Aleksandra Derganc Univerza v Ljubljani
UDK 811.163.6 : 811.161.1 81'25
TRIJE ZGLEDI NEPOSREČENEGA PREVODA ZARADI »LAŽNIH
PRIJATELJEV«
Znano je, da posebej v sorodnih jezikih, genetsko zares ali navidezno sorodne besede, ki imajo enako ali podobno zunanjo podobo, pogosto nosijo različen pomen. Takšnim besedam pravimo »lažni prijatelji«. Če jih ne prepoznamo oz. ne zaznamo, da je pomen, ki ga pripisujemo kaki besedi, v nekakšni opreki s kontekstom, postanemo njihova žrtev.
Ob prebiranju prevoda knjige Zakladi Slovenije M. Kmecla v ruščino sem naletela na mesto, ki mi je vzbudilo nevero: ali je mogoče, da je Kmecl napisal kaj takega? Mesto se je glasilo (tu in v naslednjih zgledih so okrepljeno tiskana mesta moj dodatek):
B 3aMeiaTejibHoft KpacoTbi IHajieijKOH jtojiime (xpacoTy ee b mhotom npiiyMHO)KHJia coBpeMeHHaa HHflycTpHajiH3aE(H5i) nosa Harnjin ojjHH-ejpiHCTBeHHbrii phmckhh KaMeHb, hto jjjra Hac 6ojiee neM ckpomho. (KMeu,ji 1990: 70)
Prevod tega mesta nazaj v slovenščino se glasi:
V	prelepi Šaleški dolini (njeno lepoto je v mnogočem povečala sodobna industrializacija) so doslej našli en samcat rimski kamen, kar je za nas nadvse skromno.
Seveda se mi je zazdelo skrajno neverjetno, da bi Kmecl napisal, da je lepoto Šaleške doline povečala sodobna industrializacija, zato sem brž poiskala ustrezno mesto v slovenskem izvirniku. Le-to se glasi:
V	vsej nenavadno lepi (do neke mere jo je razlepotila šele zadnja industrializacija) Šaleški dolini so menda doslej našli en sam rimski kamen, kar je za slovenske razmere pravcato uboštvo. (Kmecl 1979: 70)
Prevajalka slovenskega besedila v ruščino je kompetentna ruska slovenistka, ki je delo kot celoto dobro prevedla. Niti najmanj ni moj namen kako posmehovanje, saj velja, da naj prvi vrže kamen tisti, ki ni nikoli grešil, in verjamem, da se je skoraj vsakemu, ki je kdaj prevajal, kdaj zgodila kaka nerodnost, le odkrije se bolj poredko. Ta zgled bi rada opisala le zato, ker gre za zelo nazoren zgled o pomenu poznavanja vrednot in prepričanj kake družbe, da lahko pravilno interpretiramo besedila, ki so nastala v njej. Tu je nadvse ustrezna misel Radojke Vrančič:
Za prevajalca ni dovolj, da je dober lingvist, ampak mora biti tudi kos sociologa, etnologa, antropologa in še kakega drugega strokovnjaka za tisto družbo, tisto okolje, tisto dobo, o kateri govori njegov avtor. Če ta aspekt zanemarja, pride lahko do prav ljubkih pomot, nad katerimi se, če jih odkrijemo pri svojem bližnjem, seveda prav prisrčno in hudobno zabavamo. (Vrančič 1996: 77-78)
203
Kako je torej lahko prišlo do te »ljubke pomote«?
Pojdimo po vrsti:
Jezikovni vir nesporazuma je a) redkost glagola razlepotiti, ki ga ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, b) večpomenskost slovanskih glagolskih predpon in c) obstoj »lažnega prijatelja«, ruskega glagolapa3yicpacumb, ki pomeni okrasiti, olepšati z mnogim.
Razlepotiti je tako redka beseda, da sem sprva menila, da je to Kmeclov neologizem, vendar kaže, da le ni popoln hapaks, saj v korpusu Nova beseda najdemo še dva zgleda etnologinje Marjetke Kavčič Golež. Ta dva zgleda sta naslednja (kot ju najdemo v korpusu Nova beseda):
... zanika mitološkost Lepe Vide, jo razlepoti ...
... ta svet razlepoti, podre realizem ljudskega ...
V	SSKJ je pomen predpone raz- opisan takole: v glagolskih sestavljenkah izraža
a)	premikanje ali usmerjenost v več krajev, smeri', razgnati, raznesti, razvoziti ...
b)	dejstvo, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: ragrebsti, razriniti, razsuti ...
c)	delitev, ločitev na več delov, razcepiti, razdeliti, razrezati ...
č) nastop stanja, navadno v veliki meri', razbesneti, razjeziti, razžariti ...
d)	doseg zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati ...
e)	nasprotnost tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti ...
V	okviru gornjih razlag bi lahko razlepotiti uvrstili pod pomen e). Nekoliko drugače opredeljuje skupine glagolov, tvorjenih z raz- A. Vidovič-Muha (1993: 179). Glagol razlepotiti bi po tej tipologiji verjetno sodil v skupino a) (ob levi in desni tožilniški vezljivosti), v kateri tvorjeni glagol izraža odvzem, prekinitev dejanja podstavnega glagola, npr. razbarvati les, razbremeniti avto, razočarati koga, razdediniti sina, razdružiti podjetje.
V	ruščini je opis pomena predpone pa3- v Slovarju Ožegova in Svedove naslednji: 1. delitev na dele, razdelitev po površini, po različnih krajih: pa3,n;ejiHTb(razdeliti), pa36pocaTb (razmetati), pa3JioxHTb (razložiti), pa3Ma3aTb (razmazati); 2) okrepitev, intenzivnost dejanja: pa3yKpacnTb (okrasiti), pa3ryjiHBaTb (razgrajati); ... 5) prekinitev dejanja, stanja: pa3Jno6HTb (prenehati ljubiti); 6) nasprotno dejanje: pa36miroBarrb (razvezati), pa3MHHnpoBaTb (razminirati), pa3Mannrra (razmagnetiti) ...
Vidimo torej, da so pomeni predpone pa3- (oz. pomeni skupin tvorjenih glagolov) v ruščini precej podobni pomenom predpone raz- v slovenščini. Tudi tu smo priča precej običajnemu pojavu: glagolske predpone imajo v slovanskih jezikih več po -menov, te skupine pomenov so si precej podobne, vendar nikakor ni nujno, da nastopajo v dveh slovanskih jezikih predpone v enakih oz. podobnih pomenih pred genetsko ali pomensko ustreznimi glagoli. V ruščini obstaja glagol pa3yicpacumb, vendar nima pomena 'nasprotno dejanje od podstavnega glagola', ampak 'okrepljeno dejanje pod-
204
stavnega glagola'. Približno tak pomen imajo v slovenščini glagoli razmehčati, razgreti ali razjeziti, razžariti. Pomen nasprotnosti tega, kar pomeni podstavni glagol, pa imajo glagoli pa36uHmoeamb, pa3MUHupoeamb, pasMaznumumb.
Pa3ynpacumb ima v slovarju Ožegova in Svedove oznako pogovorno in pomeni okrasiti obilno ali na mnogih krajih. Zgleda sta pa3yKpacumb HoeozodhtoK) eAKy (okrasiti novoletno jelko) in pa3ytcpacumb paccKa3 n odpoon o c m hm u (okrasiti pripoved s podrobnostmi).
Ruska prevajalka je skoraj gotovo povezala glagol razlepotiti z ruskim pa3yKpacumb, čeprav potem v prevodu ni uporabila tega glagola. Ko je prevajalka pripisala glagolu razlepotiti nasproten pomen, tj. olepšati, je to gotovo storila pod vplivom na videz enako tvorjene glagolske sestavljenke v ruščini, pri kateri pa se je realiziral drug pomen predpone kot pri slovenski. Vendar mislim, da bi do te napake pri razumevanju ne moglo priti, če ne bi bilo v sovjetskem okolju tedaj še vedno vsaj deloma sprejemljivo oz. še ne čisto zastarelo prepričanje, da je industrializacija tako pozitivna vrednota, da lahko celo olepša kako pokrajino. Takega prepričanja nikakor ne pripisujem prevajalki osebno, o njenem mnenju ne vemo ničesar. Gre za to, daje prevajalka menila, daje tako prepričanje vsaj deloma še sprejemljivo. Možno je celo, da je menila, da je tako prepričanje možno v Sloveniji. Če tega ne bi menila, bi se ji zazdela ta interpretacija tako absurdna (kot se je zazdela meni kot bralki njenega prevoda), da bi nadalje raziskovala pomen glagola razlepotiti in bi se dokopala do pomena, ki ga je imel v mislih avtor izvirnika. Poglavitni razlog za ta resnično ponesrečeni prevod je torej poleg »lažnega prijatelja« premajhno poznavanje sistema vrednot in prepričanj v družbi izvornega besedila, še posebej seveda prepričanj in vrednot avtorja.
Naslednji »lažni prijatelj«, ki bi ga rada opisala, se je pojavil v prevodu začetka znanega romana V. Jerofejeva Moskva-Petuški. Roman se v ruščini začne takole:
IlepBoe lananrae »MocKBa-IIeTyiiiKH«, Sjiaro Sbijio b o^hom 3K3eMiurape, SticTpo pa3omJioci>. (EpocJjeeB 1990: 14)
Prevod pa je takle:
Prva izdaja dela »Moskva-Petuški«, blago je bilo v enem primerku, je hitro pošla. (Jerofejev 1980: 5)
V slovarju Ožegova in Svedove najdemo za Gjiazo dva slovarska članka, v prvem gre za samostalnik, v drugem pa za veznik:
Ejiaro 1. Blagor, sreča, dobrina (visoko).
Ejiaro 2. Veznik (pogovorno, pogosto ironično). Zahvaljujoč temu, da.
Korekten prevod bi se torej moral glasiti:
Prva izdaja dela »Moskva-Petuški« je zahvaljujoč temu, daje bila v enem primerku, hitro pošla.
205
Prevajalec je torej prehitro menil, da ruska beseda 6mizo po pomenu ustreza slovenski besedi blago in da je samostalnik. Po pravici rečeno njegov prevod ne moti kaj posebno in ni v kaki očitni opreki z nekakšnim »splošnim« smislom besedila, vendar bi bil pravilen prevod bolj tekoč, smiseln in bi bolje posredoval ironijo izjave, čeprav tudi pri dejanskem prevodu ni čisto izgubljena. Tu bi prevajalca pred napako morda obvaroval premislek o statusu besed z nepolnoglasnim korenom v ruščini. Besedo čjiazo v ruščini lahko takoj prepoznamo kot cerkvenoslovanizem, saj ima v svojem korenu južnoslovansko cerkvenoslovansko nepolnoglasje. Fonetično avtohtona vzhodnoslo-vanska beseda bi imela polnoglasje in bi se glasila Goaozo, vendar take besede v knjižni ruščini ni, obstajajo pa nekatere besede iz polnoglasnega korena v ruskih dialektih (Porohova 1988: 77). Načeloma velja, da imajo cerkvenoslovanizmi, ki so se v knjižni ruščini pojavili zaradi večstoletnega bivanja cerkvene slovanščine v funkciji kulturnega jezika na vzhodnoslovanskih tleh, v ruščini abstrakten, vzvišen, duhoven pomen in točno to vidimo pri 6jiazo, ki ima pomen blagor, dobrina sreča in ima kvalifikator visoko. Uporablja se v zvezah kot so 6jiazo napoda (blagor ljudstva), djm Ojiaza Počuhm (za blagor domovine) itd. Kadar obstajajo v ruščini besede s polnoglasnim in nepolnoglasnim korenom, imajo ponavadi prve konkretnejši, bolj vsakdanji pomen, druge pa abstraktnejši, vzvišenejši. Tako imamo v pomenu 'zdravje' besedo 3Čopoebe, 'zdravstveno varstvo' pa je 3Čpa600xpaueHue, v pomenu 'glas' imamo zojioc, 'soglasnik' pa je cozjuicHbiu, 'mlad' je moaočou, 'mladogramatiki' pa so MJiadozpaMMamuKu. Skratka, besede s koreni z nepolnoglasjem, ki so po zunanji podobi taki kot v slovenščini, imajo v ruščini ponavadi vzvišen, knjižen, poetičen pomen. Slovenščina je tako kot stara cerkvena slovanščina južnoslovanski jezik in ima seveda v vseh teh besedah avtohtono nepolnoglasni koren ter ne pozna take stilistične oz. semantične diferenciacije med besedami s polnoglasnim oz. nepolnoglasnim korenom. Zato bi prevajalec lahko postal nekoliko sumničav, ko je pripisal ruski besedi z nepolnoglasnim korenom povsem konkreten, trgovski pomen slovenske besede blago.
Pa še tretji »lažni prijatelj«, tokrat iz znamenitega romana Mojster in Margareta M. Bulgakova. Na začetku romana Berlioz razlaga pesniku Ivanu Bezdomnemu, ki mu je bilo naročeno napisati antireligiozno pesnitev, naslednje:
HeT HH OflHOH BOCTOHHOH peJIHrHH, - TOBOpHJl EepjIH03, - B KOTOpOH, KaK npaBHJio, HenopoHHan aeBa, He npon3Bejia 6bi Ha cbct 6ora. (EyjiraKOB 1969: 14)
Prevod se glasi:
»Prav nobene vzhodne vere ni,« je govoril Berlioz, »da ne bi v njej kot po pravilu neporočena devica spravila na svet boga.« (Bulgakov 1977: 9-10)
Tu je lažni prijatelj pridevnik ie n o p o hw , ki ne pomeni neporočen, ampak brezmadežen, brezgrešen, uporablja se npr. v zvezi >e no p o ho e 3 amrnu e 'brezmadežno spočetje', rb p o k pomeni v ruščini greh, napaka, n o p o •hm pa grešen, nenraven, napačen. V ruščini so besede v zvezi s poroko: c ead m (poroka, svadba), eemame (cerkvena poroka), etno d umb s um/ m (poročiti se, omožiti se), me mmbc h (poročiti se, oženiti se). 'Neporočena' je HS3ajty wnn. Pravilen prevod bi bil:
206
»Prav nobene vzhodne vere ni,« je govoril Berlioz, »da ne bi v njej praviloma brezmadežna devica rodila boga.«
Skratka, prevajalec je bil prenagel v sklepanju o sorodnosti pomenov na podlagi zunanje podobnosti. Spet moram poudariti, da je prevod na splošno dober, pa tudi v navedenem citatu pravzaprav ni v opreki s splošnim smislom.
Čeprav sem se tudi sama prav prisrčno in hudobno zabavala, ko sem odkrila omenjene napake, poudarjam, da so vsi trije prevodi kot celota dobri. Služijo pa kot opozorilo študentom, da naj pri prevajanju čimvečkrat preverjajo pomene besed v slovarjih in skušajo pridobiti čim več vedenja o jeziku, kulturi, kontekstu in okolju, iz katerega prevajajo.
Viri in literatura
M. EyjiraKOB: Macmep u Mapzapuma. Frankfurt/M.: IIoceB, 1969. M. Bulgakov: Mojster in Margareta. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977. B. EpocfieeB: MocK6a-]lemyiuKu. MocKBa: ifeflaTejiBCTBO CTI «HHTep6yK», 1990. Venedikt Jerofejev: Moskva-Petuški. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980. Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979. MaTbSDK KMeiiJi: CoKpoeum,a Cjioeenuu. JIioSjiaHa: CaHtcapbeBa 3anox6a, 1990. C VL. OxeroB h H. K). IIlBeflOBa: Toakosmu cAoeapb pyccKozo n3biKa. MocKBa: A3Tj, 1993. O. F. nopoxoBa: TlojiHozjiacue u HenojiuozAacue e pyccKOM jiumepamypHOM H3biKe u Hapodnbtx zoeopax. JleHHHrpan: Hayica, 1988.
Radojka Vrančič: Iskanje slovenskih rešitev za Iskanje: hvalnica praksi. V: Prevod besedila/Prevajanje romana/20, prevajalski zbornik. Ljubljana: Društvo slovenskih prevajalcev, 1996, str. 77-80. (Citat iz diplomske naloge Milanka Ilič: Harmsova starka v prevodih. Stilistična analiza. Oddelek za slavistiko. FF. Ljubljana 2006, str. 6.) A. Vidovič-Muha, Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti. SR 41 (1993), 1,161-192.
Nova beseda: hhtp://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html
207
Abstract
THREE INSTANCES OF INCORRECT TRANSLATIONS DUE TO FALSE FRIENDS
Some examples of incorrect translation from Slovene to Russian resp. from Russian to Slovene are discussed in the paper. All mistakes are due to »false friends«, especially frequent in genetically related languages. An interesting mistake can bi found in a translation from Slovene to Russian. The author used a rare verb razlepotiti in the meaning of 'taking away the beauty' when speaking of what happened to a valley after industrialization. The Russian translator connected the verb razlepotiti because of the structural similarity with the Russian verb pa3y>cpacumb, which means exactly the opposite: to decorate, to adorn. It is suggested in the paper that this mistake wouldn't happen if the translator payed more attention to values prevailing in Slovenia in the period when the book had been written. In the 70ties (and of course later) the idea of industrialization embellishing a valley was inconceivable.
208