilica še nezazidanega stavbenega prostora. Domžale imajo prihodnjost. Tudi kot letovišče so na dobrem glasu. ■HUM HHnnn """lih 1 Jo MENART = DOMŽALE Zaloga manufakture, stekla, porcelana, špe-cerije, deželni pridelki, moka, trboveljski in splitski cement, premog, umetna gnojila itd. 357 Brdo pri Lukovici v Valvazorjevl dobi. Lukovica pri Domžalah je vzorna vas in posebno priporočljivo, sicer majhno, a mirno in prijetno letovišče. Dli/.u lani je znameniti črni graben ob Trojanski cesli, ki je imel važno vlogo pri rokovnjaških podvigih, o katerih nam ve zgodovina povedali marsikaj zanimivega. Nad vasjo sc dviga Brdska graščina (382 m) s parkom in lepim, obširnim razgledom. V preteklosti je bila last Lauibcrgov, lioheuuarlov in Apfallrcrnov, sedaj pa je lasi rodbine Kersnikove. Slov. pisatelj Janko Kersnik (11852 1897), ki je tu živel, je nadvse lepo opisal brdsko okolico in je tam tudi pokopan. V kraju je bila rimska postojanka Ad 1'uhlieanos. Danes je v graščini nastanjeno okrajno sodišče Po domžalskem in mengeškem okolišu Jarše. Samostojna občina Jarše leži ob reki bistrici (325 m. nadmorske višine) in šteje 695 prebivalcev. Vas Jarše s postajo Jarše-Mengeš je sede/, županstva in ima osnovno šolo. Tam se nahaja in obratuje tekstilna industrija (Industrija platnenih izdelkov, družba •/. o. z.). Dalje je v vasi par trgovin in precejšnje število obrtnikov. Gostilne so štiri in razpolagajo tudi z nekaj tujskimi sobami. — V vasi Groblje deluje Katoliško prosvetno društvo. Na področju občine je tudi samostan 00. lazaristov z novicijatom. Homec. Vas leži 335 m nad morjem in je oddaljena dobra 2 km od Domžal. Prebivalcev šteje 607. Ima železniško postajo ob kamniški progi. Župnija Homec šteje štiri vasi: Homec, Nožice, Pre-serje in Smarco. Prve tri vasi tvorijo občino Homec. Homška cerkev stoji vrhu hribčka, ki ima prekrasno lego in se z. njega nudi zanimiv razgled na bližnjo in daljno okolico, na Julijske Alpe In Karavanke. Na Homcu je vreden ogleda Društveni doni (glej sliko meti opisom Domžal), prelepa stavba, zgrajena v pristnem narodnem slogu in istotako notranja oprema. V občini Homec je 6 trgovin, lesna industrija Vlado Stareta in valjčni mlin Ivana Nastrana. Gostiln je šest. Od društev pa delujeta Gasilsko in prosvetno. Ihan. Občina in vas Ihan ob Kamniški Bistrici (301 m nadmorske višine) ima 953 prebivalcev. Sedež je občinskega in žujmega urada ter osnovne šole s tremi razredi. Društev je dvoje: Gasilsko in pro svetno. Razvita jc obrt in nahajamo v ihanški občini kar tri tvornice za proizvajanje zemeljskih barv. Gostilne, ki jih je precejšnje število, imajo na razpolago več tujskih sob. V Ihan prihajajo stalni letoviščarji, posebno cele družine, in stanujejo v graščini Mala loka, ki jo oskrbujejo sestre sv. Križa. Ihan je oddaljen od Domžal 4 km in je avtobusna postaja ob progi Domžale—Vir—Ljubljana. Dcpala vas. Leži ob avtobusni progi Ljubljana—Domžale, 2 km od Domžal. Šteje 229 prebivalcev. Nadmorska višina 310111. Ob vasi teče studenec Depal- 76 JOS. SENICA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM D O MŽ A LE Ustanovljena leta 1905. v Blagovici, preseljena v Domžale leta 1908. V sedanji hiši od leta 1913., povečana leta 1929. Na zalogi: specerija, deželni pridelki, manufaktura, galanterija, porcelan, steklo, železo-železnina, cement, umetna gnojila itd. 355 šica. V vasi jc gostilna ii klub »Miran« deluje, k za tako neznaten kraj. trgovina pa eelo športni r je prav res posebnost Dob. Prav prijetna je vas Dob ob potoku Kači (320111 nadmorske višine) s 664 dušami. Ima pošto, župni urad in 4 razredno osnovno šolo. V vasi je sedež občine dobske. Med društvi, ki delujejo, je omeniti »Sokola«, Katoliško prosvetno, Prostovoljno gasilsko ter Sadjarsko in vrtnarsko društvo; od zadrug pa Hranilnico in posojilnico Dob r. z. z n. z. Občina je postavila spomenik v Vir pri Domžalah. leži ob Kamniški Bistrici (360 m nadmorske višine). Prebivalcev ima vas in občina 750. V vasi je dvorazredna osnovna šola, nekaj trgovin in 6 gostiln. Obstoji tudi Prostovoljno gasilsko društvo. Dalje obratuje tovarna lakov Marx v Koli-čevem ter tovarna papirja in lepenke Bonae. Kraj je oddaljen od Domžal 2 km, nahaja pa se ob avtobusni progi Ljubljana— Domžale—Blagovica. Šmarca. Vas in občina Šmarca ob Kamniški Bistrici ima 740 duš. Kraj je dokaj obrtniški in industri- Vir iu Dol) p,j Domžalah svetovni vojni padlim vojakom-domačinom. Pri Dobu nahajamo grad Česenik. Trgovin je troje, gostiln pa 6, ki razpolagajo z nekoliko tujskimi sobami. Do Domžal je 3 km. V vasi je avtobusna postaja ob progi Ljubljana—Lukovica—Blagovica —Moravče. jaliziran, »Triglav tk šteje namreč 30 ob rtov m 3 za živila in testenine, Bratov Naglic za seetke 111 čopiče ter Remca & Co. za upognjeno pohištvo itd. — Šmarca prihaja v poštev tudi kot preprosto, a prijetno letovišče. Gostiln je v vasi 5. Društva: Prostovoljno gasilsko društvo m Kme- tovarne 1 tijskega društva podružnica. Zadruge: Elcktro-strojna in mlekarska /adrnga. Najbližja žel. postaja je Homec, oddaljena i % km. leži pa ob avtobusni liniji Kamnik—Ljubljana. Trzin. (301 m nadm. V.). Ta vas slovi radi zelo raz vite prašiejereje in je ta panoga trgovine važen pridobitni vir prebivalstvu. Leži ob potoku P.šati In se razprostira ob državni cesti, ki se eepi proti Kamniku in Celju. Ima 3 razredno osnovno šolo, poštno-brzojavni urad, železniško postajo in občinski urad. Prebivalcev šteje občina 732. Obrtov je okoli 40, gostiln 7. Krajevna društva in zadruge so: Prostovoljno gasilsko, Prosvetno društvo, podružnica Kmetijskega društva in živinorejska zadruga. Kol posebnost omenimo tamkajšnji spomenik, postavljen padlim Francozom na »travniku« pri Trzinu, ki pa je že močno razpadel. Potne avtobusne zveze ima kraj z Ljubljano, Kamnikom in Motnikom. 370 Hranilnica in posojilnica v Domžalah resistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena 1898. Sprejema vloge na knjižice in tekočI račun. — Obrestuje jih po 6 "/,,. Članom daje posojila proti poroštvu In vknjižbi. Uradne ure vsak pondeljek In četrtek od 10.—12. ure dopoldne. Priporoča se vinska trgovina in gostilna v Stobu - Domžale, Anton Muller. 364 Priporočamo: Vrvamo JOS. ADAMIČ - DOMŽALE katera izdeluje in ima vedno na zalogi motvoz, štrange, vrvi, gurte, konopljene cevi ter vsa v to stroko spadajoča dela. Blago prvovrstno! :-: Cene zmerne! _ 367 IZDELUJEMO v prvovrstni izdelavi različne kuhinjske in gospodarske potrebščine, kukor vseh vrst Imk ionih kotlov, aparate za knvo in olje, brzoparil-nlke, moderne nagrobne svetilke itd. Sprejemajo se naroČila po nam danih ali lastnih načrtih. JOS. O I OKI IM C ?«S?B£ v LJUBLJANI, Za Oradom 9 (na koncu Streliške ul.) 268 Sla minski grad za časa Valvazor ja v Zgodovina Škofjeloški mestni (jrb. Zamorce v grbu je posnel i/, grba frižinskih škofov Južnovzhodno od Kranja, oddaljeno 10 km ali približno dve uri hoda, ob vznožju po gorja, ki ga tvorita selška iu poljanska dolina, leži prijazno vabljivo gorenjsko meslo Škofja Loka. Prekrasen je od Iu pogled tja na sinje »ure, ki sc razprostirajo od koroški in bivši Škofje Loke štajerski meji. Pri mestu prihaja Poljanska Sora v objem Selške Sorc, ki brzi dalje po prijazno lepi okolici, tja proti Medvodam, da se združi z bistro Savo. Mesto sc je prvotno nazivalo Loka, katero Ime je dobilo po kraju. Loku namreč znači ravan ob reki ali potoku. Ker so si prebivalci postavili selišča na loki, so kraj nazivali -Loka«. Leta °7.L je podaril rimsko-nemški cesar Oton II. Loko In okolico frižin-skeiuu škofu iu mejnemu grofu koroškemu Abrahamu. Ta je bil baje po rodu Slovenec. Odtod ime »Skofja Loka«. Škof ja Loka je bila pod gospodstvom frižinskih škofov tlo lu. stoletja. Po Liinerillskem miru pa je pripadlo posestvo frižinskih škofov v območju bivše Kranjske dežele kot državno imetje avstrijski cesarski hiši. Prej omenjeni frižinski Škot Abraham (957. do 994.) je za slovensko slovstvo znamenit mož. V svojem poklicu kot duševni nadpastlr je obiskoval svojo podložno duhovščino ter po Korotunu in Kranjskem učil ljudstvo v materinem jeziku. Vse potrebne molitve je zapisoval v knjigo. Tako nam je zapustil najstarejše spomenike slovenskega jezika. Znamenita hiša ob izhodu Glavnega trga v škofji Loki, v kateri so svoj čas bivali frižinski škofje. Hiša je tip veljaške stavbe iz XV. stoletja in je danes last g. IS. I ioman Ko so I. 1803. na. Bavarskem odpravili samostane, dragocenosti pa prenesli v Monako-vo, so znanstveniki pričeli raziskovati tudi književne zaklade. Pri lej priliki so se našli med knjigami frižinske knjižnice trije slovenski spomeniki v knjigi »Vademecum« (molitvenik) škofa Abrahama. Vsebina prvega in tretjega jc očitna spoved, kakor sc moli pred spovedjo in po spovedi, vsebina drugega pa ic opominjanje za pripravo k spovedi. Navedeni frižinski spomeniki škola Abrahama spričujejo, da je bil slovenski jezik že v takratni dobi na obrazen. Nad mestom, na prijaznem, polagoma sc vzpenjajočem hribčku so si sezidali frižinski škofje lep grad. V njem so stanovali njih namestniki, ki so oskrbovali škofijska posestva, in ti SO bili početkoma le domačini. Od 17. stoletja dalje pa so jeli pošiljati na to mesto Bavarce. Pogostokrat so bivali v Škofji Loki (udi frižinski škofje sami. To potrjujeta" zlasti dva slučaja, dva nesrečna smrtna slučaja frižinskih Škotov, umrlih v Škofji Loki. Po redu sedemintrideseti frižinski škof Leopold pl, Šnitnburg je zgradil preko Sore umeten most. Nesreča je hotela, da je mož 5. avgusta leta 1.381., jezdeč na sprehod, padel z mosta v Soro hi utonil. Njegovi zemeljski ostanki so pohranjeni v nunski cerkvi. — Nekaj let pozneje pa se jc dogodil v gradu umazan zločin. Ko jc papež nameslo škofa I legenharthr imenoval krškega škofa Konrada pl. Hebenstreita frižinsk im škofom, jc le-la živel na svojem posestvu v Loki. Hranil je pri sebi 511(111 zlatov, kar je bilo znano grajskim uslužbencem, Ti so, pohlepni po tolikem bogastvu, nesrečnega škofa zaklali na zverinski način z nožem, truplo pa zagrebli na vrtu. Njegov naslednik škof MESTNA HRANILNICA V ŠKOFJI LOKI SIMiKJKMA: VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PROTI NAJUGODNEJŠEMU OBRESTOVAN JU. DOVOLJUJE: POSOJILA IN KREDITE NA POSESTVA, OSEBNO POROŠTVO IN DRUGE VARNOSTI. IZVRŠUJE: VSAKOVRSTNE DENARNE POSLE NAJKULANTNEJE. HRANILNICA JE Pil IM L AKNO VARNA IN POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM ! 480 Škof ja Loka v Valva/.orjevi dobi Nikodem jc dal 1. 1430. truplo izkopati in ga prenesti v farno cerkev; to jc razvidno iz napisa na nagrobnem spomeniku. Mesto je utrdil I. 1317. frižinski škof lier-lokl pl. VVehingen in ga. obdal z močnim ob- zidje Popo mestne pravice z lastnim Qrb frižinskega škofa Filipa, ki je vzidan na bivši žitnici (kašči) frižinsk ili škofov (sedaj skladišče pivovarne »Union«). Na grbu je napis: »Philipus, Dei ct aposto'licae sediš gratia epi-scopus frisnigensis, comes palatinus, regni Ha -varie dux 1513 (Filip, po božji in apostolske stolice milosti škof frižinski, grof in palatin, bavarskega kraljestva, vojvoda 1513) sodstvom je Loka dobila šele koncem 15. stoletja, l.ela 1497. je namreč cesar Maksimilijan I. i/. Hala dovolil mejnemu grofu in frižinskemu škofu Rupertu, da sme v Loki za svoje podložnike imeti tudi sodnika. Po (cm odloku so postali Loka iu njeni podložniki frižiiiskih škofov neodvisni od cesarske sodnije v Ljubljani. Odtlej so imeli škofje neomejeno sodno oblast nad svojimi podložniki. Ta oblast je segala na Loko, Železnike iu okoliške vasi z nad 25.11011 prebivalcev. Dne 20. sušca 1511. leta je hud iiolrcs porušil grad. Brat in naslednik škofa Ruperta, Filip, je na razvalinah starega' gradu v letih 1511.—1527. sezidal nov grad, ki se je tekom časa mnogo prezidavah L. 1723. so v gradu blagoslovili kapelico1. Kasneje so se lani naselili cesarski uradi, ki so imeli v Škofji Loki svoj sedež. V davnih časih je stal grad Loka tudi v pogorju, ki se razprostira za mestom. Sredi sedemnajstega stoletja je bilo še opaziti z drevjem in grmovjem obraščene razvaline prvotnega gradu. V 13., 14. iu 15. stoletju so lam gospodarili mogočni loški gospodje, katerih imena se čitajo v raznih starih rokopisih iu listinah. Tako n. pr. I. 1200. Bertold Loški, čigar hči Adelajda se je imenovanega lela množila s Friderikom Ortenburškim. L. 1205. je bil loški vieedom Konrad Loški. Poslednji poto- tncc tc plemenitu rodovinc jc bil Gal, I. 1446. gvardijan minoritskega samostana v Ljubljani. V drugi polovici 14. stoletja, je kamniški župnik Otaker pl. Glogov'ić ustanovil v Loki samostan sv. Klare. Obstojal je več ko 400 let, dokler ui bil I. 1782. odpravljen. Potem pa so ga dobile redovnice uršulinskega reda, ki Škofja Loka: Pogled na del spodnjega trga vzdržujejo dekliško meščansko šolo in učiteljišče, združeno z internatom. Leta. 1458. je požar samostan vpepelil. Nato so ga nanovo pozidali. Samostanska cerkev je bila, blagoslovljena iu posvečena šele I. iw>9. Vikarijat je bil v mestu ustanovljen začet- kom 16. stoletja, leta 1804. pa povišan v faro. Gotska farna cerkev je bila pa dograjena leta 1532. Pa že davno pred časom (I. 1293.) se omenja v Loki cerkev sv. Jakoba. Tekom časa so mesto zadele številne nesreče. Leta 1458. (ali kakor drugi domnevajo, I. 1457.) je .1. Vitovee, sloviti vojskovodja celjske grofinje-vdovc, napadel Loko in jo premagal. Mesto jc docela, izropal, pri čemur mu je padel v roke bogat plen v blagu in denarju. Nato jc mesto zažgal; od vsega je ostal satno kup razvalin. - • Nemajhno škodo je mesto utrpelo vsled požara. I. 1660. in 1698., ko je pogorelo nad 50 hiš. — Leta 1582. je razsajala v mestu kuga, ki je pomorila velik del prebivalcev. Samostan očetov kapucinov je bil dozidan I. 1706. Dotlej so hodili v Škof jo Loko po du-šebrižnih poslih očetje kapucini iz Kranja. Ker so se meščanstvu zelo priljubili, so se mestni očetje odločili, sezidati jim samostan. Pri posvetovanjih, kje bi bilo najti pripraven prostor, se domisli stari mestni svetovalec in bivši sodnik Matija Cere, da je v svojih mladih letih slišal o oporoki I. 1047. umrlega Sebaslijaua Lukančiča, v kateri jc le-ta vse svoje premoženje zapustil v namen, če bi sc kedaj gradil LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI REGISTROVflNfl ZADRUGA Z NEOM. ZHV, Poštni čekovni račun v Ljubljani štev 14.405 USTANOV. 1903 MESTNI TRG ŠTEV. 10 TELEFON 18 Uraduje vsak dan dopoldne Najvarneje hrani Vaš denar in ga najbolje obrestuje. Posojila na vknjižbo, osebno poroštvo, zastavo, zaznambo na plačo. Trgovski krediti. Ugodno odplačevanje. Zamenjava valut po dnevnem kurzu. 459 to Škofja Loka: Summer Holiday Resort — Station de villegiature — Totalansicht auf die malerische, altertiimliche Stadt (Sommerfrische und Touristenstation mit moderner Badeanstalt an der eisenhaltigen Sora) REG1STR0VANA ZflDRUGR Z NEOMEJENO ZAVEZO ŠKOFJA LOKA USTANOVLJENA LETA 1900 URADUJE VSAK DELAVNIK od 8. do 14. URE V LASTNI HIŠI Hranilne vlog*' in vloge na tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje po 5"/() brez odbitka rentnega davka. Večje vloge obrestuje proti trimesečni odpovedi, višje podogovoru. STANJE HRANILNIH VLOG NAD 15,000.000 DIN Za vse vloge jamči poleg lastnega premoženja zadruge tudi okrog 500 članov — posestnikov z v s o m premoženjem. 1'osojila daje samo zadružnikom in sicer na hipoleke in na osebni kredil. Na hipoteko dovoljuje odplačevanje potom amortizacije. (moški) samostan. Vse dotedaj je imel to posestvo v lasli minski samostan sv. Klare. Po dolgem iskanju so končno iztaknili v mestnem arhivu zadevno oporoko. To je dalo povod hudemu prepiru med mestnimi svetovalci in nunskim samostanom, Naposled so se pobotali in sporazumeli tako, da nunski samostan izroči samo del dediščine, t. j. posestvo, nazvano »Pungart«, ki se je porabilo za zgradbo kapucinskega samostana. Prostor je bil izročen o. o, kapucinom dne 13. avgusta I. 1706. po Jožefu Antonu Evzebiju pl. Ilalden-ii, tedanjemu stotniku ter namestniku frižinskih škofov. Gradba je hitro napredo vala, tako da so sc očetje kapucini še istega leta, dne 7. septembra, preselili v novi samostan iz male hiše poleg cerkvice sv. Trojice, kjer so prej prebivali. Že naslednjega I. 17117. (7. aprila) je bil položi n tudi temeljni kamen za zgradbo samostanske cerkve. Pri iwila.gaii.iu je bila prisotna velika množica pobožnega ljudstva. Slavnostni govor je imel loški župnik Andrej Hudačut. Vse gradivo je donašalo rado damo ljudstvo In tudi pomagalo pri delu. Poročilo o tem pravi dobesedno: da je kar mrgolelo delavcev, »kakor mravelj na mravljišču, če ga razkoplješ«. Cerkev so dogradili I. 1711).; blagoslovil jo je arliidijalvoo Janez pl. ITaehcn-feld. Leta 1713. pa jo je posvetil ljubljanski škof pl. Kannic. Prav blizu mesta je bila »Stara Loka« ali »pri fari«, ki jc bila najstarejša fara v bivši vojvodini Kranjski. Kakor pripoveduje ustno izročilo, jc na tem mestu že sredi prvega stoletja oznanjeval krščansko vero sv. 1 lenim gora. Poslan je bil od sv. Marka, da ic v leh krajih učil in oznanjeval sv. evangelij. V potrdilo tega ustnega izročila je bila lutli staro davna kapelica sv. I.avrencija, ki jc pred 147 leti še stala na pokopališču. Ker je bila žc na-l'ol porušena, s,i jo 1. I7,N4. podrli. Že I. 107-1. ALOJZIJ ŠKRABAR TOVARNA SLAMNI KOV IN SLAMNATIH TORBIC DOMŽALE Brzojavi: ŠKRABAR DOMŽALE Poštnočekovni račun štev. 12.968 Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani. je oglejski patrijarh Sighafd grof Plahi podaril Elenhardu, devetnajstemu frižinskemu škofu več posestev na Kranjskem ter mu potrdil patronatsko pravico starofoške fare, ki jo je leta 1355. papež. Klemen VI. spojil s stolno fri-žinsko cerkvijo Matere Božje. Starološki farani so si I. 1863. namesto stare, razpadle cerkve zgradili lepo novo svetišče v bizantinskem slogu. Slednja jc bila slovesno posvečena v oktobru I. 1865. V tkivnih časih so frižinski škofje po oko lici Škofje Loke naselili mnogo nemških pod-ložnikov. Tako je n. pr. mejni grof in frižinski škof Emiho okoli I. 1283. poklical semkaj svoje podložnike iz puslrske doline na Tirolskem, tla hi mu iztrebili temne smrekove gozdove in potem obdelali tla, Nemški podložniki so sc naselili v Bltnjah iu Sorici. V Sorici so si skoro tlo nedavna ohranili svoj jezik. Ohranil se je lutli običaj, tla so šc pred desetletji pošiljali darove cerkvi v Innichen. Podatki iz druge polovice It*, stoletja navajajo', da je imelo mesto la čas približno 4000 prebivalcev, ki so živeli od obrti, trgovine in poljedelstva, a najbolj razvito jc bilo plalnarslvo. BETI HOMAN V ŠKOFJI LOKI gostilna, pekarija in slaščičarna z raznovrstnim vedno svežim pecivom 475 Pekarna Viktor Žužek Škofja Loka Izdeluje priznano najboljše pecivo. Specijaliteta „loške preste" in Izvrsten ržen kruh 489 AJ10J3MJE LUKPAEAP cpABPHKA CJ1AMEHHX lilEUJHPA H CJIAML-HHX TOPISMI1A flOJVUKAJIE 1 cJicrpaMti: UJKPABAP ;iom>kajit: IVivu uourr. une/tHOiiHuc Cp. 12.968 Tck. pay6ji>aHH. 392 8 131 - Zanimiv ic za tujca sprehod in ogled po spodnjem škofjeloškem trgu, kjer je ohranjenih še nekaj hiš s tipičnimi prizidki, Tam stoji tudi rojstna hiša rodoljuba in prosvetnega delavca Ivana Dolinarja, urednika »Jurija s pušo« i. dr. Pred hišo raste starodavna lipa; zato jc raz tunljiv njegov pseudonim Podlipčan. Poleg imenovanega je šc več škofjeloških rojakov, ki so se v preteklosti bodisi doma bodisi v tujini kulturno udejstvovali. Med temi so J. Basar, jezuit, ki si jc kot pisatelj in izvrsten pripo vednik pridobil svetovni sloves. Čadež, ki je bil v šestnajstem stoletju rektor dunajske univerze, podobar Jernej iz Loke in drugi loški podobarji, Bogataj, ki je deloval kot: profesor na dunajski univerzi i. dr. Potrčimo je poudariti, da je Škofja Loka v narodnem pokretu preteklih časov bila kaj aktivna; nje veliko zanimanje in razgibanost najbolje odraža dejstvo, da so meščani že 1. 1862. imeli svojo »Čitalnico«, torej pada nje ustanovitev v dobo, ko sla jo ustanovili Celovec in Gorica. Dovzetnost loškega meščana za izkoriščanje koristnih pridobitev moderne tehnike pa je vidna v tem, da je bila Škofja Loka med slovenskimi mesli prva, ki je izvedla elektrifikacijo, kar se je zgodilo že I. I daljenih krajev. V poletni sezoni vozi trični centrali in znameniti Stari Loki, na Kamnitnik, romantični Hribec ali proti pokopališču, tedaj še bolj vzljubiš pisano Loko. Za tujce so dani že skoro vsi pogoji, za izpopolnitev pa bosta poskrbela Olepševalno društvo in Tujskoprometni odsek občine, ki naj se zavedata važnosti svojega dela. Sicer nameravani hotel šc ni zgrajen, toda znane gostilne »pri Balantu«, Hafner »pri Cenctu«, »pri Kroni« »pri Pe-petu«, »pri Pepel n jaku« in druge nudijo tujcu sobe in hrano po zmernih cenah. Kraj sam je z vodo in elektriko dobro preskrbljen, zdravstveno pa jc mesto radi podnebja odnekdaj na dobrem glasu. Sicer sta pa za to dana tudi dva glavna pogoja, kopališče in izleti. Kopališče jc postavljeno na Poljanščici, ki doseže toplino 23° C in več in jo zato tudi Ljubljančani dobro poznajo. Ni ti pa treba nujno kopati se v kopališču, saj imaš zato celo Poljanščico in nekoliko hladnejšo Sclščico, ki sta po odprtosti krajev tudi za solnčenje primerni. Tudi za plavalni šport jc mnogo pripravnih krajev. Seveda zahteva ugled mesta, da skrbi za dostojnost v vsakem oziru. Sploh je za šport mnogo prilike, saj obstojita kar dve športni igrišči. Mimogrede omenjamo, da tudi za zimski šport, ri, kamor prihajajo obiskovalci tudi iz od-iz Ljubljane poseben izletniški vlak Foto Avg. Blaznlk, Škofja Loka predvsem za smučanje, vlada v mestu veliko zanimanje radi krasnih terenov, ki jih nudijo bližnji in daljni griči. To so zaznali že tudi tujci, ki jih gre vsako zimo več skozi Loko na vabljive smučarske višine. Življenje v mestu jc živahno. Posebno ga poživlja sobotna in nedeljska promenada po trgih in po »Zvezdi«, ki sc je udeležujejo meščani, oficirji, študentje itd. Fr. Levičnik, vodja škofjeloške ekspoziture okrajnega glavarstva v Kranju Izletnikom in tujcem priporočamo gostilno Milili« „NOVI SVET KAPUCINSKO PREDMESTJE ŠT. 13 v ŠKOFJI LOKI kjer je na razpolago 10 tujskih sob, pristna pijača in dobra hrana. 469 Vršijo sc tudi promenadni koncerti mestne godbe. Za razvedrilo in zabavo pa šc posebej skrbijo prosvetne prireditve in Društveni ter Sokolski kino. Za krajše in daljše izlete je Škofja Loka izhodiščna točka v prelepo okoliško pokrajino, v kateri so največji slovenski slikarji iskali in našli izvrstne motive. Če te ne more voditi na visoke Kamniške planine in Karavanke, ki jih lahko vedno zreš pred seboj, ti pa odkriva v nižjem gn- il II. čevju izredne razglede po naši Gorenjski, po zasedeni Goriški in Notranjski. Vsem, kateri hočejo na tak način izrabiti dragoceni počitniški čas, par nasvetov. Lahko greš po Sorskem polju, ki ga Pregelj tako dobro pozna, proti Smledniku in Mavčičam, v Soro ali Crngrob, lahko pa greš tudi v hribe, kjer imaš še več možnosti za izlete. Tako n. pr. pol-dnevne izlete v Kranj (z železnico), nato na sv. jošt (860 m) in nazaj preko Čcpul neg S Z vsem zaupanjem se obračajte na valjčni mlin JOSIPA KOŠIRJA V ŠKOFJI LOKI Na zalogi vedno sveži mlinski proizvodi po konkurenčnih cenah. 486 IIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII kateri melje in zamenjava moko za pšenico. Škofjeloška graščina, nekdanja last Erižinskih škofov. V Loški graščini so stanovali škofovski oskrbniki; v začetku XIX. stok pa je prišla v državno last in je bila sedež uradov. Leta liS74. jo je na dražbi kupil Trpine, deset let kasneje pa Baumgartner, I. 1891. je prešla v last uršu-I i 11 k, ki so v njej nastanile interna! v Škofjo Loko. Kdor laoče višje, naj gre' preko sv. Ožbalta (razgled) na Črni vrh in nazaj. V enem dnevu se bo do sitega napil lepote naše zemlje. V treh urah je mogoče priti iz, Loke skozi žalostno-zani-mivo Hrastnico na znani Tošč (1021 m). Ljubljančanom pa bo bolj znana pot iz Medvod na sv. Katarino, sv. Jakoba in skozi Soro nazaj v Loko. Zanimiva je pot po novozgrajeni vojaški cesti okoli Ljub-nika in preko is v. Tomaža v Selško dolino. Podoben prehod iz ene doline v drugo tvori pot Poljane—Javorje—sv. Lenart— Bukovica. Za dvodnevne izlete je pripo- B N N A VELETRGOVINA M Z ŽELEZNINO U ANTON T KAŠMAN ŠKOFJA LOKA Največja zaloga: Palič-nega in beton, železa ter traverz. Visokovredni Portland cement, steklo, porcelan, vsakovrstne barve in umetna gnojila. Okovje za cele stavbe in pohištvo, orodje za obrte, vodovodne cevi itd. V zalogi stalno kompletni štedilniki, domače in češke emajlirane plošče za peči in štedilnike. Točna postrežba! Cene brezkonkurenčne I 460 škofjeloški iiioliv z jezom in kapucinskim mostom preko Selške Sore ročati turo iz Poljan v Javorje (noč v gostilni »pri Marjani«) na Blegoš (1583 m) odkoeJcr jc prelep razgled po Goriškem, do Črne prsti, nato pot v Zalilog in Železnike. Tudi raz Ermanovec (1026 m), kamor dospemo preko Trebijc in Stare Oselicc, se nudijo najkrasnejši razgledi. Selška dolina sama nudi tudi polno izletov. Že pot Škofja Loka—Sorica jc zanimiva. Dvodneven izlet je lahko preko Češnjicc na Ratitovcc in v Bohinj, celodneven pa Škofja Loka—Sv. Križ.—Kropa Škofja Loka: Podjetje za zgradbo vodnih turbin (i. F, S c 1111 c i 1 c r, ki je edino svoje vrste v dravski banovini — Podnart. Tudi s sv. Jošta sc da priti preko sv. Mohorja v Selca. Lahko bi šc navedli izlete skozi Hrastnico v Polhov Gradec, pot na Osojnik itd., toda že iz povedanega vsak lahko sklepa, kaj pomeni za izletnike Škofja Loka, Opozarjamo, da sc po obeh dolinah vrši reden avtobusni promet. Kdor tc kraje enkrat vidi in nekaj časa v njih živi, si potem šc vedno želi nazaj — to je o Škofji Loki že kar pregovor. Pridite! »♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ RESTAVRACIJA ANTON HAFNER ŠKOFJA LOKA » TUJSKE SOBE Zastopstvo in stalna zaloga strešne in zidne opeke za škofjeloški okraj, tovarn: Bohn, Vinkovci, Velika Kikinda — Frohlich & Bichler „llovac", Karlovac — Zabret in Sinovi, Kranj — Združene opekarne d. d., Vič-Brdo, Ljubljana 490 ♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t Razgled po škofjeloški okolici Stara Loka je prav za prav nekako škofjeloško predmestje, torej v najbližji okolici Škofje Loke. Leži ob selški cesti pred vhodom v Selško dolino in je značilen tip dolge obcestne vasi. Prav stara je in zgodovinsko pomembna; saj je bila starološka župnija ustanovljena že 1. 1074. in je ena najstarejših v bivši kranjski deželi. Pripovedujejo, da so sc 111 pokopavali celo mrliči iz Kranjske gore. Pomembno za Staro Loko jc tudi to, da sc in nahaja stari Strahlov grad, ki stoji pod višje ležečo cerkvijo (kjer jc vredno ogledati si na njej vzidane nagrobne plošče), ob cesti v prav romantični legi. Ta grad, obdan z. lepim, skrbno negovanim parkom, hrani dragoceno tako zvano »Strahlovo zbirko«, ki premore nešteto redkih etnografskih, umetnoobrtnih m raznih ostalih starinskih umetniških predmetov 01 je sedaj last g. Dolenca. Velika večina teh je bila nabrana v sami Gorenjski, kot nekdanji lastniki gradu sc imenujejo Lam-bergi, Raspi, Papleri, Pečohari, Siegcrsdorf i, l.u-kančiči in Demšarji. Za njimi pa so postali lastniki člani Strahlovc rodbine. Starološka obrt je številna, izvršuje jo nad 140 obrtnikov; prav posebno na glasu je mizarska. Tam je tudi nova električna centrala na parni pogon s 400 HP, ki je last t. t. Heinrihar. Za okrepčilo domačinom in tujcem skrbe gostilne: Bergant, Gosar in Kalan; na področju občine jih je še 9. Razpolagajo pa vse s približno 20 tujskimi sobami. Prebivalcev ima vas nekaj nad 400, vsa občina starološka pa 4109; šoli sta v občini dve, 2 razredna osnovna šola v Zabnici in 3 razredna v Rctečah. V vasi Sv. Duh je rojstni dom pesnika Ivana Cegnarja (1826—1892) in prav blizu tam Ajmanov grad (bivši Ehrenau), danes last dr. Demšarja, kjer je bilo v ilirski dobi nastanjeno francosko sodišče z ječami. Sezidan je bil grad v drugi polovici XVII. stoletja v slogu pozne renesanse. V njem hranijo zanimive stare slike. Omenjamo tudi, da je Stara Loka rojstni kraj škola Katjina in sociologa univ. prof. Aleša Ušeničnika. V kraju je izvenredno razvita sadjereja. Drevesa se prodajajo po vsej državi. Izmed društev delujejo: Sokolska četa v Rctečah, Prostovoljno gasilsko društvo v Stari Loki, Virmašah, Zabnici in 490a Godešiču, Izobraževalno društvo v Stari Loki in Rctečah, Kmetijskega društva podružnice v Stari Loki, Zabniku in Godešiču. Zelo številne so zadruge, in sicer: Kmetijsko društvo Virmaše r. z. z o. z.., Kmetijska zadruga za Staro Loko in okol. r. z. z o. •/.., Strojne zadruge r. z. z o. z. v Zabnici, Godešiču in Revnem, Drevesničarska zadruga v Dorferjih, Mlekarska zadruga v Zabnici, isto-tam Živinorejska zadruga ter Hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Stari Loki. Na področju starološke občine leži tudi Crngrob, in sicer severozahodno od Škofje Loke, oddaljen uro in pol hoda. Vas je neznatna, tembolj pa pomembna radi zgodovinsko zelo zanimive romarske cerkve, ki je po sodbi strokovnjakov in znanstvenikov nadvse važen in efekten kulturno-zgo-dovinski spomenik. Crngrobska cerkev ima tridelno gotsko ladjo Iz XIV. stoletja. Prczbitcrij je tudi s tremi ladjami in podprt •/. vitkimi stebri, ki se vzpenjajo v gotski svod. Slednji je s figu-riranimi sklepniki pestro okrašen. K prezbiteriju je prislonjen mogočen stolp, redek in pri nas najlepši spomenik poznogotskega dvoranskega stavbarstva. Oboje je delo škofjeloškega gradbenika Jurko Streita (1J21-1524). Notranjščina cerkve pa ima po izjavah umetnostnih zgodovinarjev najbolj zajemljivo in privlačno opremo in arhitekturo izmed vseh ostalih v Dravski banovini. Izpolnjuje jo poleg glavnega oltarja, ki je največji zlati oltar na področju Gorenjske, vrsta »zlatih oltarjev« iz. prve in druge pol. XVII. stoletja, dvoje kipov in relief poznogotskega izvora. V eni stranskih ladij hrani rebro Ajdovske (morske) deklice (ki je bila po ljudski pripovedki velikanskega obsega tolika, da je stala z. eno nogo na Šmarjetni, z drugo pa na Šmarni gori ter tako stoječa zajemala vodo iz Save). Poleg navedenega je v notranjščini cerkve več ostankov starih Ircsk iz druge polovice XIV. stoletja in še druge stare zanimivosti. Pred cerkvijo pa je lopa iz novogotske dobe. Skozi Poljansko dolino. kakor razvidi čitatelj iz opisa Škofje Loke, se tamkaj združujeta dve reki, Poljanska in Selška Sora, ki pritekata iz istoimenih dolin; izhodišče za obe je Škofja Loka. Idilično romantična poljanska dolina je dolga malone jo km, ali vobče dokaj stisnjena; vendar se tu in tam nekoliko razširi. Cesta nas votli ob levi strani rečice Poljanske Sore mimo nje na levi in desni obali posejanih vasi iz manjših selišč, od katerih pomembnejše v smeri od Škofje Loke bomo spodaj omenili. Dolina, oziroma kraji ob njej so zvezani z. redno avtobusno progo Škofja Loka—Ziri. Visoko je prva večja vas v Poljanski dolini; oddaljena je od Škofje Loke dobrih 12 km. Leži 37s m nad morjem v prijazni okolici. V bližnji vasi nahajamo »Tavčarjev dom«, bivši lovski grad brižin-skih škofov. PODJETJE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN G. F.1CHNEITER, ŠKOFJA IOKA DRAVSKA BANOVINA Izradjuje vodne turbine sviju vrsta za pogon električnih centrala, tvornica, mlinova, pilana i različitih drugih obrata. Mvtomatičko precizne regulatore, zatvornice. Kompletne transmisije za vene-cijanske i kružne pile, nihalne pile, mlinske garniture, čekić na pero, transmisije itd. KONKURENČNE CENE PRVOKLASNE REFERENGIJE kl3paijyje BOAne ryp6nHe cbhjv Bpcra aa uoioh ejieKTpniiHHx u,en-Tpajia, TBopnnu,a, rvuimiOBa, nn/iaHa h pa3JiHiiHTHx ^pyrnx o6para. AyTOMaTHLiiKiie nmie, nnxajiHe nnjie, MjiMicKC raptiMrype, qeKnii Ha nepo, TpaHCMHCMJe hivl KOHKyPEHMHE UJEHE nPBOKJIACHE PEO>EPEHUMJE 481 v o z N I MATEVŽ ERŽEN Proga Gorenja vas Škofja Loka in obratno R E D km Čas Cena Postajališče Cena Cas 4 10 12 17 20 5.50 6.00 6.15 6 30 6.40 7.00 17.45 17.55 18.10 18.25 18 35 18.45 10- 30 1040 1055 11 10 11- 20 1130 12-15-18- Gorenja vas.....i"111 Poljane.......A Log........ Brode........ Y škofla Loka ' priti. kolodvor . ,„n,. 18 12 9-6-3-- H .00 13.40 13.25 13.10 13.00 12..5 21.20 21.10 20.55 20.40 20.30 20 20 915 905 850 835 825 812 Samo ob nedeljah in praznikih. — Otroci v spremstvu starišev do 4 let prosti! Prtljaga do 5 kg prosta, od 5—30 kg 1 kg 1 km 1 para. 533 Poljane so takisto večja vas, dobre pol ure naprej od Visokega, z okoli 250 prebivalci in ima yji m nadmorske višine. Tu je rojstni kraj slovenskega kulturnega delavca, politika in plodovitega pisatelja dr. Ivana Tavčarja (omenjamo njegova dela in spise: »Visoška kronika«, »Cvetje v jeseni«, »V Zali«, »Slike iz Loškega pogorja«, »Grajski pisar«, »Čez osem let«, »In vendar«, »Gospa Amalija«) in slikarjev Jurija in Ivana Šubica. Pri Poljanah se dolinska ožina znatno razširi v smeri proti višje stoječim krajem in je od tu dalje tudi bolj gosto naseljena. Od vasi je nadvse pripravno izhodišče na Mali Blegoš 1364111 in Blegoš 1562111 visoko goro. Turo na Blegoš je radi lepih razgledov zelo priporočati in bi naj zato imel čini več obiskovalcev (pot vodi preko idilične vasi J a v o r j e , 700 m sojnem položaju, ob tošenicar nad morjem v prelepem pri-in mimo vasi Zgornja Zetina preko gozdov). V vasi Poljane je za okrepčilo dobra gostilna, v bližnji Srednji vasi tudi dve, v katerih je na razpolago 10 tujskih sob. V Poljanah je petrazredna osnovna šola, pošta, žii|ini urad in orožniška postaja. Trgovcev in obrtnikov je tam okoli dvajset. Dalje obstoje: Kmetijsko bralno društvo s knjižnico, Katoliško prosvetno društvo, Prost, gasilno društvo, Posojilnica in hranilnica r. z. z o. z. in Elektro-strojna zadruga z o. z. Gorenja vas, kamor dospemo mimo S r e d nje vasi, je tretji večji kraj v Poljanski dolini v razdalji okoli Poljane nad Škofjjo Loko Gorenja vas nad Škofjo Loko Kolo Avg. Hlaznik, Škofja Loka 5 km od Poljan ali 20 km od Škofje Loke, na levem bregu Poljanske Sore. Gorenja vas Šteje približno 300 prebivalcev. Nadmorska višina 407 m in jc zelo pripravna kot preprosto manjše, a tembolj zdravo letovišče, priporočljivo radi možnosti lepih izprehodov v mično okolico, bogato naravnih sprehajališč ter daljših izletov naokoli po lepi dolini in jo oklepajoče gorske vršace. Za kopanje pa je uporabno naravno kopališče v Sori. Tu je tudi odnekdaj razvita domača čipkarska obrt, katere izdelki vživajo v svetu lep sloves, zato jih razpošiljajo na vse strani. Ta vrsta domače obrti ustvarja prepotreben zaslužek marsikateri gorenjevaški družini. V kraju jc poštno-brzojavno-telefonski urad, štirirazredna narodna šola in zdravnik z hišno lekarno. Dalje so tam: Sokolsko društvo, Prostovoljno gasilno društvo, Kmetijsko društvo (podružnica) ter Prosvetno društvo. Dalje Obrtna zadruga ter Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Precej jc obrtnikov in nekaj trgovin, dalje več gostiln z razpoložljivimi tujskimi sobami po nizki ceni (5 do to Din). Informacije daje radevolje rest. Šorli in gostilna Percscutti. Ko stopimo preko sorskega mostu na desni breg, dospemo po par minutah v nekoliko večjo vas Trato, odkoder pelje cesta preko Horjula v Ljubljano. Trata jc samostojna občina s 2333 prebivalci; pripadata ji tudi Gorenja vas in nižje omenjena vas Hotavlje. V vasi jc župni urad, sedež, komande obmejnih čet in štirirazredna osnovna šola ter Hranilnica in posojilnica r. z. z. n. z. Glavno zbirališče tujcev in turistov v Poljanski dolini sta Gorenja vas in pa Trata. Par kilometrov navzgor od Gorenje vasi se odcepi vstran cesta proti Goriškem, ob kateri leži žc blizu meje vas Hotavlje, v katere neposredni bližini (pičle pol ure oddaljen) se nahaja termalni izvirek, ki ima 28 " C. Izkoriščajo ga večinoma okoliški prebivalci. V ta namen služi enostaven bazen, poleg katerega je gostilna »Pri Topličarju« (oskrbuje Marija Kristan). Svoječasno (do leta 1869.) jc bila tu topilnica, ker so se v bližini na Kopačevem in pod Koljakom nahajali bakreni rudniki; topilnica je obstojala tudi v bližnjem selišču Spodnje Brdo. Nad Gorcnjo vasjo sc Poljanska dolina zopet začne zoževati nad višje stoječo vasjo Podgora (kjer jc istotako bila fužina, oziroma topilnica), od koder vodi cesta proti Zirem, ki pa so že na Notranjskem in tik ob italijanski meji ob zaključku Poljanske doline. Skozi Selško dolino. V jugozahodno smer vodi iz. Škofje Loke od kolodvora lepa cesta proti že v začetku opisa omenjeni Stari Loki. Tam nekako pričenja vhod v mikavno Selško dolino, ki jo gorski hrbet deli od Poljanske doline. Leži med Blegošem in Bohinjskim pogorjem ter Poreznom (1632111). V časih, ko še ni bilo železnic, je cesta skozi selško dolino bila velike važnosti kot prometna trgovska črta, ki je kraje tostran doline in izven nje vezala s kraji v Soški dolini. Danes je uveden med Škofjo Loko in Železniki reden avtobusni promet, ki spaja kraje v dolini z ostalim svetom. Ko jc za nami Stara Loka, premagamo še nekoliko klancev in kos poti ob slikovitem gozdnatem bregu rečice Selške Sore in že dospemo v pičli dve uri od Škofje Loke oddaljeno vasico Praprotno, ki se je udomačilo pod levo dvigajočlmi se gorami Lubnikom in Križno goro. To jc majhna, a ljubka vasica, 400 m nad morjem, kjer se potniku v par gostilnah nudi okrepčilo. Naprej, dober kilometer od tu, pa že srečamo prihodnjo večjo vas Bukovica, ki leži nekoliko nižje (395 m nad morjem) in šteje nekaj nad 150 duš. Kdor ima za naravne lepote dovzetno srce, sc naslaja tu v pomladi in poletju ob razgledu po valujočem bohotnem polju v prelepi zeleni dolinici. Nadaljna pot po dolini, ki se od tti naprej širi in postaja vse krasnejša, mikavnejša, vodi mimo panorame skrbno obdelanih ravnic, trat, dobrav in gozdov ter pripelje do kraja Dolenja vas, ki leži nekako v sredi Selške doline. Leži 454111 nad morjem in ima okoli 250 prebivalcev. Selca, ki leže dva kilometra nad Dolenjo vasjo ali štirinajst km oddaljena od Škofje Loke, štejemo med večje vasi v Selški dolini in imajo radi prijetne okolice ter zdravega, proti vetru zavarovanega brezpravnega in prisojnega položaja vse predpogoje gorskega letovišča, ki je kot tako zelo priporočljivo. Dejali bi, da je to najprijetnejši kraj v vsej dolini. Selca so 443 m nad morjem, imajo pošto in brzojav ter osnovno šolo. Razvita jc tu domača čipkarska obrt, lesna trgovina in še nekatere stroke obrti. Obstoji tudi krajevna podružnica Slov. planinskega društva, ki služi letoviškim interesentom z. vsemi pojasnili. Stanovanja in oskrbo je dobiti v več gostilnah. Izletnih točk je polno, kamorkoli sc obrnemo: na Sv. Mohor (998111), Ratitovec (1666 m), k slapu Nemiljščice, lu VIKTOR BENEDIK AVTOPROMET ŽELEZNIKI VOZNI RED avtobusne proge Železniki- Škof ja Loka, kolodvor in obratno km V delavnikih V nedeljah in praznikih Postaje V delavnikih V nedeljah in praznikih 5.30 10.45 5.30 14.30 Železniki..... P' 9.55 16.30 9.10 16.30 V.5 5 35 10.50 5.35 14.35 • J 9.50 16.25 9.05 16.25 3.5 5.40 10.55 5.40 14.40 Studeno ... . . 9 45 16.20 9.00 16.20 5.5 5.45 11.00 5 45 14.45 9.40 16.15 8.55 16 15 7.5 5.50 11.05 5.50 14.50 Dolenja vas .... 9.35 16.10 8.50 16.10 9.5 5.55 11.10 5 55 14.55 Bukovica..... 9.30 16.05 8.45 16.05 10.5 6.00 11.15 6.00 15.00 9.25 16.00 8.40 16.00 16. 6.15 11.30 6.15 15.15 Stara Loka ... 9.10 15.45 8.25 15.45 17. 6.20 11.35 6.20 15.20 škofia loka 9 05 15.40 8.20 15.40 20. 6.25 11.40 6.25 15.25 prlh. • o h. 9.00 15.35 8.15 15.30 Podjetje ima najugodnejši vozni red iz postaje Škofja Loka v romantično lepo Selško dolino do trga Železniki, odkoder je izhodišče k lepim izletniškim točkam, kakor so: Ratitovec, Blegoš, Porezen, preko lepe gorske vasi Sorice v Bohinj in še mnogih drugih. 529 v Dražgošc itd. Z višin sc nudijo vsepovsod prekrasni obširni razgledi v planinski svet. Povsod na hribih okoli Sclc pa se belijo ljubke podružnične cerkvice. Kaki dve uri od Sclc visoko gori nad Selško dolino na južni strani 1410111 visoke Jelovice kraljuje po svoji edinstveni legi zanimiva vas Dražgoše, pravi skrit biser naše lepe domovine. Kako pisan, prisrčen m privlačen jc ta lepi košček slovenske zemlje s svojimi valovitimi sekanimi in višje in nižje prelivajočimi se tratami, njivami, vrtovi in košenicanu, vmes pa slikovite gorenjske domačije, med katerimi sc vijejo bele cestice — to je dehteča poezija narave, ki i/zvcncva v čudoviti harmoniji vesoljnega stvarstva. Zanimivost zase pa predstavlja dražgoška Žup-na cerkev, namreč radi lepe oprave, t. j. takozv. »zlatih oltarjev« iz. XVII. stoletja, s katerimi je v zvezi mikavna narodna pripovedka. Povprašaj /govornega domačina in rad ti jo ho povedal. Slavni so tudi dražgoški »mah kruhki«, izdelani v najrazličnejših oblikah s pristno narodno ornament iko Češnjica se imenuje naslednja, cca. 3 km od Selc oddaljena manjša vas z. okoli 240 prebivalci. Tu sc vzpne dolina že tlo višine 450111, dolina pa se zopet zožuje, postaja bregovita in zastira vsak razgled. V gostilni »Ratitovec« so na razpolago čedne tujske sobe in vsa potrebna oskrba. Do Železnikov vasi le četrt ure hoda. Železniki. Na severozahodu Dravsf v sredini Selške doline, 17 1 20 km od kolodvora, leži ol lanovine, nekako od Škofje Loke, )b reki Sori 472 m nad morjem starodavni trg Železniki, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju X6o prebivalcev s 157 hišami. Dolina je ozka in globoka, zato so Železniki dolgi 1 km 300 m. Dele se na tri dele: Gorenji konec, Trnje in Racovnik. Skozi vse Železnike padajo hribi strmo k reki Sori in cesti. Od Trnja proti Gorenjemu komu pelje cesta pod »Zijavko«, kjer moraš zlasti pozimi »zijati« (gledati) kvišku, da te ne zaloti plaz, ali v pomladi kamenje, ko prične odnehavati zmrzal. Prebivalstvo se danes peča največ z obrtom, trgovino 111 čijikarstvom. Ko jc leta 1903. popolnoma prenehala železna industrija, je bila za Železnike pravi blagoslov ustanovitev čipkarske šole. Na vse strani se dvigajo precej strmi hribi: Racmanski, Kovaški vrh, Špik, Gorenjski Kovaški vrh, Plešcnicc, Vancovcc, Kamilic, Štedcl, Lasnovec, Suha dolina in Snegovhik. Sosednje vasi: Češnjica, Rutino, Podlonk, Prtovč, Zali log, Martinj vrh, Ojster vrh in Smoleva. Potoki, ki pritekajo v Soro: Plenšak, Zadnja in Spodnja Smoleva. Zgodovina prvih železniških naselbin, njihovih rudnikov in fužin, sega daleč nazaj v stare čase. Slavni Valvazor piše, da so bili Železniki že leta 1379. imenitni in cvetoči. Razna znamenja sve-docijo, tla so bile lužine v železniški okolici že davno pred Valvazorjcvo letnico. Pred nekaj desetletji so skopali pod Kališanii na tako zvani »Štalici« mnogo ješence in žlindre, kar kaže z gotovostjo, da jc tam stala nekoč fužina. Kako in odkod so dobivan tako visoko nad današnjo ravnino potrebno vodo, ali SO lužino gnale človeške moči ah kaj drugega, to bo gotovo ostala nedognana skrivnost. Verjetno je, da je našo rav- Železniki v Valvasorjevi dobi nmo nekoe napolnjevalo jezero m mogoče je, da so stale fužine OD jezerskem obrežju. Ce ostane lužina na »Stalci« uganka, je |->a gotovo, ila so pozneje stale železniške lužine ena v »Dašnici« in ena v »Farjevem potoku«. Še se dobi sled nekdanjih lužin v omenjenih dveh krajih m precej dobro je poznati, kje so stale. Kdaj so bile postavljene v »Gorenjem koncu« in na »Kacov-niku« se l tleli ne ve določno; Ic toliko pove ljudska govorica, da je bila fužina na »Racovniku« 90 let prej kot v •■Gorenjem koncu«. Rudo za fužine so dobivali skoro gotovo največ v dra/govski gori. Odkladali so jo na Rudnem (zato ime Rudno), ki sc je včasih imenovalo pod Rudno goro. Pa tudi rudniki. Pravijo, da je bil na Racovniku hiša st. 92, ohranila ta hiša še do da-»Stolmu«. brez dvoma je okolici še več rudnih jam. Po ustnem izročilu je bila Palmada (sedaj hiša st. 88) prva hiša v Železnikih. Njeni lastniki so bili neki Lahi, doma od Palmanovc v Furlaniji. Ustanovitev Železnikov se pripisuje Lahom, kar kažejo še nekatera imena: Klovže chiuse — za-tvornice, vrata; vigenc — iguum — ogenj; kar-barnov — karbonium — oglje. Zgodovinski podatki vedo povedati, da so se omenjeni Furlani Ui naselili žc leta 1 148. Fužine, ki so jih osnovali, »pod Rudnim«, t. j bližje so se nahajali ondi, kjer zdaj stoj velik rudnik; zato je našnjega dne ime v moralo biti v bližnj so si že v nekaj desetletjih po ustanovitvi pridobile svetoven sloves. Kasneje so fužine prešle v last frižinskih škofov, za temi pa v avstrijsko državno last. Frižinski škofje so Železnikom dovolili mnogo pravic m ugodnosti. Ko so začele obratovati fužine na Jesenicah, je onim v Železnikih bilo nemogoče vzdrževati z njimi konkurenco, poleg tega pa sc je v zadnjem časti pogrešala železniška zveza, ki bi sicer morda vendarle omogočila nadaljnji obstoj fužin. Tako je nekdaj cvetoča in širom sveta znana lužmarska obrt popolnoma propadla; od njih je ostalo Ic značilno ime kraju in spomin na pretekle čase gospodarskega blagostanja. Ustno izročilo pravi, da so bih Železniki nekoč v živahni kupčijski zvezi s Primorjem. Iz Železnikov je peljala stara, še danes ohranjena pot, ki je peljala mimo Pečnika šc. 52, mimo Krasa za današnjim jezom, mimo Petrača, dalje za jeseniško lužino, kjer pelje stara pot v Sušo m dalje ob Sori tlo deželne meje. Kakor pričetek Železnikov, tako je tudi cas zidanja stare farne cerkve zavit v temo. Nič ni natančnega il.ttuma, kdaj je bila stara cerkev pozidana. Gotovo je, da je bila ta stran, kjer je stala stara cerkev in stoji sedanja, zaraščena s temnim gozdom, kajti zvala se je nekdaj naša cerkev »pri sv. Antonu v gozdu«. Tudi to ni znano, ali je bila na tem mestu najprej Ic kape- lo. 147 - OH lica ali pa takoj cerkev. Ob Valvazorjevem času jc imela cerkev tri oltarje: sv. Antona, kot cerkvenega patrona, sv. Ano in sv. Andreja. Ko je bila fara ustanovljena, so prizidab k stari cerkvi novo zakristijo. Leta 1874. pa je bila posvečena nova župna cerkev, katere notranjščina je naravnost veličastna. Preden je bila ustanovljena lastna fara, so bili Železniki podružnica selške fare. Za ustanovitev železniške fare ima največ zaslug fužinar in takratni ključar železniške cerkve Jurij Peter Plaveč. Ta mož se je trudil s prečudno vnemo in požrtvovalnostjo v letih 1619. do 1622., da bi p r i -dobil Železnikom samostojno faro. Ljubljanski zapiski svedočijo, da se je mož. boril z mnogimi zaprekami, a najbolj sta mu pri tem plemenitem delu nasprotovala loški takratni župnik in frižinski škof, ki je bil lastnik loške graščine. Toda neutrudljivi Jurij Plaveč se ni dal oplaziti; kjerkoli je upal doseči svoj namen, tja se je podal, ne strašeč sc nobenih stroškov. V dosego svojega namena, priboriti Železnikom samostojno faro, je potoval dvajsetštirikrat (24) v Kamnik k nad-mašniku (dekanu), osemkrat (8) v Ljubljano, šestkrat (6) v Kranj, dvanajstkrat (12) v Videm k patrijarhu, enkrat v Vipavo, enkrat v Gorico, enkrat v Gornji grad na Štajerskem, štirikrat (4) v Škofjo Loko in enkrat v Radovljico. Za postrežbo duhovniškim in deželskim komisijam je potrošil osemsto (800) forintov (goldinarjev). Za posebna darila vplivnim osebam je razdal šest-dcsctštiri (64) cekine (dukate), sedemdesetosem Vsem Gorenjcem se toplo priporoča tvrdka: ANTON KRŽIŠNIK NOVO MESTO pri mostu. Trgovina strojev, koles, otroških vozičkov, tehničnih predmetov, šablon in predtlskarlja. 550a Železniki: Motiv iz. Cerkvene ulice Foto Veličan Bešter, Ljubljana (78) cekinov, sedem tolarjev, štirinajst (14) kron, dva para svilenih nogavic in štiridesetosemtisoč (48.000) kovanih zrebljev. Končno je bila po zaslugi Jurija Plavca tara ustanovljena leta 1622. Šc preden je bila ustanovljena železniška župnija, so si napravili Železniki svoje lastno pokopališče. Blagoslovljeno je bilo leta 1619. Pri tej priliki se je pokazal Jurij Plaveč kot najpožrtvo-valncj.ši mož v I ari. Potočil je zastonj šest tovorov dobre, sladke brežanke m dva tovora terana. Jurij Plaveč je kupil dve hiši 111 vrt: od Jurija Varla, fužinskega lastnika v h'arjevem Potoku, da sc je sezidalo župnišce. [zmed vseh duhovnikov železniške fare slovi najbolj župnik Miltael Grošelj, rojen v Kropi. Bil je najprej redovnik v stiskan samostanu na Dolenjskem. Ko je cesar Jožef II. po večjem razpustil samostane, so bili samostanski duhovniki poslani po raznih larah in tako jc prišel župnik Mihael Grošelj v jeseni leta [813. iz Ccrkclj v Železnike. Ta gospod jc, prišcdši v Železnike, kaj hitro spoznal potrebo šole, zato se je trudil z vsemi močmi, da jo pribori. Ustanovil in otvori] jo je leta 1815. Kronikar pravi, da so se že v začetku dosegli izvrstni uspehi, veselje med mladino pa tla je bilo neskončno. I bil večinoma nemški in tudi pri so otroci nemško peli. Ker šola imela lastnega poslopja, se je vršil sobi h. št. 6, kjer se je tedaj reklo pozneje pa »pri Preseljnu«. Dane hiši trgovina Janka Bogataja. Za šolo vneti duh Grošljev ni miroval. Venomer je premišljeval, kako bi šola prišla pod lastno streho. Zgodilo se je to, ko je bilo njegovo truplo že davno prah. Povedati se mora in še bolj zanimivo je, kako se je denar po njegovem prizadevanju pripravil. Naj sledi, kakor je zapisano: Župnik Mihael Grošelj soli je m išah Pouk v šolskih v začetku ni pouk v najeti »pri Kovaču«, 1 j c v dotični Železniki: Splošen pogled Sokolski doni, rjen je bil i/vrsten pridigar. Neke nedelje je tako ganljivo govoril o poslednji sodbi — kakor pove ustno izročilo — da je bila neka poslušalka Agata iz Smoljeve (vulgo Agatica), premožna posest-nica, tako presunjena, da je sklenila svetu popolnoma odmreti in le za Boga živeti. Po masi je šla v župnišče h Grožlju in mu rekla: »Gospod oče, danes, V tem trenutku. Vas proti temu, da me preskrbite z vsem potrebnim do smrti, postavim za posestnika vsega svojega imetja. Rabite 6. julija Kolo Avg. 1924 Blaznik, Škofja Loka št. n, ki je bila kupljena z. Grošljevim fondom od ljubljanskega advokata tir. Blaža Crobatha in predelana za šolo. Šola je bila 83 let enorazred-niea, potem pa se je postopoma razvila v Štiri-razrednieo. Zelo pereče je danes vprašanje novega šolskega poslopja, ker prostori, v katerih se zdaj vrši pouk, ne odgovarjajo več ne higijenskim ne estetskim predpisom in je skrajni čas, da merodajni faktorji napno vse sile, da se uresniči nameravana gradnja novega šolskega poslopja. Železniki nad Škofjo I .oko: zgoraj na levi »Racovnik«, un desni »Na Logu«, v sredi vhod v trg s fužinarski stolpom, spodaj na levi most čez Soro iz Ovčje vasi, na desni trg z župno cerkvijo pre V Železnikih deluje danes društvo »Sokol«, ki ima lasten dom, Gasilno društvo, Izobraževalno društvo, Ciril-Metodova podružnica in še nekaj drugih; dalje obstoji znana Sodarska zadruga z o. z. in več krznaru. Kol denarni zavod pa posluje Hranilnica in posojilnica r. z. z. o. z. Trg prihaja v poštev tudi kot mirno planinsko letovišče in pomembna turistovska postojanka. Jos. Primožič, šolski upravitelj. g.i ah pa storite z i)|iii) po svoji volj vid nosi i!« Pogodba je bila sklenjena In en del denarja jc naložil Grošelj za nakup primernega šolskega poslopja. Umrl je v Železnikih in ima v farni cerkvi v vzhodni zunanji steni viden spomenik: Mihael Grošelj, fajmošter, oče teh ubogih, stvarnik tc šole, MDCCXV1. Kasneje se je šola selila sem in tja, dokler se ni leta 1842. preselila v lastni dom, t. j. v hišo Zali log. Nad Železniki, 534 m visoko in 5 km oddaljena leži prijazna vas Zali log. Izrazit gorski položaj v ljubki, tihi okolici vsposablja to za-tišno vasico kot prijetno letoviščarsko postojanko med BlegoSem (1526 m) in Ratitovccm (1666 m). Nad vasjo Zali log se prične cesta močno vzpenjati, dolina se zožuje in vodi, večinoma med gorovitim terenom, mimo P o d r O s t a v Sorico. Sorica. Vas Sorica je ena izmed najvišje ležečih krajev na Gorenjskem (945 m nadmorske višine). Prebivalcev šteje 514, t. j. Spodnja in Zgornja Sora. V vasi je pošta, tnrazredna narodna šola in Župni urad, dalje par trgovin in več obrti. V tamošnji gostilni I,. Pintar je razpoložljivih 10 tujskih sob. Popolna oskrba zna a $0—40 Din. V poletju prihaja v Soro dokaj letoviščarjev, posebno iz bližnjih mest Dravske banovine. Okolica je zelo slikovita 111 nudi izbiro izletov, tako n. pr, na Grmado, Osovnik, Sv. Katarino in proti Bohinju. Izmeti društev in zadrug v vasi omenjamo: Gasilsko društvo, Kmetijsko strojno zadrugo, Vodovodno zadrugo za uravnavo reke Sore, podružnici Kmetijskega in Čebelarskega društva. Razvita je tudi domača čipkarska obrt. - Oddaljenost otl Škofje I.oke znaša 10 km. Kako Je Kranj postal industrijsko mesto in kako postaja letovišče 1. Nesporno je dejstvo, da je izmed vseh slovenskih mest Kranj po prevratu gospodarsko relativno najbolj napredoval. Kranj, ki je zaposloval leta 1920. komaj 300 delavcev, jih zaposluje danes nad 4500. — Ta veliki napredek ni zgolj slučaj in tudi ne povsem posledica njegove ugodne naravne lege, ampak rezultat dobro pre mišljene gospodarske politike sedaj živečega kranjskega meščanstva, ki jc znalo izrabiti ugodni čas in je po razrušen ju svojega predvojnega gospodarstva takoj našlo pravilno gospodarsko orijentacijo, nakar se je z. brezprimerno pridnostjo in vztrajnostjo, pa tudi z dobro srečo lotilo tlela, ki rodi že danes obilen sad. Pri tem delu jc sodelovalo celokupno meščanstvo, osobito oni pridobitniki, ki so danes glavni faktorji velikih gospodarskih edinie v našem mestu. Gospodarsko stanje pred vojno v Kranju 111 bilo ravno slabo, če sc upošteva tedanji splošni gospodarski položaj cele dežele. Meščani so luli, kakor po ostalih kranjskih podeželskih mestih, šc poljedelci, vendar pa je bilo njih glavno opravilo trgovina in obrt. Samih poljedelcev je Kranj preti vojno imel že jsrav malt). Ker je Kranj središče cele gorenjske kotline, kjer se je zbirala (in se še danes zbira) ob tržnih dneh, t. j. ob ponedeljkih, vsa bližnja in daljna okolica in se vrši živahna izmenjava blaga, zato jc naravno, da jc meščanstvo po večini živelo od ponedeljkov, zlasti obrt in trgovina; v ostalem so sc meščani bavili nekoliko s poljedelstvom, izvrševali polagoma svojo obrt ali trgovino in pri tem vobče precej dobro in udobno živeli. Vendar o kakem posebnem napredku preti pre-vratom ni mogoče govorili, nasprotno je gospodarski razvoj Kranja pred prevratom dolga desetletja skoraj popolnoma stal, ker ni bilo prave Inicijative otl strani meščanstva. Stara obrt, ki jc bila svojčas v Kranju zelo mogočna, ki je za časa reformacije, organizirana v cehe, dosegla svoj višek, je že davno popolnoma propadla. Pa tudi podjetja, ki so nastala v dobi merkantilizma končen) 17. stoletja, kakor zvonaru,), strojarnc, suknarne itd., so koncem 19. stoletja pO večini propadle. In od vseh te vrste starih, precej močnih gospodarskih edinie, sta se rešili v 20. stoletje le dve, namreč Maverjeva pivovarna, ki je bila ustanovljena leta 1653., m pa Fockova milarna, ustanovljena leta 1669. Vojno dobo pa je preživela edinole Fockova milarna, ki jc še danes v polnem razmahu, ki je otl svoje ustanovitve pa do danes v eni in isti družini ter brez dvoma najstarejša tovarna mila v celi nai kraljevini. Industrije v modernem pomenu pred vojno Kranj prav za prav ni imel, z edino izjemo velikega Majdičevcga valjčnega mlina. Tudi potem, ko je v 70. letih stekla gorenjska železnica, se Kranj ni veliko iz.prcmenil. Prebivalstvo sc je vedno kaj hitro menjavalo. In četudi so kranjski meščani na svoje staro mesto kaj ponosni 01 radi gledajo novega priseljenca od strani kot »pritepenca« tvorijo vendar ogromno večino sedanjega prebivalstva sami priseljenci. Pred kratkim je »Kranjski zvon« iz. matrik ugotovil, da je v Kranju vsega skupaj Ic 16 tiru žin, ki prebivajo v mestu nad 100 let, in tla jc le N družinskih imen, ki so bila tu že nred 2co leti. tako hitra prememba prebivalstva pa Kranju vsaj v zadnjem času ni bila v škodo, marveč v korist, ker so novi ljudje večinoma pripomogli mestu k novemu napredku. Kolikor poznamo kranjsko zgodovino, je bilo tudi v prejšnjih časih tako. Mavcrji, ki so najstarejša družina v Kranju, so iz Bavarskega prinesli s seboj umetnost varenja piva, kocki pa, ki so prišli menda iz Sakson skega, umetnost izdelovanja mila. V 70. letih so prišli v Kranj Majdiči, ki so napravili prvo in edino veliko industrijo pred vojno v Kranju. Maj-dičev valjčni mlin, v velikosti, kakor ga je zgradil pok. Vinko Majdič, je bil eden izmed največjih mlinov v celi A vst ro-Ogrski; zalagal je s svojo moko vse avstrijske alpske dežele in jo po- ŠUJaJ celo v prekomorske dežele. Tudi y Zadnji dobi so večino novih podjetij v Kranju ustanovili oni, ki so prišli od drugod, ki so prišli že »oblečeni« v Kranj. Da je priseljenec v Kranju gospodarsko navadno agilnejši kakor domačin, si razlagamo tako', da se je sinovom kranjskih meščanov običajno bolje godilo kakor onim, ki so se semkaj šele priselili, in da so že po svojih starisih podedovali toliko imetja, da se jim ni bilo treba posebno truditi /a redne potrebščine. Ker je pa marsikateri kranjski nadebudni sin imel večje po trebe kakor njegovi stariši, sc je kaj pogosto zgodilo, da je podedovano imetje zapravil, pridobil ga pa marljiv priseljenec, čigar potomci so bili običajno že pristni kranjski sinovi. To je bil eden glavnih vzrokov, da so kranjske meščanske hiše tako hitro menjavale gospodarje. Upati je, da bo bodoča generacija zapustila CO kranjsko tradicijo. Glavna gospodarska moč Kranja je bila preti vojno v njegovi trgovini. Tik do svetovne vojne ni bil Kranj samo trgovski center gorenjske kotline, ampak je njegova trgovina zalagala tudi velik del Goriške in imela k.t) živahne kupčije s Koroško in Trstom. '/. ustanovitvijo Jugoslavije pa je bila velika trgovina Kranja zelo prizadeta. Robov i kranjske kotline tvorijo obenem mejo najsevernejšega tlela države. Vso trgovino, kar je šlo onkraj te meje, je Kranj namah izgubil, ostal jc zaenkrat navezan edinole na bližnjo in daljno okolico. Majdičcv mlin, ki jc izgubil prav vse zaledje, je definitivno prenehal z. obratom. Gospodarska situacija po končani svetovni vojni je lula skrajno neugodna; Kranj je padel na nivo ostalih kranjskih podeželskih mest. Tudi navidezni vojni dobički, ki so si jih nekateri pridobili, bi bih v kratkem izginili tako, kakor so drugod, ako se ne bi bih znali kranjski meščani tako hitro gospodarsko preorijentirati, kakor so to dejansko storili. V zadnjih decenijih pred svetovno vojno jc bil dohod podjetnih pridobitnih slojev v Kranj precej velik, po prevratu pa sc je še znatno povečal. Po večini so bili pridni, marljivi, podjetni, delavni in tudi skrajno štedljivi ljudje, v nasprotju s starimi kranjskimi meščani, ki so vzrastli v dobrih gmotnih razmerah in se jim ni bilo treba boriti za svoj obstanek. Ko so vsi kranjski meščani stali po prevratu pred dejstvom, da je dosedanja gospodarska podlaga uničena, niso obu-pavali, marveč takoj začeli iskati novih virov pridobivanja. 2e v zadnjih dveh desetletjih preti svetovno vojno so kranjski meščani stremeli za tem, da bi pritegnili v Kranj kako večjo industrijo, zlasti tekstilno, In neštetokrat je bilo čuti pritožbe, tla je mesto veliko zamudilo, ker svojčas ni privabilo tekstilne industrije, ki sc je potem v Tržiču naselila. Želja j>o privabitvi industrije v Kranj je bila tako velika, tla so nekateri v te svrbe žrtvovali vse svoje ne ravno majhno premoženje. Vendar so bili vsi poskusi brezuspešni, deloma, ker časi niso bih ugodni — saj je imela avstrijska gospodarska politika vse druge tendence, kakor pa na jugu, v slovanskih krajih, podpirati industrijo — deloma, ker metode, ki so si jih oni, sicer podjetni možje posluževali, niso bile primerne. Dejstvo je, da ob prevratu ni bilo v Kranju nobene omembe vredne industrije več, da pa tudi še ni bilo nobenih predpogojev za pnvabitev kake večje industrije. Ker leži mesto Kranj na okoli (o metrov visoki planoti nad reko Savo, ob kateri je izpeljana železnica, m ker potrebuje vsako večje industrijsko podjetje vodo m železnico v neposredni bližini, dalje ker sta tvorili občinsko mejo Sava in Kokra m se je nahajal za industrijo primeren teren le na desnem bregu Save, v tuji občini, zato Kranj nt imel v svoji občini niti zemljišča, kamor bi postavil večjo industrijo. Manjkalo je tudi vsake pogonske sile. Edina tedaj obstoječa elektrarna Maver je zadostovala komaj za razsvetljavo mesta, ki pa tudi ni bila vedno sigurna. Seveda je lutli manjkalo potrebnega denarja, a predvsem krepke inicijative otl strani mestnega zastopa. Kakor hitro pa se jc začela likvidirati vojna in povojna trgovina, kakor hitro je ponehalo največje pomanjkanje blaga in se je vrnil mir v deželo, se je takoj začelo marljivo gospodarsko delo v Kranju. Prvo industrijsko podjetje, ki se je po prevratu v Kranju povečalo v veliko tovarno in v povsem moderen obrat, je bila stara Polakova usnjarna, ki si je zgradila lastno električno centralo ob Kokri. Le žal, da je ta električna centrala radi nestalnosti vode precej nesigurna, takt) da si je morala tovarna omisliti še posebno parno rezervo, da svoje pogonske moči ni mogla dajali drugim, ampak jo rabila zgolj za lastno u porabo. Prvo novo industrijo po prevratu je pripeljal v Kranj hrane Šumi, ki je v inozemstvu nakupu stroje za tovarno gumijevih izdelkov; te stroje je namestil v stari Sodarjevi pristavi. Iz. teb po-četkov je nastala tvrdka Vulkan, tovarna gumijevih izdelkov, ki pa je pozneje, žal, prešla iz rok domačinov v druge roke. Tvornica se danes krepko razvija, dasi ima neugodno lego v sredini mesta. Odvetnik dr. Sabotby sc jc žc leta 1919. trudil, da bi spravil v Kranj večjo tekstilno industrijo, in je med drugim pridobil konzorcij, čigar člani so pozneje zgradili v družbi hrvaških pri-dobitnikov v Oroslavju večje tekstilno podjetje. Eksperti tega konzorcija so na licu mesta položaj Kranja za tekstilno industrijo proučevali ter prišli do zaključka, da je za večje tekstilno podjetje primeren prostor samo ob savski strugi in da bi bil posebno pripraven teren za to Gaštcjski pašnik, seveda pod pogojem, tla ni izpostavljen vsakoletnim poplavam. Ker ni bilo tedaj v Kranju nobene pogonske sile na razpolago, je ta konzorcij opustil namero, naseliti se v Kranju. Gaštcjski pašnik, to jc savska naplavina na desnem bregu Save od savskega mostu pri Kranju med Savo in železnico, je bil sicer last Mestne občine, vendar pa se je nahajal v Stražiški občini. Pašnik je bil za občino skoraj brez vsake vrednosti. Vsaj donašal ni niti pare dohodka, ampak se je uporabljal za pašnjo koz in krav kakih prekupčevalcev (kajti meščani-poljedelci ga za svojo živino niso uporabljali), tudi so na njem gradbeniki kopali gramoz, namesto da bi ga vozili iz. savske struge, otročadi pa je služil za igrišče. Svojčas jc bil pri vsaki povodnji preplavljen. Odkar so pa zgradili novi most čez. Savo, ga je ščitil nasip pred velikimi poplavami, tako da so meščani na prejšnje poplave pozabili in zatrjevali, da sedaj ni več nevarnosti za poplavo, tudi ob največji vodi ne. Ta Gaštcjski pašnik je bil torej po mnenju strokovnjakov ugoden za večjo industrijo, vendar bi ga bilo pri tedanjih konservativnih razmerah v mestnem zastopu težko pridobiti. Občinski zastop je tedaj stal na stališču, da je vsaka ped zemlje, katera je last občine, tako dragocena, da je ni oddati za noben denar. Značilno za tedanje mišljenje je bila odklonitev prošnje Rici Mayr-ja, naj se mu proda prostor med savskim mostom in njegovo pivovarno, ki se je taktično uporabljal kot jama za smeti, ki je bila pravi škandal za mesto Kranj. Njegovo prošnjo je občinski zastop gladko odbil, češ, da se ne sme prav nič mestne lastnine odsvojiti. In tako je ostala jama za smeti tik ob vstopu v mesto še celo vrsto let, dokler ni sedanji lastnik bivše Mavrjeve pivovarne, Delavski dom, napravil aranžma z. mestno občino, da se je odpravila. Ko so se imele vršiti poleti leta 1922. prve občinske volitve, jc bila pretežna večina mestnega prebivalstva odločno mnenja, da je treba izbrati zastop, ki bo pripravljen izvesti vse potrebne reforme, ki bo imel tudi primerno inicijativo za potrebe mesta, ki se bori za svoj ekonomski obstanek. Ker pa povzročajo volitve po navadi tudi v takih mestecih, kot je Kranj, velike razprtije in onemogočujejo dalje časa vsako intenzivnejše delovanje, zato so se meščani potrudili, da se temu boju izognejo. In res, zgodilo sc je menda prvič v zgodovini kranjskega mesta, da so se vršile volitve brez. vsakega boja, — prav za prav, da se niso vršile nobene volitve, ampak da SO stranke le sklenile med seboj kompromis, vložile eno samo listo, ki je bila sama ob sebi izvoljena. Tako izvoljeni občinski zastop je izbral iz. svoje srede za župana dolgoletnega občinskega svetovalca Cirila Pirca, moža, ki je bil zavzet in dostopen za vsak napredek mesta in ki je še danes župan. V občinski zastop je prišla cela vrsta onih pridobitnikov, ki so ustvarjali nov Kranj in ga še ustvarjajo; in ta zastop je po večini žc danes v funkciji. Eno izmed prvih del, ki jih je izvedel novi občinski zastop, je bila inkorporacija Gaštcjskega pašnika, kolodvora in gorenje Save v mestno občino Kranj. Vse, kar je ležalo onkraj Save, s kranjskim kolodvorom vred, je spadalo k občini Stražišce. Ce si je hotel Kranj pridobiti industrijo in imeti od nje za občino kakih direktnih dohodkov, je moral skrbeli pred vsem za to, da pride omenjeni svet, ki je bil last mestne občine, v lastno občino. To se je tudi posrečilo, čeprav stvar ni bila tako enostavna. Ze dovoljena pri-klopitcv se jc preklicala, čim se je prcmenil politični režim, pa se je zopet pri spremembi režima popravila. Da se je priklopitev izvedla, je mesto Kranj dolžno hvalo zlasti pok. ministru Gregorju Žerjavu in županu Cirilu Pircu. Čim je bila inkorporacija Gašteja v mesto Kranj izvršena, čim jc bilo vslcd spremembe občinskega zastopa pričakovati uvidevnosti meščanstva za pridobitev industrije s tem, da se tudi tki industriji na razpolago vsaj bolj ali manj odgovarjajoč stavbeni svet, je mesto takoj začelo iskati zanj interesentov. 2e spomladi leta 1922. jc stopil dr. Sabothv s posredovanjem Franceta Vokača iz Ljubljane v stik s praškim industrijalcem Emilom Storža, ki jc zastopal konzorcij, čigar namen je bil zgraditi v Jugoslaviji veliko tekstilno tovarno. Franc Vo-kač je zainteresiral Emila Storža, da si je v zgodnji pomladi leta 1922. v Kranju situacijo ogledal na licu mesta. Radi pomanjkanja vsake pogonske sile, ki bi bila vsaj v začetku tovarni na razpolago, je imel interesent sprva velike pomisleke proti Kranju in ker so ga vabili v razne druge kraje Slovenije, se je bilo bati, da bo tudi ta industrijalec zapustil Kranj, tako kakor je to storila cela vrsta interesentov pred njim. In res se je skoraj že odločil za nek kraj v bližini Celja, ko je član konzorcija France Vokač v svrho, da se odločitev pospeši, vložil na občino Kranj prošnjo na prodajo enega dela Gaštcjskega sveta radi ustanovitve tovarne in se je ta prošnja na občinski seji dne 25. julija 1922. obravnavala. Na tej seji je poročevalec dr. Sabothv obširno pojasnil ves svoj industrijski program, ki ga jc že od leta 1919. propagiral. Po temeljiti debati sc jc sprejel njegov predlog, ki se jc glasil: Občinski svet na Gaštej-skem pašniku je rezerviran izključno le za večja industrijska podjetja. Mestna občina ga prodaja v ta namen po nizki ceni, ki se določi za vsakega reflektanta posebej po gospodarski vrednosti njegovega podjetja za mesto Kranj, vendar naj bo v kupni pogodbi določena kupnina bolj nekaka priznalnina, kakor pa resnična protivrednost sveta. Za vsako pogodbo posebej veljajo šc naslednji pogoji: 1. Vsaka pogodba se sklene le pod pogojem, da se na odprodanem svetu tekom enega leta začne graditi, tekom dveh let pa prične z. obratom. Ako se pogoji v določenem roku ne izpolnijo, izgubi prodaja svojo veljavnost, kupnina pa zapade mestni občini; 2. sedež podjetja mora biti v Kranju; 3. podjetje mora vsem svojim uslužbencem, kateri se preselijo v Kranj, preskrbeti stanovanja v novih stavbah; 4. želi se, da naj podjetje nudi domačim interesentom možnost do udeležbe. Predlog je bil sprejet skoraj soglasno. Proti je glasoval edinole umrli dekan Koblar. Ta sklep je tvoril podlago za prodajo zemljišča, na katerem se nahaja največje kranjsko podjetje, Jugočeška, bil je pa tudi povod dolgoletnim bojem in prepirom med meščanstvom; vendar danes lahko mirno trdimo, da brez tega sklepa ne bi bilo Ju- ŠPECERIJSKA IN DELIKATESNA TRGOVINA F. DOLENC, KRANJ Cene zmerne. Postrežba točna. 70 gočeške v Kranju in brez nje tudi ne ostale večje industrije. Sklep sc je sporočil tudi Emilu Storži in ga je mestna občina skušala pridobiti za končno odločitev. Njegove pomisleke radi pomanjkanja pogonskega toka je skušala ovreči z, dejstvom, da se je Vinko Majdič resno bavil z idejo zgradnje velike elektrarne na Savi. Ko mu je dal pokojni Vinko Majdič zagotovilo, da bo elektrarno na Savi gotovo zgradil, se je konečno odločil za Kranj. Za razvoj Kranja je interesantno dejstvo, da je odločitev padla istega dne, ko se je položil vogelni kamen Narodnemu domu, dne S. avg. 1922. Kakor je bil vogelni kamen Narodnega doma izhodišče razvoja severnega dela Kranja, ki postaja letovišče in vrtno mesto, tako je bila Storzova odločitev 'odločilnega pomena za prihod tekstilne industrije, ki se je naselila ob Savski strugi v Kranju. Dne 8. avgusta 1922 se je krnil Storža s Francetom Vokačem prav ob istem času, ko je graditelj Narodnega doma, Maks Fock, imel slavnostni govor pri polaganju vogelnega kamna, v pisarni dr. Sabothv ja definitivno odločil za g radnjo tovarne v Kranju. Po končanem poslovnem opravilu se je podala vsa družba k polaganju vogelnega kamna. V vogelni kamen Narodnega doma vklesani datum je torej za Kranj v dvojnem oz.iru pomemben. Ker je bil predpogoj razvoja vsake večje industrije za mesto Kranj obstoj velike električne centrale, ki bi dajala ceneje pogonski tok, je mestni zastop z. vso odločnostjo podpiral namero Vinko Majdiča glede izgraditve električne centrale, ki se je pozneje tudi res zgradila. Sredi med ogromnim Majdičevim mlinom in ostalimi njegovimi poslopji se je nahajala majhna mestna hišica, ki je imela komaj par mL' obsega in ki sc je v njej nahajala črpalnica za črpanje vode v mesto. Črpalnico je še skonstruiral ženijalni jezuit Gruber in sc ni več uporabljala, odkar je dobil Kranj svoj vodovod. Hišica je imela tudi vodno pravico za circa 40 PH. Praktično je bila hiša in vodna pravica za mestno občimi brez vsake vrednosti, kajti zgradba moderne vodne naprave bi veljala za razmeroma majhno kapaciteto ogromno, poleg tega pa bi stavba, nahajajoča se v središču obširnega Majdičevcga podjetja, ovirala vsak razvoj večje vodne zgradbe na istem mestu. V lokalnih političnih bojih je igrala ta črpalnica cela desetletja važno vlogo. Pri vsakih volitvah so se napravljali velikanski načrti, ki so pa seveda po volitvah zaspali. Temu brezplodnemu početju se je napravil sedaj konec. Na predlog dr. Sabothvja je občinski zastoji dne 22. septembra 1922 prav z ozirom na bodoči: industrijalizacijo Kranja sklenil odprodajo te hišice. Sklep ni bil več soglasen, pokazali so se še ostanki prejšnje mentalitete, pokazala so se nasprotja iz prejšnjih časov, vršili so se burni protestni shodi in vlagale se pritožbe; a vkljub vsemu je sklep kompaktne večine ostal v veljavi in mestna občina je dobila za malo hišico za tedanje čase ogromno vsoto, 1,200.000 K. Vinko Majdič je takoj začel graditi veliko savsko centralo, ki je danes povečini dogotovljena in oskrbuje pogonski tok za vso ostalo kranjsko industrijo, izvzemši Jugočeško. Ako bi bil občinski zastop pri odprodaji mestne črpalnice ozkosrčen, kakor je bil prej desetletja in desetletja, ako ne bi bil v tem ugodnem času napravil z odprodajo črpalnice odločnega koraka, ne bi imeli danes v Kranju velike Maj-dlčevc električne centrale in prav gotovo sc ne bi bila nobena industrija večjega stila v mestu naselila. Ako bi bil Kranj zamudil ugodno priliko, ki je bila dana v prvih letih mlade države za nove industrije, bi čakal zaman na velike tovarne, tako kakor jih čakajo drugi kraji. Vprašanje zgradbe velike električne centrale je bila za Kranj ena glavnih etap njegove industrijalizacije. Zc pok. Vinko Majdič je začel z. gradnjo velike savske elektrarne, ki so jo potem po njegovi smrti njegovi nasledniki dogradili, in danes je Majtličcva elektrarna največja elektrarna na Savi, ki oskrbuje s pogonskim tokom ne le industrijo v Kranju, ampak lutli v okolici tja do Medvod. Majdičeva elektrarna je tako eden izmed stebrov kranjske industrije. Danes razpolaga z 2100 KS, vendar je vodni del zgrajen tako, da se strojno lahko vsak čas zviša na 4100 KS. Pa kakor se je že pri prodaji mestne črpalnice pokazal odpor enega tlela konservativnega meščanstva, tako sc je odpor še povečal, ko je prišlo do dejanske izročitve Gaštcja graditeljem tovarne. V seji dne [3. aprila 1. 1923. je občinski zastop na predlog dr. Sabothyja sicer soglasno sklenil, da se Emilu Storži kot zastopniku snujoče se delniške družbe Jugočeške odproda toliko sveta na Gaštejskem pašniku, kolikor ga potrebuje za nameravane tovarne, in sicer pod pogoji, ki so bih sprejeti na seji dne 25. julija 1922., ostali svet pa da se mu za dobo 5 let v svrho povečanja rezervira proti plačilu 5 K za nr; toda ko je začela Jugočeška z ozirom na soglasni sklep občinskega zastopa, še predno ga je nadzorstvena oblast potrdila, ker pač 111 bilo pričakovati kake pritožbe — torej ko jc začela graditi na Gaštejskem pašniku veliko tkalnico, tiskarno za tiskanje bombažnega blaga, belilnico, barvarno ter tri stanovanjske hiše 111 pomožna poslopja, in ko so bile stavbe ze v surovem končane, se je začel, prvotno v zvezi z odporom proti črpainici, potem pa tudi samostojen odpor proti odprodaji Gašteja. Pogostne spremembe političnega režima so sicer zavlačevale formalno rešitev precej časa, vendar niso novega podjetja v razvoju prav nič ovirale. Predaleč bi šlo, akti bi hoteli popisati vse laze tega boja, ki je zadobil kaj hitro loKalno-politično obeležje, kakor se to med nami pri vseh gospodarskih zadevah le prerado dogaja. K sreči podjetje na vse pritožbe in proteste ni polagalo posebne važnosti, in ker je Že v prvem letu tako velikt> denarja v zemljišče investiralo, se ni moglo več umakniti s tako malovrednega sveta, kar bi sc bilo gotovo že v jeseni 1923. zgodilo, ko je visoko narastla Sava ves Gaštej poplavila m sc jc pokazalo, da so se oni kranjski meščani, ki so trdih, da Gaštcjski pašnik ni več izpostavljen po-vodnji, zelo motih. Čim je fugočeška postavila tovarno, v katero je tekom let investirala nad 60 milijonov dinarjev, ji 111 preostalo drugega, kakor da je morala savsko naplavino, na kateri je stala tovarna, zavarovati [troti visoki vodi, kar se je zgodilo z milijonskimi stroški. S tem pa se je poprejšnja pusta, brezplodna in nekoristna naplavina seveda spremenila v prvovrsten kulturen svet. Četudi je bila prvotna cena j K za m2, pozneje 5 Din, navidez, nizka, se vendar v Kranju še nobeno večje zemljišče ni tako drago prodalo kakor Gaštcjski pašnik, če sc upoštevajo ogromne investicije, ki so bile potrebne za samo obrambo sveta pred visoko vodo. Posestno stanje pa se je na Gašteju končno-veljavno uredilo šele leta 1928. z razsodbami upravnega sodišča in državnega sveta, ki so ugotovile, da je bilo postopanje občine pri prodaji Gašteja tudi v formalnem oziru vselej pravilno m korektno. Da je bilo to mestu koristno, dokazuje najbolj dosedanji razvoj celega Kranja; zato lahko trdimo, da ga danes v Kranju ni več človeka, ki ne bi pridobitve Jugočeške za Kranj odobraval. Z Jugočeško je pridobilo mesto prvo industrijsko podjetje velikega obsega, ki je dobro fundirano in ki ima od njega prebivalstvo mesta in okolice zelo velik dobiček. Jugočeška je delniška družba m ima 20,000.000 delniške glavnice. Njene investicije v stavbah in strojih znašajo nad 60 milijonov dinarjev. Tovarna obstoji iz tkalnice z, nad 900 tkalskimi stoli, iz tiskarne za tiskanje tkanin, največje v državi, z barvarno, belilnico in pomožnimi obrati, producira na leto nad 10 milijonov metrov vsakovrstnega tiskanega blaga in umetne svile. Tovarna ima lastno kalorično centralo za 1200 PH, ki je v zvezi z deželno elektrarno na Završnici, s katero se medsebojno izpopolnjujete. Podjetje ima tudi lastno tovarno za pridelovanje krompirjevega škroba, kjer predela na leto do 600 vagonov krompirja, katerega precejšen del nakupi v kranjski okolici. — Jugočeška zaposluje že danes nad 1000 delavcev na dan, ki so po veliki večini okoličani, nadalje nad 100 mojstrov ter veliko število uradnikov. Vsi mojstri in uradniki stanujejo v novih uradniških hišah. Prvi ravnatelj jugočeške je bil Artur lleller, ki je zgradil prve stavbe in spravil tudi tkalnico v obrat. Sredi leta 1925. ga je nasledil sedanji ravnatelj Maks Ilorvic, doma iz, Sarajevega, ki je gradnjo dovršil ter dal podjetju današnji razmah. Kot dober poznavalec zlasti juga naše države je izvedel prvovrstno trgovsko organizacijo in ponesel tako Kranjske izdelke v zadnjo vas cele naše drŽave. Jugočeška pa ne prodaja svojih izdelkov samo v naši državi, ampak povečuje svoj eksport tudi v inozemstvo od leta do leta. Na visoko kvaliteto njenih izdelkov kaže dejstvo, da se prodajajo na Dunaju, Parizu in Amsterdamu. Precejšen je tudi eksport v Južno Afriko in Južno Ameriko. Leta 1930. je Jugočeška šc pridobila vse delnice Beogradske tekstilne d. d. Tako poseduje sedaj 3500 vreten, 1600 tkalskih strojev, dve največjih tiskarni za blago In dve kalorični centrali, zato se mora danes prištevati med vodilna podjetja tekstilne stroke v državi. Jugočeška jc bila tudi vzrok in povod, cla se je naselila še ostala tekstilna industrija in da postaja Kranj nekako center tekstilne industrije v Sloveniji. Privabilev Jugočeške v Kranj in način, Itako sc jc izvršila, jc bila šola, ki so sc jc potem Še drugi v Kranju posluževali, včasih z večjim, včasih z. manjšim uspehom pri privabljanju nadaljnje industrije. Najmočnejši faktor je bil seveda vzgled sam, ki ga je Jugočeška dajala. Ko sta leta 1925. poljska državljana Gustav Horak in Pavel Markgraf iz Loclza prišla v Jugoslavijo in iskala primeren kraj za ustanovitev tekstilne tovarne, sta se vsletl vsestransko pripravljenega terena hitro odločila za naselitev v Kranju. Prebivalstvo, ki je že videlo in vedelo ceniti vrednost industrije, jim je šlo rado na roke, tako da nista imela več takih težav že s pridobivanjem sveta, kakor ga je imela Jugočeška. Pokojni dekan Koblar, ki je bil od vsega začetka hud nasprotnik odprodaje Gašteja, je med tem časom svoje stališče napram industriji že v toliko revidiral, da jc leta 1926. za zmerno ceno prodal polovico župnijskega zemljišča na Farovški loki družbi fntex, tckstilno-iiitliist rijalni družbi z o. z., ki sta jo ustanovila imenovana industrijalca. Na tem, za industrijo ob Savi, naravnost, idealnem zemljišču, ki ni izpostavljeno nobeni povodnji, je zgradila družba lntex veliko, lepo in povsem moderno opremljeno tovarno za izdelavo volnenega in za izdelavo bombažnega blaga. Tovarna obstoji sedaj iz mehanične tkalnice za tkanje volnenega blaga, iz tkalnice za tkanje bombažnega blaga, in iz barvarne z. okoli 250 stroji in vsemi potrebnimi pripomočki. Podjetje se krepko razvija in zaposluje okoli 300 delavcev. Ker vodita podjetje oba ustanovitelja, ki sta izvrstna strokovnjaka, ni dvoma, da ima podjetje še veliko bodočnost. Leta 1928. se je vrnil v Kranj Artur lleller in ustanovil nad Gaštejem veliko tkalnico za bombažno blago, ki jo vodi pod imenom Tcstilindus, družba z o. z. Tkalnica ima okoli 230 stolov, jc povsem moderno opremljena in se dobro razvija. Istega leta je pridobila v Kranju tvrdka F. Brunna iz Plavv na Češkem zemljišče na gorenji Savi, ki ga je svojčas kupila Puškama, o kateri bomo še pozneje govorih. K temu zemljišču je prikupila še precej drugega sveta na gorenji Savi ter ustanovila družbo z omejeno zavezo, ki se jc prvotno imenovala Kranjske tekstilne tovarne, pozneje pa sc spremenila po ustanoviteljih in lastnikih v Jugobruna. 'Tovarna obstoji iz tkalnice, v kateri jc že v obratu circa 350 stolov in tiskarne. Tovarna zaposluje že danes okoli 300 delavcev, je pa deloma še v gradnji. Vse dosedaj naštete tovarne so ustanovili industrijalci, ki imajo za seboj daljšo industrijalnO tradicijo in so svojo industrijo iz tujine k nam prinesli. Ta industrija jc prišla v Kranj na način, ki se je bil že v prejšnjih časih v Kranju obnesel. Kakor so pred stoletji prišli obrtniki in prinesli iz industrijskih krajev svoje znanje v Kranj, kjer so se krepko razvijali, tako se je v naših časih v drugi obliki izvršil enak historičen proces. Ker ANDREJ RIBIC - STRAŽIŠCE PRI KRANJU MODERNO UREJENA ČEVLJARSKA DELAVNICA |„ x ■ vsa v stroko spadajoča dela od priproste do najfinejše izdelave po solidnih IZ. VI oujfc. Cenah in točno postrežbo! jc vsa nova velika industrija v Kranju bila v rokah izkušenih industrijalcev, jim ni bilo treba sclc iskan izkušenj in jih drago plačevali, ampak so prinesli svoje bogate izkušnje s seboj; zato tej industriji ni bilo treba preboleti otročjih bole/ni in zato danes vse tudi uspevajo razmeroma dobro, vkljub današnji splošni gospodarski krizi. Ker je vsa velika industrija naseljena ob Savski strugi in ker zavzemajo podjetja velik kompleks — saj zaposlujejo skupno circa 2000 delavcev — zato ima navadno tujec, ki pride v Kranj, pa večkrat tudi domačin pogrešno mnenje, tla obstoji vsa kranjska industrija le iz, te velike industrije, ki je bila bolj ali manj s pomočjo tujega kapitala ustvarjena. To mnenje je povsem napačno. Tudi domačini so se začeli že pred leti v tekstilni industriji prav krepko udejstvovati. Imamo v Kranju ze nekaj manjših tkalnic, ki so jih domačini ustvarili in ki obratujejo z. večjim ali manjšim številom stolov; skupaj je do 60 stolov. Adoll Prah jc ustanovil v mestu tkalnico, ki se uspešno razvija. Ivo Sire ima tovarno za juto. [zven Kranja nad Gaštejem je postavil hrane Sire tkalnico s circa 60 Stoli. Peter Kobal ima tkalnico za zastore. Celokupna tkalska industrija obratuje danes s circa 1700 stolnu m zaposluje nad 2000 delavcev. Ce sc upošteva, da je začel prvi tkalski stol obratovati v Kranju šele leta 1924., je to danes rekord, kakršnega menila ni doseglo nobeno mesto v naši državi. Zelo važna panoga kranjske industrije je pletilna industrija, ki šteje danes 12 obratov in je izključno v domačih rokah. Cela pletilna industrija sc je v Gorenjski kotlini precej bujno razvila, za današnje kritične čase mogoče še nekoliko preveč. V njej zavzema vodilno mesto brez dvoma Kranj. Pletilno industrijo sta vpeljala v Kranj podjetna kranjska trgovca Edmund Kocbek in Anton Adamič leta 1922. Privabila sta iz Češkega strokovnjaka Jungmanna, s katerim sta napravila družbo »IKA« (beseda je sestavljena iz začetnih črk priimkov družbinih ustanoviteljev). Ker je bilo v tej družbi združeno strokovno znanje s prvovrstno trgovsko zmožnostjo obeh domačih podjetnikov, se jc nova industrija v Kranju kaj hitro in dobro razvila. Družabnik Jungmann je sicer kmalu iz družbe izstopil, domačina Adamič in Kocbek pa sta jo s svojo podjetnostjo in marljivostjo v par letih spravila brez dvoma 11.1 prvo mesto cele pletiljske industrije v Gorenjski kotlini. »IKA« zaposluje okoli 300 delavcev, njeni izdelki vživajo dober glas po celi državi. 1.. 1929. je tudi Kocbek izstopil iz >• Ike« in jc njegov delež prevzela Adamičeva soproga ga. Marija Adamič, tako da je »Ika«, ki se nahaja v krasni stavbi sredi mesta, danes last Adamičeve družine. Adamič je »Iko« šc izpopolnil in je poleg pletenin in trikotaže upcljal še oddelek za nogavice, ki je povsem moderno opremljen. Večje pletiljske tovarne so še v Kranju M. Ogrizek, Jernej Ktišlan, M. Macarol poleg cele vrste manjših podjetij. Kranjski pletilski izdelki vživajo po celi državi zelo dober glas. Prav tako važna kakor jsletiljstvo je v Kranju fabrikacija čevljev, ki se je razvila tudi šele po prevratu. Danes imamo v Kranju tri tovarne čevljev, od katerih je največja Jadransko-posavska čevljarna, d. z. o. z., ki si je ravno letos ob Savi na levi savski strugi nasproti Jugočeške zgradila čisto moderno in precej obsežno tovarno čevljev, v kateri je zaposlenih okoli 100 delavcev. Jadran-sko-posavsko čevljarno so ustanovili podjetni čevljarski mojstri Bitenc Jože, Ivan Periiuš, Anton Perko, Peter Bajželj in drugi, v zvezi s trgovcem z usnjem Antonom Šteletom, ker so uvideli, da morejo napredovati Ic, če začno izdelovati čevlje na tovarniški način. Iz majhnih početkov je nastalo veliko podjetje. Tovarna čevljev Ivana Prešerna se krepko razvija in zaposluje okoli 70 delavcev, tovarna Andreja Černilca pa nekaj manj. Tudi te tovarne so vse opremljene z modernimi stroji. Domačim podjetjem se bo še pridružila tvrdka Vulkan, ki ravno sedaj namerava začeti s produkcijo gumijevih čevljev. Produkcija čevljev v Kranju je precej velika in gre večinoma v nase južne kraje, kakor Bosno, Črno goro, Dalmacijo, zlasti pa v Staro Srbijo in Macedonijo. Otl oblačilne industrije je treba omeniti še tovarni perila Edmunda Kocbeka in Ivana Sav nika, ki sta po celi državi precej dobro vpeljani In zaposlujeta veliko število delavk, deloma v domačem obratu, a še v večjem obsegu na domu. Ivan Savnik ima poleg tovarne perila tudi tovarno za naramnice, kravate, turistovske potrebščine; v zadnjem času pa nanovo gradi posebno tovarno za rokavice. S tem so naštete glavne panoge kranjske industrije; pa jc šc cela vrsta manjših podjetij, ki jih ne moremo posebej obravnavati, ker bi po-stal spis preobširen. Vendar pa moramo omeniti sicer ponesrečen poizkus privabiti še neke druge industrije, namreč ptiškarske. Četudi se je poizkus ponesrečil, jc vendar v marsikaterem oziru rodil dobre posledice. Po nesrečnem koroškem plebiscitu leta 1920. je pribežalo v Kranj nekaj boroveljskih pušk n rje v in vsi učitelji boroveljske ptiškarske šole. Pripeljali so s seboj tudi nekaj strojev, ki so bili državna last. Kranjski meščani so jili sprejeli z odprtimi rokami in so bili pripravljeni, nuditi jim tudi gmotno pomoč. V ta namen se je napravila zadruga, ki bi se naj bavila z izdelovanjem lov skih pušk jso borovcijskem načinu. V zadrugo so vstopili mnogi kranjski meščani. A že v kratkem se je pokazalo, tla zadruga z majhnimi deleži ne bo mogla bogsigavedi kaj ustvariti; zato se je skušalo pritegniti meščane z večjo denarno udeležbo. Puškama se je nastanila v hiši Viktorja Omerse m je poslopje počasi preurejala v tovarno za izdelovanje pušk. Komaj pa se jc puškama začela razvijati v tovarniški obrat, žc sc je pokazalo, tla ji manjka predvsem večjega kapitala, a tudi strokovnega vodstva. Zato so začeli nekateri zadrugarji iskati v inozemstvu večje podjetje, ki bi dalo potrebni kapital, a tudi strokovne moči, da bi se puškama razvila v moderno tovarno orožja. Res se jc posrečilo pridobiti Čcško-slo-vensko zbrojevko, delniško družbo v Brnu, ki je bila pripravljena sodelovati in puškamo tudi denarno podpreti. Spomladi leta 1924. so se podali v Brno zadrugarji Rici Mayr, Viktor Onier-sa, Ivan Savnik, tir. Sabothy in Franc Sire in so z Zbrojevko sklenili pogodbo, po kateri se je Zbrojevka v znatni meri podjetja udeležila ter prevzela tudi vse tehnično in komercijelno vodstvi). Tudi se je dogovorilo, da se ima takoj nakupiti na gorenji Savi zemljišče, kjer se je nameravala postaviti in Zgraditi nova moderna tovarna orožja. Zbrojevka je dobavila večje število strojev ter opremila zlasti staro Sokolsko telovad- nico v Omersovi hiši v popolno strojnico. Nameravalo se je izdelovati lovsko orožje vsake vrste, razen tega pa tudi vojaško orožje, zlasti puške. Na tej podlagi bi se kranjska puškama brez. dvoma lahko razvila v moderno tovarno orožja v pravcu, kakor je bil svojčas v avstrijskem mestu Steyr. Delavskih moči je bilo dosti na razpolago, ker je prišlo iz. Borovelj dovolj puškarjev, poleg tega pa se jc iz. Borovelj preselila tudi kompletna državna šola, ki je imela v Kranju skrbeti za pttškarski naraščaj. Ves načrt bi se dal prav lepo izvesti, če ne bi Kranj ležal tako blizu meje. Uspeli Puškamc kot zadruge bi bil mogoč samo tedaj, ako bi ga državna uprava podpirala in tlajala vojaška naročila. Ker jc pa državna uprava bila mnenja, da ni v obrambenem interesu države, ako se na eksponirani obmejni točki razvije velika tovarna orožja, je načrt moral propasti. Vojaška uprava je sicer dala Puškami nekaj naročil, izjavila je pa, da tovarna nima pričakovati stalnih in večjih nabav. S tem je bila usoda kranjske Puškamc zapečatena, kajti izdelovanje zgolj lovskega orožja se je izkazalo kmalu kot nerentabilno. 'Zato ni preostajalo drugega, kakor tla sc Puškama likvidira, kar se je zgodilo na občnem zboru dne 30. aprila 1926. Likvidacija sc je izvršila na ta način, da se je vse preostalo imetje prodalo Jak. Pošingcrju, znanemu trgovcu z orožjem in ptiškarju iz Borovelj, ki je bival po prevratu v Mariboru in se je nato preselil v Kranj ter skušal s svojim strokovnim znanjem puškarno kot zasebno podjetje dalje voditi. Pa tudi ta jc kmalu uvidel, da more Puškama kot tovarna orožja eksistirati le, če ima državna naročila. Vojaška uprava jc tudi Pošingcrju izjavila, tla ga hoče zaposliti, vendar je stavila pogoj, da se preseli v Užice, kjer mu jc dala na razpolago primerna poslopja. Pošingcrju nI preostalo drugega, kakor da se je koncem I. 1926. z. vsem obratom in z mnogimi puškarji preselil v Užice, kjer danes prav dobro uspeva. S tem, da je odšla iz. Kranja velika puškarska industrija, je odpadla tudi potreba državne ptiškarske šole, ki jo jc potem državna uprava tudi sama preselila v Užice, kamor faktično spada. Namesto ptiškarske šole pa jc dobil Kranj tkalsko šolo. Poskus ustanovitve ptiškarske industrije v Kranju se jc sicer v velikem obsegu, kakor jc bil zamišljen, ponesrečil, tudi so imeli zadrugarji, a se bolj Zbrojevka materijelne izgube, vendar poskus za Kranj ni imel ravno neugodnih posledic. Predvsem jc dala Puškama skozi leta precejšnjemu številu delavcev zaslužka. Saj je v svojih najboljših časih zaposlovala nekaj uradnikov in tlo 100 delavcev. Radi puškamc se je naselilo v Kra nju nekaj samostojnih puškarjev, ki tudi še danes samostojno in dobro izvršujejo puškarsko obrt in zaposlujejo še precejšnje število puškarjev. Poleg tega jc ostala poprej v Kranju povsem neznana trgovina z. lovskim orožjem in lovskimi potrebščinami, in ravno v zadnjem času ustvarja Viktor Omersa, ki ima sam trgovino z orožjem, tovarno za lovske potrebščine, zlasti za lovske patrone. Tako jc ta sicer ponesrečeni poskus prinesel v Kranj vendar le povsem novo panogo produkcije in pridobivanja, ki preživlja danes lepo število oseb. Kranjska trgovina si jc po prevratu kaj hitro opomogla, čim se je povečal z industrijo domači trg in njegova kupna moč. Delavstvo, ki se re- grutira iz. bližnjih vasi v kranjski okolici, jc brez. dvoma najboljše vrste delavstvo, ki si ga moremo misliti. Sinovi in hčere kmetovalcev v kranjski okolici, ki so bili v prejšnjih časih na domačih posestvih nepotrebni in so morali drugod iskati zaslužka, ostanejo sedaj v domači vasi in hodijo v kranjske tovarne na delt). Po končanem delu se vrnejo zopet v domačo vas in lahko pomagajo zlasti v poletnem času svojim bratom ali staršem pri poljskem delu. Sčasoma si prihranijo nekaj premoženja, pridobe v domači vasi ali dednim ah Kupnim potom majhno zemljišče, na katerem si postavijo lične hiše. Tak delavec ne postane nikdar proletarec brez. doma; na svojo grudo navezan ne zapravlja prostega časa s popivanjem v gostilni, ampak ga uporablja za obdelovanje svoje zemlje. Kupna moč takega delavca za kranjski trg je večja in solidnejša, kakor delavca, ki nima lastnega doma. Delavec, kakor ga ustvarja sedaj kranjska industrija, tudi lažje prenaša eventualno krizo. Vitino znamenje takega gospodarskega načina so številne nove lične hiše, ki se veselo grade V okolici Kranja. Kot primer navedemo samo sosednjo vas Stražišce, kjer je zrastlo v kratki dobi čez 50 lepo zidanih hiš. Kakor v Stražišču, jc v vseh okoliških vaseh. Kranjska trgovina je v tovarniškem delavstvu pridobila precej močnega konsumenta, kar se zlasti v zadnjih letih kaže, ko kupna moč kmeta vsled vedno večje agrarne krize od dne tlo dne vitloma peša. Zato kranjska trgovina v zadnjih letih 111 bila podvržena večjim perturbacijam in ni doživela skoro nobenega gospodarskega poloma. Kakor hitro si je trgovina kolikor toliko opomogla, je takoj začela iskati nadomestila za izgubljeni oddaljeni trg. Iskala ga je pa, ne kakor poprej, na severu in zapadu, ampak na jugu države in ga je tudi našla v veliki meri. Izvoz agrar nih produktov v Italijo je po prevratu nekaj časa vsaj vegetiral, sedaj je skoro popolnoma prenehal. Živahna je bila z Italijo do lanske krize lesna kupčija. Upati je, da lesna kriza ne ho konstantna, ampak da bo zopet oživela, četudi morda ne v tolikem obsegu, kakor pred krizo. Trgovina s kolonijalnim blagom in živili, ki je bila pred vojno velika, je za zunanji trg konečno pro-padla. Eksportni firmi za živila, zlasti za fižol in deloma za krompir, sta le šc A. & J. Majdič in F. Gorjanc, ki izvažata v Italijo in Francijo. Pač pa sc jc trgovina z. oblačili in sploh z vsemi industrijskimi produkti, ki jih Kranj sedaj proizvaja, zelo razvila, tako da se lahko trdi, tla trgovina, ki gre vsa v južne dele naše države, daleko in obilno nadomestujc vso predvojno trgovino. Predvojni kranjski trgovec je imel navadno majhen lokal v hiši, v kateri je stanoval, stanovanja pa je še strankam oddajal in hišo deloma celo za poljedelstvo porabljal. V koliko se jc današnja trgovina v Kranju po vojni spremenila, dokazuje dejstvo, tla imamo v Kranju sedaj trgovske hiše, ki služijo izključno Ic trgovini. Semkaj je prištevati trgovske hiše Ivana Savnika, Antona Adamiča, Fdmunda Kocbeka, »Iko«, a deloma tudi trgovske hiše Ignaca Antlrašiča, Jerneja K ti -slana i. tir. Po drugih naših podeželskih mestih so navadno trgovine z mešanim blagom; teh v Kranju nimamo, ampak se strogo ločijo trgovine z mešanim blagom in manufakturo. Z mešanim in kolonijalnim blagom obratujejo po večini na debelo in zalagajo velik del Gorenjske kotline s svojim blagom. Podobno tudi manufakturne trgovine, ki so v Kranju posebno na glasu. Tako trgovina Franceta Crobatba, Matije Koklna, Antona Božiča, Janka Sajovica itd. Tudi za železnino imamo posebne trgovine, tako Franceta Berjaka, Petra Majdiča in Ivana Fajfarja, za steklo pa Rudolfa I IlebŠa. Pri velikem prometu je prišla na svoj račun tudi kranjska obrt, ki je vsa dobro zaposlena. Dejstvo je, da se v Kranju otl Piingrai a pa tlo Stare pošte ne dobi nobene hiše, ki ne bi imela vsaj enega poslovnega lokala. V središču mesta se v vsaki hiši navadno vsaj celo pritličje uporablja za poslovne prostore, mnogo hiš pa jc, ki služijo večinoma le v poslovne svrhe. Gene hiš v centru mesta pa so silno porastle m so relativno dražje kot v Ljubljani, ker se ta del mesta, ki leži na skalnati planoti, ozko stisnjen med reko Savo in Kokro, ne tla širiti. Kranj se širi, kakor bomo pozneje videli, samo na severni tlel, prebivalstvo pa se gosteje naseljuje in zitla v okoliških vaseh. To jc tudi vzrok, da se prebivalstvo, ki ga je sedaj nekaj nad 4200, ne množi tako, kakor bi človek pričakoval od kraja, v katerem je čez dan zaposlenih čez, 4500 delavcev. — Meščani-polje-delci so v Kranju popolnoma izginili. Le malo let po prevratu so še nekateri svoja polja obdelovali, a so drug za drugim 10 opustili, tako da danes ne poznamo nobenega človeka več v Kranju, ki bi živel le otl poljedelstva, in težko da SO še trije ali štirje meščani, ki se vsaj deloma preživljajo s kmetijo. Ekonomije so opustili popolnoma, m v kolikor se kranjsko polje ne zazidava ali odprodaja kot stavbeni svet, se tla je v najem okoliškim kmetovalcem; sicer pa vsak lastnik špekulira s svojim zemljiščem kot stavbenim svetom. — Industrijalizacija je popolnoma preobrazila kranjsko lice, pa lutli kranjskega človeka. Ze leta 1924., ko je jtrvi občinski odbor polagal račun koncem svoje poslovne dobe, je župan Pire j-> r i -četek industrijalizacije reasumiral s sledečimi besedami: »Občinski odbor je s svojim velikopoteznim sklepom gletle odprodaje Gaštejskega pašnika omogočil razvoj mesta Kranja, kakor ga ni nihče pričakoval.« Kako resnične so bile te besede, kaže današnje stanje Kranja. Priznati se mora, tla se je nuli struktura prebivalstva v zadnjih letih temeljito preobrazila. Celokupno meščanstvo, rekel bi, tekmuje med seboj v gospodarskem delu in pridobivanju. Zato se je tudi mišljenje meščanstva spremenilo. Spoštovan in veljaven je le oni, ki pridno dela m pridobiva, medtem ko brezdelci ne vživajo nika-kega ugleda več. Kar se je poprej v malih mestecih godilo, da so namreč obrtniki, pa tudi trgovci in sploh pridobitniki imeli svoj »blau«, je v Kranju popolnoma izginila. Ne najde se skoraj meščana, ki bi nedeljo podaljševal ter popival dva, tri dni. Vse stremi za napredkom m blagOStanjertl. Zato ludi uspeh ne izostaja. V Kranju je podana možnost, tla vsakdor, ki hoče delati, lahko najde dober zaslužek. Svetovna kriza, ki prihaja tudi v našo deželo in ki jo posebno občuti ona trgovina, ki je veliko kupčevala z. našimi najbogatejšimi agrarnimi deli države, ho tudi v Kranju zahtevala svoje žrtve, vendar upamo, tla jo bo naše mesto relativno bolje preneslo kot drugi naši kraji. Industrijalizacija Kranja, ki še ni zaključena, ampak stalno napreduje, je pokazala m rodila za Kranj tlosedaj bolj solnčne strani, dasi ni dvoma, tla bodo prišle tudi senčne, ki pa se bodi), — tipamo — ravno ratli posebne strukture kranjskega delavstva kakor tudi meščanstva lažje prenesle kakor drugod. III. Ne sicer tako hrupno, kakor sc je vršila industrijalizacija Kranja, vendar pa prav tako intenzivno sc je vršil m sc šc vrši danes proces olepševanja mesta 111 privabljanja tujske industrije v Kranj. Tudi v tem pogledu se je v zadnjem desetletju razmeroma več storilo kakor v katerem koli drugem podeželskem mestecu Slovenije. Eno izmeti prvih del novega občinskega odbora v letu 1921 jc bil nakup Ogrinčeve hiše, ki je postala mestni rotovž, in sicer tak, kakršnega ni kmalu kje najti. Ogrinčcva hiša je bila po ustnem izročilu dvorec kranjskih mejnih grofov. Koliko je na tem zgodovinske resnice, se danes ne da dognati, vendar se lahko smatra kot zgodovinska resnica, da se je ta hiša, ki je pravi gosposki dvorec, morala zgraditi v sedanji obsežnosti nekako v istem času, kakor sc je leta 1491. gradila kranjska stolna cerkev. V letu 1617. se je dvorec, ki je bil prvotno pozidan v gotskem slogu, prezida] v italijansko renesančno palačo 111 v tej obliki )o vidimo še danes. Mestna občina jo je kupila za razmeroma nizko cent) 700.000 K in je denar za kupnino dobila iz skupička gramoznih jam pred kolodvorom, ki jih je istočasno prodala. Stavba je bila ob nakupu silno zanemarjena, vendar je bilo prvo nadstropje v obliki, ki jo je dobila leta 1637., vsaj toliko ohranjeno, da sc je dalo, četudi z. velikimi stroški, restavrirati. Zlasti je lepa sejna dvorana, s krasnim lesenim stropom in znamenitimi vrati. I lisa, ki jc bila po načrtih prof. Grebenca adaptirana, jc danes zgodovinska znamenitost Kranja in vreden sedež avtonomne uprave kranjskega meščanstva. Velikega pomanjkanja stanovanj nI skušala mestna občina omiliti na ta način, tla bi sama zi tlala kako drago stanovanjsko vojašnico, ki se ne bi nikoli rentirala, ampak s tem, tla si je z. učinkovitimi ukrepi prizadevala gradbo stanovanjskih hiš pospešiti. Tako je zahtevala otl novih večjih industrijskih podjetij obvezo, tla se smejo uslužbenci, ki se priselijo otl drugod, nastaniti le v novih zgradbah. Nadalje pa tudi s tem, da je brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipo- I 11 I■ R A tek na hišah in posestvih daje svojim članom Ji " Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1 Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48. Pravila proti plačilu Din 5 v znamkah-Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8 12. in od 14. —18. ure- 270 dajala svoje stavbene prostore skoraj zastonj na razpolago. Tako je občinski zastop na nujni predlog dr. Sabothvja že 13. septembra 1921 sklenil, tla se prodajo vsa zemljišča pod takozvanim Jelenovim klancem ref lektantom, ki se zavežejo, tekom enega leta na kupljeni parceli zgraditi stanovanjsko hišo, po raj Din za m'-'. Občina je torej prodajala prvovrsten stavbeni svet, ki se nahaja v sredini mesta m na zelo prometnem kraju, po isti ceni, kakor je leto pozneje prodala Gaštcjski pašnik. Kolike koristi je bil ta sklep, dokazuje dejstvo, da je danes pozidanih na svetu pod Jelenovim klancem nič manj ko 19 lepih stanovanjskih hiš, katerih vsaka ima v zračnih, solnčnih stanovanjih najmanj po dve družini. Na enak način je mestna občina iz, izkupička, ki ga je dobila leta 1925. za prodani zadnji tlel Gašteja Jugočeški, kupila od Rici Mavrja zemljišče za mestnim pokopališčem in ga ceneje, kakor ga je sama plačala, razdelila rellektantom, ki so tako dobili tudi skoraj zastonj stavbišča na sedaj najlepšem kranjskem stavbenem proStoru, kjer so postavili 9 lepili stanovanjskih vil. Ena prvih posledic industrijalizacije Kranja je bila podražitev stanovanj, ki je tudi dala povod k pospeševanju gradbene akcije stanovanjskih hiš, ker je pokazal rentabilni račun, da se dajo nove hiše v prav kratkem času amortizirati. Saj so bili časi, ko je veljalo trosobno stanovanje v novi hiši do 2000 Din na mesec. Gradbena akcija v Kranju šc ni pojenjala, marveč jc še v polnem teku, vendar z izpremembo, tla se gradi bolj na periferijah, ker se jc svet v bližini mesta preveč podražil. V mestu samem se je v zadnjih desetletjih pozidalo nad sto novih stanovanjskih Zgradeb. Veliko večje pa je število novih hiš na periferiji Kranja, izven mestnega pomerija. Prav pogosto se čuje v Kranju očitek, tla jc mesto kot nalašč ustvarjeno za letovišče, tla se pa za privabitev tujcev ne stori nič, vkljub temu, da obstoji društvo, ki ima specijelno nalogo v ta namen. Tak očitek je neopravičen in mora izhajali Ic ah iz animoznosti ali pa iz zadolžene nevednosti, ker oni, ki tak očitek izreče, ne pogleda okoli sebe z odprtimi očmi. Res je namreč, da se je tudi v Kranju glede tujske industrije v zadnjih desetletjih storilo več kakor marsikje drugod. Ze takrat, ko se je gradi! Narodni dom, se je napravil podroben, velikopotezen načrt, kako se ima Kranj v bodočih decenijih razvijati in kako se ima poleg druge industriji' privabiti tudi tujska, za katero je Kranj res kakor ustvarjen. Po tem načrtu se ima naseliti velika industrija tam, kamor spada, to je ob Savski strugi v bližini železnice. Nacrt sc jc tudi izvršil, čeprav je šc mnogo prostora, kamor se lahko plasira še veliko industrije. Staro mesto je bilo namenjeni) zgolj trgovini in mali obrti, 111 tudi ta načrt jc danes tako izveden, da ga v starem mestu kmalu ne bo prostorčka, ki ne bi služil poslovnim namenom. Severni del Kranja, t. j. nekako otl gimnazije in Stare pošte naprej proti kranjskemu polju, Stra-lieči dolini in Prevaljem, naj sc izgradi kol vrtno mesto, katerega prometno središče bodi Narodni dom, ki naj se zgradi sicer kot doni vseh lokalnih kulturnih društev, vendar obenem nekako tako, da bo mogel služiti bodočemu letovišču kot Zdraviliški dom. Od Narodnega doma do gozdov, t. j. do Straheške doline in Preval j, naj vodijo drevoredi, tako da bo mogel letovišČar od Zdra- viliškega doma do gozda 111 do kopališč, ki naj bodo v Kokri kakor tudi v Savski strugi, priti vseskozi po senci. Prostor med gozdovi in Narodnim domom naj se zazida zgolj S hišami, ki bodo imele okoli lepe vrtove, a vmes naj se napravijo parki. Zamisel je šla od vsega početka za tem, da se pokopališče čimprej iz. mestnega pomerija prestavi, prostor pa spremeni v park, ki naj tvori jedro novega velikega parka. Romantična kokrska soteska naj se odpre s stezo od Rtipenskcga mostu do Polakove tovarne m okrožna cesta po Kranjskem polju naj zvež.c savsko se-tališče s kokrskimi. Ta načrt se je, kakor bomo še pozneje pokazali, dosledno izvajal, tako tla stojimo danes že tik pred zaključkom izvršitve celega načrta. Velik nedostatek predvojnega Kranja jc bilo pomanjkanje društvenega doma. Društva so bila večinoma nastanjena po privatnih hišah, le katoliškim društvom jc cerkev postavila Ljudski tlom, ki je v obsegu precej majhen. Tudi Sokol ni imel nobenega primernega prostora, še manj pa primerne telovadnice. Potrebo po ustanovitvi društvenega doma so občutili kranjski meščani že davno m so že leta 1910. ustanovili zadrugo Narodni dom, ki si je nadela nalogo postaviti društveni tlom, a je od leta 1920. nabrala celih 1.730 Din. Ko se je začelo z novim občinskim odborom leta 1921. v Kranju novo javno udej-Stvovanje je šlo meščanstvo za tem, da sc iz zadruge Narodni dom ustvari živa organizacija, ki naj zamišljeno prepotrebno stavbo v Kranju v resnici tudi zgradi. Začelo se je agitirati za pristop k zadrugi ter pobirati tudi prispevke. Agitacija je imela uspeh, tla je imetje že tekom leta 1921. narastlo za circa 40.000 Din in jc zadruga nakupila Šumijevo pristavo z motivacijo, da bo na njej zgradila Narodni dom; a ker jo je kmalu poten) tiskarni Sava naprej prodala, jc prišlo vsled tega nakupa in prodaje med meščanstvom tlo nesoglasja in se jc bilo bati, da bo zadeva zopet zaspala. Od vsega začetka jc bilo jasno, tla mora Narodni tlom, ako hoče izpolniti stavljeno nalogo, stati na prikladnem prostoru, 111 jasno je bilo vsakomur, tla spada tako poslopje le na velik pro-Stor, okoli katerega se nahaja park. Zato je ležala ideja, da sc postavi Narodni dom v tedanjo Zvezdo, takorekoč na dlani, dasi sc je bilo bati, tla bo ta ideja znova vzbudila nezaupanje ne nejevoljo zlasti pri onih meščanih, ki so svojčas z velikim trudom m ljubeznijo Zvezdo po vzorcu ljubljanske Zvezde gradili in zasadili, za kar je šla zasluga zlasti neumornemu pokojnemu tir. Edvardu Šavniku. Da se zadeva na hiter način reši, da dobi zadruga konečno primeren, a obenem cenen stavbeni prostor, je stavil tir. Sabothv na občinski seji dne 15. novembra 1921 nujni predlog, tla se naj zadrugi Narodni dom od vzhodne strani Zvezde od prod a 4.000 ni'-' sveta po Din t-— nr; ta predlog je bil z. večino glasov tudi sprejet. Proti odprodaji tlela Zvezde je na stopila cela vrsta meščanov. Napravile so se pritožbe, poslale se deputacije in skoraj bi se bila namera lutli preprečila. Odločil jc takratni šel politične uprave, minister 11. r. Ivan I [ribar, ki si je situacijo na licu mesta osebno ogledal in polnili prodajo, potem ko je še zaslišal strokovno mnenje našega najboljšega arhitekta prof. Plečnika. Minister Hribar je pozneje večkrat izjavil, KMETSKA POSOJILNICA L J UiLJANSKE ©KOLJCIE V LJUBLJANI, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 18 je najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki proslavi dne 18. septembra t. 1. svojo petdesetletnico. Pri njeni ustanovitvi so sodelovali naj-odličnejši slovenski rodoljubi, zlasti brata Vošnjaka, a njen glavni organizator je bil znani slovenski mecen ftnt. Knez. Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil vsestransko zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da je danes največji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 225 milijonov dinarjev. Ves čas svojega obstoja je zavod z dosledno vztrajnostjo služil vsem panogam našega narodnega gospodarstva in naše gospodarske osamosvojitve, poleg tega pa žrtvoval lepe vsote v korist vsenarodnih kulturnih ustanov. Absolutna vrednost zavodovih naložb, previdna uprava in solidno poslovanje opravičujejo popolno zaupanje, ki ga ima naš narod do tega zavoda. 469 kako prav je sloni s SVOJO odločbo, ki je Kranj za toliko olepšala. krr je l)il del meščanstva radi odprodaje Šu-rnijeve pristave ncz.aupcn, tlel meščanstva pa radi odprodaje Zvezde nejevoljen, zato stvar ni šla naprej in morila bi se zidal Narodni doni zopei na daljnih deset let tako, kakor prejšnjih deset, da se ni našlo nekaj odločnih meščanov, ki so z energijo povzeli inicijativo ter Narodni tlom tudi zgradili. Dne 25, februarja 1922 se je vršila običajna Sokolova maskerada v tedanji sokolski telovadnici, ki se je nahajala v Omersovi hiši, tam, kjer je pozneje imela puškama svojo strojnico. Ker je bila prireditev zelo dobro obiskana, sc jc šc posebno občutno pokazalo, kakšen nedostatek je v Kranju, ker ni nobenih primernih prostorov za kako prireditev večjega obsega, kar jc zlasti poudarjal pok. prof. Ivan Masten, ki je navdušeno propagiral idejo Narodnega doma. Na tej prireditvi so se dogovorili hrane Berjak, Maks Fock, Edmund Kocbek, Ivan Savnik in tir. Sabothv, tla se prihodnji dan zbero in resno preudarijo, ah se da v Kranju hitro zbrati primeren kapital 111 stavba postaviti, ali ne. Takoj drugi dan so se imenovani sestali pri dr. Sabothvju in prišli tlo zaključka, da hočejo poskusiti, jeh je meti meščanstvom pravo razpoloženje, čemur bo pritrdili, ako bo mogoče tekom enega tedna zbrati en milijon Kron za gradbeni sklati. Akt) se to posreči, potem se bodo dela lotih, ako pa ne, se prepusti zadruga Narodni dom, da živi svoje Življenje naprej, kakor poprej. Rečeno — storjeno. Na pustni torek leta 1922. so se podali na pot hrane Berjak, Edmund Kocbek ter Ivan Savnik in Maks hock in so hodili z nabiralno polo od hiše tlo hiše, od meščana tlo meščana, pobirajoč sub-skribcijc. In glej, zgodilo sc jc menda prvikrat v zgodovini kranjskega meščanstva, tla so nabiralci pri vseh meščanih, brez razlike politične opredeljenosti, našli pripravljenost, za zgradbo Narodne ga doma dejansko prispevati velike denarne zneske; in tako sc je zgodilo tudi, da so imenovani štirje, še preden je poteklo teden dni, imeli sub-skribirano svoto nad 1 milijon kron. Ta uspeh je agitacijo za Narodni dom silno poživil. Na dan 16. marca 1922 v gostilno Petra Ma-vi|a sklicani občni zbor zadruge Narodni dom je bilo pravo ljudsko zborovanje, ki se ga je udele žilo vse meščanstvo. Občni zbor je izvolil zadrugi /a predsednika Maksa Pocka, v odbor pa 24 odbornikov ter dal novemu odboru nalogo, zgraditi Narodni dom. Izvoljeni gradbeni odbor je takoj začel z. delom'. Največjo zaslugo, tla se jc Narodni tlom v Kranju zgradil, in največ truda za stavbo jc imel brez. dvoma Makso Fock, ki ga upravičeno imenujemo zgraditelja Narodnega doma. Prav1 tolika zasluga gre pa tudi vsem onim meščanom, ki so pri gradnji dejansko sodelovali. Lahko se reče, da jc prvotno cel Kranj sodeloval, nekateri so celo prijeli za lopate in prav pridno pomagali delavcem. Gramoz za stavbo se je izvozil večinoma zastonj in predsednik Narodnega doma je obilo-krat v najzgodnejših urah hodil po mestu otl hiše do hiše ter budil hlapce in jih pošiljal v Savsko strugo po gramoz, (šele gore gramoza so navozih v Zvezdo in zgodilo sc je nekoč, da so ob zgodnjih urah na enkrat pripeljali z več kot 20 pari konj gramoza in sicer popolnoma brezplačno. Posebno so se odlikovali pri vožnji gramoza Ivan Savnik, Prane Berjak, Makso Fock, tvrdka 1. & A. Majdič, prevoznik hrane Sire, Mihael Markic, Ptihar Leopold, Kari Zupane in še mnogi drugi. A tudi okoličani so k zgradbi krepko prispevali. Tisti, ki so hodili z nabiralno polo po mestu, so šli ob nedeljah tudi v okolico ter nabrali precejšnjo množino brezplačnega lesa. Pozneje sc je začela proti nabiranju lesa neka gonja, ki je nabiralni akciji znatno škodovala, vendar pa se je nabralo lesa v vrednosti kakih 50.000 Din. Pri vodstvu gradnje so pomagali predsedniku zlasti Ivan Savnik in davčni upravitelj Ivan Me-šek, ki je vodil vsa zelo obilna pisarniška dela meti celo gradnjo Narodnega doma. Večkrat se je poudarjalo, da se kranjsko meščanstvo otl tedaj, ko jc okoli leta 1491. gradilo mestno župno cerkev, ni povzpelo več tlo tako velike stavbe kot je Narodni dom. Ni najti kmalu podobnega primera, da hi bilo celokupno meščanstvo tako požrtvovalno sodelovalo, kakor tukaj. Zgodilo se je parkrat, da so zmanjkala denarna sredstva in da je grozila stavbena tvrdka z ustavitvijo dela. V takih primerih je stopilo par meščanov skupaj in v najkrajšem času so bile na razpolago velike denarne vsote. Narodni dom je bil dograjen leta 1924. in je veljal circa 4,000.000 Din. Porabili) se je zanj nad 40 vagonov cementa, nad v" vagonov železa 111 preko 100.000 komadov opeke. Narodni dom jc danes center vecme kranjskih društev. V njem se nahaja Sokol, ki ima 24 metrov dolgo m 10 m široko dvorano. Narodna čitalnica ima posebno lepo gledališko dvorano s kinom. V domu se nahaja lutli kavarna in restavracija. V suterenskih prostorih jc bila nameščena puškarska šola. Park pred Narodnim domom je bil jso načrtih vrtnarskega nadzornika Hajnica urejen v lep angleški park, ki nosi ime našega prestolonaslednika m je v njem postavljen spomenik Kralju Petru Velikemu. Slavnostni govor ob priliki odkritja tega spomenika (1. avgusta 11)26), katero svečanost sta posetila Nj. Veličanstvi krali Aleksander in kraljica Marija, je imel graditelj in predsednik Narodnega doma. Maks hock, ki je med drugim omenil, da je kranjsko meščanstvo s spomenikom obenem postavilo tudi zaključni kamen k celemu kulturnemu delu, ki se je na tem mestu izvršilo. Z zgradbo Narodnetra doma in s preureditvijo parka okoli njega je bil obenem položen tudi temelj novemu vrtnemu mestu na severnem delu Kranja. Center je bil napravljen, nakar se je začel velikopotezni načrt postopoma dosledno izvajati. Okoli Narodnega doma se je istočasno z zgradbo izvršila kanalizacija. Nadaljnji korak k prihodnjemu vrtnemu mestu je bila kolonija za pokopališčem, ki jo je omogočila občina s tem, tla je razdelila zemljišče sko-rai zastonj interesentom m jim poleg tega napravila še drago kanalizacijo, ki je veljala nad 15.000 dinarjev. Takrat je marsikdo, ki ni poznal celega načrta ali vsaj ni veroval vanj, ugovarjal, češ da je polaganje kanalov v tako odročnem kraju odveč. Celo desetletje in še dlje se je vršil med meščanstvom boj za bodočo ljudsko šolo, vendar je veljalo nekaj samo ob sebi umevnega, da mora šola stati tik Zvezde na Savnikovi pristavi. Toda če bi bilo pri tem ostalo, se ne bi mogel zamišljeni načrt v doglednem času izvršiti. Zato je slo stremljenje onih, ki so si načrt vrtnega mesta zamislili in ga dosledno izvajali, za tem, da se po- li 161 — stavi novo ljudsko šolsko poslopje na odprt in širok prostor, tako da bo nova stavba, ki bo, natančno po sedanjih načrtih zgrajena, veljala čez 10 milijonov Din, postavljena na vidno mesto in tako, da bo znatno pospešila izvršitev vrtnega mesta. Trajalo jc precej časa, da jc kranjsko meščanstvo priznalo tako izpremembo; kajti ko je prvikrat slišalo, da naj bi se nova ljudska šola postavila na svet, ki leži med kokrsko cesto in kranjskim pokopališčem, jc imela ta ideja veliko nasprotnikov in prav malo pristašev. A danes, ko je mestna občina zemljišče za pokopališčem že kupila, ko sc žc vrše priprave za gradnjo, ki sc bo tekom tekočega leta pričela, in ko se bodoči šolski park že pripravlja — danes, mislimo, ni več meščana, ki bi gradnji nove šole na tem mestu oporekal. Park pred novim ljudsko-šolskim poslopjem bo po obsegu večji, kakor je park pred Narodnim domom. Med novim šolskim parkom in parkom Narodnega doma se nahaja krasno pokopališče. Ker je to Že prenapolnjeno in se ne da razširiti, ga bo treba v najkrajšem času opustiti. Mestna občina jc že v pogajanjih glede nakupa primernega sveta za novo pokopališče. Sc tekom tekočega ali najpozneje prihodnjega leta sc bo otvorilo novo pokopališče izven mestnega pomc-rija, a staro se bo spremenilo v park, v katerem bodo ostali le spomeniki slavnih mož, kakor Prešerna in Jenka. Ker bodo meščani po večini svoje grobnice prenesli na novo pokopališče, ne bo tre- ulica. Pa tudi onkraj kokrske ceste jc že zgrajenih cela vrsta vil, in sicer tako, da se hiše nahajajo sredi manjših ali večjih vrtov. Že obstoječe vrtno mesto bo treba še izpopolniti z novimi stavbami, kar se bo v kratkem zgodilo, če se bo v sedanjem tempu gradilo. Spričo tega lepega razvoja gorenjske metropole in pa dejstva, da je dotok tujcev, ki preživljajo svoje počitnice v Kranju, vsako leto večji, je občinski zastop v svoji seji dne 19. septembra 1930 na predlog dr. Sabothvja opravičeno zaprosil pristojne oblasti, da se proglasi mesto Kranj letoviščem, kar se je med tem časom tudi zgodilo. Tujski promet sc v Kranju toliko časa ni mogel dobro razviti, dokler je primanjkovalo boljših hotelov za publiko, ki je stavila večje zahteve. Z dobrimi gostilnami je bil Kranj že prej preskrbljen, saj je na 3000 prebivalcev prišlo 36 gostiln in vse so bile tako urejene, da so računale in obratovale največ s tujci, ki so v Kranj prihajali, seveda predvsem z bližnjimi in daljnjim! okoličani, ki prihajajo redno v ponedeljkih na trg. Mnoge izmed starih kranjskih gostiln so imele že poprej večje ali manjše število tujskih sob, ki pa niso bile prvovrstno opremljene in niso odgovarjale modernim zahtevam. V zadnjih letili pa so podjetni domačini spoznali, koliko dobička jim donaša reden tujski promet, in so v prav razumevajočem stremljenju občine in Gostilniške zadruge svoje tujske sobe modernizirali, tako „KARTOTEKA" d. z o. z. LJUBLJANA Najmodernejše kompletne kartotečne naprave ZA VSE VRSTE OBRATOV. - Kartotečno TELEFON 33-38 (kopirno) knjigovodstvo sistema 110LEX. 354 ba čakati postavne dobe za ohranitev starega, ampak sc bo via facti najpozneje v prihodnjih 5. letih lahko spremenilo v park svoje vrste, kakršnega ni v celi državi. Na desni strani pokopališča sc nahaja takozvani Likozarjev kompleks, na katerem je deloma že zgrajena kolonija stanovanjskih vil. V načrtu, ki ga predpisuje občina za stavbe, bo tudi ta del Kranja, ki bo letos večinoma dograjen, izgledal kakor en sam vrt, na katerem se nahaja nekaj hiš. Pri parcelaciji tega sveta je pridobila mestna občina potrebni svet za pota, ki jih ravno sedaj ureja. S tem jc vrtno mesto od Narodnega doma pa do kokrske ceste in deloma celo čez. kokrsko cesto faktično že gotovo. Središče vrtnega mesta bo tvoril šolski park, ki bo segal od šole pa do vrta dr. Sabothvja. Ker je za izgradbo vrtnega mesta potrebna iz-prememba regulacijskega načrta, je mestna občina naprosila arhitekta prof. Plečnika za mnenje. Profesor Plečnik načrta ni le odobril, ampak se o njem tudi zelo pohvalno izrazil ter toplo priporočil, da se naj v podrobnostih izvrši. Ker bo ljudsko-šolska stavba s parkom vred še tekom letošnjega leta v surovem dovršena, bo s tem faktično zgrajeno tudi vrtno mesto od Narodnega doma do kokrske ceste, ki je danes do kokrskega mostu že dejansko zazidana mestna da imamo danes v Kranju dovolj lepo urejenih sob. Razen tega so sc v zadnjih letih postavili trije novi hoteli. Miro Peterlin je zgradil v vrtnem delu mesta zelo ličen manjši hotel »Kranjski dvor«, Ivan Zabret iz Bobovka je kupil pred leti Kuraltovo gostilno v Kranju, ki jo je pozidal v povsem nov, moderno opremljen hotel s centralno kurjavo ter vodo v sobah pa s 30 lepimi tujskimi sobami. Največji in najmodernejši hotel pa je hotel »Stara pošta«, ki ima nad 40 tujskih sob, urejenih tako, da odgovarjajo tudi največjim zahtevam. Hotel »Stara pošta« jc last Franceta Gorjanca, ki je nakupil cel kompleks stare pošte ter pozidal na njem novi hotel, ki bi se lepo prezentira! v vsakem večjem mestu in ki mora zadovoljiti tudi tujca z visokimi zahtevami. Z novimi hoteli in moderniziranimi letnimi stanovanji v privatnih vilah vrtnega mesta se je skušalo ustreči tudi najbolj razvajenim letovi-ščarjem, ki so tam z vsem preskrbljeni. Ko bodo dovršeni še novi parki in zvezani z drevoredi do gozdov in ko bodo spravljeni v medsebojno zvezo vsi krasni izprehodi, ki se nahajajo v celi kranjski okolici, potem bo kranjsko vrtno mesto letovišče, kakršnih imamo malo v naši domovini. H kranjskemu letovišču spada tudi Šmarjetna gora, to jc 669 m visok hrib nad kranjskim kolodvorom, odkoder je najlepši razgled. Ivan Cof jc v zadnjih letih prejšnjega stoletja kupil gorski vrh, ga iztrebil in postavil na njem sprva leseno gorsko kočo; ko pa mu je le-ta pred 30. leti pogorela, jc sezidal tam lepo gorsko hišo. Kranjska mestna občina je speljala do sedla, t. j. nekako polovica pota, lepe) položno pot, s katere je najlepši razgled na mesto Kranj. Od sedla naprej do vrba je zgradil pot Ivan Cof sam. Ker jc bila po prevratu nevarnost, da se ta brez dvoma najlepša točka cele Gorenjske odtegne javnemu dostopu, je dr. Sabothv pridobil Ivana Cofa, da jc njemu in še 28 drugim kupcem prodal celo svoje zemljišče. 7,a upravitelja so si izbrali vsi solastniki Ivana Savnika, ki posestvo šc danes upravlja in ki je prejšnjo gorsko hišo z ve- likimi stroški pozidal v pravi gorski hotel, ki je celo leto odprt in prav lahko dostopen. Od vsega početka je bilo jasno, da kupci od te krasne gorske postojanke nimajo pričakovati nobenih dobičkov, zlasti še potem ne, ko je povečanje stavbe zahtevalo velikih investicij; vendar prvotni namen je bil dosežen, četudi tako, tla so morali breme nositi posestniki, in ne kaka javna korporacija Planinskega društva. Čc se bo tujski promet prihodnje desetletje povečal tako, kakor s sigurnostjo pričakujemo, in čc bo Kranj tako napredoval, kakor je v preteklih 10 letih, potem ni izključeno, da bo tudi hotel na Šmarjetni gori postal kedaj pridobitno podjetje. -y !)'<• STttMP.HAR IVAN: Gorenjsko (nordokcidenta parto de Slovenio) la natura parko de Jugoslavujo Ni Jugoslavoj, precipe ni Slovcnoj estas komparc kun aliaj nacioj tre malmultnombraj kaj en la vasta mondo nekonataj. Ankail nia patrujo ne estas multe konata, se .ink.tii estas vera gemo kaj la gemoj estas malgrandaj kaj raraj. Vi streku sur la karto, kiu prezentas la eftro-pan kontinenton la unuan rektan linion de Napoli gis Berlin kaj la duan de Pariš jiis Konstantinopel. Tiuj du rektaj linioj renkontigos kaj krucigos preskaii precizc je la loko, kie komencigas če la krucigo dc la limoj inter Italujo kaj Austujo la tria Stato, nia Jugoslavujo. La teritorio de Jugoslavujo sur titt loko cn.šo-vigas kiel kojno inter la teritorioj de Aiistrujo en nordo kaj de Italujo en okcidento. La sttpra parto de tiu kojno largipas kontrau la sudorientO iom post iom, cnfermita inter du eenoj de montarkre-stoj, sur kiuj trovij>as la štatlimoj inter ambafi rajbaroj. Sekvu la rektan linion, kiun Vi strekis lađ la rekta distanco dc Pariš gis Konstantinopel, gis la cirklo, apud kiu vi trovas la nomon »Ljubljana«, streku trans tiu cirklo la rektan linion en la di-rekton kontrau Graz en Austrujo; sur la karto Vi ricevas triangulon, kies malsupron faras la lasta rekta linio kaj la flankajn liniojn formas la ambafi štatlimoj. Tio estas Gorenjsko. Tio estas tiu parto de la mondo, pri kiu diris la Anglo (Sir Humphrv Davy), ke fti estas la plej bela alpa pejzago, de li ftis nun viditaj. La alpa arko de la montaro, kiu levifjas čc la Metliteraneo el la lazura Riviero kaj kurbi£as kun la vicoj de gigantoj komence kontrail la nordo, poste en la larga zono de Mont Blanc antaficn kontrau la oriento, gardas inter siaj perloj en oriento, antaii ol gi perdigas en la panonia ebe-najo kiel siaspeca pendanto al la franca riviero: la alpa panoptikono, Gorenjsko. En Gorenjsko Vi trovos la grandiozan minia-turon de alpaj belajoj, kiajn Vi renkontis en aliaj regionoj, trovante ilin cetere en pli granda for-mato, sed neniel Vi povas al ic trovi en miniaturo tian intimecon. En Gorenjsko Vi trovos multajn rarecojn de la naturo, kiel se tiu naturo estus unu granda ko-lekto de la plej diversaj rarecoj. Gorenjsko montras al Vi mirindan harmonion dc kolortvj, tonoj kaj formoj krom la variecon dela plej saga miniatura amplekso. Gorenjsko estas la natura alpa parko de Jugoslavujo, gia plej okcidenta, plej kultura regiono. Gorenjsko estas lulilo dc tiu Sava, kiu tiripas kvazail arterio tra la tuta nordokcidenta duono de la štato, ensorbante čiujn alfluojn ftis kiam gi mem alfluas gis la štatkoro: Beograd, enfluante Danubion. 11" 163 - Gorenjsko naskis al Jugoslavoj kaj al la Slo-venoj grandan nombron da eminentuloj, kiuj mal kovris en la lastaj jaroj de la politika nacia skla-veco suh la malnova Ausirujo nesupozitajn talen-tojn kaj levigis tiun nacion al la štupo de la plej kultura ciiropa memstareco; gi naskis al tiu popola la korifeon de čiuj: dron Prešeren, kles vivla-boro estas viva bildo de la komparo de miniaturo kun infinito: etan libreton de poeziajoj, kiu signi-las por la Slovenoj pli ol kolektitaj verkajoj tle Goethe por la granda germana popolo. La tipo de la loganto de Gorenjsko signifas pOr la eeteraj Jugoslavoj kiel Lipo de vera Slovc-110, de i iu okcidenta brančo tle la štata nacio kun speeiala literatura lingvo de Prešeren. 1'iel espri-rmta estas la influo de la naturo al la karaktero tle la logantoj. Latllongc Gorenjsko kondukas de la plej okcidenta ti 11 ti a vilago en la štato Rateče gis Ljubljana normala relvojo, kiu havas la plej bonajn komunikajojn en Etiropo. La elirstacioj kaj ler-vojkrucigoj estas Jesenice kaj Ljubljana. En Jesenice krucigas la linioj Tarvisio—Ljubljana kaj Klagenturt—Gorizia kaj en Ljubljana—Jesenice— Beograd kaj Wien—Trieste. Sur nuj linioj vetti-radas precipe dum somero multnombraj inter-eti ropaj rapidvagonaroj kun di rek taj vagonoj (An-kaii kun dormovagonoj) krom tio ankaii multaj lokaj vagonaroj. La trafikon pliigaš la stratoj, konataj kiel la plej bonaj en la štato: ill estas notne konstruitaj sur la firma alpa tercno; en La plej nova tempo ili akomodigas al la modernaj postuloj de atito-mobiltrafiko kaj en baltiaiia tempo ili egaligos al titij en najbara Afistrujo. Publika sekureco estas perfekta, ne ekzistas la tirno liri io ajn kiel pensas la neinformitaj I rcmduloj, kiti) šangas tiun regionon kun la ne kolonutaj kaj nekulturitaj lokoj en la j>lej suda Balkano. En la teritorio tle Gorenjsko dense logas Slovenoj, kiuj jjjis la jaro 191H servis al rremdaj po-poloj, eti al Germanoj, ču al Italoj. Krom no 1I1 konservis sian memsiarecon, Ili eč pliričigis tle la fremdaj kulturoj tiel, ke 1I1 prezentas bodiati la plej kleran parton tle jngoslava popolo; ne estas io eksterordinara, sc Vin alparolas la simpla kam-parano en germana lingvo. De la fortaj najbaroj, precipe tle la Germanoj, ellernis la logantoj tle tiu regiono diverson, antaii čio la ordemon. Ce Nia gastama kaj pura komplezo Vi povos tuj kompreni, kial farigas Gorenjsko de tempo al tempo pli mondkonata turista ral ika somerresta-dejo kaj travintrejo. (ii povas konkuri ce kun Svisu jo. Tio estas tiu Gorenjsko, pri kiu la vasta mondo havis gis nun nek la geograhan scion, La mondmilito alportis al tmj lokoj liberecon kaj la politikan memstarecon; la neorientita okcidenta mondo ekkonis la ekziston de malgranda slava popolo sen propra historio — Slovenojn, kiuj kune kun Kroatoj kaj Serboj fondis la novan .štaton — Jtigoslavtijon, la štaton, kies evolvigo en a! plej nova tempo vekas la atenton tle Etiropo: I a politika libereeo doniš al la Jugoslavoj la eble-con por la eluzo dc ibaj natura rieeco kaj talen toj per kiuj ili antaiic servis al la Iremduloj, restante 1I1 meni nekonataj. Unu cl la eelaj naturaj ričenoj de Jugoslavujo kušas en nia Gorenjsko: en la originala natura beleco de tiu pejzago, kie konkuras la laktči-ela bltieco kun Freše verda kaj blankštona ambi-ento tle la montaraj konturoj, kie estas la tuta panoramo tinti sola tuto kaj kolekto tle unikaj gcnioj. Gorenjsko estas ankoraii tute alpa pejzago; nal ni ne miru, ke gi estas la cen trt) tle jngoslava alpinismo kaj vintra sporto. En inallonga tempo depost la mondmilito Gorenjsko ekiamigis tra la internacia mondo kiel gis nun nekonata paradizo. Dnut)paj lokoj kiel Kranjska Gora, Bled, jezersko, Bohinj atingis la ramon tle unikaj somerrestadejoj kaj travintrejoj ui Meza Etiropo. La jugoslavaj Jtiliaj -- kaj Kamnikaj (Sa-vinjaj) Aljsoj kaj Karavankoj farigis amataj turi staj celoj por nuj turistoj, kiujn genas la tro granda industriigo tle la fremdultrafiko en la okci-tlenlaj al|saj ceniroj kaj kiuj tleziras rilugi sin en la idilon tle malgrandaj, sed bonaj alpaj rifugejoj kaj valetoj kaj kiuj serčas netušitan naturon en štonegoj inter akvotaloj kaj abismoj. LaOlonge la Sava kaj gin cnfluantaj riveretoj fltiras itlilaj urboj kaj vilagoj, neniu kun pli ol 3000 logantoj, kie trovas la rremdulo čie puran tranoktejon kun bona komforto, sanan akvon kaj elektran lumigon. En pli grantlaj intervaloj sin sekvas malgrandaj urboj, en kiuj trovas la rremdulo tiun naivan miksajon tle tlormeteco kun motlernismo, kiu kiel konate la grandurbanoj dum la restatlo en lia ambientO tiel mtilte Satas. Sen konkurenco estas Gorenjsko rilate la malgrandaj prezoj. Pri la karaj prezoj oni povus paroli nur en kelkaj lokoj, sed en litij estas je dis-pono al la gastoj la |sli kaprica komforto. Krom la granda lukso tle kelkaj banejoj, kiel ekz. Bled, kiti estas eč la somera rezidenco tle la ji.goslava rego, ne malaperas antaii la okuloj tle la Iremtlulo la ' čarmo kaj soreo de la virga naturo, troviganta en la tuja proksimeco. Se ankaii la nacio estas malgranda, tamen estas gia turista organizacio eminenta. La alpa societo (»Planinsko društvo«) sukcesis per la laii-volaj kotizoj dc siaj membroj kaj per privata ini- CR ciativo starigi grandan nombron de komfortaj alpaj domoj kaj rifugejoj, kies gastema servo pro gia simpleco, solideco kaj modereco superas et la similajn instituciojn en la s v i s a j AI poj. Kaj la klubo »Skala« edukis tutan generacion dc spertaj turistoj — grimpantoj, kies sperteco savis jam kelkajn vivojn, minacaiajn tle la ele-mentara dangero tle la montegoj. I.a I i c rti de litij idealistoj, gia »pregejo«, estas Martuljek, alpa angulo en la proksimeco tle la somcrrestadloko Kranjska Gora sur la fervojlinio Tarvis—Jesenice. Pro gia sovaga romantiko kaj majesteco gi ne havas konkuranton en la AI poj. Martuljek estas la kulminacio tle la slovenaj alpaj ćarmecoj. Al Gorenjsko mankas nur ankorafi datira vizito tle giaj amikoj el eksterlando, datiraj ami-koj, al kiuj gi volas prezenti eiujare dum somero kaj vintro, dum printempo kaj aiituno eiujn va-riecojn de giaj sorčoj. Kiti ajn iam vl/jtis la belan Gorenjsko-n — la nombro tle regtilaj vizitantoj eiam pli kreskas - tiu ne pli lasos la okazon por tlenove eluzi sian libertempon en tiu montla paradizo. Car per la plej laiivcra priskribo oni malfa-cile povus montri la ravecon tle tiu pejzago, ni konsilas al eiu travivi almenaO kelkajn semajnojn m nia Gorenjsko, kaj ni estas konvinkitaj, ke Ii revenos. Jesenice Jesenice so najmlajše slovensko mesto. Dne 20. marca leta, 192". je bil dotedanji trg z odlokom Nj. Veličanstvu kralja Aleksandra I. povišan v mestih — Jesenice so zelo obsežen industrijski kralj, ki je v zadnjem desetletju naglo in vsestransko napredovali in se še stalno razvijal. Leži ob obronkih !ll2(>iu visoke gore Mirca in ob gorenji dolini podkorenske Save. Industrija je gosto posejana na obeh bregovih tega vciletttkn Gorenjske. Mesto Jesenice je proti zahodu komaj kakih 28 km oddaljeno otl italijanske, na severu pa: okoli 9km od nemško avstrijske meje. Severno nad mestom se vzdihujejo veličastne Karavanke. V bližini Jesenic nahajamo popularno Golico, ki je 1836 m visoka. Dalje še sledeče, karavanškega pogorja sestavne gore (poleg že omenjene Mircc): Kočna, visoka 1459 m, in Rožica, ki ima 1777 m višine. Sedlo .lekcij med Rožico in Golico služi za prehod v Rožno dolino na Koroškem. Cez Rožico in Kočno so prišli 1. 1809. v naše kraje Francozi. Jesenice so zelo važno prometno križišče: tu se namreč cepijo železniške proge proti Avstriji, Itaiiji, (Bled, Bohinj, Trst) in Ljubljani. Še bolj pa slove kol glavno izhodišče za neštete alpske ture: zato so posebno privlačno zbirališče turistov in leitoviščarjev. Na Jesenice vodi lepa in dobro oskrbovana cesta, tudi Korenska cesta imenovana, ki se loči od Ljubeljske ceste nekaj kilometrov nad Kranjem pri vasici, Naklo. Odtod pelje Korenska cesta skozi Podbrezje in gozd Gobovce pri Podnartu, datlje mimo silovite gorenjske božje poli Brezje iu nato skozi vasi Spodnji: otok, Zapaze, mimo Brezniee, skozi Žirovnico, Javor- nirk, Jesenice, Kranjsko goro in Podkoren. Tu se vzpeujai čez Korensko sedlo v Korotan. Cesta je že zelo stara še izza rimske dobe. Trasira! in zgradil jo je rimski cesar Julij, Cezar I. 57. pred Kr. Do srede 'osemnajstega stoletja je bil v Ziljski dolini 'ohranjen v skalo vsekan latinski napis, ki je slovensko slovel: »Gaj Julij Cezar je po lastnem načrtu in na lastne stroške Izpeljal to važno cesto.« Neka legenda pripoveduje, da sla po tej cesti potovala slovanska blagovcslnika Ciril in Metod, ko sla peš hitela Iz Rima na Moravsko oznanjal Kristusov evangelij. Na kraju sedanjega mesta in po okolici so bili rudniki že v slairih časih. Bogate zaklade železne nule so izkoriščali lod okoli že podložniki Ortenburških grofov. Znamo je, da s Merkcljnu« (od glagola mer-kati paziti). Vasi Rute (Rovte) ali Gozd in Potlkuže (iz kltiž.c Klause) sta mlajši. V Gozdu sta bila prvotno le dva gospodarja, prvi — Oman — je imel posest do sedanjega postajališča, drugi — Pmtar — pa vzhodni del sedanje vasi. V XIV. stoletju jc žc vodila trgovska cesta po Gorenji savski dolini proti Trbižu. V XVI. stoletju SO razburjali naše kraje tudi verski boji, ki so se pričeli z. razširjanjem lute-ranstva. Z veliko silo sc jc zastavila luteranska propaganda v blejskem m radovljiškem kotu. V Begunjah je pridigoval Klemen Bobek, ki je svoje krivoversko delovanje širil daleč naokrog. Vlada pa je začela energično zatirati novo versko gibanje. Ustanovila je »protireformacije« ah »verske komisije«, ki so imele nalogo, uravnati verske zadeve. Za to se je posebno trudil ljubljanski škof Tomaž Hren. Dne 22. decembra 1600 je pričela komisija delovati. 7. marca je šel škof na Gorenjsko in jsnčel s protireformacijo. V Kranjsko goro in Belo peč jc komisija poslala svoje pooblaščence. Protestantske krnele, ki se niso hoteli izpreobrniti, so vojaki spravljali v ječe, njih hiše pa podrli. Kdor sc ni odpovedal krivi veri, je moral v prognanstvo. Na ta način je komisija hitro dosegla velike uspehe in duhovi so sc kmalu pomirili. Kmete so trle velike davščine. Kar so Imeli plačevati, je bilo zapisano v urbarjih. Ohranjen jc tak urbari j tudi iz. I. 1586. Knjiga je pisana v gotskih črkah in govori o pravdi, ki jo je imel kranjskogorski župnik Gašper Oparnik z. oskrbnikom (Pflegcr) graščine Bela peč, Gregorjem Komarjem, radi desetine, ki so jo dajali posestniki v Gozdu in Srednjem vrhu župniku v letnem znesku 7 kr, 2 pfen. od 13 pašnikov. Komar in za njim Schvvarz je trdil, da morajo dajati toliko tudi graščini. Priče so morale priseči. Prisega sc jc vršila z, vzdignjenimi 3 prsti, m sicer ah pod milim nebom ali pa v sobi jsn odprtih vratih in oknih. Bilo jc 26 prič. Ze preti 1. 1582. so dajali Ratečani kranjskogorskemu župniku na dan svetega Tomaža za biro gotovo merico pšenice. Dobival je tudi kozlička 111 sir iz Srednjega vrha in Gozda. L. 15 5S. je bilo kranjskogorsko župnišče še Leseno. Ze takrat so dajali župniku ovco, kadar je umrl gospodar. Pravila se jc vlekla 4 leta. Večina prič (stare 80, 70, 60 let, ki so veliko pomnile) je izjavila, da so dajali Sred ja ni in Rtuar-jani desetino le župniku, graščini pa nič. Zmagal je župnik Oparnik in kmetom izvojeval pravico. Urbarij iz. 1. 1706. — ko je nastopil župnijo Kranjsko goro Janez Jožef Haller hreiherr von Hallcrstcin — pravi: Biro so dajali tudi nekateri posestniki v Sebcnaeh na Koroškem. V Kranjski gori je 8 kmetij, vsaka da 10 snopov žita in 1 sir, V Podkorenu 12 kmetij, ki dajejo vsak tretji snop župniku, vsak drugi snop pa graščini. Ruiarjani jagenjčka m vsak 1- kr., 2 plen. m sir. Ratečani so dajali 1 sir, 1 hleb kruha, 1 klobaso, na dan sv. Ahaca pa vse mleko »von Gross tinti Klein-vieh«. Leta 1674. je štel župnik kranjskogorske fare prebivalstvo z. Belopečjo 111 Ratečami vred 111 jih naštel 1953. L. 1X06. so pisali latinsko »sub Katice« (Podkoren), »in Matrica« (pri fari), »in Sylva« (Gozd), ■on medio monte« (Srednji vrh). Rodbinska imena so pisali z nemškim pravopisom: Blenkusch, Smole/, Rabitseh, Peschar, Roggar itd. — L. 1867. je začel župnik Artl pisati slovenska imena farnih vasi. Težki časi so nastopili ob francoskih vojnah. Avstrijske in francoske čete so večkrat šle skozi te kraje. L. 1797. se jc nadvojvoda Kari umikal čez Gorenjsko in Koroško. Dne 10. aprila 1809. so bile avstrijske čete postavljene v Savski dolini od Ljubljane tlo Trbiža in so začele prodirati v Furlanijo, Kljub zmagi so se morale vrniti proti Dravi. Po soški tlolmi so pa drli Francozi čez Trbiž m Celovec. Pred njimi je po Savski ciolmi hitel hrvaški ban Gyulai s svojimi četami j-roti Ljubljani. Trikrat SO slovenske tležele okupirali Francozi. Ilirija je obsegala tudi Gorenjsko; trajala jc pa le malo časa, komaj 4 leta. V tem času so se razmere nekoliko zboljšale; Francozi namreč niso nalagali tako strašnega davka kot ob času prvih okupacij, ko so zahtevali 3- krami davek, poleg tega pa šc velike dajatve za vzdrževanje francoske armade. Prvi guverner Ilirije je bil Marmont, ki je reorganiziral vojaško in civilno upravo v Ilirskih deželah. Njemu jc sledil grof Bertrand, ki jc bil tudi jako preudaren mož. Občine so upravljali meri (župani), ki so prevzeli tudi rojstne, poročne in mrliške knjige; v Kranjski gori se jc to zgodilo 9. oktobra iS 12. leta po županu (meni) l.ucas Suppanu. Po izgubljenih bitkah 1. iS 12. so Francozi zapustili Ilirske tležele. Za njuni so pritiskale avstrijske čete. V francoskih časih je bil živahen pro met čez. Podkoren. Kolonialno m drugo blago so na težkih vozovih z železnimi osmi — »parizarji« — prevažali na Koroško. Podjetni vozniki ter krčmarji ob veliki cesti so pri tem služili lepe denarce. Koncem 18. stoletja je imela Kranjska gora že šolo, kajti med 26 narodnimi šolami, ki so poslovale 1. 1792., se imenuje tudi Kranjska gora. Toda tc sole so bile precej po domače. Tako n. pr. je bil okrog 1. 1806. v Kranjski gori učitelj Z imenom Anton Hribar, ki je bil obenem tudi gostilničar in je otvoril gostilno kar v šoli. /a prepoved oblastev se ni dosti /menil m je dalje točil. Potem so zahtevali, naj prevzame gostilno žena ali sin, ki je študiral. — Preden je izdal maršal Marinom 4. julija 1X10. ukaz, kako naj se šole preustroje po francoskem vzorcu, je imel učitelj v Kranjski gori plače 197 gold., kar je bilo za tisto dobo prav ugodno. Sedanje šolsko poslopje nosi letnico 1838; tedaj je tu učiteljeva) Lovrenc Hribar, ki se sam naziva c. kr. gimnazijskega profesorja trivijalke v Kranjski gori. Šola je bila dolgo enorazredna, I. 1883. je postala dvorazred nica, I. 1912. je dobila tretji razred, I. 191S'. pa še četrti razred; sedaj je šola petrazrednica. Železnica je bila speljana minut Kranjske gore I. 1X70. — Leta 1872. pa je že posloval tutb poštni urad. Zupniško kroniko je začel pisati šele župnik Anton Zlogar I. 1894. — 4. oktobra 1894 je bila osnovana »Posojilnica« v Kranjski gori. Leta 1895. so začeli regulirati Pišenco. Novembra meseca istega leta se je osnovala farna knjižnica, za katero je daroval knjige f župni upravitelj na Št. Urški gori, Simon Kobič, znamenit žužko-slovcc, rojen 11. februarja 1824 v Kranjski gori. Naslednje leto je v oktobru poplavila Sava mnogo sveta. ti. julija 1897. je prišel v Kranjsko goro na oddih za nekaj dni »goriški slavček« Simon Gregorčič. Leta 1900. so podrli pokopališki zid okrog cerkve ter napravili nizek zid z železno ograjo. Leta 1904. ic dobila kranjskogorska cerkev barvana gotska okna, narejena v fnnsbrucku. Cerkev je slikal Matija Bradaška iz Kranja. Leta 1911. je bilo otvorjeno postajališče v Rutah (Gozd). Tega leta so začeli zidati kapelico v Gozdu in jo do zime spravili pod streho. Leta 1914. je bila šc znotraj spopolnjepa in dobila zvon, 162 kilogramov težak, iz prejšnje Mojčnikove kapelice. Blagoslovitev cerkvice se je izvršila 16. julija 1914. Ta dan ostane vsem v živem spominu kot začetek strašne 4 letne svetovne vojne, ki je z ne-izbrisanimi črkami za vedno zapisana tudi v zgodovini naše doline. Veliki teden trpljenja se je začel za Kranjsko goro, ko je 2t. maja 1915 tudi [talija napovedala vojno. Ze isti dan je prišla iz beljaka stotnlja mladostrelcev ter zasedla vse mostove, ceste, posebnu prehod čez Koren. Celit v vasi je bila potrebna legitimacija. 24. junija so prišli prvi begunci iz Bovca z vestjo, tla trg gori. Dan za dnem SO prihajali aeroplani. Vlaki so vozili neprenehoma, menda kakih ,00 na dan. Vse voiaškc transporte, vse topove, vso municiio in živila, snloh vse potrebščine za vojno na soški fronti — skoraj vse so spravili skozi Kranjsko goro, in to večinoma ponoči. Podkorenom in na Korenu so skopali strelske jarke. Mučna gora nad vasjo je bila vsa preprezena Z žicami. Topove «0 vlekli na Lomiče in na Lisjak. Pa lih niso rabili. Kmet In živina sta grozno trpela. Voziti so morali kmetje vse In brez prestanka. Ljudje so kmalu v-o vprežno živino poprodall. V juniiu so že prišli honvedi, ki so zasedli vsak kotiček. Bol je bila v hotelu »Pri pošti« nasprot' obvezovalnica pa v kaplani ji. Paroma so stali ranjenci po cele dneve, hudo ranjene so vozili v sivo Dregrnjenih dvokolnicah. Na farovskem vrtu ie bila pekarija na vozovih. I [onvedi so živeli jako dobro in so tudi mnogo živil razdajali do- ti is ni ca zupnišča, macinom. A nastopali so sila oblastno. Kmalu so odšli in za njimi je prišla 22. gornjeavstrijska divizija. Begunci so zanesli v vas legar. Epidemija je trajala do oktobra In je mnogo ljudi pomorila (okrog 50). Vojaštvo je začelo z vsestranskim delom. V juliju je prišlo nad 5000 ruskih ujetnikov. Gradili so mostove, ceste, razširjali kolodvore in delali nove. Začeli so razširjati gorsko cesto skozi dolino Pišence in zgradili moderno avtomobilsko cesto tlo Stiče. Smeh viadukti, betonirani mostovi, zlasti na vrhu pod Vršičem, pričajo o živahnem gibanju m velikanskem prometu, ki se jc tu razvijal. Dokler niso — v pomladi 1916. — naredili vzpenjače od kolodvora čez Vršič do Loga v Trenti, se je vila skoraj nepretrgana vrsta trena gori in doli, noč in dan. Cesta- jc bila dovršena nekako začetkom oktobra 1917. Stala je ogromno človeških žrtev, zlasti ruskih; njih grobovi so ob poti. Pozimi leta 1915.—191(1. je bilo izredno veliko snega. Ker je bilo obenem skoraj vedno južno vreme, se je okrog božiča utrgala z gole Mojstrovke na Vršiču velikanska plast snega, ki je zasula vse barake, podrla močna bruna kakor vžigalice m žal, pokopala pod seboj 1S2 delavcev Rusov in okrog 80 naših straž. Rešil se je le en sam mož — pek — ki jc bil blizu peči. V februarju 1916. so začeli pokopavati vojake na vojaškem pokopališču v Kranjski gori ob robu gozda pod Vitranccm. Nastalo je nebroj barak. V pišenski dolini je bila cela naselbina barak. Na pobočju Vršiča, nekako v sredi, je bilo rusko taborišče — skupina treh barak za vojne ujetnike. Rusi sami so sj zgradili 1916.—11117. lično kapelico iz okroglega lesa 111 lubja. Imela je dva stolpiča v znani ruski obliki. Okrog cerkvice m ob cesti so ruski grobovi. Nedaleč je tudi Roseggerjev kri/, sedaj ruski križ. Ves Vršič je bil posejan z barakami, ki so bile tudi na goriški strani. Za varstvo barak so naredili sicer močne »grnite«, ki pa seveda niso mogli zadržati plazov. Tudi v vasi sami so postavili nebroj barak (nad 100) po najlepših vrtovih: pri Slavcu »špital«, na /.upnikovem vrtu - barak /a klavnico in slednjič še kopališče. Podkorenom je bilo vse polno marškompanij, ki so jih vežbah kakih -—- tednov, potem pa pošiljali na fronto. V novembru I. 1915. je prišel inspicirat tukajšnjo garnizijo in soško fronto nadvojvoda Friderik, decembra pa nadvojvoda Evgen; temu na čast se je tudi imenovala cesta na Vršič »nadvojvoda Evgena cesta«. Ob otvoritvi so spustili vodo po umetno narejenih terasah. Šola je bila zaprta otl novembra I. 1915. do 1916. Bilo je po cesti toliko prometa, da je bilo smrtno nevarno otroke puščati na cesto. V šoli je bilo skladišče oblek, potem kave in slednjič je bila notri vojna pošta. 1 \. septembra I. 1916. se je sklenilo, tla občina z vojaškim sodelovanjem napravi v »Babi« električno centralo. Imeli so dote,laj od pomladi naprej električno luč na bencin. Vojaška oblast na ie tudi domačinom dovolila uporabo elektrike. Z delom so začeli takoj, a otvorili so centralo šele 2. septembra 1917. Žalostno je bilo to. aprila 1. 1917-, ko so morali oddati zvonove iz lame cerkve in podkoren-ske podružnice sv. Andreja. Ostal je še »veliki« zvon; a 28. avgusta Istega leta jc moral tudi ta med »topove«. Težak je bil 1492 kg, prejšnji pa so skupno tehtali 2330 kg. 4- junija 1. t917. sc je peljal iz Beljaka čez Poljane v Rateče in Belo peč cesar Karol. V Podkorenu so napravili velik sprejem, nagovoril je cesarja župnik Kranjec. V oktobru jc prišlo v vas nemško vojaštvo s trenom in topovi. 8. oktobra so Nemci zažgali Križnikov hlev sredi vasi. Na srečo je prihitelo vojaštvo in kmalu omejilo ogenj, sicer bi bila šla vsa vas v zrak, ker je bilo tedaj vse polno municije, tudi take s strupenimi plini. Barake za municijo so stale v neposredni bližini in prav do kolodvora. Vse, kar so rabili pri ofenzivi 23. do 24. oktobra proti Lahom v bovški kotlini, vse in še veliko več je bilo tedaj tu. Nad 2 meseca so potem odvažali streljivo. V novembru so prišli italijanski ujetniki. V statusu jih je bilo 25 tisoč, pa so jih pošiljali na vse strani na delo, odkoder so na pol mrtvi prihajali nazaj. Umirali so grozno, deloma od lakote, deloma od mraza in naporov. Maja meseca 1. 1918. sc jc ujetniški tabor umaknil proti Pontebi. Proti koncu aprila so zopet vpeljali 2 redna vlaka. Splošno veselje je zavladalo, ko se je v novembru 1. 1918. sklenil mir. Nekaj časa so še morali domačini čuvati, tla niso Italijani ali pa Nemci zasedli vasi, sčasoma pa sc jc zopet mir in red naselil v to lepo dolinico. L. 1919. se jc podrl most čez Pišenco pri elektrarni. Po veliki povodnji 1. 1920. pa so postavili sedanji betonski most. Tedaj je voda utrgala za-tvornico in s peskom zasula pišensko dolino in opustošila mnogo sveta. Drugi most če/. Pišenco - imenovan Scottvjev most — je tudi lesen, pa sedaj žc precej slab. Povotlcnj I. 1920. bi bila kmalu uničila elektrarno. Občina se je na vse načine trudila, da jo je zopet popravila. Postavili so lesene rake, po katerih teče voda do betonske struge in po tej dalje v elektrarno. 31. januarja 1921 je izvršila občina ljudsko štetje; naštela je 1569 ljudi (770 moških in 799 ženskih), t. j. 106 več kakor 1. 1910. L. 1921. sta delovali ob mejah 2 razmejitveni komisiji, m sicer od 21. julija do 28. septembra komisija med Jugoslavijo in Italijo v Julijskih Alpah od Turna pod Prisojnikom do Jalovca, od 6. septembra do 21. septembra pa komisija med Jugoslavijo in Avstrijo po vrhu Karavank otl Belce do Peči. 9. oktobra t. 1. so došle granične čete, sesto-ječe iz. ruskih beguncev in vojakov — tudi višjih častnikov — Wranglovc armade. Prevzele so stražo meja. V aprilu 1922. je dobila vas štiri nove zvonove iz jeseniške tovarne, v maju pa tudi Podkoren dva zvona. V septembru se je definitivno določila meja med Jugoslavijo in Avstrijo, v oktobru pa med Jugoslavijo in Italijo. L. 1923. — jeseni — je bila precejšnja |iovo-denj, ki je napravila zelo veliko škode. — Pred 2 letoma so postavili v »Babi« moderno kopališče z. velikim bazenom, 40 kabinami, restavracijo in prostorom za ogrevanje vode. Leto za letom se grade nove stavbe, popravljajo in dvigajo stare. Vas napreduje, četudi bolj polagoma, in sprejema vsako leto večje število letoviščarjev, ki jih vabi prečisti gorski zrak in divna okolica iz vseh pokrajin naše države, pa tudi že iz inozemstva. A ne le letna, ampak tudi zimska sezona je vsako leto bolj živahna, in tujski promet jc postal v življenju naše vasi vclevažen faktor, česar se ljudje tudi vedno bolj zavedajo ter skušajo po svojih močeh prihajajočim tujcem nuditi čim udobnejše bivanje med našimi lepimi gorami. Šoferska Sola I. GABERŠČIK LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 31. _ 344 A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta 24 Brzojav: Volk Ljubljana Telefon 5t. 24-49 Lastni avtomatični valjčni mlin. Priporoča po najnižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste žita, kakor tudi pienlčno moko iz prvovrstnih banaskih mlinov. Specijalna trgovina raznih krmil in semenskega žita. Import ribjega olja za živino. Zahtevajte cenik 345 Letoviška i lečiliška mesta u GorenjskoJ (Dravska banovina) Glavna sezona n Gorenjskoj počinje 10. juna i svršava 25.augjista. Proletmt sezona od I. marta do 10. juna, jesenska sezona od 2.r>. augusta do kraja oktobru. Ziifiska sezona u mesecima decembar, januar i februar. Bled. opravdani stihovi velikog slovenskog pesnika- 475111 nad morem; stanica Bled ili Lesce jc naj- P™aka dr. Franc Prešerna: ..Dežela Kranjska nima lepše i najmodernije gorenjsko letovišče svetskog lepš'ga kraja, — Kot jc z okol'co ta podoba raja«, glasa. Leži u l«poj savskoj dolini, nadareno veli- Na sredini jezera je dražestan otočić s crkvom, a čanstvenofn gorskom panoramom Julijskih Alpa 1 zelenih Karavanaka. Bled jc usled svežeg pla ninskog zraka osobito zdravo zračno letovište i radi svojih termalnih izvora izvanredno jezersko kupatilo. (Bled jeste subalpinsko klimatsko mesto a kao kupatilo ide u red zemno-alkalnih gvoždje-vitih hipoterma [i6"C\. Klima je suha i vanredno zdrava, položaj dobro zaklonjen od vetrova. Preporučuje sc osobito za malokrvnost i živčane bolesti; protiv bolesti srca i konstitucionalnih bolesti. Znamenita su sunčana zdravilišta R i k I i i ostala. Središte sve bledske divote je njegovo jezero. Malogdje je priroda na tako malenom prostoru toliko bogastvo krasote kako ovdje. Doista su s jedne strane jezera stari grad Bled na strmoj pećini; lepo jezero okružuju planine a u pozadini izbijaju vrhovi Triglava. Bled imade prekrasne parkove i nasade i razpolaž.e svim komfortom i Ugodnostima mondenog i velikog svetskog leto-višta. Vrlo podesan, preporučljiv a i svestrano poznat te obljubljen je Bled i kao prvoklasno zimsko letovište, koje razpolaže izvanrednim sklizalištcm na jezeru. Imade smušku skakaonicu, gdje se pri-redjuju internacionalne utakmice. Kao izhodištc služi nebrojnim lagljim i težim turama u najlepše predjele gorenjske pokrajine te u tom pogledu pruža mogućnost svakovrsnih kombinacija i varijacija. Uža pak okolica stvara jedan prelepi Bled: Pogled na hotel »Toplice« venac prirodne krasote i /ovc izletnika u svoje okrilje. Bled izabrao je kao svoju ljetnu rezideneu i jugoslovenski kralj Nj. Vel. Aleksandar L, koji tamo svake godine boravi u dvorcu »Suvobor«. Od hotela na Bledu spominjemo: (brojevi u zaporcima označuju broj razpoloživih soba) Central (42), Evropa (35), Jeklcr (33), Lovec (22), Park Hotel (350), Petran (120), Starki (32), Toplice (300), Triglav (50), Troha (40), Turist (14), Zaka (30). Od pensiona: Gracelj (4), Gorcnjka (20), Dr. Hočevar (32), M on plaisir (85), Vila Jan (15), Raitharek (50), Rikli (100), Sevenard (20), Sas-novka (18), Svoboda (25), Thaler (11), Vovk (60), \Viilfling (50). — Od kupatila navadjamo: Toplo mineralno kupatilo »Toplice« akroterma temp. 23" C sa velikim drvenim i manjim kamenim busenom, fisio-, liydro- 1 elektroterapijom, masažom i dijetskom kuhinjom, kao 1 kupatilo (kod Hotela Toplice) ti rimskom stilu. Osobito poznato sunčano 1 prirodno zračno lečibšte »Grajska ko-pelj« raspolaže sa 400 otmeno opremljenih koliba te imade parno kupatilo, elektroterapiju 1 naprave za sunčano 1 zračno kupanje. Uz. opalu jezera postoji još veći broj drugih kupališta Hotel—'toplice — Central — t'etrnn Sezonski promet 0111. ma)a niuijnx ruieTennHa PAAOBJbMUA. 545 Kamna gorica na Gorenjskem, kjer je doma staroznana žebljarska obrt Kamna gorica in Oberkrain, wo dic umite Hausindustrie der Nagelschmiede noch heutzutage bewahrt blieb Foto A. Vengar, Radovljica. železo-obrtna domaća industrija skoro gotovo ne l)o mogla šc dolgo vzdržati; napredujoči tehniki namreč ne bo mogla trajno kljubovati. Dalje radi starih zgradb, katerih večina je starih že po več slo let, nekatere celo po petsto in več let. ALFONS SKALA, tajnik Tujsko-prometnega društva v Kamniku: Tujsko prometno društvo v Kamniku Kamnik, obdarjen z vsemi krasotami divne narave, se je že davno pred vojno razvijal v živahno letoviško mesto. Dohod tujccv-lctoviščarjev sc je od leta do leta večal. Žc takrat se je izkazala nujna potreba, da se ustanovi društvo, ki naj bj pospeševalo in urejevalo promet izletnikov in letoviščarjev. Do realizacije te ideje je prišlo leta 1904., ko je bilo z odlokom deželnega predsedstva z, dne 10. oktobra 1904., štev. 3997/Prcz. ustanovljeno »Društvo za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico«. Njegov prvi predsednik je bil pokojni od vetnik dr. Alojzij Kratit, podpredsednik pokojni posestnik in gostilničar Josip Fajdiga, blagajnik sedanji mestni župan hran Kramar, tajnik pa pokojni tiskarnar in trgovec Anton Slatnar. Društvo je razvilo obširno delovanje, uredilo izprchajališča v Kamniku in okolici, postavilo na izletnik točkah klopi, markiralo izletna in pro-menadna pota v okolico itd. Med leti vojnih grozot sc je društvo razšlo ter bilo črtano, v registru društev leta 1919. Staro kopališče jc začelo propadati in ko sc tudi sicer niso nudile letoviščarjem in obiskovalcem Kamnika posebne ugodnosti, je izgubil Kamnik prejšnji sloves in število letnih gostov jc postalo prav neznatno. Ob takih prilikah in razmerah sc je ponovno čutila potreba, da se ustanovi tujsko-pro-mcino društvo, ki naj z drugimi činitelji zopet dvigne Kamnik in okolico ter zlasti pripomore do razmaha tujskega prometa. Tako jc dne 16. septembra 1929. leta občinski odbor mestne občine Kamnik izvolil iz svoje srede odsek za tujski promet, sestoječ iz treh članov, ki jc izvršil vse potrebne predpriprave za ustanovitev »Tujsko-prometnega društva v Kamniku«. Z odlokom štev. 5249—1929/II-2 z dne 20. decembra 192.9. kraljeve banske uprave dravske banovine v Ljubljani so bila društvena pravila odobrena in društvo formalno potrjeno. Na rednem ustanovnem občnem zboru društva dne 15. januarja 1930. jc bil izvoljen društveni odbor, ki sc jc konstituiral sledeče: Predsednik s reski načelnik dr. hran Ogrin, podpredsednik faktor tiskarne Slatnar Rajko Kos, 21 3454 tajnik trgovec Alfonz Skala, blagajnik trgovec in pek. mojster Vinko Mozina, odborniki gg. mestni župan bran Kratnar, trgovec in gostilničar Anton Ccrcr, lekarnar dr. Rihard Karba, lesni trgovec Miha Kladnik, ter trgovca Miloš Kramar in Makso Žargi. Društvo šteje nad 80 članov ter je na podlagi odborovega sklepa z dne [i. februarja 1930. pristopilo kot redni član k Zvezi za tujski promet v Sloveniji. Tujsko-prometno društvo se je zavedalo svoje dolžnosti in pričelo takoj z. intenzivnim delovali jem. Postavilo in delno popravilo je preko $o klopi iri preko 10 mizic na vseli izprehajalisčih v Kamniku in okolici. Vse to jc lično opremilo z. društvenimi tablicami. Izvedlo je obširen popis in pregled vseh za tujce-letoviščarje razpoložljivih stanovanj in sob v mestu in okolici; to ima vedno v evidenci ter se vrši oddaja stanovanj večjidel potom društvenega tajništva. Tajništvo društva vodi prijavo in odjavo tujcev ter skrbi za čim točnejšo evidenco in statistiko. Statistika za sezono 1930. n. pr. izkazuje nad 450 stalnih letoviščarjev s cirka 7000 prenočninami. Med temi so v pretežni večini Jugoslovani, zastopane pa so i države: Grčija, Avstrija, Nemčija, Čehoslovaška, Anglija, Italija, Madžarska, Sev. Amerika itd. Društvo skrbi tudi za razvedrilo gostov-letovi-ščarjev ter prireja s pomočjo dramatičnih odsekov gledališke igre, v zvezi s Kamniškim salonskim orkestrom m Mestno godbo pa vedno dobro obiskane koncerte. Založilo jc skupno z. Zvezo za tujski promet v Sloveniji posebno, lepo opremljeno brošuro Kamnika v srbo hrvatskem in nemškem besedilu ter razpošilja te interesentom v tu- in inozemstvo. Društvo je intenzivno sodelovalo pri zgradbi modernega velikega kopališča ob Nevljici nad Kamnikom, ki bo vsekakor velika nova privlačna točka Kamnika. Pri vršitvi društvenih poslov je društvo v stalnem stiku z Zvezo za tujski promet v Sloveniji, dela pa po potrebi skupno z. lokalnimi javnimi činitelji, kot n. pr. z mestno občino, s src-skim načelstvom, podružnico SPD. (ki jc markirala okoliške poti in postavila lepe razgledne deske), s cestnim odborom itd. Storilo in doseglo sc je marsikaj, skrbelo pa sc bo se v naprej, da dokažemo svetu, da zasluži Kamnik, ki ima toliko divnih prirodnih krasot, v resnici ime letovišča in planinskega zdravilišča. PAVEL TAVČAR, mlin in strojno mizarstvo ŽELEZNIKI štev. 82. Trgovina nilevskili izdelkov domačega mlina. Strojno mizarstvo, izdelovanje pohištva in stavbnih del. Izdelovanje in eksport domačih drož za krušni kvas. Tvrdka solidna. 613 M. ŽUMER sin ŽELEZNIKI DRAVSKA BANOVINA ■ ■ Delavnice kovinsko-galante-rijskih izdelkov. Strojni obrat, množinski izdelki lastnih patentov. 590 ALOJZ LANGUS - RADOVLJICA Strojno pletenje specijelno moških in ženskih nogavic. Trpežna, izdelava. Vzorci na, razpolago. Cene zmerne. LESNA INDUSTRIJA iN ŽAGA NA VODNI POGON. _ " 574 Konservator FR. STEL& Umetnostni spomeniki v kamniškem okraju Kakor sem žc v uvodu k spomenikom kam niškega sodnega okraja pribil, je kamniški okraj razmeroma bogat na spomeniških posamezno stili, nudi pa le malo estetskih celot, ki so za turista kot neposredni istočnik! umetniško estetskih ali vsaj miljejsko estetskih utisov predvsem važne. Pod prvimi razumemo ostanke in priče umetniške preteklosti, ki same kot proizvodi na umetniško ustvarjanje usmerjenega človeškega hotenja, in dcjstvovau.ja neposredno učinkujejo in mikajo. K drugim pa prištevamo same po sebi sicer manj pomembne stavbe in umetnine, ki pa vsled svoje srečne združitve z naravo ali v skupine kot poudarek ali dopolnilo tudi že po naravi estetsko pomembne točke ali položaja zadobiju tako zvano miljejsko vrednost, ki jo doživljamo kot bistven del lepe narave. Zgodovinski vzroki so povzročili zgoraj označeno stanje spomeniške posesti kamniškega okraja, Srednji vek s svojimi, v romanskih iu gotskih oblikah izvršenimi spomeniki jc doživel v tem okraju kakor drugod na bivšem Kranjskem začetek KS. stol., ko se je pod vplivom ojačenega kulturnega središča v Ljubljani izvršila do druge polovice It), stol. največja umetniška revolucija v naši zgodovini. Po stoletni pripravi od časov protestantizma do konca 17. stol. je nastopil okr. 1. 1700, pri nas na videz kar naenkrat popolen preokret umetniškega nazi-ranja, ki se javlja v vsem, tako v tlorisu in splošnem konceptu stavb, kakor v slogu in vsebini slikarstva in kiparstva, pa posebno tudi v njih skupnem uporabljanju v cerkvah, gradovih ter meščanskem in celo kmečkem življenju in njega estetiki. Zunanje se pa preobrat veže na organizirano družbo učenih in umetniško stremečih mož v Ljubljani, na I. 1693. ustanovljeno Academijo operosorum. Redko kje kakor v kamniškem okraju se tako neposredno čuti vpliv teh mož, v katerih krog je spadal tudi takratni kamniški župnik M. L. Rasp in njegov goreči sotrudnik tuhinjski vikar Paglovec. Možje istega duha so delovali v vseh drugih krajevnih središčih tako v Moravčah in Vodicah kot v Mengšu; neko svoje stališče, ki pa je po svojih ciljih skladno z onim, pa zavzema komendska fara, kjer sta delovala P. .1. baron Testafcrrata in njegov varovanec legendarni duhovnik in narodni gospodar P. P. Glavar. Z malimi izjemami vse cerkve kamniškega okraja so bile takrat temejito rcslnvriianc in prilagojene zahtevani novega baročnega sloga, ako niso bile sploh podrle in na novo sezidane. Tak« je v cerkvenem stavbarstvu kamniškega okraja gotika potisnjena na razmeroma zelo majhno število, posebno čc vpoštevamo dejstvo, da nam stari seznami, posebno oni iz. leta 1526., pričajo, da število stavb koncem sred njega, veka ni bilo manjše od današnjega. Drugo globoko rano jc zadala stari spomeniški posesti kamniškega okraja druga polovica 19. stok, ki je v novejši evropski zgodovini splošno najusodnejša doba estetske desorionti-ranosti, doba, ki je hotela za vsako ceno ustvarili novo, boljše od starega, a zato notranje ni dozorela. Dočim je barok nadomeščal stare vrednote z. neoporcčeniini novimi, je la novejša, doba stare vrednote pač pridno odstranjevala in nadomeščala z novimi, pa največkrat uničila, predvsem ono, kar je razen absolutne umetniške vrednosti najvažnejše, medsebojno harmonijo predmetov z naravo ali v notranjščinah stavb harmonijo med seboj, torej zgoraj imenovane miljejske vrednote. Na pomoč jc tej tendenci prišel ravno v kamniškem okraju še prav posebno potres leta 1895., ki je povzročil pogosto prenagljeno uničenje tega, kar bi bilo sicer bržkone kljubovalo sili človeške volje, če bi bilo uničevalno tlelo snnro njej pripuščeiio. Ko govorimo o baročni umetniški preobra-zitvi kamniškega okraja, ne smemo pozabiti tudi imen tistih mož, ki so jo izvedli. Bili so to kar po vrsti prvaki domače baročne umetnosti, od katerih sla dva ludi kamniška rojaka: Slikar Prane .lelovšek ali llovšek, jc rojen v Mengšu, slikar Fortunal Berganl pa v Mekinjah pri Kamniku. V arhitekturi je igral vodilno vlogo stavbenik novega ljubljanskega magistrata Gregor Maček, ki ga srečamo povsod pri stavbnih delih v našem okraju. V kiparstvu ie delovala pomembna rezbarska delavnica, ki smo ji dali ime frančiškanska, ker se zdi, da je identična s tisto samostansko delavnico, ki jo omenja kol izvršiteljioo novih frančiškanskih oltarjev samostanska kronika v Kamniku. Njeno največje delo je veliki oltar v Mekinjah. Med pomembne kiparje tega. časa moramo šteli tudi .lancza (iabriča, ki je izdelal veliki oltar v Komendi. Med slikarji srečujemo samo znana imena: Va lentin Metzinger ima v kamniški župni cerkvi in pri frančiškanih eno največjih serij svojih popularnih slik. Njegova dela srcčavain:) skoro po vseh važnejših cerkvah, na gradu na Križu pa doslej edine znane njegove historične slike. Mcngšan Fr. Jelovšek, najboljši slovenski fre-skant-iluzijonist, jc zapustil svoja najzgodnejša doslej znana dela mi sv. Miklavžu nad Smar-tinom v Tuhinju, freske pa v Kamniku, Grob-l.iah, Ncvljah iu Komendi. Vipavec A. Ccbej jc ustvaril poleg drugih del posebno serijo slik za Moravče. Najosebnejši meti slovenskimi baročnimi slikarji, Kamničau F. Bergant je zastopan s slikami v Kamniku: klican je bil kol strokovnjak v slikarski stroki na Križ, sicer pa. v svojem kraju ni veliko delal. Dobro sta zastopana dalje poznobaročna slikarja .1. Potočnik in L. Layer. Kar se posameznih posebne omembe vrednih spomenikov tiče, moramo v prvi vrsti opozoriti na mesto Kamnik, ki spada že po svoji zunanji kompoziciji, posebno pa po srečni slikoviti zve-zanosli s položajem med iiajmikavnejša stara mesta naše domovine. Grajske razvaline, ua rob hriba pri vhodu v mesto srečno postavljeni grad Zaprice ter iz ozadja tujca mikajoč samostan Mekinje, dajo mestu izredno učinkovit kulturno historični milje. Kakor so posameznosti ua po dedovani starini v mestu že skoro povsod, razen malih izjem na Malem gradu, Trgu iu Veliki ulici, žc zabrisane, vseeno lako v celotni koncepciji mesta, njegovih ulic iu delov še jasno odseva vloga historičnega razvoja mesta in njegovega značaja kot svoj čas utrjenega selišča. Na Malem gradu jc v dvonadstropni kapelici s kripto pod prezbiterijem ohranjen redek primer srednjeveške grajske kapele z ogleda vrednim portalom in notranjščino. Serija pozuogotskih sktllptUT na fasadi hiše št. M na glavnem trgu in dve plošči z reliefi v mestni hiši so poleg drugih malenkosti vidni ostanki gotskega Kamnika. Estetsko visoko pa moramo ceniti pred vsem samostansko cerkev v Mekinjah, z. velikim oltarjem, dvema kapelama in izrednim koroni. Izmed spomenikov izven mestnega območja je po svojem bogastvu iu estetski moči na prvem mestu sv. Primož, ki je obenem eden viškov naše umetniške iu spomeniške posesti. Obe cerkvi sta še dobro ohranili starinski milje zunanjščine in posebno notranjščine. V veliki cerkvi sv. Primoža imamo opraviti z. bogato kasno gotsko arhitekturo, odlično predvsem radi bogatega figuralnega, okrasja svodov in vslcd vrste sinkih stebrov slikovite prostornine. Mal biser gotske arhitekture je v ladji postavljeni kameniti baldahin, pod katerim se nahaja mala grobnica za, relikvije palronov cerkve sv. Primoža iu Felicijana. Zelo dobro dopolnjujejo okvir te arhitekture trije oltarji iz prve' polovice in srede 17. stol. Med njimi je posebne pozornosti vreden najstarejši meti njimi, veliki, ki ga oblikuje neizrečeno nežna stara polihro-macija. Tudi prižnica z Metzingerjevimi slikami spada med zanimivosti le cerkve. Ladjo pa dviga izmeti stolih slovenskih gotskih cerkva v prvo vrsto pred vsem fresko slikarja iz ok. 1250. na obeh stenah. Novi lepotni ideal renesanse se Sphinx bencin. Garage. Gargoyle Mobiloil Op PRETNAR BLED, UUKUANSKA C K STA št. 4 634 A. REBOLJ tvornica ščetk in čopičev MEDVODE PRESKA Pošta telegraf in žel. postaja M (E B) V © O IE PROIZVODI: vsakovrstne ščetke, omela in ščetke za industrijske svrhe po naročilu. Čopiči za zidarje, slikarje in pleskarje v vsaki kakovosti in velikosti. 687 tu pri nas prvič v večjem delu spaja v učinkovito estetsko enoto z gotsko tradicijo, ki se kaže posebno v sestavi posameznih prizorov, gubah oblek iu slikanem arhitektonskem okviru slik ter v premnogih posameznostih. Slike predstavljajo pohod in poklonitev sv. treh kraljev, Marijo zaščitnico pred kugo, lakoto iu vojsko s plaščem, ter obsežno, deloma zelo intimno pripovedovano življenje Marije. Cerkev sv. Petra nad opisano je posebnost radi tega, ker je edina pri nas, ki je v notranjosti ohranila stari gotski leseni, bogato s patroni poslikani strop. Z rebri in sklepniki obokani gotski prezbiterlj in trije oltarji iz srede 17. stol. posrečeno dopolnjujejo sliko notranjščine do ene najbolje ohranjenih sploh. Med gotskimi cerkvami sla velike pozornosti vredni ona v Praperčah pri Lukovici s slikarijami iz tretjega desetletja 16. stol. in po tlorisu in notranjščini brez prezbiterija edina pri nas ona v taboru na Krtini. Poleg gotske dvoranske obočne arhitekture jo oblikujejo predvsem ostanki fresk iz tretjega četrtstoletja 15. stok, ki predstavljajo svete tri kralje, rojstvo Jezusovo iu posebno zelo zanimivo iz posameznosti bogato sliko poslednje sodbe. Izmed dobro ohranjenih iu učinkovitih baročnih cerkva je treba omeniti predvsem s freskami okrašeni cerkvi v (ironijah in na Skaručlni; prvo je slikal Jelovšek, druga pa jc tudi sorodna njegovi umetnosti. Kol arhitektura pomembna je Mačkova cerkev v Smartinu v Tuhinjski dolini, posebno bogata pa je tako po zunanjščini kakor po arhitektonski obdelavi tudi za okolico Kamnika velevažna cerkev v Ttmjicah, ki ima izredno harmonično notranjščino. Pozabiti ne smemo dalje vrste zanimivih gradov, katerih je kamniški okraj zelo bogat. Mnogi se odlikujejo po srečno izbranih položajih, tako predvsem Križ, Habah, Brdo in Krumperk, Po arhitekturi starinski je posebno s te strani učinkoviti Krumperk. Sicer pa so podobno cerkvam tudi gradovi skoro vsi do- živeli temeljito prezidavo in preureditev v 18. stol. Za baročno plemiško kulturo tega razkošnega časa nam nudijo šc marsikak ostanek, ki zgovorno ilustrira tako dobo gosposkega sentimentalnega pastirjevanja kakor galantno družabnost nekdanjih prebivalcev. — Posebno mnogo historično miljejskih vrednot je ohranil v svoji notranji opremi v prvem nadstropju Habah, nekaj tudi Zaprice s svojimi slikanimi sobami, posebno dvorano z lovskimi prizori, končno pa tudi Križ v bogato slikani dvoratri, v arhitektonsko učinkoviti drugi dvorani s finim marmornim kaminom in obsežno serijo plemiških portretov. — Pomembnejšo serijo slik tujih mojstrov hrani samo Habah v skupini šestih dopasnib slik apostolov, ki jih je koncem 17. stol. naslikal znani štajerski slikar H. A. VVcisscnkirchcr. Izluščili smo samo najpomembnejše, kar ima kamniški okraj. Popotnik pa, ki bo peš ali z avtomobilom prepotoval ta kos naše domovine, bo odkril šc mnogo drugih skritih, malo opaženih iu mogoče ne tako vsiljivih vrednot kakor so opisane. Bodo to predvsem miljejsko vrednote selišč, cerkvic ali graščin. Kdor ima odprto oko za lepoto narave, bo brez mentorja sam občutil tudi lepoto kakega baročnega ee-buljasto ostrešenega zvonika, kakega znamenja na križpotju ali kapelice sredi polja. I.epa na rava bo v kaminskem okraju danes pred drugimi lisli element, ki bo v njegovih očeh dvigal tudi vrednost mogoče ne več pristnih, ker nerazumljivo spremenjenih, spomenikov. Narava iir davni vidni zgodovinski spomini, ki sc drže, je predvsem (ista, ki da.ie estetsko vrednost Kamniku kol selišču, ki ustvarja okvir, v kalo-rem skoro verjamete na resničnost hajk kakor jc ona o Veroniki na Malem gradu in druge. Boli vabljivih vrat do skritih lepot Kamniške Bistrice in Kamniških Alp bi človeška umetnost ne mogla ustvariti kakor so la, ki sta jih v sedanjem Kamniku dali naši domovini narava in kulturna preteklost. ANTON ŠTEBE, tesarstvo MOSTE pri Kamniku. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela — brez in z dobavo gorenjskega lesa. Izdeluje stopnice za vile iz politiranega hrastovega lesa, kakor tudi vsakovrstne ograje in vrtne utice. _ ~ 735 H 209 — BRUNON ROTER: Planinske koče, zavetišča in hoteli na Gorenjskem (Pregleden opis, seznani in vodnik.) Kratice: li ura, min. = minuta, s. - soba, p. = postelja, /.. = zimnica, stud. = studence, lež. ležišče. I. JULIJSKE ALPE. a) Skupina Mangartova, Erjavčeva koča (1523 m). Pod sedlom Vršič, ob prelazu iz Kranjske gore v Trento, malo pod drž, mejo. jc zgrajena 1. L900. Oskrba : Od 29. junija do Ki. septembra, 8 s., 25 p., lež. za 20 oseb. Dohodi: Kranjska gora: po Veliki Pi-šenei 2X> Ii, po Mali Pišenci 4% h. Log v Trenti čez Vršič V/t h. Rateče 5 6h. Jalovec Foto Fr. Pavlin, Jesenice. Prebodi: V Rateče čez Rupe, Sleme in Planico VA— 4h. V Kranjsko goro čez Rupe 4 h. V Trento (Log) 2 h. T u r e : Vršič .VA h, Rupe 'AU. Rupe Ro-bičje (1942 m) t h, Prisojnikovo okno 2 h, Mojstrovka (2332 m) čez Vršič (po ital. tleli) 2 h, po novi. poti SPI) 2 Ii. Prisojnih (2547 m) čez Vršič 3 h, po novi poti mimo koče na (iozdu 4 h, Razor (2601 in) 6 h, Jalovec (2643 m) 5AU (težka tura). Planica k izviru Nadiže 3h; čez Krnico na. Križ U h. Dom na Vršiču (1630 m) zgrajen I. 1912, je zaseden po Italijanih. Kočo v Krnici namerava postavili Kranjsko-gorska podružnica. Koča na Gozdu (I22d m) pod. Prisojnikom, A h pred Erjavčevo kočo, zgrajena, med vojno. (j s k r b a : Od 29. junija do Id. septembra. 7 p. in lež. Doli o d : Kranjska gora 2 h. T ure: Iste kakor od Erjavčeve koče. Ruska kapelica stoji 211 min. pod kočo ter je bila postavljena med vojno po ruskih ujetnikih, ki so gradili cesto iz Kranjske gore preko Vršiča v Trento. Koča v Koritnici (1351) m), zgrajena. I. 1909, je popolnoma oropana in stoji v zasedenem ozemlju. b) Skupina Triglava. Aljažev dom v Vratih (lOlOm). Turistovski hotel stoji ob vznožju Triglava v romantični dolini Vrata ter jc bil zgrajen leta 19119. V krasnem kolobarju so gorski velikani Triglav (2863 m), Begunjski vrh (2461 m), Cmir (2391 m), Stcuar (251)1 m), Dolkova Špica (2582 ni), Škrlatica (2738 m). Oskrba : Od 20. junija do 30. septembra, Ima 12 s., 30 p., II) ž. in lež. Dohod : Od žel. postaje Dovje skozi Mojstrano iu Vrata 2A h. Iz Trente čez Luknjo 5 h. J'u r e : Triglavski doni: po Tominškovi poli 4ki h, čez Prag 5 h. od Begunjskega vrha ua levo pot do Staničeve koče A h bližja. Triglav čez severno steno (nevarna plezalna tura). Po Bambergovi poti 6—7h. Križki podi (Križka jezera) 4 h, Razor (2601 m) 6 7 h, Dovški Ruska cerkvica na pobočju Vršiča (/.gradili so 10 leta 1916 ruski volni ujetniki) v ozadju Škrlatica (2738) Foto Kr. Pavlin, Jesenice Križ (2410 in) ,VA Ii, Sicnar (2501 m) 4 h, Škrlatica (2738 m) (ili, Sovalna (2274 m) 4'A \\. Čez Križko steno po Pišcnci prehod v Kranjsko goro K) h. Peričnik I h, Dovje 2 h, v Trento 5 h. Aljaževa koča (stara) stoji poleg Aljaževega doma iu ima lež. za d 10 oseb. Aljaževa kapelica, zgrajena 1. 1928, stoji med skalino »Malim Tri glavom« in staro Aljaževo kočo. Triglavski dom ua Kredarici (2515 m). Na sedlu Kredarice, tik nad Triglavskim ledenikom, pičlo uro poti vrhom Triglava, jc bil postavljen I. 1896, povečan 1900 in 1930. Poleg koče kapelica za službo božjo. Meteorološka postaja. Oskrba: Od 15. junija do 30. septembra. 11 s., 20 p. in 3 skupna ležišča za 40 oseb. Dohodi: Mojstrana- Vrata (Aljažev tlom) 2A h: po Tominškovi poti 4A h, čez Prag 5 h. Mojstrana — Kot Pekel — Kredarica 6 7 h, Mojstrana — Gor, Krma Kredarica 8h. Srednja vas — Lom - Uskovuica Velo polje Kredarica 7K> h. Stara Fužina (Bohinj) Voje Velo polje — Kredarica 7 h. Bohinjsko jezero — dolina Triglavskih jezer - Aleksandrov dom — Kredarica 10 h. Bled — Pokljuka — Konjščica — Velo polje —• Kredarica 10—lih. Gozd: Martuljkova skupina. Špik — Martuljek-gruppe bei dem Dorfe Gozd im Ohcreii Savalalc (4 Km von Kranjska gora), wo sich ein prueht-vollcr Blick auf die bizarrc Martuljckgruppe bietel, dic iiberhnupt als nllersehbusle in den Alpen betrachtet wtrd Foto Fr, Pavlin, Jesenice Ture: Triglav (2863m) čez Mali Triglav I 'A h, Rjavina (2532 m) 2AU. Cmir (2391 m) 2'A h. Begunjski vrh (2461 m) I h, Urbanova špica (2299 m) 1 A h. Sestopi: Vodnikova koča na Velem polju 2 h. Aleksandrov tlom I h. (V ostalem glej »dohode« ter Vodnikovo kočo in Kočo pri Triglavskih jezerih.) Stanleevo zavetišče (2808 m) sc nahaja 55 m poti vrhom Triglava; tam sc lahko vedri ob nenadno nastoprvši nevihti. Aljažev stolp vrli Triglava je postavil iu daroval O. o. SPI) I. 1895 blagopokojni župnik Jakob Aljaž. Pcriihartova panorama, spomin, knjiga, pečal. Staničeva koča (2332 m). Stoji eno uro poti Triglavskim domom na krasni planoti med Triglavskim ledenikom in kotlino Pekel. Postavljena I. 1886, povečana 1907 in 1930. Oskrba: Od 29. junija do 25. septembra. 9 s., 12 p. in 10 ž. Dohodi: Mojstrana — Kot — Pekel 5 h. 14» 211 — Mojstrana — Aljažev dom 2V-< h, po Tominškovi poti 4 h, čez Prag 4 A li. Ture: Begunjski vrli (2461 m) 'A Ii. Urbanova špica (2299 m) 1 h. Cmir (2391 m) 2 h. Rjavina (2532 m) 2 h. Vsa ta pota zavarovana. Triglavski doni /ili. Triglav 2h. (V ostalem glej Triglavski dom.) Aleksandrov dom (240S m). Stoji na ravnici pod vrhom Triglava nad planino Velo polje ter je bila zgrajena 1. 1911. Oskrba: Od 28. junija do 25. septembra. 12 s., 19 p., 17 ž. Dohodi: Mojstrana—Gorenja Krma Sli. Bohinjska Bistrica —■ Srednja vas 1 h. Uskov-nica — Tolstcc—Velo polje 5 -6 h. Stara lii-žina — Vojc — Velo polje 6 7 h. Bled Pokljuka - Rimo polje — Velo polje 10 h. Vodnikova koča 2 h. Bohinjsko jezero - preko doline Triglavskih jezer iu črez Hribarice 9 h. Ture: Triglav (2863m): Mali Triglav I h po grebenu na vrh A h, skupno \A h. Težavna Levo: Na poti iz Aleksandrovega Savice pot čez Dolič (samo z vodnikom) lAU ....... za Planjo (Kugvjeva zveza) 1A h —- Triglav \ 'A h, skupino 4% h. Kanjavec (2568 m) 3 h. Triglavski dom 1 h. Sestopi: Koča pri Triglavskih jezerih 5 h, Komarča — Boh. jezero (Zlatorog) 3 h, skupno 7 h. Vodnikova koča na Velcm polju I h. Srednja vas 4 do 5 h. Stara Fužina 4 5 h. Vodnikova koča na Velcm polju (i805 m). Stoji tik nad Velim poljem v kotu med "koscem iu Vernarjem. V bližini močen stalen studenec. Postavljena 1. 1895, prestavljena, 1908. Oskrba: Od 29. junija do 25. septembra. Spalnica, 6 p. Dohodi: Srednja vas_ Lom I h Uskovnica (1100 m) K h — čiprje 1 h - Gornji Tolstcc (1784 m) % h — Velo polje 1 h, skupno 4—5 h. Srednja vas — Lom — Uskovnica — Konjščica (1438 m) — G. Tolstcc — Velo polje 4/2- 5 h. Stara Fužina..... Voje — Spod. Vrtača (na desno) čez »štapce« pod Toscein — Velo polje 4 5 h. Bled, Krnica 1 h. Mrzli studenec na Pokljuki — Kranjska dolina - Rudno polju) 4/3 h. Konjščica I h. Tolstcc % h. Velo polje I h, skupno 8 h. Mojstrana — Gornja Krma čez Vratca 5'A—6h. Bohinjsko jezero (Zlatorog) -Komarča — koča pri Triglavskih jezerih 4 h, Dolič 3 h, tu proti jugovzhodu nizdol skozi Mi-šeljsko dolino na Velo polje I h, skupno S h. Ture: Triglavski doni 2 h. Aleksandrov dom lA h. Triglav: čez Triglavski doni 3% U, čez Aleksandrov dom 3 h. Sestopi: glej »dohode«. Koča pri Triglavskih Jezerih (1.683 m). Leži v dolini med petim in šestim jezerom ter ima krasno lego in diven razgled. Postavljena 1. 1878, povečana 1913. Narodni park. Nekako 10 min. oddaljen jc grob ruskih mučeni kov-ujetnikov. doma proti Hribarici — desno: Slap pri izviru Oskrba: Od 29. junija do 25. septembra. 10 s., 24 p., 6 lež. Dohod: Zlatorog oh Bohinjskem jezeru čez Komarčo 4 h. Po bližnjici do mosta čez Savico I h, po nadelani in zavarovani stezi slinio po (»Otl m visoki steni Komairče [Ah, krasen pogled na Bohinjsko jezero, skozi bujno vegetacijo do Črnega jezera A h, mimo Bele skale (studence) v gornjo teraso, potem na planoto »Pri dveh jezerih« in oh desnem jezerskem bregu do koče IA h. Ture: V Aleksandrov dom 4A h. Od jezera vedno v severni smeri polagoma navkreber (ne na levo čez Kotimo) mimo 4. jezera, k 3., odtod desno navkreber proti severovzhodu (ne na levo čez Dol v Trento), na grušč ob steni in mimo razmetanih skal, čez snežišče pod Kanjevčcvinii obronki ua sedlo Hribarice (2357 m), od sedla navzgor ter v polkrogu na levo po grušču k razpotju na. Dolič (2151 m) 3 h. Tu proti vzhodu navzgor k Aleksandrovemu domu Levo: Rjava mlaka ali takozv, Drugo triglavsko jezero pod Kanjavcem takozv. Četrto jezero desno: Črno ali sedlo Hribarice . Vogel (2348 m) 1 % h. Kaniavce (2568 m) čez 3 h. Lepa: špica (1398 m) 2A h 2 Ii, težka pot. Sestopi: Hotel Zlatorog čez Komarčo 3 h ali čez plan. »Na kraju« 4A h. Cez plan. Ovčarija Dedno polje in planina »Pri jezeru« v Staro Fužino 4 h. Imena jezer: I. Pod Vršacoin ali »v Podstcnju« (21)1)2 ni); 2. Rjava mlaka (1993 m); 3. Zeleno jezero (1987 m); 4. Veliko jezero ali Ledvica (1830 m); 5. Na Močilu (1682m); 6. Pod Tičarico (1077 m); 7. Črno jezero v Ko mareali (1340 m). Hotel Zlatorog (527 m). In risto vski liotel z, dependanco v divni Ukanci ob gorenjem koncu romantičnega Bohinjskega jezera jc kupil O. O. SPI) 1.1913. P. Sv. Janez Ob Boh. jezeru. Primerno planinsko letovišče za daljše bivanje! Hotel ima krasno solnčno lego brez prahu, okrog travniki iu obširni gozdovi, ves sklep doline je prirodni park. Tik hotela se izliva Savica v jezero. Za izlete po jezeru čolni ua razpolago. Kopališče v jezeru 5 10 min. x : Celo leto. 35 s., 50 p. : Od žel. postaje Bohinjska Bistrl-a v toni % h. Slap Savice I h. črez Komarčo k jezerom In v Triglavsko pogorje, na Planino na Kraju. Bogatin in obmejno pogorje. Crez Globoko ali Škrbino v obmejno Bohinjsko pogorje (Vel. Vrh, Podrta gora, Vogel, Rodica itd.) O s k r b Doli o d ca 2 A h, z T u r e : Triglavskim Crez. K Janez (530 m) jezeru ima o. o. od prevrata Hotel Sv ob Bohinjskem v zakupu. Samo za letoviščarje. V glavnem poslopju 14, v posebni depen-danci 23 zelo lepili in popolnoma moderno opremljenih sob (ON postelj). Hotel ima 2 obed-nici, kavarno, lovsko izbo, v dependanei elegantno opremljen salon, 2 verandi, prostor za tenis, kopališče z 20 kabinami za gospode in 20 kabinami za dame ter več prostorov v parku za oddih. Na razpolago več čolnov za vožnjo po jezeru, med temi tudi jadrnica. Hotel ima pošto iu brzojav v posebnem poštnem poslopju ter iuterurbau 'T. Izleti: Stara Fužina 10 min,, Sv. Duh 20 min., Liotel Zlatorog 1 h. (Ture glej: Stara Fužina iu I lotel Zlatorog.) c) Bohinjsko pogorje. Orožnova koca pod Crno prstjo (1349 m). Stoji na planini Lisca na severni strani Crne prsti ter je zgrajena I. 1894. Poleg nje stoje pastirske koče. Oskrba: Od 29. junija do 15. septembra. 16 p. in lež. Dohodi: Iz Bohinjske Bistrice 2A h, otl Bohinjskega jezera (Hotel Sv. Janez) 4 h, iz vasi Polje 3 h. Prehodi: Iz Podbrdn čez vrh črne prsti 5 h. 'Ture: Crna prsi (1844 m), krasna flora, \'A h. Višinska pot čez črno prst in po grebenih na Rodicu (1095 m) 3 h, Bohinjsko jezero 2 A h. Malnerjeva koča pod Črno prstjo (1343 m). Oskrba : Od 28. junija do 25. septembra. 2 s., 12 ž.., lež. ua senu. Prenovljena 1. 1926. Dohod:' Iz, Bohinjske Bistrice 2A h. 'Tura: Črna prst (1844m) [A h. Višinska pot po grebenih od črne prsti ua Rodico, 1965 m, 3 h. Otl Rodice k Sv. Janezu 2A h, k Zlatorogu 3 h. Zavetišče na planini Vogel (1424 in). Pl Oskrba: Od 29 Lež. za S oseb. Prir D o h o ti i : Koča pr .....la na Kraju Plai a do 10. septembra, dil 1. 1924 TK Skala. Sedmerih jezerih na Govnjač -.......Planina Vogel oh. Hotel Zlatorog 2 h. K Sv. Janezu 3 h (krasna pot z razgledom na Boh. jezero in 'Triglav). Orožnova koča — Črna prst po grebenih (Visoki vrli Rodica — Plan. Suha Plan. Vogel) 4 h. Ture: Šija (INNOm) IA h. Konjski vrh (1527 m) 2 h. Migovec (1899m) 2 h. Vel. Škrbina (2045 nt) 2 h. Kuk (2080 m) 3 h. Podrta gora (2050 m) 3 h. Planina Suha (142S m) Rodica (1905 m) — Novi vrh (1968 m) Visoki vrh (19.37 ni) — Črna prst (1844 m). Sestopi: Hotel Zlatorog IX h. Hotel Sv. Janez 1A h. Krekova koča na Ratitovcu (1666 m j je bila zgrajena I. 1925 na severni strani pod Gladkim vrbom. Oskrba: V sezoni. — 4 s., 16 p., damska spalnica. Dohodi: Iz Češnjice čez Prtovč 3h. Iz Nomnja 3A—4h, Iz Boh. Bistrice črez Nemški rovt 4 li. II. KARAVANKE. Kadllnlkova koča na Golici (1835 m). Prostorna koča stoji prav na vrhu Golice, ki je znana po svojem razsežnem razgledu in svoji krasni flori. Zgrajena I. 191)5. Oskrba: Od binkošti do oktobra. 6 s., 20 p. Dohodi: Iz Jesenic skozi Planino (Sv. Križ) Ih, mimo Karlovega rova. .1 h, čez Raj-henberg 3A h, skozi grapo Belega potoka naravnost na vrh 2V\ h. Iz Javornika čez Javor-niški rovt (krasna pot) 4'A h. T ure: Stol (2236 m) 6-7 h: Podgorsko sedlo (1442 m) A h -..... čez gozd v sedlo in pobočje Kočnc (1459 m) I K'h — sedlo Kočna (1459 m) \A\\ Mcdjidol (1696 m) Ah čez planino Bielščica (1862m) lAh - poti Vajna Šem (2103 m) in ol) grebenih Belščicc do sedla pod Stolom In na vrh 1A h. Otl tega pota so sestopi: od Podgorskega sedla v Podgorje 2 h ali v Jesenice 2 h, od sedla Kočnc v Podgorje, ali Javornik 2A h, od Medlega dola v Bistrico 2Ah ali v JaVornik 2'A h. Kepa (2143 m) 6 h: črez Klek (Petelin 1754 m) sedlo Rožica (1594 m) za Sedlom pod Rožico in Babo - sedlo Mlinica (1645 m, blizu studenec) 4 h Gebno (1974 m) K h, vrh Kepe I h. Od tega pota se sestopi: od sedla Rožica v Podrožčico 1 Yi h, od sedla Rožica v Dovje 2 h, od sedla Rožica v Hrušico 2 h, od Babe (1892 m) v Dovje 2 h, otl Mlinice v Podrožčico 2Ai h, od Milnice v Dovje 1 A h. Sestopi: St. Jakob v Rožu: čez Kladje in Lesc 3% h, čez Klek na sedlo Rožico 4 h. Podgorje čez Podgorsko sedlo in Zaičii tlol 4 h. Sveče črez Podgorsko sedlo — skozi gozd do sedla Kočnc iu Suho dolino 5 h. Jesenice 2Ai h, čez Klek iu sedlo Rožico 4 h. Javornik 2'A h. lirušica črez Klek (Petelin) in sedlo Rožica 3 A; h. (iolica v spomladi ko cveto narcise Fotoamater A. Pogačnik. ~~1 Pogled iz Stola Fotoamater A. Pogačnik. Spodnja koča na Golici (1582 m). Ta koča leži samo A h nižje kakor Kadil-nikova koča. Prevzeta po prevratu. Oskrba.: Od 20. maja do 15. scplcnibra. 7 s., IM p., 11) ž. (Dohodi, prehodi in ture kakor Kadilnikova koča.) Prešernova koča (2098 ni). Na Malem Stolu, A* h poti vrhom Stola, zgrajena I. 1910, povečana I. 1928. Oskrba : Od I. junija do 15. septembra. Dr. Kušarjeva soba, 5 s., 26 lež. Dohodi : Iz Žirovnice 5 h. Iz, Javornika 6 h. Iz, Begunj 6 h. Iz Bistrice na Koroškem črez Klngcniurlcr-liiitle Oh. J' ure: Stol (2230 m) A, h, (iolica (1835 m) po grebenih 7 h. Zelenica (21 KAP: Ha noflHO>KJy JyjinjcKnx Ajina /J,yro flyro hhcmo 3iiajin no BpeflHOCTH UOHHTH rnpon.rui fleo IlOKpaJHHĐ y JJjpaBCKOJ OaHOBHIIH. CftflB HF1&K flOIIIJIO J8 liprMr, /|n v iii inun ua Mu ;piiinTY iiiiiiiiin ll.'lu m ii HCKH n lin KpaJHiia. Or ni/muc 30 roflHiio eno iuiiih' yuill)il.MO. ,Ha OCOČHTO roprinrl.a 11 n y ua :uiuajy HpaTa, 3pyry Kot n Tpohv li'.p.Ma. Ila ono črpano ya 11,11 x ,.'1,11.vk>' rr roprKii i.ujloeli: 'lofiOJIil. 116% UmM|>, OTCIiap ca OCTaJIHM ru i'|i''Tii,auiiMa, KoJH OKpyjKyjy Kao nunama erpaviui runi' 1 lui'.'la ua pa. ;i.ji',Ta TpHrjiaBa. 3a- HCTa, nrli riiMn uuaj norjies, i;nju ce upym'u nmiMa lirupr.n n,pKBe y jlnujrvi flafle lia.m i»uy- ''"™ ''pniLaujnaiiurT naj.....• Kpa.neoTIta y KO- J''M 30Myje /uucna ,,'uaa n tlJiai-IHIICKH npan. .Vilpa un iao, yn :ui;i iipicBe funti-...... KUJIln ('Milim oi-iaj, 1,'nju na,\i jr OTBOpHO raj najini CB6T rr inil.m viionuuu CTpaHUe, |hi u,o-rOBOM iin/irpoono.u < ■ 1111 m < > 11 i.','i.Miiy 'iutcmo y CJI0B6HCK0M ji'aill.'.V CTHX, KOJH rpnnxpliaTri,u raacH: OimKu j\"l pO y :iu|iii [IOBOJ Manili .; a , i,; 11 h upiua un, r.iuviaj.vlm. i>';i,.'i, liiun oiist flohn, 1,'ujn ru jn.u nun nvimp iiiit': I In iu 'i'pil l'.'ia iickii i.pa.i, MaTJajK acynHHK c' ^OBjera — A.u.a;ic. Kafl ocTaBHMo flofije iiacKopo floijOMO 30 eiai.niinTo T6CHH y kojoj tvtii.ii y lipOMO Kllili-iiii\ iia.noua 3HBJM1 BejIHIia. Ona uvjiiua TO-.' 1111. t > je (in >' c ii 111111.1 n nii/inuiinii eiinjor, ,na BH-nir yonho uc m03k6 uo.vupokou.vrii iiiiKaKUC urrcrr. lin i.pa.jv roeini aanaa.a.Mn 2144 M uu-coKy Keny, Koja crnju icao norpaninua i.-iIii.a na.McIjV nlinnir Ii'paibCK6 II anr'l |uIjrl,'r Ko- pyniK6. OflaBJie imvui uar pcrra y iiarrnniiii.v [lofl-1. \ vi.' ('. KOJfl npnjll 11 (• i,' 11 x fleCGT K.vh.m. Ollll jrnu nuja\y ciic ;iut/ic, SOK nuje uiuia uarpa-Ijcua :;i;r.!icaimua uinai.vikimu. puac'raii.'ncilii 03 eitrra. Ca;ia uai,' cy iiniicaaiiu ua cb6 c'i'palie. Onaj kuju iicMa ucjcluija 38 upiipu;|iir .ikmuito, flpaCH nn\' 0K0JIHHy nn uN'c'iapy; lipami inu>: TypHCT liauljr uul)r ua llpri.'.parne yaupi;r rnp-ci,ii\ unjiiiiai. Ilam ll\"i' iiucrajr rur niiiiir caMOTHHJH, a.illl Mriiiijv 11; 11 - uaOKOpO ur.i|iii,a luiiirna Ijrn.a. 5 :i ;|cc 11 y rrpaiiv npirrr uar 0K0MHT6 crnic K'a-pannuaiai. jiopefl prerr 'rrhr Oana, laija cc aa.yr'ran.i.a y 36JI6HHM 'I'u.'im.viiu.mu CraMiioac-JI6HHM i m )ii i ■ 11111 \i .a.N'nu ua Mu) na cy upoTiioj i"i'|)iiiin 114»;i,11,i>' rr y mir ullarur iicliiinc K'y-K0B6 uimiiii.c u i i, i >; i M111! x CyCJ6fla'. lilllliri.' uc-,:iinar'l ua liaiai rr lipr,n naMii nTiiapu y ;hi-.illlllll MiipT.V.l.oiv. I Ioni lin Mil niioTaje; noxo-tiiuc MiipaMu. ;|;i C6 aavera un mu u ;|iiiuiMo (miiiuii, KOJy liaM llpy,l,ll uua H3p6fllia 1'upcK'il Tpyna. II roBop uum 3acTaje 6y;i,\li iimii;ic o;i.ii.\"iy.iyliy y.nury jeflHiio /iiiu.i.cii.c u yacH-j\'Le umi. lin >,nin \';iapn ii;im iiciiiliacntriin u jukii 'i'\"l'aii, r.iaua y MnpTN'.niaiiuiM iiiuio-piiMu, ycpc;i Bpraaiia uaK flpjKH upa^eBCKO HC63JI0 11 llllll.'olia ii11 pa m ll/in, K'uj.v ciIMCTpil'll.'li ni,py,i,yjy 'inrriiii Tpa6autii. Huje Mohn TaKO opao 11; i x j i; 11111p r 11 norjiefl obhm npeKpaoHHM u j( VU i McriKMM i m iipuaopoM. Oii;la uai,' npciai cena Ton;! upcMii. lCpjilI.-ci.oj rupu. Beii un /iiuickii iio;i;ipii.n.'i.ii lisic MIlouiTlin i(,ylia, c;i jiciiom rOTCIfOM UpKBOM H3 II. nuj. Ona, oKo.niilia nlil;c oil.ua, jo y flaBHHM 111 u n uai 11 m BpeMBHHMa napiiiuToiia myMaMa, y KOJHMa jc u.Miio uyi." h meno y;ioouo Oopanii-iiito. llpa,o(jiiTa,naouu muc ey Taj iioiijuviouiitu cbhj6t CjeiCHpOM npOMjeHHJIH y ibhbg, llllinibtt- ne h ceiioiconiH. OpT6H6ypniKH rpotpoBH, rra-flaH>H BJiaciiHun y obhm upajoBHMa i-iapofly cy 3rpaflHJiri upKi«y, orjiojcitH uaTpHjapxa Jly/i<»-bhk dela Tore n.aic imi.vui. je flOK,ymghtom, ;i;i~uhii.m 30. uoBOMdpa 1.302. roAHiie ocnoBao 3Byny u noojiao iipBor cBCioimica. rpo$oBH ()|»T(inOypmBH oiuiii cy ijpjio dora/rn Te Miipo-ji,yOiiiiii n iipauo/um roonoflapu. Burne rpa-/iona, rpatiniiTu, JKyna, ManacTiipa n oc/rtuinx rcyjiTypHHX ycTanoBa dnino ocnoBairax h>hxo-BIIM yil.illllioM ii eyfnioilll,ll,iaMa. UcTH carpa-;:;niic .iBOjian y Piivuiiui.iihii. Oiiiniipint ivia-CTejiHi-icEa iiMaina, nation H3yMpelm Optgh-6ypm.KHX i'po'Jioiia y r. 1420. daiiiTiiiiii.ini cy nejbCKH rpoijioiin. HaicoH ihto je fui.ua. 1870. rofliine norpaijena iKej[63HHHKa npyra. Jby6jbai-ia—TpfiujK ICpiui,-eiia, ropa, ,'i,o.iia:in Jia je ;u» ob g ueaor iipiianaina.. .V iia.jnoiiiijii ii|iomo upo./ie.Ta.u.n.a epo,n,HniT6 c/rpa.na.'iKor iipoMOTn y PopeEbCKOJ .ao.iiuini. I.lpeicpacaii uojiojicaj n napami, cy6ajirraiicKa ivjiiimii oiipai!,!i,a,ua.jy KpaaCKOJ ropu iio.iiiuv.ii lia-npe/ia.k.. Ha jyjKIIQJ oTpaiiii oiq>y,;it,yje jy noiiaii, .lyjiiijc,i;'iix A.iina,, rcpje TBOpe n na,e.iie/i,iiMi rjia.iiiin opjaintj: Hpucanic, Pa3op, lllicpjiaTiiua h MojCTpOBKa. Cbh hm;ijy iipoKo 2000 m liafl-MOpOK6 BHCHIIO. /Io ||,iix UOflHOJKJa BOflti Kp03 /|o.iiiiiiy 11 h iiiouii,e np.iio ."odpo ypol;ona uccra eno rope ;i,o Upiinna. ivijo je jtanac rpaiiHiia H3Mol)y JyrocjtaBH.je n IItujiiiju. Ca cjonepne CTpane neiirvpuiia jo Kpai-BOKa ropa i n y m n, m ; i. noii'piineimivi upliniiijimii. KapaBanai-ca, npoMii ipitokV n :iana.;i,y naj; jo flOJIHIia OTBOpoi-ia. IloniTo jo /HijiniiiiK cTpaiia.ua no caMO Jiorii, noli n iiiimom ono noliii u Belin, cai'pa;i,iuiu ey ItpatfcCKOropCKH OTanonilllM.il miioiiitiio II0BHX i.'.V!. u TO HC/ri! OIIO.IfpdllJIM Ca IIOTpofJlMIM ua-M.joillTajOM'. I lo;i,iir.llll cy II lUIlllo caCBHM MO-,'tO|IIMIX 1-1 KOMlJlO|ITHIIX xOT0Jia, ii'ojii irpyjK8 rocTMMii 111) ni) ivjl ;i.c 11 y i'lOflBop(1y ll ony yflo6- hoot. Cbh siianH noKaayjy, aa ke ce Kpa&CKa ropa Kao napačno, yroano ji.otobiuiiiihto o,t;ui~ ho paaiuijaTii m ono mimo nanpeflOBaTH. Ako iipo,ny./niiMo nyT na KpaiBCKO rope, moitcomo oii orjuvuiTii hoji oa.Tii OflflaJbOHO oo.no I Io;m;o|)om, piuiiiyli(Mio y:t /tpjifnitu.v uoot.v, icoja iipojuuiii ripoKo Kopencicor npejiaaa h oauTJie BOflH .v I ;o,/i,aK. IIoflKOpeil lIMIlflO yi'(i,.'i,a.ii oyn-'lami noJIOJKaj lia. dporonirroM 'ropoii.v, na 0T.0- ra. nujo oo iitiMa.no iiyflir™ t«aa cBaico roanue ob/.;o dopanii n oflMapa, ce Taito mmopo jioto-Bitiirrapa. I hi I tojtKOpona TpodaMo joni ca,Mo moji caTa HO 1'iiT'o'ia. Ona iiJiaiMiiioita, na.ooodiiiia, .nojicn 868 m na,.;t MopeM m riiopn nooJieflH>y, y tipo mot.v mini; upjio iu«Kiiy jyrocJiaB6HOKy ripejcr.-i ■ p; i, 1111 • 111 y GTany. Ha 1511 m bhcokoj lloau, icoja jo cacraBiiH floo KapaBaiiaica. II ynpaB0 ua IIioiii iia.naail oo liana uposlio Jioiia. pa.'jrJI.OflUa Tanita, oa ko je je otboj oh cbot y naj;i,ajioi>aijo upajoBĐ. Orora iimhao y jiotiio, icao n y bhm-oko ;i,oda mmopo riocJGTHOna. Pa/tono iiaaiiuaj.v »K'.paiueini, Ciidiipiija.«. lio nujo on. 111 MoeTirinii ouaj iianiiu, dy;i,yh ycnp-i,'oo Tora oTa.iui.njy ony 0K0JiHi-iy y |io,/t najofl .ji i i' 1111 [ J M X tlOICpaJHI-ia Mamo aoM.n.o. PaTGIUKa m.iia.iioTa (pa.iiiiiin,a.) ;tyi'a, jo noTiipu KHJI0M6-Tapa a arapoiea JGflaii KitJioMOTap. Ca cjouopiio CTpaiiG sa urni hoiia je KapaiianitaMa, na jy,K-iioj cTpariH hyua.|) oy joj Jyji:ujcKe A.imio. Ano iipoM jo ii|iomii H8T0Ky u o,aiia.;ty OTitopona, i m i n. iv. iiomii, jni£iix BGTpoBa juhi aaro Miio.ro citera, ua bgcgjbg CBaKor 0Myiapa (citHJama). H:»Mo1)y o'i,paiicKHx Ronma jo najuiuiuni.ja I Ijiaiuiua, Boja jo uoe.iie;i,iinix rOflHIia nooTa.ua. yii|)n.i!ii rjiacOBlfra u aafjlodu.;ia, CBJOTCKH po iiomo. Ona jecTG pni'atiTcica cKanoBHta Tjeoaii, K,oja laoMiino na jyjKiioj oTpaiiH PaTG'ia n on ;ii',o uiGOT KHTOMOTapa y A.vaiainii yupuao ,no i'o,a,iioji;,ja. cmg1jhx upitiana. i)da;i,uojo ("rpiiiiii oi;py;ifyjy OKOMHTO otomo DOMAČA ŽGANJEKCJHA IM DESTILACIJA IVAN ZALETEL STANEŽIČE 39, pošta ŠT. VID NAD LJUBLJANO nudi domače, priznano najboljše žganje, posebno PRISTNI domači zdravilni brinjevec, hruševec, slivovko, borovničar, vinsko žganje, likerje, rum, želodčni zdravilni liker „JELEN". Odlikovan z zlato kolajno na kmetijski razstavi 1928. 704 pa3ceheHHx rupa. Ha hbchoj crpami okpy-»yje jy BHooKa, Cpea&a h Ma.na, [IoHiia (ITo-.iia,/uH'iiiMina, Mittagskogel). — KpajeM obhx Tpoje otojh CTpyroBa lllnnua. Ha jioboj c-Tpa-aojiniie iioaii.vicy cBoje rviaBe Hhiiphhk, CyxH Bpx n CpaiHHK. CBpmeTaK 11, uiiiihlc c.......u iii'Jii'i'iiioM aMi|niTi'aT|iy, ua KOJer 06 na- riui,y pinrioe.inano aopn (iiohiiiio) ;uiujy ru raiiTa. .Iiyia.ii kiiuh ca niipaMn,/i,a.iiiiiiM, npeoe- Ihiiiii.m upiiiaiir.m 2(1,55 Meiapa bh00k0 y Hpa.it. To jecT <■ 11 .m m i .la.noiiou, TaKMaii ManrapTa n Tpinumiia. /I,pyi'a, BHCHiia je nonocua Moj- 1','rpiiBica, im.....ino no,/i,ii3i;',ylia, cBOJy 2367M im- coKy iMia,uy cnpaM n.iia.iiiip tieCecnor cbo/i;a. MpIj.v cnoM6iiyTOM u.vliu ce hhkjioiickh 3ur, icujii HMaae unroMii.nono orpoMno cicjiaflOBje joauo uoupx apyror. Tojihko Holiii 3axBaT Haje Ibiuminu CaBa /1/n.iiiiilic.a, KOJe luuiop iia.naaii ce y moj. Moli Kan iianop na iioliimo upali i jo jura n iijniiviuii n Tono iipoMii, ao.niiiiit. Kaa uphbhjg ho paniinuv, iininipo y rtecaic. Ca\ro 3a npoMo ayroTpajimx nima nanyH>aBa oo H3cyrneiia crp.vra lin,'l,nM, KOJa npan ollpaM paroniKo luia hotg n ornapa Melj.v 1'a'ro'luMa ll IlOflKOpOHOM ayry.'l.ao'l'n jeiiepn. |]a jonopa npOTOlCa Kan flOOT.a B6JIHK diotok TO 00 Kiilin'lllo lina Pa- .Tnii.'iaiuuM cnaja cbojom noooeTpHMOM CanoM B0XHH>K0M, Ayro upOMoiia MuoTnja.ilo oy Tiip.a.ipo, ,/i.a. iiamipo (laua.-Jln.iiiiiiKn v oiihmo ii.VTom joaop.v. Cajja jo yoTaiinii.,|,oiio, ;i.a oo ua J63epa oiimo iia.Miiua. lipami iianop naK 00 najinim v I lani mi 11.11. TaMOrrtH>h oTaiiuniiiiii.il iinnnuaj.v jo HaflHJKa* jop 06 nujaii/na tok' iio-KOJIHKO asi na lioejie hoji ii k: i i X Klliua. Iloitn ,/|uiiyililMu niiaj nuno 0 npiipouiilM KpaonTaMa ca iioivn.iiinai piljenu o ijiiuiK'.'iopii-oTiinii, ;|a TiiK'n fjii.ii.i' viioHiiaMo HapOfl, K'o.jll '.K'iiiui y »H'piui.oK'nj ("iidiipnjil«. Cb6 i i< • i i i i i i ' i v je, aa, je HaceoCroia y Puto- TOMa npjio cTapa.. OfiuiipoM na, iimo »1'aTO'lo« 'i'up.ao ilniTo.iionii, aa onna'ivjo ono mri> »pa.H-Tonjc« ii mro niin'iii iicto Kao »paniiol)0«. Ila toj ropcKoj miaiioTH Teie na iimo npoMa. h3t0-it,y (1n.na, a nmt.iumit.o apyrnx noTOica npoMa, :ia,iia,ay ua, Knpyiiiicy o.Tpa'Hy. rjiuoio it.a,/i,ii, oy j|oiiijiii upnu cTaiioiiiiiiuii y KpaaOKy ropy? Upitna cb. ToManca na ic.pn,jy paToiuicor o.o.na cBjeaoiH cbojhm poManoKHM Topil.oM, ,an. je (5n.ua aorpnljona y ,7:;i m 111 m b6-K'iimiMa. lio i(pii'iaii.y iiapoan, i5no je oipinmi ii:iiifip!i.ii Kao HaiiiTHTiiint on. ToMaJK n:t pan-jiora, mro 11pncrn1101m1111.11 y PaTenaMa imey (5]|JIII fj'a ITT OKJIOHH lipilMUTH K|llllMaiIOIty UO.pO- * Piljen aeiic, an.ia.no.K'.'niMitii »flHJK« uiiu'iu y cjiononoitoM J03Hicy »icmna«. nciionocT. IipoMii nyiKOM yoTiioM n:ipy«ii'ii.y niianiiJio on aair.no, aa, ey .'(.yau 0BHJ6 ooiito-lia.ini iioli y noraiioKiiM npoMoiiiiMa. C'i'apii craiioniiiiuii 1111 < • y diuiii oaMooiiojn iioli iinMJouiTOiiiiuii Ho.imica iiikiix roono;|a pa. Pii.hii oy podoiin iiiri'oHn, koju oy iimiijih yTBp-Ijoii .THopau y BeJIOJ llo'lll. IloK'o lipeMO 6ll.no jo ono iiiiTOjitKo rnonao HJiaoimiiiTiio Op'ron-(1yj)lliiciix li u, l. lio. i.(n 11 n l lipo,Tll llK'a ll Mapno-rojaiia. ('iiiix ',i,'\'ll.na na iimii iioiliro umno o,T 7(10. Piiiinp jo aoCTa Tnp.T ii naToril,\"l'. liopoa 111) 11 [ > (>..' i, 1111 m oiuiaMa, < - u <-11.'i.' i ni ii.ii noe.'ionii itoa aiiM.'i'iiiN atiino'i'im.a u iio/iocra ja ino .tviiioh mir paaa ,'iana J63HKy oiii'i'piijn KapaK'i'op. Ilapoano iioiini.o ito,u m >.' 111 i.n 1111,; i iieoTa.no jo, BOK Itoa JKOHCKOr olllljOTa U0K0JIHK0 ii .lio aanac oo oapjicana, TaKO u OTapnx ynopai;a. y 3HMCK0 ao(5a. npo,'iy ii IIJIOT.v. I 'a llioilllllll. ■nama. uh n\'iio u rrpe^e HMaae oiimo raMo joiu yBJ6K CB0J6 upalio. C.vk'ii.o na upnor ooja-/liioaiior paoa, ofJinuiioiio o,y yo j|on,n pyrj on, ll 1111 u il,'( im 36JI6H0M npilUOM II y llOK'ojiiM nopo ,'liina.Ma unco oo joni ,'ian;ianao. On;ui .apnoiio UOK'v.Ho! Illl ono 1111 < - \' ho'i'iiviioMa iiaiiviiiroiio. Ha mro 6n u 011.110'? Y CBaKOM iior.iio;iy np.no oy 11 p; 11; ■ r 1111111'. Horo \' ii.ii.mo oo no Kfl moiiiitii m ii ,110,'ioiniM nv'i'oitiiMa Miipcro onpiiMajy tjiii,, aa no i ■ i, al 11 :t 11 y. ITopen Tora aproiio noityjio joijiTinio oy u no, ncrpoiiio oo Ta Kl' Tipao. }{;\. jo imnKa in5yl,a ao6pa, cBJeaohH ii.o. cTapo-aaBHH oncTanaK. I IpiiMJivniTii jo, aa, c/rapn iinpoaim ofiirinjn ono iiiiiuo u milim im i m .V. llima aofja iipoit.pMii.na, on ii.vt n y ono, o/rpanoM yii,iiiiny Taito T65KK0 npiicryiia.>nio co,no. Kyhe, itojo cy Tioicaaa 6ii.no iiiio.Ko u apneiio, aaHao oy flooKopo ono .jo/moitaTimuo. HoxBa,iiHTH TpeO'a aoMahime, Koje ii|uio iio.iio oua,ry. PaTOiiiita .aoMirinua 6piino oo. aa 6una Kyha oiiaito roflHHe HBanyT okpekeiia. Omnomi u Kjryne Mopajy 6hth onaico cy6oTe oiipauo a, noa uooto iioobom o'iiiiutoh. Ila o.ToiiaMa unco cuo/ro cmiico jeana iiopoa apyro. CTapnx cJiHKa, o.niiK'auiix na. cTaicjio Burne ce ne bh^a. Ty h TaMO bhch na WZ arpony /ipnrma rwiy<5HiHna, rjiojiajyha /mjio ua 0T0JI0B6, lli>K]mneile oivimm oToan.aniiMa, na, KOJe llna,yna,ri n i u ornra fjpOJHO lliiojo'liina lin JloTiiHaaillllTO. 1'nailMO 1028. i5opn.lill.iln jo unijo 550 oTpnnaua, rOflHHO 1020. oTaiiiiiia.ini jnx jo 700, ruainio 1980. BOll i n' 11 iti i npoiai 1000. lipaai nopaOT Opoja 1101,'a-avjr, aa. HMaae Kpaj .uaiy nva.vliiinoT a to na oaeaoliiix pnainra: 1. i m n a 11 ropcita iianim-m Miioro jo iniipa i.aii mru oy ocrajie nocTojariKO y rop6H>cicoj aiuoi mm ; 2. paan Tura MMiiao milno ryim.n ran .....m- Jio 1,'njo oy HHJKO ll mililo CTHCHyT0 Mel;y ro-paMa; iriMiipomi oTaiiiiniiiiiiii na rpaflOBa Tpe-6ajy m 111 m n iialjv ra y PaTreiiaMa kobhbo xoliy; i. jkhbot y iiiin.M Bpajy OflpJKao .jo joni ymr jen min j BapaKTep, Bojer je umiki v npoinuoM n|ioMoiiy. llcM.-i mi r,!iaai5a im aana im iirrn, momu, lailin iaiaa;ni iirra n napona, nujo iinTpeunn on.vliii iniaiai a,an Jj,pyro oaoan, Befc je ono an.vinlio n npenpooTO. Map hum mojkg tko auru nonor norca,n ii .i.omun vaoirai; run iiiim ra, 111) y vtv 11 no.iinaoi uoiia iipiipoaa. MIHAEL OSTERMAN MESARIJA IN PREKAJEVALNICA Priporočam vedno sveže meso in razne mesne izdelke z električnim obratom izgotovljene. - Imam lastne hladilne naprave in led v kockah v poletju vsak dan na razpolago! POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE! FLEISCHHACIEREI UND SELCHEREI Empfehle immer frisches Fleisch und verschiedene Fleischprodukte im elektri-schen Betriebe angefertigt. 1 Besitze eigene Kuhlanlagen und habe im Sommer Eis in Wurfeln standig jeden Tag zur Verfugung. SOLIDE BEDIENCJNG! MASSIGE PREISE! KRANJ, GLAVNI TRG štev. 105 g 1 _____ ____« r Di ŠTEMPIHAR IVAN: Gorenjsko prirodni park Jugoslavie Jihoslovanu, zejinčna pak Slovnicu nas jest malo v pomčru k ostatnfm narodiim, proto nejsme v širokem svetč znatni. Malo pak nas jest proto, jelikož jest naše vlast klenotem; klenotv jsou totiž malć. Vcd'tc na tnapč, ktera Vam pfedstavujc evropski kontinent, prvou čaru od Neapole do Berlina, druliou pak od Paffže do Cafihradu. Tyto dve čary se setkavaji a kfižuji skoro presne na onom mistč, kde počina pri kfižo-vatce hranic muzi ltalii a nynčjšim Ruknuskcin tfeti stat, naše Jugoslavie'. U/.eini Jihoslavie su na toni miste vryv;i jako klin niezi uzemi Rakouska na severu a Italie na zčpadu, jako klin, jehož plocha se zvolna rozšifuje proti jiliovyehodu, vklinčna niezi dva fetčz.v lifebenu, po kterych beži statui hranlce s občina sousedy. Sledujte čem, kterou iste vedli ve vzdu-chove linii od Paffže proti Cafihradu, do kruhu, u klerelio najdete jiiieno »Ljubljana«, ved'te pfes tento kruh earu ve sinem proti Št.vrske-mu Hradci v Rakouskii: tak dostauete na ma pe trojuhelnfk, jehož upati tvori posledni eern, postrauni odvčsn.v pak obč štetni liraniee. To je naše Gorenjsko! •lest to onen kus sveta, o kterem pravil An-gllcan (Sir rlumphr.v Dav.v), že jest to nejlepši alpska krajina, kterou kdy vidčl. Alpski oblouk hor, ktcry počina u Stfedo-zeiliniho more z azurove Rivier.v a ktery se s radon velikanu kloni nejdfive proti severu, na to pak v širokem pčsu od Moiit Blanku nejdfive proti vyehodč, dfive, než se ztrati v panonske planine, jako pedant francouzske Rivier.v sveho driiliu, alpske panoptikum: (iorenjsko. Na Gorenjsku najdete grandiosni miniaturu alpskych kras s kterimi iste se setvkali v jiuych krajfch sice ve včtšiin formatu, nikoliv vsak ve vlastniin miniaturnim kouzlu intimnosti. Na Gorenjsku odkryjete spoustu fldkosti pffrody, jakoby sbfrku zvlaštnosti nejrozmani-tčjšiho driiliu. Na Gorenjsku spatffte zčzrak liarinonie ba-rev, tonil a tvarii s niiniatiirou obsahu a pestrosti. Proto seznate skutečnč v okouzlujfcfm skladu tohoto kusu svčta pramen iiiimofadnych schopnosti a kulturniho stupnč obyvatelstva, jež jest v opaeneiu pomčru se svim počtem, jako jest učinek a pestrost gorenjskveli pff-rodnieh kouzel v opačnem pomčru k obsahu kra.iin.v. (iorenjsko jest pfirodiiim parketu J-ugosla-vije, jeji nejzapadnčjši, nejkulturiičjši dih Gorenjsko jest kolebkou one Sav.v, ktera se vine jako artirerie celou severozapadni polo-vinou statu, čerpa všeclin.v pfitok.v, dokud sama nepfispčje do srdee statu: Bčlehradu, kde se vlčva do Dimaje. (iorenjsko dalo .lilioslovanimi a Slovincum nespočetnč v.vnikajicieh I i cl i, ktefi v poslednich leteeli politickčho otroetvi za starino Rakouska vykopali iieslychanč talcnt.v a v.vzdvihli tento narod nad stupen nejkulturiičjši Evrop.v: rodilo tomu to nerodp prvaka všeeh: Dra Prešerna, jehož životni dilo jest živou podobou mi-niaturv nekonečnosti: drobna knižka poesie, jež nui pro Slovinee vetši vizumu, než vybrana dila Goetheho pro veliky narod tičmecky. Gorenjski typ obyvatele plati muzi ostat-nimi .lilioslovany jako typ Slovinee, tčto zapadni vetve statnfho naroda se zvlaštnlm spi-soviivni jazykem Prešernovim, 'lak sveriiznv jest vliv pfirod.v ua povahu zevučjšku oby-vatel. Po delce celeho (iorenjska od krajnč ze-padni prve osad.v ve statč Rateč do l.ublanč, bčži železiiieni trat s normalnimi kolejettil, ktera me vynikajfcf interevropska spojeni. Krajni stanice a železiiični kfižovatky jsou Jesenice a Lublaii. Na .lesenicicli se kfižuje trat' Trbiž—Lublari a Celovec (iorice, v Lublani pak Jesenice.....-BŽlehran a Viden- 'Icrst. Po tčelito tratich jezdi zejinčna v letni sezonč četne interevropske rychlovlaky s p?fmymi vozy (takć spacimi), nepočftaje v to nesčetne vlak.v lokalni. Dopravu podporuji silnice, jež se tčši povesti nejlepšfch ve sUitč: stavčny jsou na tvr-clćin alpskom terenu, v poslednf dobč sc pfizpu-sohnii modernim požadavkum automobilovć dopravv a. budou v doliledne dobe na stejne n'ysi, jako v sousednim Rakousku. Vefejue bezpečnost jest uplini; zde neni alti slop.v po zjevech, jež straši neorientovane ci-zince, ktefi zamčiiuji neš kraj s kraji hluboko, dole na Balkanu, dosud ne zcela v.včišlenvini a ffdce obydlenymi. llzemi jest liuste ob.vdleno Slovilici, klčfi h v i i do roku 1918 v otroetvi clzich narodu, al' již Nemcu aneb llalii, ktefi vsak v/.clor lomu ncl 10 v a 1 i si svoji sveraznost a jeste se obolialili z cizicli kultur tak, že (Ines predstavuji nej-vzdčlančjši dil jelioslovaiiskelio narodu; neni zvlaštnosti, oslovi-li vas prosti rolnlk iiuine-ck.v. Od siln.vcli soiisedii, zejmena Nemcti, na učili se bbyvatele tohoto uzemi lecčemus, zejmena poFedkumilovnosti. Pfi jejich pohostln-stvi a čiste obsluze snadno pochopfte, proč se stava (iorenjsko ode dne kil dni znatnejšim svčtnv.vm niisteui v.vlilcdavan.\ in v lete i v zimč cizinci, odkuil se bere konkurenčni sehop-uost tolioto kraje samotnemu Švicarsku. To je loto (iorenjsko, o klorom do ilues ličnici široki svet o u i geografickć potuchy. Vis ledek svčtove valk.v pfinesl do tčelito kraji! svobodu, politickou samostatnost, po čemž zvč-dčl neorientovani zžpadnl svet o existenci ma-lelio slovanskelio naroda bez vlaslni hislorie Sin v i uc ii, ktefi společnč s Cliorvat.v a Srb.v utvofili novi stat — Jlhoslavil, stat, jehož vy-voj vzbuzuje prevč v iiosledni dobč pozornost Evrop.v: Političke svoboda dala. Jiboslovantlm možnost vzdeliini jejicli prirotlnilio boliatstvi a jejicli talentii, s kterimi dfive slou/.ili cizin-ciiiii, zalim co sami ziislilvali neznain.vini. Jedcu z hlaviiicli druliii pfirodtiiho boliatstvi Jihoslavie jest pak pravč na našem Gorenjsku1: V pnvodiii pfirodni krase teto krajin.v, kde mlečna modrost misi se svčži zeleni a belostj skal horskich kontur, kde jest cele panorama jedini celek a sblrka jedinečnich klenotu. Gorenjsko jest ješle zcela alpski kraj; proto neni divu, plali-li. za cenlruni jilioslovanskelio al pili i si i n i a zimnicli sportu. V kratke dobč po konci svčtove valk.v se Gorenjsko zatfpytilo v inezinarodnini svčtč iako dosud neznamv raj. .lednotlive kraje, jako Kranjska gora, Bled, Jezersko, Bohinj, z(skaly si povesti jedinečn.vcli letovisk a zimnicli krajij streti n i Evrop.v. Jihoslovanske .lulskć Alp.v a Kanmicke (Savinjske) Alp.v a Karavank.v stal.v se oblibenym čilem turistu n alpinistu, ktefi sc lekaji pfiliš veliko industrlallsace cizineckćho ruchu v z&-padnčjšicli alpskycli ceutrecli, ktefi si pfeji uteci se v id.vlu dobrycli a malycli lrorsycli litulku a dolin, Ičcli, ktefi liledaji uedotkinr Ion dosud pfjrodu ve skalacli, votlopadecli a roklich. Podel Savv a jejicli pritok ii kvetou id.vlicke mesta a vsi, same osad.v s nejvice 3.(101) ob.v-vatel, kdež najde cizinec všude noclcli a ob-sluhu, vodu i elektriku. Ve včtšich \zdalcuostecli sledi za osadami lake malo ničsta, ve kterycli setkate se s onoii naivni smeši ospalosti s 111 otl c r n i saci, jež ua cizince z\.\klemu ru.hii \'elkomesla blaliodarne piisobi pri pfecliodnem pobytu v takovemto prostfcdi. Pokud se pak tiče cen jest (iorenjsko bez konkurence. Zde Ize mluvlli o drnbotč pouze v učkolika krajfch, kdež vsak za to uri cizinec k disposici take najlepši knpriciosni komfort. Pfi všf modenosti letovisk, jako na pf. Bledu, kterv jest i letni resitlenci jilioslovanskelio knile, neujde cizinci kouzlo nezka/ciie pfirody v bezprostfedni blizkosti. HOTEL-PENSION UNION-DEPENDANCE BLED I. - JUGOSLAVIJA Feiiibiirgerliclies llaiis, scliiiiie Zimmer mit Balkon und Fernslcht, Sceniilie, grossc Gartenanlagen, angenehme Aufenthalt, Gesellschaftzimmer, Wiener-siiddeutsche Kiiclie, MiltelstaiKlspreise. Prvotfidui mestanskv diini, krasne pokoje s balkonom i širokim razlilcdom velika zahrada pro hosty — Pfijemne bydlenf k dfspozici společenskć pokoje — videnska jiižnoučmecka kucli.vne. Ceii.v za stfedni sloj. Prvoklasna gradjanska kuća, lepe sobe sa 'balkonom i širokim razgledom, blizina jezera — velik vrt za goste, ugodan boravak društvene sobe ■ - bečka i južnonjeniačka kuhinja Cena za srednji sloj. 643 Pro nial.v sloviusky narod jest pfimo veliko-rysou organisace turistiky. Planinski spolek utabofil sc na všcch važ-nčjšich bodech a postavil z dobrovolnyeh prispevki! členstva a s privatni iniciativou četne komfortni horske chaty, jicliž pohostinstvf zna-čnč podporujc turistiku a pfedstihuje ve /.načne mire stcjini zafizcui ve svycarskych Alpach, svoji prostotou, solidnostj a skrovnostf. Klub »Skala« v.vchoval si celou generaci sportovnich nlpiiiisiu-liorolczeti, jiehž zkuše-nost zachranila ji/, ninohy život, oliro/.en.v elementarnim nebezpečim lior. Pycha tčehto idealisti!, jejicli chramem, jest Martuljek, al]>skč zakouti v bllzkosti Kranjske gory, na trati Trbiž Jesenice, jeinuž neni pro divokou romantiku a grandinsnost v Alpach rovna. Martuljek jest kiilminačnim bodem gorenjske alpske divo-kosti. Gorenjsku chybi jeste trvala navšteva pfatel z cizin.v, stal.vch pfatel, ktefi si pfeji prožiti každnročnč, v Ic tč, v zime, na jafe i na podzim všecbn.v varface kouzel. Kdokoliv nahodou prišel na Gorenjsko - tak.vch je vsak stale mene a mene, jelikož jest stale vice pravidclnych navštčvnikii ten nikdy nepropase pfiležitosti, aby se vrati! opetnč k odpočinku. Proto, jelikož aini nejskutečnčjši načrt uc-mjiže vystihnouti prave skutečnosti, radim kaž-denni, aby prožil aspon nekolik tydnti na Gorenjsku: vrati se sem ka/.delio roku. ANTON KREMZAR strojno podjetja — delavnica poljedelskih strojev ŠT. VID NAD LJUBLJANO 762 Mestna hranilnica ljubljanska Med domačimi denarnimi zavodi zavzema prvo mesto Mestna hranilnica ljubljanska. Ustanovila jo je ljubljanska mestna občina 1. 1882. v spomin na zgodovinski dogodek, ko je prešla uprava mestne občine v narodne slovenske roke. Po dolgotrajnem zavlačevanju potrditve pravil je začela Mestna hranilnica ljubljanska poslovati dne 1. oktobra 1889. v majhni nizki sobici mestnega magistrata. Toda njen razvoj je bil tako nagel in živahen, da si jc po nekaterih selitvah 1. 1904. zgradila lastno palačo v Prešernovi ulici, kjer ima danes svoje uradne prostore. Mestna hranilnica ljubljanska je osnovana po načelih hranilničnega pravilnika (regulativa) kot občinska ustanova. Na podlagi deželnega zakona z dne 8. novembra 1886. d. z. št. 27 je prevzela mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo splošno poroštvo za hranilnico in še posebno poroštvo za vloge in njihovo pravilno obrestovanje. S tem je zadobila Mestna hranilnica ljubljanska sirotinsko (pupilarno) varnost, vlagatelji pa jamstvo, is da so njihove vloge v tem zavodu popolnoma varne. V prvi vrsti jamči za vloge Palača Mestne hranilnice v Ljubljani 225 — hranilnica sama z vsem svojim aktivnim imetkom in s svojimi rezervami. Zavedajoča se, da leži podvig in moč narodovega gospodarstva edino le v delu in varčevanju naroda, nudi Mestna hranilnica ljubljanska vlagajočemu občinstvu vse možne ugodnosti. Poleg navadnih, dnevno izplačljivih vlog na knjižice sprejema vloge tudi na tekoči račun in proti odpovedi, ki jih obrestuje po dogovoru čim najviše. Za sodne naložbe mladoletnikov in oskrbovancev ima upeljan poseben oddelek. Za nalaganje denarja po pošti daje vlagateljem na razpolago položnice svojega poštnega hranilničnega računa štev. 10.533. Da bi se žc mladina vadila v štedenju, je uvedla »domače hranilnike«, ki jih izposoja otrokom, da nabirajo in shranjujejo v njih drobiž, katerega dobe ob raznih prilikah. Ko jc hranilnik poln ali že tudi poprej, ga prineso v hranilnico, kjer se odpre, prešteje denar in naloži na knjižico, glasečo se na mladega vlagatelja. Lični domači hranilniki Mestne hranilnice ljubljanske so kaj pripravna darila otrokom za krst, birmo, sv. Miklavža, Božič in ob drugih svečanih prilikah. Do danes šteje Mestna hranilnica ljubljanska 205.918 vlagateljev, ki so vložili v njo ogromno vsoto Din 1.453,842.10902 in dvignili Din 1.127,198.635 11. Do konca leta 1930. je Mestna hranilnica ljubljanska svojim vlagateljem pripisala in izpla- čala na obrestih Din 124,241.28027. Dne 30. aprila letos je bilo v njej naloženega denarja Din 481,302.731'91. Te številke jasno pričajo, kako veliko je zaupanje, ki ga uživa ta denarni zavod med Slovenci doma in v tujini in koliko se vlagateljem nabere obresti. Denar, ki se steka v Mestno hranilnico ljubljansko se proti zadostni (pupilarni) varnosti izposoja zasebnikom, korporaci-jam in občinam. S tem se podpira poljedelstvo, obrt in trgovino, zadružno in občinsko gospodarstvo. Stotine in stotine slovenskih kmetov si je uredilo svoje domove, zboljšalo in povečalo svoja posestva s posojili, ki so jih dobili pri Mestni hranilnici ljubljanski pod ugodnimi pogoji. Za podpiranje osobito malih trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno posebno »Kreditno društvo«. Največja opora pa je Mestna hranilnica ljubljanska mestu Ljubljani. Malo jc hiš v Ljubljani, ki so sc po potresu 1. 1895. zgradile brez pomoči Mestne hranilnice ljubljanske. Zlasti pa je ves čas svojega obstoja podpirala mestno upravo pri izvedbi njenih gospodarskih, kulturnih in socialnih načrtov z izdatnimi posojili pod najugodnejšimi pogoji ter na ta način pomagala lajšati stanovanjsko in gospodarsko krizo občine ter omejevati brezdelnost. Mestna hranilnica ljubljanska posluje za stranke, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 8. do 12]/j ure. OBČINI TOMAŽ STIR© J M ® VAŠE št« Priporočamo HAFNER l¥- Bi« Pn M PV©0 Velika zaloga pohištva. — Moj stavbni obrat zadovolji vsem potrebam stavbnih del, ki jih izvršim po načrtu v najkrajšem času in najceneje. Dsdl@Daivai fjsipgunifeiiirsuiTi® g © D ii © S ll'A 63 .' i® .j|p 1 FOTO JUG, KRANJ HOTEL „NOVA POŠTA" KRANJ Na razpolago tujske sobe. Prvovrstna kuhinja, pristna dobra vina in vedno sveže pivo. Cene solidne. Postrežba točna. FRANCI in FRANCKA LIEBER 32 FOTO JUG, KRANJ MESARIJA IN PREKAJEVALNICA MD @OLOB „IPRD M® STB CIKU)'"' NASL. Fo LIEBER Priporoča vedno sveže meso domačih pitanih volov, telet, prašičev in ko-štrunov. — Velika zaloga raznega prekajenega mesa, mesnih izdelkov in priznanih pristnih kranjskih klobas. — Higijenski obrat! — Umetna hladilnica! — Točna in solidna postrežba! 33 ALBIN JAZBEC, konfekcija, KRANJ Trgovina z izgotovljenimi J Izdelovanje suknjenih oblekami. gamaš. 31 IVAN ANZELC ŠČETAR ||| I KRANJ, ROŽNA UL. 86 44 Tiskarna 'KOLEKTOR' ALBIN POGAČNIK STRAŽIŠCE PRI KRRNJU Telefon interurban: Stražišce 4 — Poštni čekovni račun štev.: 13514 Brzojavi: Kolektor Stražišce — — Utemeljeno leta 1927. — — — — Tiskarna stoji tik ob državni cesti Ljubljana-Kranj (pred Laborami). oddaljena cca 10 minut od železn. postaje Kranj. — Na željo se avtobus (Ljub/j.-Kranj) pred hišo ustavi. 151 AVGUŠTIN / LABE KROJAŠTVO KRANJ izvršuje vsa v stroko spadajoča dela, kakor tudi duhovniške obleke ter se vsem p. n. č. gg. duhovnikom in ostalemu občinstvu toplo priporoča! Solidna izgotovitev! Zmerne cene! Marija BUČAR PEKARDA IN PEČNICA KRANJ št. 6 71 RUDOLFRAKOVC TRGOVINA Z USNJEM KRANJ, GORENJSKO Nudimo: vsakovrstno usnje najboljših kakovosti in vse čevljarske potrebščine po nizki ceni. Postrežba točna! 153 GOSTILNA IN TRGOVINA Z VINOM DVAIMA JE NK© V CERKLJAH št. 67 pri Kranju Ima na razpolago vsakovrstna vina. Postreže z jedili in ima prenočišča. 118 ERNEST RUČIGAJ IZDELOVANJE SODAVODE ^| IN RESTAVRACIJA KRANJ 104 91 Izletnikom priporočamo: AVTOBUS POSTAJO: IVAN Ki IN GOSTILNA IN TRGOVINA CEIRKILJIE po KFŠANJJU) Toči dobra štajerska in dolenjska vina. Vseh vrst žganja in likerjev. — Sveže pivo. — Ma razpolago topla in mrzla jedila. Postrežba točna! Cene zmerne! Špecerijska in delikatesna trgovina. Manufaktura. — Železnina. — Deželni pridelki. Konkurenčne cene! 119 ANDREJ RADANOVIČ V CERKLJAH PRI KRANJU TRGOVINA S ŠPECERIJO, DELIKATESAMI IN MANUFAKTURO PRIPOROČA svojo bogato zalogo vseh v gorenjo stroko spada-jočih predmetov, kakor Cene nizke I tudi steklo, porcelan, klo- Postrežba točna! buke. itd. 121 PRIPOROČA SE RUČIGAJ JERNEJ SODAVIČAR KRANJ, Č1RČICE ŠT. 27 IVAN SC1STARSIC KOLARSTVO KRANJ ŠTEV. 22 77 PRIPOROČAMO NOVO TRGOVINO VINKO BAR - CERKLJE PRI KRANJCI Specerija, manufaktura, železnina, dež. pridelki. — Kolesa in posamezni deli v veliki izbiri po najnižji ceni stalno na razpolago. 120 PRIPOROČAMO ZUPANEC VENCEL I ŠENČUR pri KRANJU zdelovanje cementnih izdelkov: zidakov, cevi in strešnikov v solidni izdelavi in nizkih cenah. TRGOVINA Z MEŠ. BLAGOM, DEŽ. PRIDELKI IN MANUFAKTURO 138 FRANC MAJDIC-KRANJ Trgovina s kolonijalnim blagom, delikatesami in dež. pridelki, DOMAČA ŽGANJARNA. VELEZALOGA ZA GORENJSKO valjčnega mlina Franc Majdič, Vir pri Ljubljani. Telefon št. 12 Poštno hran. račun št. 10.335 55 I. P F E D F TIR@©¥OIMA m SiLI KIF1AIM J 25 I MANUFAKTURA . ČERNELIČ KRANJ, POLEG „STARE POŠTE" 24 I. ČOLNAR TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, STEKLO, PORCELAN, KUHINJSKA POSODA i KRANJ 22 VRVARNA Priporoča svoje prvovrstne lastne izdelke vrvnr-v skega blapa: Strange, ujzde, vrvice in vseh vrst vrvi za stavbe in zvonove. Dalje motvoz, gurte za pogon* različne mreže itd. - Imam tudi vedno na zalogi: cvilh, cvilšne vreće, fedre za modroce, žimo, morsko travo, biče in bičevnike Vse v veliki izbiri in po znatno znižanih cenah. Na tlenvlo! Nh drobno! Prevzema v izdelavo tudi vsako količino prediva. A. ŠINKOVEC st., KRANJ 150 JOSDP LIKOZAR, KRANJ in Nudi špecerijsko kolonijalno blago. -Lastna pražarna kave T f cg Bira© s spee. ii rm IkoiloinilijjaDFaiiinn) ©D ;§>(§© m Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, n. pr. ostrešja vseh vrst, planinske koče in domove, lesene hiše, vodne naprave itd. ___215 IVAN ENOELSBERGER, =7= v TRŽIČU Zaloga tirolskih lodnov za turiste in lovce, delikatese, sadni sokovi, marmelade, pristni gorenjski med lastnega pridelka! Postrežba točna! Bencinska postaja! Cene solidne! 165 GOSTILNA PRI „3 O ŽIT ■ TRŽIČ B Priporoča pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. Pristna domača kuhinja! — Tujske sobe! Priporoča se posebno izletnikom in turistom! POSTREŽBA TOČNA! ZELO NIZKE CENE! 168 I KANJA AIMKELE modistinja, TRŽIČ, Glavni trg Priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov in čepic najmodernejših vzorcev! Sprejemajo se popravila, kaiera se izvrše strokovnjaško. Cene solidne! Po Str« /ha točuai! 170 DANILO KRAŠOVEC, TRŽIČ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Trgovina špecerije, galanterija, čevljarskih potrebščin. Zaloga „Puch" koles. 167 L. LflVŠ (VDOVA), TRŽIČ Trgovina špecerije, manufakture, galanterije, porcelana, posode, čevljarskih in krojaških potrebščin, pletenin, klobukov, dežnih plaščev itd. 169 1'riporočamo: BLAŽ JEGLIČ, TRŽIČ MESAR IN PREKfUEVflLEC Higijenično urejena mesnica in prekaje-valnica, katera ima vedno v zalogi la in sveže meso, govedine, svinjine, teletine, bravetine (koštrun) in perutnino. Na razpolago vseh vrst mesnih izdelkov, gnjati, kranjske klobase najboljše kakovosti. Hladilnica na razpolago! Cene zmerne! 180 Podpisani naznanjam vsem turistom, smučarjem in letoviščarjem, da sem prevzel planinsko kočo na IELEMICI višina 1534 m, katera je stalno oskrbovana. Tu se dobe prenočišča, mrzla in topla jedila ter pijača. Izhodna točka na Celovško kočo, Ljubeljsko dolino, Stol, Begunjščico, Vrtačo, vrh Zelenice in na Žirovnico. Avtobusna zveza. — Dostop lahek I Za obilen poset se priporočam: FERDINAND JOCIF 184 PRIPOROČA SE GOSTILNA KAVČIČ JOŽEF V TRŽIČU kjer se dobi pristna dolenjska in štajerska vina. — Gospodinja^' pa pripravi zelo okusno domačo hrano! Cene nizke! Postrežba točna! 196 M. @LOBOČNIK, Tovarna kos, srpov in slamoreznih nožev UNtun»vl|eiift 1. I7N--I Obratovanje na vodo lu turbino. IZDELUJE: kose kranjske, koroške, štajerske, pologrske, ogrske, polturške, „ turške oblike , KOSA ČUDO KOSA BLISK v vseh mogočih izdelavah. Posebna špecialiteta, naravna siva kosa iz zajamčenega švedskega jekla. Za vsako koso se garantira. Cene solidne! Postrežba solidna 1 Izdelava dovršena! TRZIC HOTEL POSTA nudi priznano najboljšo pijačo, na razpolago prvovrstna kuhinja — in na novo opremljene tujske sobe. 192 DERKO JOŽE, TRŽIČ f^MESAR IN GOSTILNIČAR ML V zalogi vodno raznovrstno sveže meso in mesni izdelki, kakor kranjske klobase. Sunka, salami itd. V gostilni prvovrstne pijače in jedila. Postrežba točnu in solidno cene I 173 ANDREJ KRISTAN urar in trgovec z zlatnino in srebrnino TRŽIČ, poleg cerkve sv. Andreja 171 J1*"!01. dk Franc Globočnik v Tržiču Kupujte le pri tvrdki: kateri ima vedno najbogatejšo'jzalogo manufakturnega, galanterijskega, špecerijskega blaga; turistovske potrebščine in raznovrstne vedno sveže konserve. Klobuke, največjo zalogo šolskih potrebščin, firnežev, barv, lakov, po najuaodnejših cenah. Zaloga vedno svežega „Portland" cementa. 178 EMILIJA SIMČIČ trgovina z južnim sadjem in slaščicami TRŽIČ 175 _K. PRETNAR« MEHANIČNO PLETILSTVO NOGAVIC TRŽIČ ™"™ 186 KAVARNA JAVORNIK, TRŽIČ Na razpolago mrzle in tople pijače, mrzla jedila, pristne kranjske klobase, vseh vrst žganje, likerji etc. po zmernih cenah. Priporoča se posebno turistom pred odhodom na Ljubelj in okolico. 172 LEKARNA V TRZSCU = Ph. Mr. R. Lurička Bogata zaloga inozemskih in domačih specijalitet, dijetetičnih in kozmetičnih preparatov in obvezil, rudninskih voda, pripomočkov pri živinoreji, domače kakor tudi žepne lekarne in zdravila za turiste. Gorenjski malinovec. Lastne kulture zdravilnih zelišč. 182 PAVEL BOHINC ČEVLJARSKA INDUSTRIJA TRŽIČ 185 Turistom in ostalim gostom se priporoča B z zračnimi tujskimi sobami, kjer je na razpolago topla in mrzla voda. - Dobra jedača in pristna vinska kapljica. Lastnica ,0= J) U m EL J«" M TRŽIČU 181 LOVRO KOSIR Trgovina čevljev na debelo Bistrica pri .Tržiču 179 CIRIL PROSEN TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM TRŽIČ (Dravska banovina) 190 MATEVŽ LUKANC, TRŽIČ STROJNO KOLARSTVO Priporoča se za Izdelovanje smučk In sank. Delo solidno l Cene konkurenčne l 188 KOS ALOJZ, STROJNO IN STAVBENO Tn7ir KLJUČAVNIČARSTVO, 1 rCZ-lV- Priporoča se za montaže vseh transmisij, sprejema popravila avtomobilov, motorjev in dvokoles. Izvršuje vse stavbeno in strojno ključavničarstvo ter avtogenično varenje. — Delo solidno! ___^__mm__T89_ VIKTOR RflBIČ Hrhr TRŽIČ Zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optike 183 ERNESTINA ŠT E R gostilna pri , Slugi" V TRŽIČU Priporoča vsem cenj. turistom svojo dobro pijačo in kuhinjo! 200 „TRIGLAV" meh.de lavni ca in pilar na V Tržiču (Drav. ban.) Pile in rašple vseh vrst in velikosti „TPHrJIAB" MeX3HHHHa pa;inoti;i u TvpriMJana y TP/KMHy Hpaitcua tiaiioitHiia Ty pun j c n pa n me cuhx BpCTH m ItLVlH'IUINi. 202 TRŽIŠKA POSOJILNICA REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V TRŽIČU Sprejema denarne vloge, katere obrestuje z 6"/o. večje po dogovoru. Uradne ure ob nedeljah od 10. —12. ure in vsak delavnik od 13.-14. (L—2.) ure. 203 VINKO KOŠIR, kolodvor, TRŽIČ gostilna, ki nudi vsem potujočim trgovina z mešanim blagom, razna okrepčila v jedači in pijači. delikatese, specerija etc. Kegljišče Tujske sobe Poletni vrt 201 /jZs "X Tone Ovsenek / IIlin ~ __\ čevljarski mojster ((]/«) TRŽ1C \. •<^^==r'^^ / Izvršuje vsa v to stroko \s^_^____spadajoča dela solidno in kulantno. 193 Rudolf Kogolj čevljarstvo in razpošiljalnica cipela Tržič 174, (Dravska banovina) ; 194 TIŠLER ANDREJ KALIŠNIK 1 [čevljarstvo Itržič 207 INDUSTRIJA ČEVLJEV TRŽIČ Izdeluje najtrpežnejše čevlje za turiste, smučarje in gozdne delavce. Na željo tudi z nepremočlji-vimi kreppgummi podplati. Popravila snežnih čevljev! Delo solidno! Cene zmerne! 205 1 Industrija in :xport raznovrst-mih čevljev 1 MARTIN SLAPAR, čevljarstvo, TRŽIČ Izdeluje vseh vrst čevlje za šport, promenado, salon in štrapac. Sprejema naročila za izvoz in po meri na domu. Izdelava iz prvovrstnega usnja. Cene solidne! 206 florijan tadel INDUSTRIJA VSEH VRST ČEVLJEV TRŽIČ 8 ■■Specijalna delavnica sandal ■■■ 195 Noži za ^^JiiPii« poljedel- ^fiŽ^^ Vsakovrstno poljedelsko orodje D94B DOVŽAN STANKO III MARIJA SlAP PRI TRŽIČU Nakup in prodaja raznega lesa vseh vrst in oblik. Izvoz v tu- in inozemstvo. Tekoči račun pri Tržiški posojilnici. Trgovina s špecerijskim, manufakturnim, galanterijskim blagom in deželnimi pridelki. SOLIDNA POSTREŽBA! 218 DVAIN1 O :v TRŽttC (GORENJSKO) n n aproai Izdeluje la belo z drvmi žgano apno in dobavlja promptno vsako množino po kulant-nih cenah. Izvaža letno do 400 vagonov. 219 ERLAH IVAN BISTRICA PRI TRŽIČU Specijalna delavnica in zaloga raznovrstnih priznano najfinejših moških, damskih in otroških čevljev ročnega dela po nizkih cenah. 214 ANTON JEŠE TRŽIČ .tf Izdelovanje in izvoz vsakovrstnih čevljev 204 ANTON STRITIHJRŽIČ MODNI KROJAŠKI SALON se toplo priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. __ 212 PRIPOROČAMO: KARLBOCAK Strojno kleparstvo in vodovodne inštalacije, toplovodne naprave in centralne kurjave. TRŽIČ 210 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN GOSTILNA =ji= |B) #> D (P* fl II PRI FARNI CERKVI V » U ^ ^=H P* ITD P® G3®«!!!!! u Pristna dolenjska in štajerska vina, ka-...........................................n .i n-nun muni m minil i mm.......... kor tudi topla in mrzla jedila. ___216 PAVLA STRANSKY TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM Prodaja vseh izdelkov tržiskc predilnice na drobno, kakor bele In surove tkanine, preje, vate itd. Posebnost: pravo češko blago iz RElCHENKEltliiA CSK. Loden za turiste, lovce in smučarsko blago. D®fe>f® Ipd soDSdlini® p@s4iF@ž:te>3»S RUDOLF STRANSKY, športna trgovina 213 JANEZ VERDIR mesar in prekajevalec Vedno sveže meso in različni narezki, klobase, suho meso, slanina itd. V sezoni stalno v zalogi engro in detail jeleni, divje koze, srne, zajci etc. TRZIC 209 Prlporoi amo: UDE JERNEJ, BISTRICA PRI TRŽIČU Industrija in zaloga raznovrstnih čevljev najboljše kakovosti I Delo solidno in nizke cene I 220 LOVRO ALJANČIČ, BISTRICA GOSTILNA pri TRŽIČU Se priporoča cenj. gostom in izletnikom. Toči prvovrstna vina in postreže z dobrimi in okusnimi jedili po zmernih cenah. 221 XL.UI PRIPOROČAMO T V R D K O ANTONIJA KoKAU TRGOVINA Z MEŠANIM pLAGOM===^= 166 PRIPOROČAMO TVRDKO FRANC KOTNIK POSESTNIK IN LESNI TRGOVEC CERKLJE PRI KRANJU Vodna in parna žaga 124 IAMkTI nPAQMFIFP specijalna tvornica šivanih TD7IP (dravska JAIMr\U U K A 0 m lil K, dječjih cipela 1 sandalo, 1 KZ.IU banovina) ustanovljena 1870 Industrija in izvoz raznovrstnih specijelno otroških šivanih čeveljčkov, sandale in šlap. (Kommod-schuhe). Obrat je urejen z najmodernejšimi v to stroko spadajočimi novimi stroji! 227 ANTON KOŠIR trgovina z mešanim blagom in dež. pridelki KOVOR, p. KRIŽE pri TRŽIČU 237 KOVAČ JOŽE AVTOPROMET v TRŽIČU št. 135 Avtotovomi promet Tržič—Kranj —Ljubljana in retour. Avtotaksi na razpolago. 235 Jerhaste hlače "1/\«yC TY^Df\niC kjer si lahko ohladite žejo in lovske obleke JV^L 1 UKV/Kld z raznimi brezalkoholnimi Vam na roke napravi naj- y pijačami, gredoč na Lju-preciznejše splošnoznana TnI,rM /■ e ■ 25 *- belj in okolico in nazaj 1 krojaška delavnica TRZICIJ —CEGELSE tujske sobe! 230 Priporočam«: JAKOB SMOLEJ J!™8™™ ROČIVNICA 38, PRI TRŽIČU Izvršuje specijelno šivane vsakovrstne moške, dum-ske in otroške čevlje, sandale, špun^ereke, iz najboljšemu usnja, po nujnižjih cenuh. Cenik nu razpolago. 238 PrlporoCa sc: ČEVLJARSKA INDUSTRIJA IN IZVOZ FRANJO PRAPROTNIK v KOVORJU PRI TRŽIČU kateri izdeluje vsakovrstne moške, damske in otroške Čevlje iz najboljšega usnja in po nizkih cenah. 239 PRIPOROČAMO JOŽE SITAR — strojno mizarstvo iuit/1 ima (■okkn.iskem kateri izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela po najmodernejših vzorcih, solidno in po zmernih conah. JO MARIJA GOLMAJER gostilna pri „JURČkU" v KOVORJU priporoča svojo izborno kuhinjo in pristne pijače. - Na razpolago tujske sobe. - V hiši trgovina z mešanim blagom. 240 Lovro Ferjanc. jTsuTnS STRAHINJ—NAKLO Toči piizmmo najboljšo pijačo in ima nn razpolago prvovrstna jedila. Cene zmerne I Postrežba točna I TRGOVINA Z MEŠANIM BLRGOM 244 J©iK© PR1M©II ® st ID in PRISTAVA P>IRD TF§^D<ČU) katera toči vedno najboljša vina in ima na III Planinska koča na Kofcah 1505 m. Pre-razpoiago iz priznane kuhinje izvrstne I nočišče, topla in mrzla jedila, vino, mleko, jedi. sir etc. ?29 FRANC VflRŠEK, S° TRŽIČ—KRANJ Izvršuje nove zgradbe, zvonike, planinske in lovske koče, po lastnih in predloženih načrtih. Izdeluje proračune, načrte etc. Delo solidno in po zmernih cenah. 233 Za zavarovanje proti požaru, vlomskim tatvinam, nesrečam na potovanju z avtomobili, železnico itd. in za vse vrste zavarovanja življenja se priporoča DOMAČA ZAVAROVALNICA T. 3. Podružnice SO V BEOGRADU. ZAGREBU, SARAJEVU, NOVEM SADU, OSIJEKU In SPLITU Lastne hiše v Ljubljani, Sarajevu in Osijeku. LAVIJA JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI Brzojav: BANKA SLAVIM TELEFON št. 21-76 199 KAMNIK IN OKOLICA PRISTNI Priporočamo t vrel ko KAMNIŠKI BR1NJEVEC, SLIVOVKfl, HRCJŠOVEC, BOROVNIČflR ITD. NERIMft FERDO KAMNIK DESTILACIJA ŽGANJA 261 KAROL KUMER TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM V KAMNIKU 259 Restavracija pri „MEJAČU" v Kamniku priporoča pristna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo, mrzla in topla jedila ala karta. Lep senčnat vrt. Abonenti. Postrežba točna! Cene zmerne! 275 Priporočiimo čevljarsko delavnico JOS. POGAČAH V KAMNIKU o kateri je splošno znano, da so Po-gačarjevi čevlji res najboljši. Poleg tega se garantira, da v njih ni ne trsk in ne papirja. Delo solidno! Cene nizke! 262 Soboslikarsku, pleskarska in Užarska dela izvršuje po najnovejših vzorcih, trpežno in po zmernih cenah Stanko Windschnurer, ^ KAMNIH, Maistrova lil. 18 257 PRIPOROČAMO GOSTILNO PRI „GROGU" MATEVŽA PINTARJA v KAMNIKU, na Grabnu katera toči pristna dolenjska in štajerska vina. Vedno sveže pivo in razne žgane pijače. Na razpolago priznano najboljša kuhinja ala karta do 11. ure zvečer, kjer se dobe topla in mrzla jedila po najnižjih cenah! 260 PAVEL KEMPERLE TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM KAMNIK 277 J. HOČEVAR ŽELEZNINA, PORCELAN IN STEKLO KAMNIK 278 PlrinP©[R©eAM© IRIESTAVIRACOJ® pi^AJSKI DVOIR" V KAM INI KO kjer se dobi najboljša pijača in priznano dobra jedila 274 HALO! HALO! Nabavite si čevlje samo pri čevljarstvu DROLC v KAMNIKU SAMOSTANSKA UL. 58 ker samo tam lahko dobite najboljše in najcenejše blago lastnega izdelka. Samo en poskus Vam zadostuje in ostati nočete naš odjemalec. Naše geslo se glasi: Za mal denar se dobro blago dobil 283 Priporočamo tvrdko KAROL ALBRECHT trgovina z železnino, porcelanom in steklom V KAMNIKU ki ima največjo zalogo palčnega železa, kuhinjske posode, žag in raznovrstnih štedilnikov. Na razpolago ključavničarske mizarske in čevljarske potrebščine. F> © F§ © IE LA IN „ ST EKL©. Prevzema tudi vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela 1 265 PRIPOROČAMO HOTEL JOS. KENDA. nasl., KAMNIK w lkt©[r©[nn] dl@Ibo pclstmi® jedlaiž® dfd pSJaiS® TUJSKE SOBE! POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE! 273 PRIPOROČAMO RESTAVRACIJO GRAŠEKv KAMNIKU Lep senčnat vrt, pristna vina in priznano dobra kuhinja. 279 Vsem c. gostom, tujcem i. dr. priporočamo Albert Uršič v Kamniku restavracijo na mirnem in brezprašnein kraju v SAMOSTANSKI ULICI št. 47, vis-a-vis (.lavnej-a trjja. Prvovrstna vina. Vedno sveže pivo, priznano najboljša kuhinja. 284 PRIPOROČAMO MODERNO UREJEN HIGIJENSKI BRIVSKI IN DAMSKI SALON MARTIN GJURIN — KAMNIK Zaloga parfumerija, ko- flw¥ A »AMi rWWI>š2 .. , linske vode etc. mmj/*.Wl^Jl A Mm UI Post režba so 11 d n a! 281 ZERTUŠ Co KAM INI D K Izdeluje vseh vrst pletenine solidno in po zmernih cenah. v 285 P'iriip©iP©©<0 KRAMPOV, IMI©T00«o elElKOlrlo L© P>^,T Najrazličnejša izdelava, delo solidno in odlikovano z zlato kolajno v Osijeku. Ceniki na razpolago! 302 IL@k<®m«-» < =) n O z >l/l o _1 D. I/ 5 Izdelujem razna okovja, železna vrata in okna, železna stopnišča,škarjasta omrežja, železne in žične ograje za vrtove, vse vrste železje za štedilnike in ventilacije. — Popravilo vseh vrst strojev, ter vsa v to stroko spadajoča dela. — flutogeno varenje in rezanje. DOMŽALE CERKVENA ULICA ŠTEV. 7 Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi. 373 Priporoča se JERMAN ETBIN, »"*5£A Trgovina z vedno svežim špecerijskim in delikatesnim blagom. V zalogi najmodernejši vzorci manufakturnega blaga. 427 IVAN ROZMAN posestnik in lastnik valjčnega mlina v MENGŠU štev. 44 Priporoča svoje la mlinske izdelke. 434 Josip Per vozni in podkov. kovač Mengeš 86 400 Mihael Weit Mengeš 405 FRANC TOMŠIČ Izdelovanje keramičnih izdelkov MENGEŠ ŠTEV. 116 Izvršujem kmečke, krušne in sobne peči, imam v zalogi tudi emajl plošče za oblaganje sten, štedilnikov in kopalnic po zmernih cenah. DELO TRPEŽNO 424 FRANC PETERLIIM KONCESIJONIRflN ELEKTROTEHNIK PRESERJE, p. RADOMLJE Izvrševanje vseh elektroinštalacijskih naprav in popravil. — Delo solidno in garantirano. 435 Tovarna slamnikov, M. Hribar, Mengeš, Slovenija ToBapHa cjiaMHMx uieiuMpa, M. Xpn6ap, MEHTEIU CJI0BEHH.IA 425 Trgovina HELENA RUČIGAJ VEL. MENGEŠ št. 52 priporoča raznovrstno manufakturno blago in svilo za obleke, špecerijo, potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje itd. Postrežba točna. C«ne konkurečne. 433 Priporočamo splošno čevljarstvo in zalogo čevljev VINKO WEIT v DOMŽALAH PRIPOROČA SE SPLOŠNO MIZARSTVO FRANC IPflVEC, VEL. MENGEŠ kateri izvršuje vsa pohištvena in stavbena dela iz zdravega lesa brez grč, najsolidnejše 422 Priporoča se ŠKOFIC FRANC, krojaštvo MENGEŠ kateri izdeluje vsa krojaška dela najsolidneje in po znižanih cenah. _ 416 Priporoča se ŠTEMPELJ JOŽEF splošno strojno mizarstvo v MENGŠU Delo solidno in trpežno 417 JANCIGAJ ANTON «1 Izvršuje vsa kolarska dela iz presušenega in zdravega J. , lesa trpežno in po nizkih cenah. 3 I MENGEŠ 423 AUGUST ŠUŠTARŠIČ - MENGEŠ Strojno pohišt. in stavbeno mizarstvo z električnim pogonom V hiši trgovina z mešanim blagom 432 FRANC KOZAR, DOMŽALE SBi KOVAŠKI MOJSTER BBBB Specijalno in strokovnjaško izdelovanje vozov vseh vrst 358 PRIPOROČA SE Umetno in trgovsko vrtnarstvo IVAN DANEŽIČ HI Iv MENGŠU št. 132 kateri izvršuje šopke, vence ter razne arangmaje za godove, svatbe itd. — Velika izbira cvetlic-lončnic, vrtnic, sadik in raznih zanesljivih semen. 418 Priporoča se QGRIN TOMAŽ čevljarska industrija v »ii::\<..si kateri izdeluje razna obuvala po lastnih in danih vzorcih najsolidneje I 401 SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO •v v IGNAC MUSIC v TRZINU TRGOVINA KOLES IN DELOV. IZDELOVANJE ŽIČNIH PLETENIN 428 edino ; pri IVAN MOČNIKU V MENGŠU kateri izdeluje in liča vozove vseh vrst, bodete najsolidnejše postreženi. V zalogi ima vedno raznovrstne vozove na peresih. Cene razmeroma zelo nizke. V hiši kolarstvo. Sprejemajo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila I 408 USNJE najboljše kakovosti, kakor: specijaliteta krom-usnja za suknjiče in plašče, boxkalf, box iz goveje kože nepremoč-Ijivo izdeluje, stroji po naročilu in prevzema v komisijo USNJARSKA INDUSTRIJA FRANC PODGORŠEK DOMŽALE 391 ANTON TA3Č, dežnikar MENGEŠ prodaja novih in popravila pokvarjenih dežnikov. Blago in delo solidno. Cene nizke. 412 JOŽEF FLERIN nasl. GABRIJELA MESARIJA MENGEŠ Ima v zalogi vedno sveže meso in razne mesne izdelke, kranjske klobase etc. po ugodnih cenah. 415 Priporočamo gostilno „Pri Kriškarju" poleg postaje Jarše-Menaeš J NEJ kjer se točijo pristna bi-zeljska, štajerska vina, vedno sveže pivo in žgane pijače. Kuharica pa ima na razpolago vsak čas topla in mrzla jedila, ob točni in solidni postrežbi. 387 LEVE kamnoseško podjetje Vel. Mengeš 54 Moderni nagrobni spomeniki. Rodbinske grobnice. Grobni okvirji. — Plošče, ograje etc. Graviranje novih napisov. — Zlatenje starih. Poprava starih spomenikov. — — Izvršuje vsa dela po najnižjih cenah. Delo točno in solidno po lastnih in danih vzorcih. 409 MILAN DEKLEVA, DOMŽALE KOLODVORSKA ULICA št. 12 (v hiši g. Flerina) mehanik in trgovec z dvokolesi, šivalnimi stroji in nadomestnimi deli. Lastna mehanična delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. Cene zmerne. 340 Se priporoča cenj. občinstvu manufakturna in modna trgovina DANILO DEKLEVA MENGEŠ ŠTEV. 86 413 Priporoča se: MIHAEL KREMŽAR DOMŽALE stavbeno in strojno ključavničarstvo ter trgovina z železnino. Izdelovanje žičnih ograj in prevzem vseh v to stroko spadajočih del. 378 PRIPOROČAMO FRANC STEINERJA v DOMŽALAH MESARJA IM PREKAJEVALCA kateri trna vedno na zalogi raznovrstno mesno izdelke. Specijelno lo svinjino, svežo in preknjeno. Prvovrstne kranjske klobase I 385 Obiščite v Mengšu staroznano gostilno DO FUIMTIEK" na križišču cest Ljubljana—Kranj—Kamnik, kjer boste vsestransko najboljše postreženi. 406 IVAN GOSTINČAR, PŠATA-DOL pri LJUBLJANI INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA Izdeluje: cementne izdelke vseh vrst, cementno mozaične tlakove v raznih barvah in poljubnih vzorcih za cerkve, veže, kuhinje itd. Postrežba in cene solidne! 394 Priporoča se K. FLERIN mesar In prekajevalec V DOMŽALAH 383 Vsestransko in po zmernih cenah Vam postreže ŽIROVNIK CIRIL MODNI KROJAŠKI SALON v MENGŠU štev. 130 407 Priporoča se podobar-stvo in pozlatarstvo Dr/] got m H ROV/iT DOMŽALE _ 397 Priporoča se: Specijalni za izdelavo kaše, ješprenja, ješpren-čka in moke, last MLIN VINKOTA FLERINA V IHANU PRI DOMŽALAH 381 Barve kupite najceneje pri am Barv W\ HERMAN GRČAR \ """"^iiJ tovarna zemeljskih in kemičnih barv Jhar> jjj IHAN-DOMZALE 380 Priporoča se: Z najmodernejšimi stroji opremljena čevljarska industrija ZALOKAR FRANJO MENGEŠ št. 41 3AJ10KAP PAH>0 MEHrELU 6p. 41 katera izvršuje vsakovrstne luksus in štrapac čevlje (bakandže, gojzere itd.) po najugodnejših cenah. Razpošilja en gros in en detail. 402 Soboslikarstvo in pleskarstvo FRANC VOJSKA DOMŽALE Izvršuje vsa sobo-slikarska dela po n a j m o d e r n e j ši h lastnih in danih vzorcih. Pleskarstvo v okusnih in trpežnih barvah. ♦ Točna in solidna postrežba! 374 ANDREJ PUCKO IZDELOVATELJ UMETNEGA KflMNfl VIR, p. DOB 376 V hiši, kjer je gostilna Januš, izvršuje vsa kleparska dela naj-solidnejše in po nizkih cenah JOŽE GAŠPERIN S P L O S M O K L E P A R S T V O v DOMŽALAH 359 Vem cenj. gostom in posetnikom Gorenjske se priporoča restavracija Orehek" v Domžalah Vedno gorka in mr/la jedila. — Delikatese. Izbrana štajerska in dolenjska vina. 377 11 MARTIN MALI specijalna, moderno „Duco-ličanje" intape-mobilij itd. - Večletna M urejena delavnica za ciranje avtomobilov, inozemska praksa 356 LOVSKE P ATRONE ZNAMKE !Zft CRNI IN BREZIMNI SMODNIK KRAND—KPAhb I Z D E L U 3 E VIKTOR OMERSA KRANJ DRUŽBA Z O. Z. 114 PAVEL KOSEC MENGEŠ Toči najboljša vina in vedno sveže pivo. — Topla in mrzla jedila. Abonenti, radio, avtobus-postaja. V hiši strojno, stavbeno in pohištveno mizarstvo ter zaloga pohištva. 438 PRIPOROČA SE GOSTI LNfl « „PRI NAVZARJtl V IHANU KJER STE P0STREŽEN1 VSESTRANSKO NAJBOLJE 382 POZOR! Poizkusite enkrat in priznali boste, da je res najboljše kupiti ali naročiti čevlje v Vel. Mengšu St. 88, pri „Frtlcarju" tvrdka Zalokar Josip ii a s p iti i i <|<»s• pri „IHIMIlskl" ♦ Lastna novo urejena čevljarska delavnica in prodaja čevljev. V zalogi imam ročni in strojni izdelek v modni barvi in obliki. Obiščite me in oglejte si posamezne modele. Nil željo postrežem z vzorci nadom; zadostuje dopisnica. Vsa naročila in popravila izvršim vestno po Vaši želji in skrajno nizki ceni. Priporočam se! 421 JANKO AUMAN, VIR, pošta DOB Izdelovanje vsakovrstnih vozov po lastnih in danih vzorcih. Do-vršilev strokovnjaško nenadkriljiva. Cene po dogovoru najnižje. 375 Jernej Bolhar industrija usnja Domžale Strojim : boks, ševro, ševret, vsakovrstni „kronvlutter" usnje. Sprejemam v stroj vsako množino kož. Strojim po najnižji ceni. Usnje za suk- njiče. PRIPOROČAMO gostilno „pri Matičku" last Petra Liparja v Mengšu, kateri Vam postreže s priznano najboljšimi pijačami in jedili. Cene zmerne. 404 B|RATA NAGLIC, TS,cev,tk ŠMARCA—KAMNIK Največja in najstarejša tovarna za izdelavo ščetk in čopičev v Dravski banovini. Izdelujejo se ščetke in čopiči vseh vrst za vsakdanjo rabo, kakor tudi specialne ščetke in čopiči po vzorcih in rizbah prvovrstno. _ 426 ■ 1. KRANJSKA KARTONAŽNA TOVARNA 111 1 £i ' FRANC ROPRET MENGEŠ, SLOVENIJA FRANC PREMK BP>[L®ft[Nl® &€ IL E P A P§ f MENGEŠ ITFV® 114 USTANOVLJENA LETA 1897 419 F. PAPA PAPIRNICA IN KNJIGOVEZNICA ŠKOFJA LOKA 447 GABRIEL MATTEWEBER _--__ ubaK--=- ŠKOFJA LOKA (DRAVSKA BAN.) Popravila se izvrše ločno in poceni. 446 LEKARNA V ŠKOFJI LOKI PlhD Mra ©TOKA Ustanovljena I. 1850 IUR OVCUH1 Zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet, mineralnih vod in kirurgičnih potrebščin. Vsa zdravila za domačo živino vedno v zalogi. Naročila — poštnoobratno. 442 RUDOLF ZIHERL ŠKOFJA LOKA Trgovina špecerijskega blaga, porcelana in stekla. Glavna zaloga najfinejše banaške moke, koruze itd. Na drobno Na debelo Brzojavni naslov: ZIHERL lnterurban telefon štev. 13 Poštni čekov, račun št. 11.676 441 JOSIP DEISINGER ŠKOFJA LOKA Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Zaloga špirita in fine banaške moke. Zastopstvo družbe: Vacuum Oii Comp. d. d. Zagreb za bencin in petrolej. 448 Priporočamo trgovino z vedno svežim špecerijskim blagom VALENTIN DEBELJAK, ŠKOFJA LOKA Specijelna prodaja domačega pšeničnega in rženega kruha. 443 ČAOEI J©^K© ttVLJAlflSTV® J Ima stalno v zalogi vseh vrst šivane in zbile čevlje lastnega dela po najnižjih cenah. KOFJA LOKA 444 I. ŠTRAUS, ŠKOFJA LOKA Zaloga vedno sveže špecerije in železnine priznanih tovarn. Glavna zaloga tobaka in trafika. Samoprodaja „Sparklet" aparatov za proizvajanje sodavice in zaloga sem spadajočih kapslov 449 FLERIN RUDOLF, MENGEŠ splošno strojno ključavničarstvo in zaloga poljedelskih strojev vseh vrst 439 Izletnikom in domačinom priporočamo gostilno V SKOFJD L©IX0 kjer se točijo priznano najboljša vina. Nastavljeno je vedno sveže pivo. V kuhinji topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Lep senčnat vrt, tujske sobe. V hiši je tudi mesarija, kjer se dobi vedno sveže tovrstno blago in razni mesni izdelki 453 Priporočamo trgovino t 01IDIP w OI/PiPII 1 fWI kJer ste najsolidneje z mešanim blagom L. OULJlU V Ol\Ul JI LUTvI postrežem. 451 Trgovina z železnino, AVG. POTOČNIK, ŠKOFJA LOKA (Dravska banov.) Zalogu: železa, traverz (nosilk), cementa, štorje, razne pločevine, vodovodne cevi, štedilniki, steklo (šipe), porcelan, barve, laki, mazilna olja, ter umetna gnojila itd. Zastopstvo: poljedelskih strojev, švedskih posnemalnikov z jamstvom; prima „Remscheid"-žag. — Nakup starega železa in kovin. 455 Priporočamo RUPAR FRANC vozni in podkov.ski kovač Škofja loka kateri izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidnejše. 440 FRANC BENEDIČIČ ŠKOFJA LOKA, MESTNI TRG 12 Največja zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. 456 Vsem cenjenim odjemalcem Poljanske In Selške doline, kakor tudi ostali Okolici se najtopleje priporoča trgovina Dvamika StrukeDJj, Sk®fja L®ka nasproti kapucinske cerkve, katera ima vedno v veliki izbiri najsolidnejše manufakturno blago in galanterijo po konkurenčnih cenah 462 M. ŽIGON, ŠKOFJA LOKA TRGOVINA MEŠANEGA BLAGA Zastopstvo in razprodaja prvovrstnega kvasa. Izdelovanje vseh vrst pletenin. 461 KAVARNA y priporoča se IVI INKA PLANTARIČ V ŠKOFJI LOKI 457 JHNEZ POKORN FUŽINA v ŠKOFJI LOKI Izdelovanje na vodni pogon: sekir, lopat, krampov, le-mežev, motik itd. Blago prvovrstno iz najboljšega jekla. Razpošilja engro in detail. 466 JOŽE OBLAK, ŠKOFJA LOKA SPODNJI TRG 13 Splošno stavbeno in pohištveno mizarstvo. Delo garantirano! Cene zmerne 1 463 Priporočamo trgovino z deželnimi pridelki in sadjem MARIJA KOŠENINA V ŠKOFJI LOKI Točna postrežba l Nizke cenel 464 GUBANC LUCIJA STARA LOKA, p. ŠKOFJA LOKA trgovina z meš blagom, ima vedno bogato izbiro najraznovrstnejšega mešanega blaga po zmernih cenah na zalogi. 485 CEMAZAR JOŽE STARA LOKA štev. 6, p. ŠKOFJA LOKA Izdeluje raznovrstne vozove in vsa druga kolarska dela. 479 anton subic Wm Izdeluje: »ETAIL KROPOMB, VRATOVE, OKHAJIKE .HOTIlAlfJKE in raznovrstno gorenje usnje., STARI JAMSKI STROJ Belo in blago garantirano. 467 ALOJZ BERNIK Industrija češljeva sviju vrsta iz celuloida, gala-lita i roževine. Na malo! Na veliko! ŠKOFJA LOKA (Gor.) 468 IVAN KREK MESAR IN PREKAJEVALEC ŠKOFJfl LOKM 482 19 '■■ IVAN BEBČIČ, krojastvo STARA LOKA, p. Škofja Loka Najsolidnejša izgotovitev oblek po znižanih cenah. 483 „ Splošno iiii/.nrsivo Jože Žagar v Stari Loki |>oSla Škok'ja loka izdeluje vsa mizarska In stavbena dela najkulantneje. 487 Priporoča se splošno čevljarsko podjetje FRANC BOZOVIČRR STIH LOKA IL p. Škofja Loka \>1 Kalen )7.iU'liiji* in ima na zalogi vedno raznovrstna Čevlje. Za delo garantira. Izdelava po želji šivana ali zbila. Cene nizke. 472 Priporoča se ANTON BLAZNIK strojno in stavbeno ključavničarstvo ŠKOFJA LOKA 474 JOŽEF KOKALJ ŠKOFJA LOKA Samozaložba masnih knjižic vseh vrst. Razpošilja engro in detail. Knjigoveznica. 465 JANEZ HUMER slikar in pleskar Škofja Loka, Klobovsova ul-488 Priporoča se gostilna „Plevna" v Suhi št. 9. pri Škofji Loki kjer je vsakdo z pristno kapljico in svežim jedili najboljše'"postrežen. 478 Izletnikom, potnikom in tujcem se priporoča gostilna „PRI RNZELJCCT na kolodvoru v ŠKOFJI LOKI kjer se toči pristni cviček, ljutomerčan in bizeljc ter vedno sveže pivo. Na razpolago vsak čas topla in mrzla jedila. Tujske sobe. Cene zmerne. 491 FRANC HR1BERNIK žaga in lesna industrija PUŠTAL p. ŠKOFJA LOKA. 499 JANKO LUKANC, Škofja Loka samoizdelava bakrenih izdelkov vseh vrst in kleparstvo. 495 F. ROBLEK splošno čevljarstvo v Škofji Loki Novo predmestje. 500 JOSIP MARGUC, splošno mizarstvo ŠKOFJA LOKA Specijelna izdelava lesenih priprav za mlekarne. 498 TINE OBLAK, Škofja Loka Higijenični brivski salon za dame in gospode. 496 Priporoča se restavracija pri „OTETU" v Škofji Loki kjer so izletniki, tujci in domačini naj solidne j se postrežem. Tujske sobe — vrt — balinanje! ___________,___ ' 515 Priporočamo kulantno modno krojaško delavnico FRANC PFEIFER-JA V Škofji Loki - Novo predmestje kateri radi svoje strokovnjaške izurjenosti zadovolji vsakogar in prosi naj se vsak z zaupanjem nanj obrne. 497 J Najstarejše avtobusno podjetje v Škofjo L©kBn Proga Škofja Loka-Železniki. AvtarlhakiBi Bim tpgjovuiniai ^ m © O) J [ETJ [E V §K©FJ1 L,©KD Vozi k in od vseh vlakov v mesto Škofjo Loko in nazaj. Na razpolago vedno zaprt taksi (limuzina). 535 Priznano najsolidnejša in najkulantnejša mizarska delavnica je in ostane v vsakem oziru IVANA ŠMIDA MIZARSKEGA MOJSTRA V STARI LOKI posla Šli 01.1 A LOKA 531 RESTAVRACIJA IN PRENOČIŠČA JOSIP HAFNER, ŠKOFJA LOKA Lesna trgovina, mlin in žaga na vodni pogon ob Sori. 534 LEBEN MIHAEL TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM SELCA nad ŠKOFJO LOKO 522 KOS FRANC TRGOVINA POLJANE nad ŠKOFJO LOKO 536 Trgovina kolonijalnega blaga, železnine in stekla DANKO JAŠKE, ŽELEZNIKI (Dravska ban.) Gostilna Eksport ročno kleklanih čipk in oglja Industrija sodcev za barve in zelje 520 Tujcem in izletnikom na Ratitovec priporočamo staroznano gostilno in prenočišče I THAL :OJEZN0KD ■ Priznana štajerska vina, sveže pivo, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, kegljišče. 518 PINTAR VALENTIN ŽELEZNIKI Izdelovanje šivanih in zbitih čevljev po najnovejših vzorcih in nizkih cenah. Specijelno izdelovanje gojzerc. 521 999999 7^666010 LOVRENC SORICA 20 Gostilna in trgovina z mešanim blagom, tujske sobe, letoviške z 816 m nadmorske višine. Kopališče v Sori. 581 ALOJZIJ KAČAR MODNA KROJAČNICA ZG. SORICA št. 48 p. SORICA Izdeluje obleke po meri in prodaja gotove po zmerni ceni. 582 OR©L FRANC trgovina z mešanim blagom in gostilna Solidna postrežba. Nizke cene. Tujske sobe 583 MATEVŽ KEJŽAR - ZG. SORICA 43 p. SORICA podkovski in vozni kovač, tik ob izviru Sore Solidna cene za domače in tujce, prvovrstna delavnica 584 JOŽKO BAJŽELJ - AVTOPODJETJE ŽELEZNIKI štev. 8 Prevzema vse tovorne vožnje, kakor blago za trgovce, les, selitve, opeko itd. 588 FRANC MARKELJ SORICfl 3 trgovina z mešanim blagom in šolskimi potrebščinami. 586 ŠUŠTAR PETER SORICA štev. 36 trgovina z obrtniškimi potrebščinami, špece-rija, šolske potrebščine in čevljarstvo. 585 ANDREJ KOSEM, ŽELEZNIKI št. 118 trgovina z mešanim blagom, eksport kleklanih čipk, deželni pridelki. 591 FRANC BOGATAJ Gostilna, mesarija in prenočišča za tujce. — Solidna postrežba. — Vedno sveže blago. — Nizke cene. JOŽEF GLOBOČNIK INDUSTRIJA SMREKOVEGA LESA ŽELEZNIKI ŠTEV. T 592 ŽELEZNDKD 594 LEOPOLD DOLENC ŽELEZNIKI 129 modna krojačnica za gospode in dame Hitra izvršitev! Solidne cene! 589 ŠTEFAN ZUPANC, ŽELEZNIK1119 SEDLARSKI MOJSTER izdeluje vsa sedlarska in jermenarska, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela točiio, solidno in poceni. 593 83 Cenjenim potnikom in letoviščarjem se naj topleje priporoča gostilna pri KAMNARJU v POLJANAH Točijo se pristna dolenjska in štajerska vina in so na razpolago vedno topla in m rasla jed i l a po z merilih cenah. Za obilen obisk se priporoča ALEŠ KLOBOVES, gostilničar POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO 511 POLDE KOS M E LJ ŽELEZNIKI 94 mesarija z lastno najmodernejšo hladilnico. Vsak dan sveže meso. Za prodajo na debelo izdelujem la domače zimske salame ter imam vedno na zalogi suho meso. Cene solidnel Postrežba točna I 596 JOŽKO PFEIFER SELCA Štev. 16 NAD ŠKOFJO LOKO trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Eksport bukovega oglja Postrežba solidna! Cene nizke! 599 IVAN KOPCAVAR SELCA štev. 17 NAD ŠKOFJO LOKO trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Množinske dobave in eksport bukovega oglja. 600 PAVEL TAVČAR — mlin in strojno mizarstvo ŽELEZNIKI štev. 82 trgovina mlevskih izdelkov domačega mlina. Strojno mizarstvo, izdelovanje pohištva in stavbnih del. Izdelovanje in eksport domačih drož za krušni kvas. Tvrdka solidna 613 JAKOB ZUPANC STUDENO 10 p. ŽELEZNIKI krojaška delavnica izdeluje po najmodernejšem kroj u obleke natančno in hitro. Cene solidnel 602 KLEMENCIČ ANTON SELCA 18 NAD ŠKOFJO LOKO trgovina z mešanim blagom, pekarija in mesarija. MARKELJ GABRIJEL KROJRČ SV. KRIŽ št. i p. ŽELEZNIKI izdeluje vsa v svojo stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih, kakor tudi lovske obleke in ,,gorenjske jerhovce". .597 Brtoncelj Franc krojač in trgovec Se1cal5 nadškof joLoko Izdeluje vsakovrstne obleke po meri. Na zalogi ima tudi že izgotovljene obleke. — Trgovina z manufakturnim blagom ter krojaškimi in šivilijskimi potrebščinami. 598 JANEZ FERLAN gostilna pri Anžku GOREHJA MS it. 21 nad Škoijo Loku Stara kmečka gostilna z vedno svežo domačo hrano. Lepa letoviška okolica, tujske sobe. Dobra vina, veliko mleka in surovega masla od domačih krav. 605 p. »LEHIMD&CO Prvovrstna stara domača gostilna in trgovina z mešanim blagom. — Krasna izletniška točka, gorski zrak, mirna okolica. 606 Karkoli kupiš,kupi ali naroči vedno i; 1$ pri tvrtkan.katerih objave in ponudbe in edi-e so no le pri tvrtkan.katerin oDjave in ponucme so uvrščene v tej propagandni knjigi. - Bodi prepričan, da te dne najbolje postrežejo in za- IVANKA ŽELEZNIKI 48 trgovina z mešanim blagom in domačimi ročno kleklani-rni čipkami. 609 IVAN JAKOLIČ ŽELEZNIKI št. 81 Stavbeno in pohištveno mizarstvo. -Strojni obrat. 608 SODRRSKR ZADRUGA r. z. z o. z., ŽELEZNIKI Izdeluje se po naročilih raznovrstna lesena posoda, ki se rabi kot embalaža za različne vrste kemičnih izdelkov, sodi za ribe, med, repo, zelje, barve in žičnike. FRANC in ALOJZIJ WEBER pohištveno in stavbeno mizarstvo JESENOVEC 53 p. ŽELEZNIKI Velika zaloga trdega suhega lesa. — Delo natančno in po najmodernejših vzorcih. Cene nizke! 607 JANKO VRHUNEC SELCA 78 IliMl <ol'jo I .oko staroznana gostilna „FRTIČA« izborna vina, najboljša kuhinja, tujske sobe,solid na postrežba, nizke cene. 604 ČEŠNJICA, p. ŽELEZNIKI trgovina z mešanim blagom in trafika ter gostilna s kegljiščem. Toči pristna dolenjska In štajerska vina, vedno sveža in dobra hrana. _ 611 SODARSKA ZADRUGA r. z. z o. z. ČEŠNJICA p. ŽELEZNIKI izdeluje vsakovrstne izdelke: sode iz mehkega in trdega lesa, škafe, čebre, banje itd. po najnižjih dnevnih cenah. 612 PETER GORTNAR ČEŠNJICA 9 p. ŽELEZNIKI trgovina z mešanim blagom in pekarija. Vsak dan bel in črn domač kruh. Vedno sveže blago. — Postrežba točna. 615 ANTON ERŽEN ČEŠNJICA 21 1». ŽELEZNIKI trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. 614 BRGANT gostilna in trgovina z mešanim blagom DOLENJA VAS 37 p. Selca nad Škofjo Loko Staroznana gostilna ,,pri Jurju" toči najboljša dolenjska in štajerska vina. Dobra kuhinja. - Doma kuhana Žgana pijača — sadjevec, borovničovec. 617 PODOBNIK IVAN, BUKOVICA št. 27 p. SELCA NAD ŠKOFJO LOKO trgovina'z deželnimi pridelki in eksport bukovega oglja (Holzkohle). 618 6896 1 »F« »! IGO ZAGOREC, RADOVLJICA Manufaktura, galanterija, mode, specerija, delikatese, železnina, steklo, porcelan, barve. 541 BOGATA] JANKO ŽELEZNIKI trgovina in industrija embalažnih sodov. 517 JAKLIČ FRANC ■fepsifllksj firm p®pDFiraDeaj RADOVLJICA 540 RDLC FRANC MAIM U FAKTUR [NIA TR^CVOIMA mm* R A © ©V (L J DCA DOBRO BLAGO. SOLIDNE CENE. _ 537 Priporočamo splošno mizarstvo TOMO JEGLICM V RADOVLJICI 546 jo; N. V RADOVLJICI' I p> © hii i> t w ie im © Km ^^l©<5!a MI2AR8TV® ^©ihudStva 544 PREŠERN ANDREJ STROJNO KOLARSTVO PREDTRG, p. RADOVLJICA izdeluje raznovrstne vozove, specijelno Izdelovanje dvodelnih lesenih jermenic. 551 P. ČERNE, Radovljica 45 ure, zlatnina, srebrnina, optični predmeti, gramofoni, dvokolesa, motorna kolesa, šivalni in pisalni stroji. Cene solidne. 553 Kmetijska nabavna in prodajna zadrusa o" v Radovljici ima stalno na zalogi vedno sveže špecerijsko blago, veliko zalogo koruze, moke, otrobov, kmetijskih potrebščin, umetnih gnojil, cementa etc. — Monopolska velikoprodaja soli. — Zastopstvo Vacuum Oii Comp. Zagreb. — Petrolej. — Bencin. 556 GORENJCI, RflDOVLJIČHNI ni Vam treba hoditi v Kranj in Ljubljano na trg, ker dobite že v Radovljici pri IVRNU BULOVCU najfinejše delikatese in vedno sveže špecerijsko blago po znižanih cenah 555 PERC FRANC pekarija in konditorija RRDOVLJICn 560 MIHAEL MENCINGER stavbeno in galanterijsko kleparstvo V RADOVLJICI 557 GRDMŠOČAR & MAČEK KHOJSlTVO 1 559 JANKO RESMAN usnjar RADOVLJICA Prodaja usnja in vseh čevljarskih in sedlarskih potrebščin. Export surovih kož in čresla. 561 ANTON VVAGiMER Barvanje in kemično čiščenje oblek V RADOVLJICI 562 Ing. ZUPANC JERNEJ Žaga in lesna industrija. — Produkcija mehkega rezanega lesa vseh dimenzij. 564 FRANC ZUPANC Gostilna, trgovina, tujske sohe, vrt, Priporom se splošno ključavničarstvo, trgovina s kolesi Solidna postrežba. L A IVC 0 VO PRI RADO VLJICI 563 in šivalnimi stroji v/ rPiF^dl^ifcšijtu) p IPD lfla)dl@wDJS : ' .i I i > I I ! i' '■. li I ! . i. !'! . mWm99mWmWUmmmWllllmmh^m^mm Zaloga raznovrstnega žita. Engro En deta i I __ 567 Prvu gorenjska tovarna sukna, odej i n pletenin LOJZE KRISTAN Ijana 12.987 Brzojavni naslov: Kristan Lesce Slovenija Izdeluje vsakovrstne pletenine, fine posteljne in konjske odeje (koce) iz čiste volne ter razne volnene štofe in lodne. Cene konkurenčno! Zn.litevn.jte vzorce! 570 F. REMEC tovarna lesenih izdelkov. - — — Rezan les, brodski pod in raznovrstni stoli. V LANCOVEM PRI RADOVLJICI 565 Priporočamo trgovino z žganjem in mešanim blagom Gabrijela Eržena v Zapužah pri Lescah kateri Vas vsestransko najsolidnejše postreže. 568 Restavracija »Turist« lastnik JOŽE AVSENIK restavrater in lesni trgovec v BEGUNJAH železniška stanica Lesoe-Bleu* (2-5 km); posta, telegraf, telefon vis-a-vis. Sesta-jalisee turistov, lesnih trgovcev, trgovskih potnikov itd. — Ima zračne tujske sobe s prvovrstno hrano in oskrbo, lasten lov (srna, divja koza, petelin itd.). Idealni izleti: Draga, Bsgunffičica, Sv. Peter, Bled, Tržič, Kranjska gora itd. 569 Tujcem, letoviščarjem in domačinom priporočamo restavracijo pri „LECTARJU" V RADOVLJICI kjer se točijo priznana dolenjska in štajerska vina ter druge pijače. — Vsak čas na razpolago topla in mrzla jedila „a la karte". — Tujske sobe. Lep senčnat vrt. Cene zelo nizke! Postrežba solidna I _ 632 Priporočamo gostilno in prenočišča GABRI JELČDČ IMA ©RE^JAIHl kjer se točijo pristna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo in druge pijače. Topla in mrzla jedila. Tujske sobe. Lep senčnat vrt. Autogarage. Solidna postrežba! 'p,®^^;© v Ihan o. Zmerne cene! 619 Priporočamo lesno industrijo in trgovino z lesom in ogljem FR. STULARJA V PREZRENJU poŠta POD IV AKT E N G R O I EN DETfllLl 621 Vsem tujcem, letoviščarjem im domačinom se priporoča gostilna „PRI KOSMAČU" V RADOVLJICI kjer je na razpolago priznana pijača in jedila. IHjsli«' soli«-. — l.cp Kcnfnat vrl. Letoviščarjem, tujcem in domačinom priporočamo restavracijo „PRI KUNSTEUNU" V RADOVLJICI Pristna vinska kapljica. Vedno topla in mrzla jedila. — Lep senčnat vrt. Kegljišče. — Tujske sobe s kopalnico. Solidna postrežba! 552 IVAN MOHORIČ PREDTRO pri RADOVLJICI izvršuje vsa mizarska dela, stavbena in pohištvena, solidno in po zmernih cenah. — Zato se z vsem zaupanjem obračajte nanj. 571 PRIPOROČAMO VINKO BOGATAJ KLOBUČAR RADOVLJICA 542 GRILC FRANC oblastveno izprašani mestni zidarski mojster RADOVLJICA Delo in cene solidne. — Izgotavlja načrte in daje nasvete. _ 575 L. NAFIM industrija kovanih žebljev, verig in čevljev za pilote V K[R©P>D 626 Vsem, ki se hočejo na BREZJAH zadovoljno počutiti, priporočamo gostilno FINŽGAR kjer se točijo priznano najboljša vina in druge pijače. Topla in mrzla jedila vsak čas. — Tujske sobe s tekočo vodo in kopalnicami. Avtogaraža Taksi in avtobus vedno na razpolago. Lep senčnat vrt. POSTREŽBA TOČNA! CENE NIZKE! 620 JAKOB in ELIZABETA SMREKAR trgovina z mešanim blagom in pekarija V KROPI 627 FERLIČ FRANC trgovina z mešanim blagom ====== KROPA ===== 624 Priporočamo strojno mizarstvo RUDOLFA FINŽGARJA v KROPI kateri izvršuje vsa dela najsolidnejše 628 "V >»priJARMU« v KROPI kjer se točijo priznano najboljše pijače in so na razpolago topla in mrla jedila. — Tujske sobe, lep senčnat vrt. — Proizvodnja pristnega domačega žqanja raznih vrst. 631 ANDREJ SUPAN izdelovanje kovaških mehov, poljskih kovačnic in decimalnih tehtnic KROPA - DRAVSKA BAN. * Naslov brzojavk: SUPAN KROPA Poštna hranilnica podr. Ljubljana št. 12.011 629 sumom pbrc gini _ Tovarna zicnikov KROPA NHID in žice 622 JOŽEF TRPIN, «™' KAMNA GORICA Izvršuje poleg najfinejših moških, damskih in otroških čevljev tudi oficirske škornje, štrapac čevlje, gojzerje itd. Delo solidno! Cene nizke! 580 KATARINA ŠOLAR INDUSTRIJA ŽEBLJEV KROPA—KAMNA GORICA Izdelujem vsakovrstne žeblje, kakor: planinčarje, žeblje za športne čevlje, kljuke za zid in cevi, klopnike, brodarske, zobe za brane, žeblje za normalne in rudniške tračnice itd. Čekovni račun št. 14.742 pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 625 LOVRO KOKAU IISNJARNA IN STROJARNA V KROPI 630 FANI PREVC GOSTILNA PRI „BAJŽELJNCi" KAMNA GORICA prenočišče, kegljišče, lep senčnat vrt ob potoku. Solidna postrežba. _ 577 IVAN LAZAR — ŽEBLJARSKA INDUSTRIJA KAMNA GORICA GORENJSKO (DRAVSKA 6ANOV.) Železniška postaja Podnart—kropa Brzojavke: Lazar Podnart-Kamna gorica USTANOVLJENO LETA 1876 Izdeluje: kovane žeblje za tračnice za rudniške, šumske, ozkotirne in normalne proge, za zgradbe, jezove in mostove, spone za prage in splave itd. ______________________ 576 VARI IVAN - KAMNA GORICA Izvršuje nogavice, dokolenice etc. vseh vrst, kakor tudi raznovrstne majice. Delo priznano nenadkriljivo! Cene nizke! _____579 Priporoča se gostilna in mesarija PAVEL PERESCIUTTI V GORENJI VASI nad Škofjo Loko Poljanska dolina katera toči priznano dobra vina in Vam postreže z vedno svežimi toplimi in mrzlimi jedili. Za hišo kopališče v Sori in vrti 516 LXXX1V Priporoča se vsem Škofjeločanom in izletnikom gostilna „pri FRTUNOVCU" V STARI LOKI na periferiji mesta, kjer se točijo priznano dobra vina, sveže pivo in druge pijače. Na razpolago topla in mrzla jedila. — Balinišče. Lep senčnat vrt. Tujske sobe. 527 1» Priporočamo restavracijo POD KLANČKOM V GORENJI VASI NAD ŠKOFJO LOKO Prenočišča za tujce. Naravna kopelj v Sori 24° C topline. Prsna kopelj v hiši. Posebno priporočljivo letoviščarjem radi izvrstnega gorskega zraka in naravnih sprehodov po jelovih gozdovjh. flvtozveza 3krat na dan, Škofja Loka—Žiri. Sezona od 15. junija do 31. avgusta. Pension: Celodnevna oskrba 32— do 40— Din. Pošta, telefon, radio. 504 LEOPOLD MIKLAVČIČ SODARSTVO POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO ■se toplo priporoča za prevzem vseh v stroko spadajočih del- 510 FRANC DEMŠAR ZALILOG 22, pošta ŽELEZNIKI Lesna trgovina, škrilolom in izdelovanje škriljevih plošč. — Promptne vagonske dobave. Prevzemam kritja vsakovrstnih stavb, cerkva in zvonikov. 587 PRIPOROČAMO TVRDKO ŽLEBNIK IVAN ©PT18C DIM UJ [R! ^ [R V DOMZA1AH 384 Priporoča se soboslikarstvo, črkoslikarstvo in pleskarstvo IVANA POTOČNIKA na BLEDU V vili „Drina" trgovina s šolskimi potrebščinami in papirjem 639 PRIPOROČAMO TVRDKO MATEJ MIKLAVČIČ TRATA KLEPARSTVO IN VODOVODNU INŠTALACIJE NAD SKOKI O LOKO 505 PRIPOROČA SE ♦ FLERIN RUDOLF strojno ključavničarstvo ♦ MENO ES 439 J. DERMOTA, ŽELEZNIKI, Jugoslavija USNJARNA, EKSPORT ČRESLA TELEFON ŠT. 2 USTANOV. L. 1840 519 Vsem tujcem in letoviščarjem priporočamo RESTAVRACIJO AŽMAN na BLEDU Abonenti. — Hrana ala karte. — Tujske sobe. — flvtogaraža. — Lep vrt. 633 ASTORIA JUGOSLAVIJA PENSION ASTORIA u najlepšem južnom centralnom položaju, leži nad kupališnim parkom, samo jedan časak od jezera i tri časaka od Grajske kupelji oddaljen. PENSION ASTORIA in schonster sudjicher, zentraler Lage, ober dem Kurparke gelegen, eine Minule vom See und drči Minuten vom Schlossbade (Grajska kopel) cntfcrnt. — Alle Zimmer mit fliessendem Kali- und Warmwasser, Zimmer mit Loggien, Ausblick auf den See und das Gebirge, schattiger Garten und luftiger Speisesaal. — Die Mahlzeiten werden an separaten Tischen im Speisesaal oder im Garten servlert. — VVeitere Auskiinfte durch die Leitung der Pension Astoria, Bled I, Jugosl. PENSE ASTORIA v nejkrasnejši, jižni, centralni poloze, nad lazčnskvm parkem ležici, vzdalena jednu minutu od jezera a. tri m,inuty od jezernicli lažni (Grajska kopel). — Všeclmy pokoje s tekmici studenou a teplou vodou, pokoje s loggiemi s vyhlldkou na jezero a na liory, zalirada a vzdušna jidelua. — Strava se podava u sepanitnich stolu, die prani v jidelne nebo v zahrade, a pense sestava ze tri časti. — Dalši informace nejocliotneji podava majitel pense Astoria, IJled I, Jugoslavie. 645 STAVBNO PODJETJE IVAN PLEMELJ — BLED L TELEFON ŠTEV. 27 Prevzema in izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. — Daje informacije za nakup in prodajo vil in stavbenih parcel. 649 SOPAR ANTON MODNO ČEVLJARSTVO BLED 848 Priporočam vsakovrstno usnje posebno močno za delavne in boljše čevlje. V zalogi čevljarske potrebščine in posebno močni čevlji domačega izdelka. IVAN JAMAR, BLED I. MARTINOVA UL. 23 646 Pension Dir. Uočeoar ** Bled 644 HOTEL JEKLER, BLED — JUGOSLAVIJA Centralni položaj — Dobry mčstansky dum — Prvotfldnl obsluha. Zentrale Lane (lutes btirgerlich.es Haus — Erstklassige Bedienung. 640 ALBIN IZLAKER SPECERIJA DELIKATESE VINARNA PKNSION KINO BLED LJUBLJANSKA CESTA 636 M. GOGALA mizarsko podjetje NA BLEDU Telefon štev. 52 Specijalna tvornica .STURMflNN" patentnih smučnih oken 638 Krojač za dame in gospode. Teilleur pour madames et messieurs, JAN1K© M U 2 A (NI <3 iraijjg lk<§> cs- H<& EBILIEO DD. v® qj gj <§> s D m v S e On parle francaise. Man spricht deutsch. iOHOpCTV no pycKH. 641 Kralj: dvorni dobavitelj JURIJ RAVNIK parna pekarna in slaščičarna BLED, Grajska c. 94 642 PENSION VOVK BLED JUGOSLAVIJA allrenommierles feinburgerlich.es Familienhaus, liegt in angenehmer ruhiger, staubfreier Lage. Zwei Minuten vom See und Kurpark entfernt. Sehr groBer schattiger, an Wald und Feld an-grenzenderGarten. Von den Zimmern derPension bielet sich eine herrliche flussicht auf den See und Triglavgebirge. Das Etablissement besteht aus einem Hauptgebaude, flieBendes Kali- und Warmwasser, und einer Gartenhauschenkolonie. Diese Gartenhauschen sind einzelne, vollstandig eingerichtete Zimmer mit Japanischen Schiebe-fenstern und Turen, jedes mit Veranda, absolut staubfrei, mitten im Grun gelegen, als gesunde Sommerwohnung immer bevorzugt und sehr beliebt. Reichliche und gute Wiener KCiche. _ 654 Priporočamo gostilno pri „Planincu" na Bledu Grajska cesta 5 Priznana vina, najboljše pivo, izbrana hrana. Tujske sobe. — Cene solidne. Empfehlen Gasthaus pri „Planincu" in Bled (■rajska cesta 5 Bekannt erstklassige Weine, allerbestes Bier, vorz. Kiiche. Fremdenzimmer. Solide Preise. 651 HOTEL OLYMPIC, BLED IZeimibiraiOe Laigj©„ dloir-ekt m\m See un<đi DCtaippsiiFk (□©inifeFSiOifiisi D@f|S>, ■kiU @lb jj@s©Fty Bini p@D©<|| lk©pgiDii§lk©f|Si psupBssi ____653_ PENSION NORREGAARD BLED CEIMTRUM JUGOSLAVIJA Ganzjahrig geSffnet. Erstklassige Zimmer. Im VVinter geheizt. Ver-schiedene Kuchen. Auf Wunsch auch Diate. Herrliche Lage. Vor-zugliche Bedienung. SchSner schatiger Garten. Haus-Autotaxi jederzeit zur Verfugung. lnformationen: E. Norregaard, Bled OiBopeHo npo3 uejiy ro;iHiiy. I Ipno-KjiacHe co6e. y 3HMH jiomchc Pa3-jihmhtc KyxHii,e. Ha >iy Hjmera. itmiaii uoJio)Kaj. Y3opiia nocjiy)i<6a. Jlen cjenouHT ripT. y CBai«f l. oslaoija 652 Splošno strojno mizarstvo Jos. Črnologarja na Bledu, Grajska c. 27 Vas vsestransko najbolje zadovolji. 647 PENSION SVOBODA BLED-VELDES 3UGOSLAVIEN Vornehme Famillenpenslon. In prfichtiger, ruhiger, staubfreier Lage, besonders geeignet fiir Erholungsbedtlrftige, 4 Minuten vom See und Žentrum entjernt, Wald in unmittelbarer Nfthe. Elegante sehr geraumige, peinlicli reine Zimmer; Oiessendes VVasser, Gros.se Veranden mit freiem Aus Mick auf das Gebirge. Sehr grosser schiiner Garten mit schattigenSitzplfttzen.Salon u.Badezimmer im Hause. Eteichliche, vorziigLVerpflegung :s Mahlzeiten taglich. War VVirbel sucht, der bleibe fern, Wer Ruhe liebt, der wohnt hrer gern I 657 s£"Ld HOTEL CENTRAL - BLED Pobrežni lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll^ Neu renoviert. — Direkt am See- gelegen. — See u. Sonnenbad im Hause. — Boote. — Garage. Seeveranda. — Schattiger Garten. VViener Kiiche. — Mittelstandspreise. — Tel. Nr. 57. Na novo renovirano. — Uz jezersku obalu. — Jezerska i sunčana kupelj u kući. — Čamci — Garaga. Veranda na jezeru. — Sjenovit vrt. Bečka kuhinja. — Cene za srednji sloj. - Tel. broj 57. Na novo renoviran. — Primo na jezeru. — Jazerska i slunečni koupel v dome. —Čluni — Garaže. Veranda na jezeru — Stfnna zahrada. Videnska kuchyne. — Mirne ceny. — Tel. č. 57. 667 ALBINI IP©T©< URAR V1D®¥BAIM« GroBe Auswahl u. Lager in (Jhren, Gold-Silber- u. Doubleartikeln. Optik. Bijouterie. I INI D K = LED DD 1 UHRMACHER Velika zaloga ur, zlatnine, srebrnine in double robe. Optika. — Bijouterija. 668 VILLA TONNIES, BLED l„ Aleksandrova 25. 666 Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki JOSIP PREŠEREN mmm LESCE. Zaloga bencina. 675 LEOPOLD KOLMRN BLED I., GRAJSKA C. 37 izvršuje vsa krojaška dela po najnovejši modi. Lika in čisti obleke. 656 Priporočamo splošno znano industrijo cementnih izdelkov vseh vrst. ALOJZIJ KAPUŠ - - LESCE-BLED TRGOVINA STAVBENEGA MATERIJALA Postrežba solidna! 669 Vsem izletnikom, turistom in potnikom priporočamo staroznano restavracijo pri kolodvoru Lesce-Bled ff Solidna postrežba. Vedno mrzla in topla jedila: avtogaraža. — Avtobus Lesce—Bled k vsem vlakom. - Tenis. — Vrt v senci. Kopalnice. — Tujske sobe. 672 JANKO ŠUMI, RESTAVRACIJA, LESCE-BLED nudi vsem potujočim in domačinom priznana vina, vedno sveže pivo ter topla in mrzla jedila. V hiši mesarija in prekajevalnica. Vedno sveže blago. 674 Priporočamo splošno čevljarstvo LOVRO ŽAGAR LESCE pri BLEDU 673 Priporoča se trgovina z mešanim blagom Franjo Mlakar, nasl. Lesce pri Bledu Vedno sveže blago v zalogi. — Postrežba in cene solidne. 677 ANDREJ JEGLIČ - LESCE pri BLEDU Telefon štev. 8. Čekovni račun št. 14.729. Trgovina z mešanim blagom. — Zaloga špecerije, galanterije, konfekcije, manufakture in volne. Zastopstvo in zaloga vsakovrstnega stavbenega materijala, umetnih gnojil ter semen — Pletilna industrija, — Bencin črpalka. 670 Das direkt am See gelegene m* HHI Pili m BLED Jugoslavija Direktno na obali jezera ležeći ist vollstandig neu renoviert und eingerichtet. (Jnmittelbar am Strande befindet sich ein schattiger Hotelgarten. Badegelegenheit fiir Schwimmer und eigene kostenfreie Boote. Erstklassige VVienerkuche. Prospekte stehen kostenlos zur Verfugungl Tel. Nr. 21. je potpunoma renoviran i na novo opremljen. Neposredno uz obalu nalazi se sjenovit hotelski vrt. Prilika za gajenje plivačkog športa i vlastiti čamci besplatno na razpolaganje. Prvoklasna bečka kuhinja. Prospekti šalju se na zahtjev bezplatno! Tel. br. 21. 658 Obiščite trgovino z mešanim blagom in točilnico ANICE BURJA na BLEDU kjer Vam je najsolidnejša postrežba zasigurana. Cene zmerne. 662 Trgovina z železnino, kolesi, stroji in sestavnimi deli. Durkopp, fldler kolesa; S. K. F. krogljični ležaji. FRANC KUNSTELJ icleh i. mehanična delavnica, splošno ključavničarstvo, vodovodne naprave. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje in po najnižjih cenah. Telefon St. 7» 661 Priporoča se na novo otvorjeno SPLOŠNO MIZARSTVO ANDREJA POTOČNIKA na BLEDU, KREKOVA CESTA 707 AMBROZIC ALEXANDER URAH BLED L, CANKARJEVA C. št. 47 Zaloga srebrnine in zlatnine. Optični predmeti. 659 Priporočamo vsem, kateri se hočejo z dobro kapljico in izvrstno jedačo okrepčati (^©STDLN© DIM P>lREIM®eDSeA P IE RIN U S™ - ©LUP ima LIESCACHI Velik senčnat vrt. DD nvtogarage Zaloga pive itd. 716 Strojno mizarstvo ir| MEJAČ & ROJEČ Kamnik. ^S^S vr|| Zaloga pohištva. fy|[j| Specijalna delavnica narod-w^''jl nega pohištva. W Šolske in cerkvene klopi. 293 PRIPOROČAMO ST. SAVS, KAMNIK, MAJSTROVA UL. 20 prvo kemičnočistilnico inpralnico v Kamniku, II] Ima največjo zalogo raznovrstnih moških, katera kemično čisti obleke pere in lika perilo. ||| damskih in otroških čevljev po najnižjih cenah. 258 AUGUST NANUT, KRANJ Obiastno preizkušeni zidarski mojster. — Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi izvršuje načrte in daje nasvete. Delo solidno! Cene konkurenčne! 99 Najugodnejši nakup Vam nudi tvrdka M. PANGERC IN DRUG dr. z o. z. BLED II. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Telefon interurb. št. 40 Pošt. ček. rač. št. 11.459 663 Higijensko i moderno uredjeni PENSION PLEMELJ Splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo LEBAR LEOPOLD BLED, GRAJSKA CESTA št. 3 712 BLED, CERKVENA Hygienisch und m Otvoren celu godinu, položajem uz jezero i kod 1 ječi - lišnog parka. Razjašnjenja daje uprava pensiona. UL. 127, JUGOSL. odern eingerichtet Das ganze Jahr ge-offnet. Unmittelbar am See u. Kurpark gelegen. - Informa-tionen durch Pen-sionverwaltung. 706 Korošec Franc, tapetnik Bled I., Črtomirova 49 Izvršuje vsa tapetniška dela najsolidneje. Zaloga otoman, stolov, modrocov etc. Cene nizke. Postrežba solidna. 713 MATEVŽ ZVAB splošno krojaštvo LESCE—BLED štev. 38 714 Priporočamo strojno, stavbeno in pohištveno mizarstvo JAKOBA ERŽEN A V LESCAH PRI BLEDU 715 LEOPOLD JESIH restavracija in mesarija MEDVODE št. 38 Tujske sobe Senčnat vrt Letoviški kraj Idealno kopališče Sora 682 Najbolj na roko Vam je v Irgovino „k Marinku" A. ZALETEL trgovina z mešanim blagom PRESKA (pri cerkvi), pošta MEDVODE kjer Vas postrežemo z najboljšim, vedno svežim vsakovrstnim blagom najceneje in najhitreje! 683 FRANC OREL pohištveno In stavbeno mizarstvo ter zaloga rakev. Goričane 30 pošla Medvode 678 OVAN seunig ml. n=7 V T^CIEIM F> M D LJU1LJAMD * 688 FRANJO PERŠIN sedlarstvo in vozno ličarstvo ŠT. VII) nad LJUBLJANO IZIDOR KOSMAČ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll splošno čevljarstvo in izdelovanje gojzerc llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll GORIČANE štev. 2 p@ita M E O M © B> E 679 Se priporoča za izdelavo vsakovrstne konjske opreme, tapeciranje in ličanje voz. 692 FRANC JENKO, MEDVODE št. 3 SEDLARSTVO IN TRGOVINA Z USNJEM Prodaja vsakovrstnega usnja za čevljarje. Cene konkurenčne! 686 GREGORIN mehanična delavnica V ŠT. VIDU nad Ljubljano IZVRŠUJE: vsa mehanična popravila avtomobilov, motorjev in dvo-koles, hitro, vešče in po solidni ceni. 694 EGIDEJ in ERJAVEC KAROL POLEG TACENSKEGA MOSTU vas BROD, p. Št. Vid nad Ljubljano Zaloga in prodaja pohištva. S©im dfd ©E 691 KRATKV ANTON, g@stSBnia v PODSORI pri ST. VOBU nađ Mutoljam® se priporoča za obisk vsem p. n. izletnikom, letoviščarjem, katerim nudim topla in mrzla jedila, pristna zdrava vina in vedno sveže pivo po zmernih cenah. 693 ŽONTAR JAKOB TESARSKI MOJSTER vas PRESKA pri Medvodah Izdeluje vsa v svojo stroko spadajoča dela po lastnih in danih načrtih. Specijelno izdelovanje stopnjic. 700 ŠUŠTERŠIČ JOŽE stara gostilna „PRI TONETU" SENIČICA pri Medvodah Prodaja vina na debelo — Žaga Ustavi se, prigrizni pristno kranjsko klobaso poleg naravnega vina. Drago ni! 703 MIZARSKA ZADRUGA R. Z. z 0. Z. ŠT. VID nad LJubljano prevzema stavbena in pohištvena mizarska dela, stalna bogata zaloga pohištva. Električno-strojni obrat. Dos. Kuhar, Val. . Mrak, J. Kajzar, Fr. Kregar. 696 MERHAR DVAN STANEŽIČE 21, pošta ŠT. VID nad Ljubljano Izdeluje in prodaja vsakovrstno pohištvo, prevzema razna stavbna dela po danih in lastnih načrtih. — Vsi izdelki garantirani in po konkurenčni ceni. 705 FANI BEZLAJ vas VAŠE št. 2 pri MEDVODAH gostilna s tujskimi sobami na lepem solnčnem in zračnem kraju v neposredni bližini Sore — najlepša točka za kopanje poleti in smučanje pozimi. 699 ANTON PDK©N gostilna in prenočišča pri kolodvoru LESCI°BLEO 671 41 MEKINC PAVEL — BLED I Frizerski salon za dame in gospode Vis a vis Hotel ,,Union' Friseur-Salon fiir Damen und Herren Salon friseur pour les dames et les monsieurs 665 FR. JEMC, BLED MARTINOVA CESTA 90 Splošno priznano moderno in strokov-njaško soboslikarsko, pleskarsko in črkoslikarsko podjetje. TEl.. ŠT. 79 UST. 1908 Lepe in zračne tujske sobe na brez-prašnem prostoru z razgledom po Bledu in okolici. 2 min. od jezera. 710 MARČA1M ZINKA, BLED, JUGOSLAVIJA Handelshaus und Pension. Das ganze Jahr geoffnet. Eine Minute vom Seestrande u. Kurpark entfernt. — Wiener Kiiche. Solide Preise. Modesalon und Ladengeschaft im Hause. Maison de commerce et pension. Ouverte toute 1'annee. fl une minute de la cčte du lac et du pare courant. — Exelente cuisine viennoise. Prix tres moderes. Salon de la mode et boutigue dans la maison. Priporočamo trgovino z vedno svežim meš. blagom JOŽETA PRISTOVA v GORJAH pri BLEDU Sezijska stanovanja posameznim družinam. Solidna trgovska hiša. 722 HOTEL „„LOVEC" = BLI Najsolidnej Kopeli. — Solidestes I Wnsser, — Nejsolidne j: •K......ein DO Sn blejska hiša. — Lega 1 min. od jezera. — Pension. Tekoča topla in mrzla vodu. Veranda. - Avtnjrurnire. --- Avtotaks v hiši. — Avtobusne zveze na vse strani. — Cene nizke. — Postrežba točna, liius in Bled. — 1 Min. vom Seeufei entfernt. — Pension. -- Fliessendes heiases und kal te s Veranda. B&der. — Autogarage. Autotaxi im Haus, — AutobuBverbindungen in allen Richtlinien. — Masaige Preise. — Aufmerksame Bodienung. H dum na Bledu. Stoji I min. od jezera. — Pension. — Tekoucl tepla a ehladna* voda. y. — Veranda. — Avtogarage. — Avtotaks v dome. — Avtobus sveze na vSechy strany. — Cen v nizkč. — Obsluba vzorna. ,_■____711 FRANC PETAČ trgovina z mešanim blagom in stavbenim materijalom SP. GORJE PRI BLEDU - TELEFON št. 11 PODRUŽNICE: Spodnje Gorje 86, Dolgo brdo 23. Ribno 62. Velika zaloga življenskih potrebščin, špecerije, kolonialnega blaga in galanterije. IZDELOVANJE cementnih strežnikov, cementnih cevi (za kanale) vseh velikosti. 723 PENSION GORENJKA BLED Mirna, prahu prosta'lega., v cen-trumu, v neposredni bližini jezera. Velike, zračne, moderno preurejene sobe s toplo in mrzlo vodo. Kopalnica. Prvovrstna ~, dunajska kuhinja. Solidna in pazljiva postrežba. Zmerne cene. ■H PENSION GORENJKA BLED Ruhige, staubfreie zentrale Lage in unmittelbarer Seenahe. Grosse, luftige Zimmer, renoviert u. neu eingerichtet mit fliessendem Kalt-u. Warmwasser. Erstklassige Wie-ner Kuche. Solide und aufmerk-same Bedienung. Massige Preise. 655 M. ULČAR — BLED L, MARTINOVA CESTA 16 Najstarejša trgovska hiša Das alteste Handelshaus Najstarši obchodni dum 664 Gostilna „pti ČOPU" v ŽIROVNICI Posebno priporočljiva radi krasne le^e neposredno pod Stolom. Krasan vit. Izborna vin.-i. Domača kuhinja. Tujske sobe. Cene zmerne. 719 Priporoča se modno krojaštvo JOŽKA SVETINE V DOBRAVI—VINTGAR Cene in postrežba solidne 721 Priporoča se največja trgovska hiša F. KALAN v ŽIROVNICI leži ob železnici in državni cesti 718 Priporoča se restavracija „pri Kolodvoru" Dobrava-Vintgar last IVANA STARETA FRANC ZALETEL VELEŽGflNJARNfl ŠT. VID NAD LJUBLJANO priporoča vse vrste domačega žganja kot: brinjevec, slivovka, borovničar, vinsko žganje, kakor tudi vse vrste likerjev in ruma po konkurenčnih cenah. 727 HOTEL HOM pri BLEDU Tujske sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo. Kopalnica. Domača kuhinja. Do Bleda 15 min., do Vintgarja 10 min. V bližini naravi smrekovi sprehodi. Zelelezniško postajališče pri hotelu. Pojasnila daje vodstvo hotela. Sobe za strance. Tekuča topla i mrzla voda. Kupaona. Domača kuhinja. Do Bleda 15 min., do Vintgarja 10 min. U blizini prirodna omori-kova šetališta. Željeznička stanica kod hotela. Razjašnjenja daje uprava hotela. Fremdenzimmer mit fliefiendem kalten und warmen Wasser. Badezimmer. Biirgerliche Kuche. Bis Bled 15 Min.,, bis VVintgar 10 Min. In der Nahe Fichtenvvalder-Spaziergange. Eisenbahn-Haltestelle nachst Hotel. fluskiinfte bereitwilligst durch die Hotelleitung. Pohostinske pokoje s tekući teplou i chladnou vodou. Koupelna. Domaći kuchvne. Na Bled 15 min., do Vintgarja 10 min. V blizkosti prirodni smrkove promenady. Železničnf stanice vedle hotelu. 724 KRAMAR JOŠKO trgovina in gostilna VODICE NAD LJUBLJANO Letoviški kraj, lepa točka za izlete ali stalen oddih. Mirna okolica med gozdovi Točijo se pristna vina izlastni h vinogradov na Bizeljskem in Dolenjskem. Domača in meščanska kuhinja, prostorne tujske sobe, kegljišče itd. 737 FRANČIŠKA CIRMAN trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ŠT. VID nad L|ubl|ano Solidna postrežba I Najnižje cene! 725 Prva žebljarska industrija kovanih žebljev vseh vrst ZUPAN in STRGOVŠEK V LESCAH NA GORENJSKEM 676 ANA trgovina z mešanim blagom in gostilna GORIČANE pri Medvodah Solidna postrežba! Nizke cenel 730 KAROL NOVAK ŠT. VID nad LJUBLJANO Oblastveno izprašani in koncesijo-nirani kamnoseški mojster. Sprejema vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. 728 ANA FLORJANCIC gostilna „PRI P fl V L 1 N Cl" MOSTE PRI KOMENDI toči pristna vina, dobra domača hrana, tujske sobe. Postrežba točna. Cene nizke. 734 GUBANEC IVAN trgovina in gostilna VODICE štev. 16 (Gorenjsko) postreže vedno s svežim blagom, najboljšo pijačo in domačo, po naročilu tudi boljšo hrano. 736 ROZALIJA NOVAK vas VAŠE št. 9 pri Medvodah Trgovina z mešanim blagom, vsak dan sveže pečen domač bel in črn kruh. 729 IVAN REBOU - ŠČETKARSKA DELAVNICA MOSTE štev. 55 PRI KAMNIKU Izdeluje raznovrstne ščetke. zidarske in slikarske čopiče ter vsa v četarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Kupuje žimo in ščetine po dnevnih cenah. 733 Prav toplo priporočamo priljubljeno gostilno CIRMAN v Mednem pošta ŠT. VII) nad Ljubljano kjer so izletniki z vsem najbolje postrežem. -:- -:-698 VILFAN ALOJZ, modno krojaštvo KNAPE-BUKOVŠČIC A, p. Selca n. Škofjo Loko izdelovanje oblek po krojih prvih svetovnih krojnih šol. CENE BREZKONKURENČNEI 603 Priporoča se ANTON PLUT čevljarski mojster KAMNA GORICA kateri Izvršuje vsa čevljarska dela najsolidneje. 578 Priporočamo FRANJO KflRBH, trgovec JESENICE, Slomškova 2, 738 Priporočamo R.in K. RBRGC gostilna in trgovina T, na DOVJEM. 740 ANTOM MELNIK zidarski mojster in posestnik DOVJE 8 (Gorenjsko) izdeluje specijelne železobetonske ograje ročnega dela po lastnem izumu ter vsa v to stroko spadajoča dela. Posebno vzorne hleve in gnojne jame. 739 Vsem potujočim, kakor tudi domačinom se priporoča trgovina z mešanim blagom in manufakturo F. IRABflČ M ©Istra ima V novi hiši udobne tujske sobe! 747 Priporoča se gostilna, pension in dependance JANŠA" na Dovjem Gorska lega. - Lep razgled. - 10 tujskih sob. - Kopalnica. - Glasovir. - Radio v hiši. 741 Fran Mrak splošno mizarstoo o Mojstrani. 745 Priporoča se izprašani podkovski in vozovni kovaški mojster Jakob Zalokar - Mojstrana Delo in cene solidne! 743 Tujcem in izletnikom se priporoča restavracija „RAE3IC", kjer so na razpolago udobne tujske sobe, vedno topla in lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll mrzla jedila, priznano dobra pijača. Lep senčnat vrt. - Cene zmerne. - Kegljišče. 744 Hotel „TRIGLAV" (J. Rabič) Mojstrana. Priznano shajališče lovcev, turistov in smučarjev. - 32 sob z elek. razsvetljavo. Z lovskimi trofejami okrašene jedilne sobe. - Radio - Kopalnica. - Lep senčnat vrt. - Kegljišče - Izborna kuhinja in pijače. - Vodniki in nosači sa preskrbe. Pojasnila daje vodstvo hotela. 748 Priporoča se restavracija POD KEPO v Dovjem - Mojstrani pri kolodvoru. Prvovrstna kuhinja. Pristna dolenjska in štajerska vina. Zračne tujske sobe. Lep senčnat vrt. Glavno izhodišče v Triglavsko pogorje. 742 ERŽEN IVAN. splošno čevljarstvo MOJSTRANA izdeluje specijelno trpežne „gojzerce" iz ruskega usnja in vsa v to stroko spadajoča dela. Podružnica: Kranjska gora. 746 1'KODA.IA NAREJENIH moških in otročjih oblek, klobukov, čepic, srajc in samoveznic. V zalogi imam raznovrstno tu- in inozemsko blago, iz katerega izdelujem obleke po meri v najkrajšem času — Izvrstna izdelava. — Solidna postrežba. — Itlago dobro. IVAN ZVEZDA, Jesenice-Fužine, Cankarjeva cesta 5 (blizu tovarne). 750 Gostilna „ J A I) R A N - S P LIT " JESENICE, Prešernova c. 7. Točijo se pristna dalmatinsku vina iz lastnih vinogradov. Z;i obilen olii.sk se priporoča MARASOVIĆ. _ 751 I V A IM JEN K© stavbeno podjetje Slovenski Javornik štev. 59 se priporoča za vsa v to stroko pripadajoča dela. 753 Trgovina z železnino, zaloga železa, cementa, štorja, strešne lepenke, barv, štedilnikov, kuhinjske in porcelanske posode ter vsakovrstnega orodja AVGUST KLABUS - JESENICE, Gosposvetska c. 13. Cene solidnel Postrežba točna 1 749 IVAN STOJflN JESENICE-FUŽINE, Občinska 23. Specijalist za izdelovanje usnjatih jopičev in uniform. 754 Priporoča se moderni frizerski salon za dame in gospode PAVEL DEMAK, Slovenski Javornik. 752 ALOJZIJ SMOLEJ strojno mizarsko podjetje KraumjSkai ^©irau 761 Priporoča se staroznana gorenjska hisa M R A K v KRANJSKI GORI katera oddaja letoviščarjem tujske sobe. 763 Vsem letoviščarjem in tujcem se priporoča pension „Vila Mojstrovka" Kranjska gora. Velik senčnat vrt. Lega ob vodi Pišenci. Lep razgled na gore. Gozdnati izprehodi. Na izbiro 10 tujskih sob v novi stavbi. 756 Modemi In higijenski frlseur-salon za dame In gospode M. DORČEC KRANJSKA GORA. 0 Zaloga parfumerije. 766 Preporučamo priznatu obljubljenu gorenjsku kuću sa balkonom Mil M iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRANJSKA GORA Edinstvena stara gorenjska stanovanjska hiša FRANC LAVTIŽAR v Kranjski gori. Brezprašen in brezhrupen prostor. Velik senčnat vrt z uticami. Ob vrtu potok. Naravni gozdnati sprehodi. On parle francals, anglals, alleman, et 1' Itallen. 762 STANOVANJA v novi hiši pod Vitrancem A.ČERNE KRANJSKA GORfl. 765 llllliilllllllllillnlilllillilililiiiill koja raspolaže sa 9 soba za strance. Divan razgled na gore 1 Položaj slobodan svake prašine 1 Vrt u sjeni! 757 Kaoama „PRISANK" o dolini Pisemce pod Viliramcem. Solnčna lega. v bližini tenis in kopališče Jasna. 764 DANIEL ŠEFMAN valjčni mlin in žaga v KRANJSKI GORI. ZALOGA VSEH VRST MOKE. 768 ALOJZ PANTER prva manufakturna trgovina v KRANJSKI GORI. 759 Modni damski in moški krojaški atelje ANTON ZAVODNIK, Kranjska gora priporoča izgotovitev raznovrstnih damskih in moških oblek. Solidna izgotovitev. Najmodernejši kroji. Zaloga konfekcije, športnih čepic in klobukov. 755 V SMOLEJ STEIFII, firgoBiiima z lmešaimihm blagom KirMJska gordi. Oddaja slcđ/morađinj — nooa hiša — gorska lega — lep razgled. 760 33 SMUK FRANC KRANJSKA GORA Jugoslavija, Dravska banovina. CneuHJajiHCT 3a H3p;my uHnciia 3a mnopTauie, TVpHCTe H CKHJailie. Spezialist in Verferti-gung von Sport-, Touri-sten- und Skischuhen. 758 SEL AN VALENTIN splošno čevljarstvo in tujske sobe v novi stavbi v KRANJSKI GORI štev. 119. 770 Priporoča se FRANJA URBANI3A strojno pletiljstvo in zaloga pletenin v KRANJSKI GORI. 771 ŠENK ALOJZ strojno mizarstvo PODKOREN, p. Kranjska gora se priporoča za vsa stavbena in pohištvena dela, katera izvršuje strokovnjaško in po zmernih cenah. 769 Strojenje usnja in raznovrstne kožuhovlne n. pr. ovčje in Jagnjetove kožice. Zaloga specijelno trdnega usnja za podlogo gojzerc. 767 PO n> n< a oo ui Tujci, letoviščarji! Z vsem zaupanjem se obračajte za vse informacije na P v RATEČAH. Gorska lega 870 m. Divni sprehodi - zimski šport! 774 PENSION „ZLATOROG" KRANJSKA GORA. Brezprašna In mirna lega, 3 minute od postaje, diven razgled na Prisank in Razor. Velik vrt. 17 tujskih sob. — Prvorazredna dunajska in srbska kuhinja, dletetična kuhinja in razni mlečni proizvodi. Staubfrele, ruhige tage, 3 Minuten vom Bahn-hofe entfernt. Herrliche Fernsicht aul Prisank und Razor. Grosse Gartenanlagen. — 17 Fremdenzimmer. Vorzugllche Wiener-, Ser-blsche und Diatetische Kuche. - Bedienung mit verschledenen Milchprodukten. 772 cm Vsem letoviščarjem in tujcem se priporoča pension & gostilna RflSlNGER (Stara pošta) v Podkorenu pri Kranjski gori. fUlen Landungsgasten und Touristen empfehlt sich Pension & Gasthaus RflSlNGER (Stara pošta) in Podkoren bei Kranjska gora. 7?3 Priporoča se splošno ključavničarstvo REBEK IX DRUG t v Bohinjski Bistrici. 777 Priporoča se splošna čevljarska delavnica VIKTOR RAVHEKAR v Bohinjski Bistrici. Izvršuje nepremočljive smučarske in turistovske čevlje, kakor tudi štrapac in najfinejše čevlje solidno in po zmernih cenah. 779 Obiščite najstarejšo gostilno v BOHINJU pri „BECU", last I.MENCINGERJA. Prenočišča — vrt — veranda. 786 \ Priporoča se splošnoznana kolarska delavnica FHflNC KONIC u Bohinjski Bistrici katera vsakogar najsolidneje postreže. 784 Bencin. Auto-olic. Največja trgovska hiša v Bohinju G. BUDKOVIĆ Zaloga: špecerije železnine - čevljev manufakture — galanterije — delikates stekla porcelana žita moke — šolskih in pisarniških potrebščin, razglednic in športnih predmetov za turiste, smučarje in letoviščarje. KUIANTNA POSTREŽBA. - ZMERNE CENE. En gros. En detaiL M/VTEVŽ HRIBAR - BLED I, Jugoslavija. Letovišče. - Lažne. - Kurort. Modni krojaški salon za dame in gospode, Črtomirova ulica 45. Vila Hribar 5 minut do jezera. Tujske sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo. Kopalnice, flvtogaraža. - Senčnat vrt. - V bližini hotel „(Jnion" in Pension Dr. Hočevar. Modni krejcovsky salon pro damu i pany, Črtomirova ul. 45. Villa Hribar 5 minut do jezera, pokoje pro hosty sa tekouci teplou i hladnou vodou. Koupelny. - Autogaraže. Stinna zahrada. V blizkosti hotel „Union" i pension Dr. Hočevar. Herren- und Damen- Modesalon Črtomirgasse 45. Villa Hribar 5 Min. vom See entfernt. Fremdenzimmer mit fliessendem Warm- und Kaltwasser. Badezimmer. - ftutogarage. Schattiger Garten. In nachster Nahe Hotel „Union" und Pension Dr. Hočevar. 650 Priporočamo modni krojaški salon Martina Mencingerja o Bohinjski Bistrici št 105. 788 AUGUST ROZMAN splošno ključavničarstvo BOHINJSKA BISTRICA izvršuje specijelno žične ograje, vsa stavbena in kleparska dela naisolidnejše. 778 Priporoča se splošnoznana industrija za izdelavo spec. smučk znamke ,.Triglav" last JAKOBA ROZMAN A v Bohinjski Bistrici. Izdelava po norveškem sistemu. 782 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 781 SIRARSKA ZADRUG/1 re^ i s trti va na zadruga z omejeno zavezo STARA FUŽINA V BOHINJU posta Sv. Da ne z. Bohinjsko Jezero ki je ena največjih tn naj- ■I^^HMPP' ^ modernejših sirarskih /.a- ' .jM^^^F!;:^. . drug v Bohinju. Ustanovljena 1. 1887 i .^fSPERBfcM Proizvajapolnomastnieinen- , ^SJJ' dolski sir v hlebih od Ifi—H0^*..'A.«. *d^SBLftm ki;. Ii'a/.pi mlaja sir na drobno i........ . J|i, ', •, jdjitaiS in na debelo. Zmerni- cene. ' * ,,,u*t' *23E^3^ Čekovni račun štev. 13.SP7.i—.........- ~i Solidna postrežba. 81 1 1 ZOFKA MALENŠEK _— strojno pletenje — Mechanische-Wirkwarenerzeugung-- BOHINJSKA BISTRICA, Slovenija. Svakovrstne damske, mužke i dječje pletenine — m Vorschiodene Wirkwaren fiir Damen, Herren und čarape Razašilje en gros i en detail. || Kinder — Striimpfe. Versand en gros und en detail. 787 GRAND HOTEL - PENSION „TRIGLAV" BOHINJSKA BISTRICA 29 komfortabel eingerichtete Zimmer mit herrlicher Aussicht. — Bade-zimmer - fliessendes Wasser. Elektrisches Licht, — Autogaragen. Liegehalle. — Sonnenbad. — Klavier und Radio. Abwechselnde und reichliche Kost. — Auf Wunsch Diat-flilchkuren. Erstklassiger und schattiger Garten. 3 Minuten vom Bahnhof und 5 km vom See. Auto zur Verfiigung! Mittelstandspreise. 789 STANKO BUCflR čevljarstvo BOHINJSKft BISTRICA. 780 Modno damsko krojaštvo MINKA LOGAR BOH. BISTRICA 61. 803 Obiščite staroznano gostilno LOGRR ob BOHINJSKEM JEZERU kjer se Vas solidno postreže! 792 Najsolidnejša gorenjska hiša v RRTEČRH je gostilna ŽERJAV katera nudi gostom priznano najcenejšo postrežbo in oskrbo. Zračne in udobne tujske sobe z razgledom na gorovje. Mirno bivanje. Brezprašna lega. 775 Prva parna pekarna v Itoliinj.slii Bistrici last FRANC ROZMAN-A, nudi vedno prvovrstno pecivo. 783a Prva razpošiljalnica pristnega bohinjskega sira FRANC ŽMITEK BOHINJSKA BISTRICA Jugoslavija. Trgovina z deželnimi in gozdnimi pridelki. Zdravilna zelišča. Brzojavi: Žmitek, Boh. Bistrica. - Telefon št. 4. 790 Buffet RESMAN pri Bohinjskem jezeru priporoča vsakovrstne vedno sveže turlstovske potrebščine. Daje Informacije za stanovanja In druso; posojuje čolne itd. 793 Letoviščarjem in tujcem priporočamo gostilno - pension „SAVICA" ob BOHINJSKEM JEZERU (FRANC RESMAN) Bohinjsko jezero št. 45. 795 Hotel „TRIGLAV" SREDNJA VAS v Bohinju. Gorska lega. - Zračne tujske sobe. - Prvorazredna postrežba. - Pension. - flvtozveze. Voz na razpolago. - Cene zmerne. 797 JOS. ODAR-JA nasl. strojno mizarstvo v SREDNJI VASI v BOHINJU. Izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela. Specijaliteta gozdarske klešče in mere za deske. 798 Franc Logonder Bohinjska Bistrica izdelovanje vseh vrst cementnih izdelkov. 791 REPINC MARIJA damsko krojaštvo v BOHINJSKI BISTRICI 18. Modni vzorci. 804 Splošno mizarstvo JOSIP KOVAČIČ Stara Fužina 61 izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela. 802 Der herrlichste Alpenort fur Sommerfrisehe in Jugoslavien Hotel und Dependance SV. JANEZ am BOHINJSKO JEZERO. Durch das ganze Jahr geoffnet. - 45 Fremdenzimmer. - Badezimmer. Gesellschaftsraum mit Veranda. - Dunkelkammer. Post, Telegraph im Hause. Tennis-platz. Einzige Badeanstalt am See. Wintersport. - 525 Meter iiber dem Meeresspiegel. und Staubfrei. - In der Nahe Savica-Fall. Wind- 794 Priporoča se gostilna in mesarija H ©O INI n K V SRIEOINIJD VAS« M © © IH DINIJ) LD kjer je na razpolago tujcem in izletnikom pristna pijača, kranjske klobase in vedno sveža domača šunka. Udobne tujske sobe. Voznik v hiši! _ 796 Hotel in pension „MARKEŠ", Bohinjska Bistrica. Oddaljen dve minuti od kolodvora. Prvovrstna meščanska kuhinja, dobre postelje, pozorna postrežba, kadna kopel. Lastnica: JOSIPINA MARKEŠ-ČUDEN. Hotel und Pension „MARKEŠ", Bohinjska Bistrica. Zwei Minuten vom Bahnhof entfernt. Erstklassige burgerliche Kuche, gute Betten, aufmerksame Bedienung. Wannenbad. Eigentumerin: JOSIPINA MARKEŠ-ČUDEN. 807 Avtobusne vožnje in avtotaksi pri vseh vlakih v Bohinjski Bistrici na razpolago. Vozi kolodvor-Jezero in obratno! — Priporoča se podjetje AŽMAN. 805 Najprijetnejše in domače se počuti vsak izletnik in turist v gostilni pri V. GflŠPERINU, Stara Fužina štev. 27 kjer dobi na razpolago dobra vina in vedno razne sveže prigrizke, - Tujske sobe. 801 : Priporoča se staroznano kovaško podjetje JOS. BERNIK-A v SREDNJI VASI v Bohinju. 799 FRANJO VOJVODA JOSIP MARKELJ, strojno mizarstvo KAMNJE 35 v Bohinju. 808 splošno ključavničarstvo in mehanična dela v Bohinjski Bistrici št. 15. 806 Tujcem in izletnikom nudi prijeten počitek gostilna GAŠPERIN ob državni cesti v STARI FUŽINI. V zalogi vedno domača šunka, kranjske klobase in izbrana vina. 800 Tujcem in letoviščarjem priporočamo pension „ŠPIK" v Gozdu pri Kranjski gori. Krasni naravni sprehodi. - Lepe in zračne tujske sobe. - Diven razaled. - Cene zmerne. 776 Vsem letoviščarjem in tujcem se priporoča pension in gostilna F. & T. KAJŽAR v RATEČAH kolodvorska restavracija iroap. Kajžarja na postaji Rateče-Planicn. Prvorazredna postrežba. Pristna vina. Lepe in zračne tujske sobe z razgledom na gore. Cene nizke! Odprto celo leto I 809 Trgovina z mešanim blagom in železnino JAKOB KOZJEK DOVJE. 810 cvm OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ 00 1: ali kiiim/ir 3 krat tako dolgo kot druge vrste trajajo štrange, uzde, vrvi za seno, povodci in drugo vrvarsko blago od mm t d. Grosuplje pri Ljubljani To blago se razlikuje od drugega po tem, da ima privezano rdečo oznako, kakor jo kaže tale slika (pajk v sredini mreže z napisom Grosuplje). Ta varstvena znamka garantira za najboljšo kvaliteto. — Zahtevajte vse vrvarske Izdelke samo s to znamko I Prepričajte se in zahtevajte pri Vašem trgovcu vse vrvarsko blago s tako marko! Zadovoljni boste in prihranili si boste mnogo denarja. To blago priporoča kmetovalcem KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU 321 25 let v UwiB3>0JjainiBj OirćmdJDilcše H® - T©D©f„ 11=SS Začeli smo pred 25 leti s pisalnim strojem na kroglic, ležišča „Smith & Bross", prešli smo na močnejši „Underwood", toda 25 let dela, prakse in preizkušnje nas je dovedlo do prepričanja, da zadostimo največjim zahtevam le s J3deal kvalitetnim pisalnim strojem 799a A00135207B 11 20 D7A