46. štev.
V Kranju, i 5. novembra 1902
III. leto.
Politicen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. fSEEJR
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Zadružno gospodarstvo fn naša duhovščina.
Dopis. Konec . . .
Slovenska duhovščina je začela na kmetiji s kon-zumom, da podstavi takoimenovanim slovenskim liberalcem nogo in ubije meščana.   Tako je pri repu osedlala konja.  Na kmetiji, ki sama pridela tri četrtine živeža, ustanoviti zadružni konzum, je pač zadnja neumnost. Tak konzum je prikladen le za tovarniške in mestne delavce ali pa za kmete, ki intenzivno kmetujejo in ki za trg pridelujejo le neko vrsto živil, a si morajo kupiti vse drugo.   Drugod kmetje prično z zadrugami, po katerih si lažje nabavijo stroje, semena, gnojila i. t. d. V proizvajalne smotre si snujejo tudi posojilnice, ne pa, kakor pri nas na Slovenskem, da se lažje zadolžujejo, ali pa, da lažje odhajajo v Ameriko.
Naša duhovščina upošteva vse to, in kot sredstvo za nadvlado jim služijo te takozvane «gospodarske organizacije*. Ko te propadejo — in to bo gotovo, ker so prijeli stvar na nepravem koncu — bodo utihnili, ker s produktivnimi zadrugami ne bodo hoteli imeti opraviti ničesar. Take zadruge so v nekaterih zadrugah mogoče tudi pri nas, seveda so združene z raznimi ne-prilikami, ker manjka v naših deželah industrije in njenega trga ter večje izobrazbe med kmeti. Produktivne zadruge kakor tudi intenzivno kmetovanje in ž njim spojen zadružni konzum delajo samosvoje ljudi, ki se ne dado komandirati od zunaj zadruge stoječih ljudi ali stanov in ki imajo skrb zase. Dalje napravljajo take zadruge iz omahljivih in duševnih revnih ljudi svobodne ter prostomisleče može, ki imajo tudi svoje posebne nazore o raznih oblastih prošlih časov, in ki privoščijo drugim stanovom prav malo ali nič dobička. Te zadruge gojijo tudi šolo ter imajo svoja izobraževališča.
Produktivne zadruge so živa meja proti vsakemu, kdor hoče imeti kako oblast čez zadrugarje. To dobro vedo dandanes jezuitje, ki vodijo tudi našo duhovščino in tudi iz Rima je prišla v novejšem času parola: Nič več krščanskega socijalizma, tem več krščansko demokracijo!
Dasiravno v našem ljudstvu še ni gospodarskih in drugih pogojev za zadružno gospodarstvo, bi naša duhovščina vendarle mogla v tem oziru storiti nekaj v danih razmerah, v katerih živi z ljudstvom. Toda ni. Pustila je rajše stvar pri starem. Odkritosrčnost se ji mora odrekati, ker noče napraviti samosvojih ljudi. Bala se je namreč, ker bi bili ti samosvoji ljudje najhujši sovražniki njene premoči na kmetiji.
Vsled tega stori meščanstvo edino dobro, ako pošilja svoje sinove v realke in boljše talente iz dovršene gimnazije na tehniko ali v višje agrarne šole, ker tako bomo dobili na ta način moderne tehnične delavce, ki lahko najdejo v zadrugah svoje mesto in svoj kruh. Naj bi si ono ne ogledalo propadajoče obrti, ampak snovali naj bi potem skupno s kmetom produktivne zadruge brez duhovščine, ki meša v vsako stvar vero.   Ta namreč nikdar ni bila in ne bo pravi zadrugar, kajti nji so bili vedno vred očmi kot vzor zadruge srednjeveški samostani, kakor zatiški in kostanjeviški na Dolenjskem ali zajčji  na Štajarskem, kjer so bili tlakarji na 20—30 kilometrov okrog samostana, ki je štel čez 100 menihov. V velikanskih kletih, posvečenih kakemu svetniku, je bilo polno vsega. V prvem nadstropju velikanskega poslopja so sedeli gospodje pri polnih mizah, v pritličju pred samostansko kuhinjo pa tlakar pred skledami z ričetom. Zgoraj so jedli s srebrnimi žlicami, doli pa z lesenimi. Zgoraj so pili pristno dolenjsko in notranjsko ter drugo izborno kapljico, doli pa vodico i. t. d.   Pač krasno življenje, katero se pa žalibog ne bo več povrnilo, čeprav še   tako  zamaknjeno gledajo oči nazaj v prošle te zlate čase. _
Promet s tujci.
V Radovljico je prišlo tekom letošnjega poletja 121 strank — 205 moških in 150 ženskih, skupaj 355 tujcev. Izmed teh jih je bilo 98 iz Kranjskega, 140 iz drugih avstrijskih kronovin, 32 z Ogrskega, 10 iz Bosne in Hercegovine, 16 iz Nemčije, 6 iz Francoskega, 30 iz Italije, 7 z Angleškega, 6 iz Rusije, 4 iz Severne Amerike, 6 iz raznih drugih dežel. Od teh tujcev jih je ostalo: 208 do 3 dni, 42 do 7 dni, 20 do 14 dni, 30 do 3 tednov, 10 do 4 tednov, 30 do 5 tednov, G do 6 tednov in 9 čez G tednov.
V. Begunjah in Poljčah so letos našteli 42 tujcev, 15 iz Kranjskega, 24 iz drugih avstrijskih dežel, 1 iz Ogrskega in 2 iz Bosne.   Od teh tujcev jih je bilo
450
18 hribolazcev, ki so se ondi mudili le do 3 dni, ostali 24 pa med 7 dnevi in 4 tedni.
V Lescah se je mudilo letošnje poletje 41G moških in 120 ženskih, skupaj 536 tujih oseb. Od teh jih je bilo 106 iz Kranjskega, 102 iz drugih avstrijskih krono vin, 36 z Ogrskega, 22 iz Bosne in Hercegovine, 36 iz Nemčije, 24 s Francoskega, 180 iz Italije, 14 iz Angleškega, 8 iz Rusije, 6 iz Severne Amerike, 2 iz drugih dežel. Od teh tujcev jih je ostalo 204 do 8 dni, 86 do 7 dni, 60 do 14 dni, 56 do 8 tednov, 38 do 4 tednov, 32 do 5 tednov, 30 do 6 tednov in 30 čez 6 tednov.
Na Jesenicah, Savi in Alpah so letos našteli skupaj 480 tujcev — 218 iz Kranjskega, 185 iz drugih avstrijskih kronovin, 28 iz Ogrskega, 3 iz Bosne, 28 iz Nemčije in 17 iz Italije. Večina (443) izmed njih so bili turisti, ki so ondi ostali le do 3 dni.
Na Dovjem in v Mojstrani je bilo letos vsega skupaj 194 tujcev, večinoma samo turisti.
V Kranjski gori in Podkorenom je bilo letošnje poletje 45 strank — 165 moških in 165 ženskih, skupaj 330 tujih oseb. Iz Kranjskega jih je bilo 190, iz drugih avstrijskih dežel 130 in 10 iz raznih drugih dežel. Od teh tujcev jih je ostalo v teh dveh krajih 100 do
3 dni, 60 do 7 dni, 40 do 14 dni, 20 do 3 tedne, 20 do 4 tedne in 90 Čez 6 tednov.
V Belo poč je prišlo letos 120 tujih strank z 92 moškimi in 101 ženskami, skupaj 193 osebami. Bilo jih je 31 iz Kranjskega, 90 iz drugih avstrijskih kronovin, 5 z Ogrskega, 1 iz Bosne, 35 iz Nemčije, 1 s Francoskega in 30 iz Italije. Od teh jih je ondi ostalo 60 do 3 dni, 10 do 7 dni, 22 do 14 dni, 24 do 3 tednov, 10 do
4 tednov, 19 do 5 tednov, 28 do 6 tednov in 20 čez
6 tednov.
Na Bohinjski Bistrici in v turistovskem hotelu ob bohinjskem jezeru se je mudilo letošnjo spomlad in poletje 392 moških in 337 ženskih, skupaj 729 tujih oseb. Izmed teh jih je bilo 192 iz Kranjskega, 322 iz drugih avstrijskih kronovin, 5 z Ogrskega, 48 iz Nemčije, 2 s Francoskega, 131 iz raznih drugih dežel. Ti so ostali: 598 turistov samo do 3 dni, 61 do
7 dni, 45 do 14 dni, 6 do 4 tedne, 14 do 5 tednov in 5 do 6 tednov.
V Kranju, 15. novembra. Deželnozborske volitve na Koroškem. Koroške Slovence je zadela huda nesreča. V kmetski kuriji so izgubili na nemške nacijonalce dva mandata: velikovškega in ziljskega.   V velikovškem okraju je kandidiral znani
PODLISTEK.
Po jezeru.
Spisala A ... a.
Slonim ob jezeru in gledam v njega temno globino. Mirno, kakor bi snivalo, je zibalo lahne čolniče, ki so plavali po lesketajoči se gladini.
Veseli krik, zvonko petje je odmevalo iz čolničev, in lahni vetrič je donašel te glasove do mene, razločevala sem besede: «Po jezeru bliz' Triglava —.»
Da, «Po jezeru bliz' Triglava* more se šele tu prav glasiti iz srca.
«Colnič plava* — čuje se dalje. In kakor bi me zvabila ta mična pesem, priskočila sem k jezeru, stopila v prazni čolniček in odjadrala dalje — naprej k otoku.
Tu je bilo zbranih že nekaj mladenk in mladeničev, ki so zaporedoma potegovali vrv onega zvončka, kakor je običaj, da izrazi pri tem vsak skrivno željo, na kar so se poredno smejali. — Se bo li spolnila katera teh želj? — Kdo ve?
Kmalu smo odhiteli po stopnicah navzdol, in — hajd — zopet vesla v roke in naprej po jezeru.
ultramontanec prelekt Podgorc. V pliberškem okraju je izvoljen bivši poslanec Fr. Grafenauer. Slovenci imajo dosedaj bamo enega slovenskega poslanca. Na Koroškem je slovenska narodnost skoro popolnoma ubita, in največ vzroka pripisujejo prav Podgorcu, s katerim je padel slovenski mandat koroških Slovencev, v katerih rokah je bil vseh 30 let ustavne dobe. — V kmetski kuriji je izvoljenih 11 svobodomiselnih Nemcev, 3 klerikalci in 1 Slovenec. — Pri ožjih volitvah v splošni kuriji so prodrli trije nemški nacijonalci.
Notranje-politične vesti. V državnem zboru sedaj razpravljajo o jezikovnem vprašanju. — Ministrski predsednik pl. Korber ima baje pripravljen nov volilni red za državni zbor, po katerem bi imel pravico voliti vsak 24 letni moški. — Kot novi justični minister se imenuje dr. A. Gertscher, predsednik nadsodišča v Zadru. Gertscher zna dobro slovenski. — Ogrski državni zbor mislijo razpustiti radi obstrukcije še pred božičem.
Rasne tedenske vesti. Proti povišanju civilne liste je v ogrskem parlamentu nastal velik odpor. — V graškem občinskem svetu je v zadnji seji prišlo do velikih škandalov. — Primankljaj Sv. Vaclavske posojilnice v Pragi je sedaj pokrit s 5 milijoni kron. — Srbski trgovci v Zagrebu se nočejo radi zadnjih izgredov preseliti v Osek. — Premogarski štrajk na Francoskem dobiva re-volucijonarno lice. — Rumunski kralj obišče Bolgarijo. — Slovitega italijanskega skladatelja Mascagnija so zaprli v Bostonu, ker je prelomil neko pogodbo. Izpustili so ga šele proti izplačilu kavcije 48.000 kron.
Dopisi.
Iz Cerkljan. Da je v tej od klerikalne stranke toliko hvalisani hranilnici dvorjanski se mnogo več gnilega, kakor je poročal zadnji »Gorenjec*, svedoči naslednje: Sedanji predsednik hranilnični, kapelan Matevž Kos, seje sUno togotil in obžaloval, rekoč: Kaj sem mislil, da sem se med to zmešal, ker me sedaj ljudje zasra-mujejo in sovražijo. Ker sem sedaj le začel, hočem pa to tudi izpeljati, če drugače ne pojde, pa razrušiti tudi hranilnico. Najprej hočem razpoditi ves ta odbor in izvoliti se morajo taki odborniki; ki ne bodo vsi prvi prosili na posodo v tej hranilnici. Stari odborniki po imenu: Menartov Janez, predsednik, njegov brat France podpredsednik, Blaže s Orešnjevka, Koracman z Zgornjih Brnikov, dvorjanski objokani Špan in še nek drugi krmežljavi gospodar z Grada so bili cvet odborništva, ki so iskali in zlorabili vedno le prvi imenovani zavod.
Moj čolnič je, kakor utrujen obstal ob bregu, le luintam se je zagugal semtertja, kakor bi me hotel zazibati.
Prevzel me je bil mili majev vzduh, ki se je razširjal po bližnjih vrtovih, ležečih krog jezera; po vodi so dremale bele vodne rože, valovi so jih božali, objemali in ž njimi šepetali. Ob mojem pasu mi je duhtel šopek belih šmarnic.
Vsa narava je bila nepopisno krasna, kajti odeta je bila s cvetjem, katerega ji je podaril majnik.
Moj čolnič se je lahno gugal semtertja, — meni padejo vesla iz rok, in oči se mi zatvorijo. — Vedno se ponavljajoče petje, ki mi je donelo na ušesa, bila mi je sladko doneča godba — glasovi, liki ubrana srebrna harfa — so mene zazibali v kratek sen.
*
V šibki ladjici plovem po ljuto razkačenem morju, belo se peneči valovi se zaganjajo in plešejo divji, viharni ples; moji ladjici preti nevarnost in že mislim, da se zdajinzdaj razbije in pogubi kakor pena na dno morja. Vihar je bučal, in bila sem sama. Klicala sem na pomoč, toda moj glas je zyenel v šumenju valov, — zastonj sem stegala roki, — od nikjer ni bilo pomoči.
Ko je pred štirimi leti prišel • dr. Krek in med drugim tudi rekel, da je prišel od vit še v plenicah ležeče dete, ki naj bi se čvrsto gibalo in razvijalo odbornikom v čast, takrat jo pripeljal Koracman s seboj vso svojo družino, kateri je na ta način pokazal, kje se bode od tedaj naprej dobilo na posodo. Gospod dr. Krek je pa takrat, ko je odvijal dete iz plenic, spal kar za Petrovčevo mizo v Cerkljah med temi zgoraj navedenimi odborniki spanje pravičnega. Profesor mu je bil za blazino, vsled tega je imel I a to prednost, da je on prvi ranil hranilnico za 6000 kron. Ko je pred letom nek tukajšnji, od hranilnice popolnoma neodvisni posestnik stavil z Menaitovim Janezom za 50 kron, da ima on (posestnik namreč) več gotovine kakor dvorjanska šparkasa, bil je zraven tudi hranilnični odbornik in patentirani bahač Koracman. Po stavi se je pokazalo, da je omenjeni posestnik daleč prekosil hranilnico. Nato pa se je oglasil ta lamozni Koracman, češ: «Saperrnent, Janez, bom pa jaz da!, Če kaj manjka. Toda Janez pravi: «Aieš, kur lepo tiho bodi, saj nimaš več kakor sto goldinarjev in še tiste si cinoči vzel v šparkasi na posodo.» In Aleš se je vsedel ter zakričal: «Janez, Janez, zakaj ti poveš vse, da se pozneje iz nas delajo norca, vsled tega nam sedaj pri naših baharijah tudi noben več ne verjame nič.» Pa še mnogo drugih tako lepih in še lepših stvari se je godilo pri nas v kratkem Času pri tej hranilnici. Ti sleparji pa bodo sedaj naložili vso svojo neumnost ubogim kmetom na ramena. — Menartov je sedaj doma. Govori se, da je dobil nekje nekaj denarja in da sta se s kapelanom-pred-sednikom nekako poravnala. Mi pa pravimo: Državna oblast naj pregleda ta Avgijev hlev, da bodo mogli kmetje še o pravem času rešiti, kar se bo pač dalo, krivce pa naj zadene zaslužena kazen. — Še lepše se bode pač pokazalo dne 30. t. m. pri občnem zboru kmetijskega društva, o katerem Vam hočem poročati.
Iz kranjske okolice. (Izpreobrnitev klerikalca.) [Konec.] Pokazalo se je mnogim učenjakom z preiskovanjem zemeljskih plasti, da jim je po teh stopinjah starosti priti na prvotno življenje na zemlji. In njihov trud ni bil brez plačila. Zemeljske plasti so jim odprle skrivne zaklade o prvotnem, davno-minulem življenju tu na zemlji ter jim pokazale stvari in bitja, s katerimi se je začelo življenje, ali katerim je Bog dal pravico prvim šopiriti se v nekdanjem mokrem elementu. Ta živa bitja so bila popolnoma skromna in nepopolna. Na primer: Ako opazujete, in vem, da ste imeli že priliko opazovati v gorkem poletnem času kako mlakužo, kako se v teku času v njej porodijo živalice — skromne in nepopolne. Ge pa opazujete ravnotiste živalice v oni vodi še dlje časa, pokaže se vam tekom več
Borila sem se z valovi dolgo časa, dokler me ni vso utrujeno in onemoglo zanesel veter tja na breg.
Tedaj je tudi kmalu utihnil vihar, morje se je umirilo, — krog in krog je vladala tihota.
Vzdramim se. — — Bil je le sen.
Da, vsak plove po življenja viharnem oceanu in se bori z razkačenimi valovi, — vsak se bojuje v nepo-kojnosti tega življenja, da doseže svoj cilj, samo nekateri hočejo bolje pričeti kot drugi, in, ker ne opazimo njih skrivne skrbi in boli, mislimo, da so neizmerno srečni.
Kakor se na sinjem nebesnem svodu nakupičijo temni oblaki, tako se tudi viharji v človeškem življenju, tega žugajo ugonobiti ladijo upanja, — a ko minejo ti viharji, ter smo jih junaško prestali, čutimo se tem srečnejši.
Naj tedaj pridejo temni oblaki nad nebo tvojih nad, ne obupaj! Predno slutiš, pozdravi te migljajoča zvezdica. — Kako se čestokrat vresničijo besede pesnika, ki pravi:
«Po groD.u silnega vihnrja posmeja čisto se aebo.»
*
451
tednov, kako so se izpremenile in da so izgubile njih prvo obliko ter postajajo čez nekaj časa čimdalje popolnejše. Tako se najde v prvih in najstarejših plasteh na naši zemlji nepopolno skromno živalsko, kakor tudi rastlinsko življenje. Tam se ne najde še nikak sled o živalih-dvoživkah ali celo v živalih-sesalkah. V drugi, za več tisoč let mlajši dobi se najdejo ostanki že popolnejšega in razvitejšega živalskega življenja, nahajajo se že dvoživke, kljub temu pa o živalih-sesalkah še ni nikakega sledu, ker podnebje za razvoj živalic sesalk še ni bilo ugodno. V tretji, za več tisoč let mlajši predpotopni dobi najdemo živalstvo kakor tudi rastlinstvo popolnejše, in podnebje ali zrak je bilo prikladno, da se je moglo razvijati življenje živali-sesalk. Dokaze imamo dalje, da je On, ki si je skrivnost stvarstva prihranil zase, pustil razvijati in spopolnjevati se živalskemu kakor tudi rastlinskemu življenju po času in podnebnim razmeram prikladno in da je po ravnotisti postavi dal človeku stopiti na zemljo iu postavil njega za gospodarja črez druge stvari tu na zemlji, ko je biio podnebje prik^dno človeškemu življenju. To so vam moji nazori, ki imajo podlago, se je izrazil liberalec, in zahteval od natakarice, račun, ga plačal in odhajajoč rekel klerikalcu, da mu ostane odgovor še dolžan. S klerikalnim bojevnikom sva sedela še nekaj časa pri mizi, potem sva pa tudi midva plačala račun in odšla. Med potjo je bil zgovorni klerikalec popolnoma zamišljen in molčeč proti svoji navadi. Nato ga vprašam, kaj je povod njegovi nenavadni molčečnosti? Prihodnjič, kadar prideva skupaj, ti to povem, ter mi vošči «Lahko noč!* Ravno ob tistem času smo imeli različne volitve in čul sem ravnokar, da je nekdanji klerikalni bojevnik volil z napredno stranko. Ko ga potem prvič od tistega večera dobim v znani gostilni mirnega, ne kakor prej na besedni boj pripravljenega, prašam ga, kako je to, da je volil z liberalci? mi odgovori, da je iz Savla postal Pavel in da ne mara več biti hinavski klerikalec, temveč je rajše pošten liberalec. Prepričan sem, da take in enake klerikalce, kakor jih je tukaj pri nas nekaj, ki so sicer vedrega duha, a kljub temu trobijo zoper svoje prepričanje, čaka prej ali slej zopetna prelevitev, kakor tudi druge, ki pridejo na to stopinje olike. —o—
Iz Naklega. Vogenov gospodar je zvabil kovača Martina Jauha v svojo hišo. Ko se je zmračilo, je rekel Pajer: «Zdaj ga pa imamo hudiča*, porinil Jauho na klop in rekel: <Sedaj ga pa bodemo kot Kristusa.* Tone Šporn mu je pri tem pomagal in nabijali so ga z «do-gami*. Ko je bilo vsega dovolj, pravi Pajer: »Sedaj ga j pa obesimo.* — Obešanje je Pajerjeva Specijaliteta — obesil je pred tremi meseci nekega revnega popotnika za rinko ob stropu, da je bil že ves višnjev. Prisilila sta
Sonce je zatonilo v vsi svoji krasoti in, predno je popolnoma zašlo, pozlatilo je še enkrat vrhove daljnih planin. In to žarenje! Bilo je pač v zadnji pozdrav poslavljajočih se njegovih žarkov.
V bližnji cerkvici oglasi se večerni zvon. — Ob vznožju sneženega Triglava sniva kakor veliko, temno oko, blejsko jezero, in živi velikan zre na njega ter ga čuva kot dražestno bitje.
Zazrem se v to prirodno lepoto, slušam zvonenje, ki se polagoma oglaša po cerkvicah, in v moji duši so odmevali akordi misel, rahlo ubrano, kakor ubere roka igralca milodoneče strune. Bilo mi je tako mehko pri srpu, da bi bila objela vesoljni svet.:
Večer je legel na zemljo, na nebu je zatrepetala večernica, jaz pa sem se podala domov, glasno pevajoč:
«Po jezeru bliz' Triglava ...»
Zahtevajte »Gorenjca" m mm m V Vseh gostilnah in HaVarnah!
452
potem Jauha, da je molil rožni venec s po vzdignjenima rokama. Ven grede ga je se Pajer davil. Pri tem navzoč je bil tudi Janez Sajovic iz Strahinja, ki je ves čas branil — ter so ga potem ti zločinci poškodovali na roki. Ta Pajer je doma iz Milj. Ljudje pravijo, de je s par vrgel svojega mrtvega očeta.  Zares vzoren kristijan!
Z Bleda.   Snovanje gospodarskih konkurenčnih zavodov v malih krajih je velika gospodarska napaka in naroden greh.   To menda previdi vsak, kdor dalje vidi kakor do farovškega skednja. Tako konkurenčno hranilnico in posojilnico so klerikalci ustanovili zdaj pri nas, v kraju, ki šteje nekaj nad dva tisoč duš.   Stara hranilnica in posojilnica, začeta in vrejena od liberalcev, obstoji že kakih G—7 let. V odboru je imela in ima še zdaj vnetega klerikalca — za kontrolo. Ta mož lahko priča, da se je pri posojilih postopalo vedno popolnoma nepristransko. Bodi naš ali vaš, ako pri posojilu ni bilo zadosti varnosti, ga ni dobil. Iz istega vzroka ni dobilo naše kon-sumno društvo posojila, ker se nam ni zdelo pri njem zadosti varno, ampak smo zahtevali, naj bota dva moža poroka eden drugemu za društvo, od takrat so klerikalci ustanavljali novo posojilnico, katera se je srečno rodila pred par meseci, pa tako tiho in skrivnostno, da mnogi niso vedeli o njenem obstanku do zadnjega časa. Živa potreba in edina potreba torej, da dobi jetični konsum posojila, je rodila posojilnico. Zdaj ima nad 12.000 kron dolga in ga bo do konca leta nekaj tisočakov več, dovolj čez glavo za triletni obstanek konsuma. Dozdaj se razni posestniki in morebiti tudi cerkev na otoku izposojevali denar, a so zdaj posojila odrekli društvu, katero je kakor malha brez dna in požre vse, kar notri pride, pa ne da nič več iz sebe.   Zato so odrekli pomoč.   Novo ustanovljena posojilnica ima torej namen, dajati jetičnemu konsumu zdravila v podobi bankovcev, da bo mogel še nekaj let životariti. A za jetične ni zraslo še nobeno zdravilno zelišče. Računi kažejo, da konsum hira in bo hiral, ker je jetika neozdravljiva, dokler se ne bo vlegel v prezgodnji grob. A jetika je tudi nalezljiva.  Poklicani naj skrbe, da se nova posojilnica ne naleze te bolezni od konsumnega društva, da ne borno obeh naenkrat položili v jamo. Takrat bo pogrebcev dosti, a nič pogrebščine.
Iz Kostanjevice na Dolenjskem. Pred par tedni so priredili duhovniki v našem mestu shod z namenom, da hujskajo kmete proti meščanom. Na farovškem dvorišču bi se imel vršiti ta shod. In pripeljali so se v Kostanjevico imenitni gospodje, med drugimi tudi dr. Jan. Ev. Krek iz Ljubljane in Viljem Pleifer iz Krškega. Nekdanji poslanec belokranjski, župnik ttvajger, je pa bil predsednik. Ker se je po poti iz Vidma v Kostanjevico konj splašil dr. Šušteršičevemu vozniku in se je zgodil velik čudež, da je dr. Šušteršič nerodno skočil z voza, se nobeden govornik ni upal nastopiti na shodu v Kostanjevici. V farovški obednici so duhovniki na kolenih častili Boga, da se je zgodil ta čudež. Naših je bilo osemkrat toliko, kakor farovških, in ti niso nič občutili moči čudeža s Krškega na 18 kilometrov daljave. Veseli so bili in sicer tako veseli, da je okrajni glavar odšel s farovškega dvorišča in se odpeljal v Krško nazaj, ne da bi mogel občudovati govorniške sile Viljema Pfeiferja in drugih. — Dne 9. novembra so priredili blizu farovža na vsakemu pristopnem prostoru naši shod, na katerega je prišlo mnogo ljudi, največ seveda kmetov. Dolenjski kmetje radi poslušajo vašega gorenjskega kmetskega sina, g. dr. Tavčarja. In ker so vedeli, da bo ta govoril, so se udeležili shoda v tako ninogobrojnem številu. Farovški — Vaša gorenjska ožja rojaka, župnika Pavlic nista šla blizu — so hoteli imeti zopet čudež. Dva kapelana sta bila poklicana iz Ljubljane, da zbe-reta vojsko in uženeta shod naših, katerih je bilo najmanj 400 krepkih mladih in starejših mož, mlajše in naše ženstvo ne vstevši. Zbrala sta kapelana kakih 50 fantov in par mož, ker jih več ni bilo zvabiti. Ta čudež se je zgodil: Fantje, možje in kapelana so dobili klofute in sunke, katere bodo pomnili dlje časa, kakor dr. Šušteršič pri skoku iz voza dobljene praske. Eden kapelanov se je tudi valjal v mlaki. Ta čudež je bil prav nevaren, kakor čudež nerodnega Šušteršičevega
skoka z voza. Možje se niso dali strahovali po fantalinih. Naši možje so nekaj časa svarili kapelana in njegovo spremstvo, naj ne bodo abotni in naj nikar ne mislijo, da bode 400 mož bežalo pred njimi ali pa se morebiti pustilo motiti v svojem zborovanju. Kapelana pa sta bila prevzetna, kakor je navada pri teh «gospodičih», in sta hujskala. Njihovi spremljevalci so hoteli pokazati, da je sam sv. Mihael na njih strani, udaril je ta in oni po naših. Eden je celo suval z nožem (najbrž je nož kapelan s Sv. Križa prej blagoslovil) in precej hudo zadel posest-nikovega sina Golariča. V desetih minutah pa so dobili, kar so iskali. Poblateni, oklufutani in osuvani (kapelan jih je tudi dobil nekaj) so bežali na farovško dvorišče in potem v farovž. Tako so naši lahko prav mirno naprej zborovali. Za odpravo hujskačev je bilo treba le kakih 30 mož, drugi pa so mirno poslušali govornike. — Tako se godijo čudeži, seveda le na Dolenjskem. Treba bi pa bilo takih čudežev tudi na Notranjskem in na Gorenjskem, in mirna bo kranjska Bosna ter se bodo mogli možje-davkoplačevalci mirno med seboj posvetovati.
Novfičar.
Na Gorenjskem.
Škofova prepoved in klerikalci. Pišejo nam: Kako spoštujejo klerikalci prepovedi svojega škofa, dokazuje naslednji slučaj. Pred dvemi leti je izdal ljubljanski knezoškof pastirski list, v katerem strogo prepoveduje godbo in ples povodom cerkvenega žegnanja po deželi, in preti, da se cerkveno opravilo šest let ne bode vršilo pri onih podružnih cerkvah, kjer bi imel kak gostilničar plesno godbo. Bojeviti župniki so to škofovo prepoved več nedelj zaporedoma oznanjevali svojemu dobremu ljudstvu in nekateri so celo pismeno obvestili gostilničarje o tej prepovedi. Znan nam je slučaj, da je župnik K. pisal gostilničarju Ž. v Voklem, da tam ne bode šest let cerkvenega opravila, ako bi imel isti v svoji gostilni na dan cerkvenega žegnanja plesno godbo. Gostilničar Ž. se je seveda pokoril strogi župnikovi prepovedi, ne pa tako gostilničar Jurij Podjed v Voklem. Ta nad vse vneti klerikalec in ljubljenec župnika K. je imel lansko kakor tudi letošnje leto na dan cerkvenega žegnanja plesno godbo, kjer so se Marijini otroci vrteli celi dan in celo noč do ranega jutra, a kljub temu se je obe leti vršilo cerkveno opravilo. Vprašamo sedaj g. župnika K.: Ali veljajo škofove prepovedi samo onim gostilničarjem, katere smatra on za liberalce? Gostilničarje po deželi opozarjamo na ta slučaj in se obenem obračamo do pristojne politične oblasti s prošnjo, da gostilničarja Jurija Podjeda v Voklem, kateri je imel godbo — kakor čujemo — brez predpisanega dovoljenja, pouči o tozadevnih postavnih predpisih.
Napad. Dne 9. t. m. zvečer se je peljal mesar Ignacij Hrovat iz Kamnegorice s svojo hčerjo Marijo, pomočnikom Josipom Rihteršičem in s fantom Josipom Rotarjem iz Krope domov. Naenkrat sta dva fanta kakih sto korakov izven občine ustavila voz in potegnila Marijo Hrovat kakor tudi Rihteršiča z voza. Ker je mesar klical na pomaganje, prihitel je na pomoč hlapec Gregor Mohar, ki pa je bil od enega izmed obeh fantov z nožem smrtnonevarno ranjen v levo prsno stran. Na sumu sta zidarja Anton in Alojzij Leveč iz Goriškega, stanujoča na Brezjah. Oba so izročili sodišču v Radovljici.
Požar. Piše se nam: V ponedeljek, 10. t. m. popoldne je jelo goreti v vasi Draga pri Skofji Loki. Pogorel je hlev posestnika Frančiška Erbežnika, po domače Podviza hiš. štev. 10. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Škofje in iz Stare Loke. Zelo požrtvovalno delujočim gasilcem se je kmalu posrečilo osamiti ogenj. Vseeno pa ima imenovani posestnik škode nad 2400 K; zavarovan je bil pa le za 2100 K. Ogenj je nastal, kakor že takorekoč navadno na kmetih: zažgal je otrok. Desetletni fant, sin oškodovanega posestnika, je pušil cigarete in prouzročil nesrečo. Pri tej priliki zopet ne moremo dovolj povdarjati starišem že tolikokrat izrečenega nauka: Ne dovoliti otrokom pečati se z žveplenkami ali celo pušiti.   Šolskim vodstvom se skoro neprenehoma
izdajajo ukazi, naj strogo prepovedo učencem pečati se z užigalicami ali s kajenjem. Učitelji v tem oziru tudi store svojo popolno dolžnost, stariši so pa največkrat brezbrižni, odtod toliko nesreč na kmetih. Stariši, pazite torej na otroke!
Narodna čitalnica v Kranju priredi v soboto dne 22. t. m. ob poldevetih veselico s plesom. Igrala se bo tudi burka «Pojdemo na Dunaj!»
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v sredo, dne 19. t. m. ob poldveh popoldne v ljudski šoli v Kranju. Dnevni red: 1. Društvene zadeve.
2. Hospitacija v   II. razredu  deške  šole   (g. V. Rus).
3. Predlogi — nasveti.   K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
Novo društvo se je zopet osnovalo v Kranju z imenom «Izobraževalno in zabavno društvo«.
Slovenec nima sreče! In sedaj še ti! Res, osoda s svojo neizprosno roko udarja kruto po stebrih katoliško-narodne stranke v Kranju. Prejšnji teden se je vsakemu pravemu katoliškemu domoljubu krčilo srce same žalosti, ko se je po mestu raznesla pretresljiva vest, da bo pri našem prečastitem gospodu tehantu spravljena hranilnična knjižica z 10.000 kronami iz varnega farovškega zavetja prišla zopet v ta grešni svet «med žive». Smilil se je pobožnim dušam preganjani mož in v prvem trenutku so sočutne tretjerednice odločno zahtevale, da naj se napravi «ofer» v pokritje pravdnih stroškov. Ofra sicer ni bilo, a komaj se je razburjenje malo poleglo, že si je izbrala nemila osoda novo žrtev v preplašenih vrstah kato-liško-narodne stranke. In sedaj še ti! Nesreča ne miruje in spravi se najrajše na najboljše. In sedaj še ti! Strašen udarec! Bil je vedno v prvih vrstah, neustrašen vojak v boju za vero in domovino. Zvest somišljenik «svojega» župnika, je vodil hrabre čete pri državnozborskih, de-želnozborskih ter občinskih volitvah, pri volitvah v okrajni cestni odbor ter bolniško blagajno. Ogenj navdušenja za sveto narodno stvar mu je vedno sijal raz obličje, bil je eden najboljših in tehantov prijatelj. In sedaj še ti! Nekega mračnega večera je stopal samozavestno po kranjskem trgu. V duhu je delal načrt, kako bota s prijateljem Tonetom strmoglavila to liberalno mesto. Slučajno mu prideta nasproti dva liberalca. Kri mu šine v glavo in odpro se mu zatvornice globokega političnega prepričanja: Mi rešujemo domovino, a vi ste izdajalci! Vse za vero, vse za narod! Zapustili ste majko Slavo in podlaga ste tujčevi neti. Tvrd bodi, neizprosen mož jeklen ...»
Policaj ga j' dobil, na rotovi podil. . .
Tudi policaju je neustrašeno povedal, kar mu gre. In sedaj še ti! V petek - dan nesreče —je bila obravnava pred kazenskim sodnikom. Radi razžaljenja straže bo moral Koblarjev prijatelj, brezposelni krojač Skalja za teden dnij v — luknjo. Ravnodušno je poslušal razsodbo, vdan v božjo voljo in z besedami «Slovenec nima sreče» je zapustil sodno dvorano; zunaj pred sodiščem se mu je pa iz izmučenih prsi izvil bolestni vzdih: «Midva s Tonetom imava pa res smolo!»
O cerkljanski hranilnici nam dohajajo čudna poročila in — kakor se vidi — jo hoče «kunštni» Janez tudi prav kunštno izpeljati. Tarna in žalostno pripoveduje, zakaj je bil toliko neumen, da je svojim bratom preveč zaupal, in govori, kakor da bi mu bili njegovi bratje kradli denar. Vendar se je mož zmislil še drugo. Pred nekaj dnevi je nagovarjal blagajničarja Skodlarja, naj bi tudi on trpel polovico primanjkljaja, kajti tudi on (Skodlar) bo kaznovan, če bo prišlo do tega. To je tudi vse mogoče. Ali Skodlar je gotovo nedolžen, ker on ima pač dosti svojega premoženja in gotovo s poneverjenjem ni v nikaki zvezi. On je le pomilovanja vreden, ker je pravzaprav le svoje ime posodil za blagajničarja, denarja pa nikdar videl ni. Skodlar se seveda v to ni hotel podati, da bi polovico primanjkljaja prevzel na svojo kožo. Ker Podjed ni mogel pregovoriti Skodlarja, izmislila si je kunštna bu-tica drugo. Podjed in Skodlar sta izgubila ključe od blagajne, katere je našla Skodlarjeva žena. In €kunštni» Janez je kar obdolžil Skodlarico,  češ, Skodlar, tvoja
m
žena je našla ključe in je morebiti ona tudi iz blagajne vzela denar, ker toliko manjka. Ali Janez tudi tu ni mogel pregovoriti Skodlarja, ker je slednji prepričan, da tega poštena žena ni mogla storiti, posebno še, ker v blagajni — akoravno železni — sploh skoro nikdar denarja ni bilo. Kaj pa je s knjižicami, na katere se ni toliko naložilo, oziroma zapisalo, kolikor so stranke dale v gotovini in pa dolžna pisma, na katere stranke sploh niso na posodo vzele denar? Kdo pa bo tamkaj kriv, morda Jerše (?), ki zatrjuje sam osebno, da ga je Janez sam naučil goljufati, ker prej še znal ni. Govori se, da je Janez vrnil hranilnici dozdaj 1000 gold., katere je hotel porabiti za napravo barake na Hrušici, kjer bi bil otvoril prodajalno. Kake zanimivosti izvemo še od hranilnice, to si lahko vsak misli. V ponedeljek so Podjeda njegovi najboljši nekdanji prijatelji pri «Mesarju* klofutah in pretepali, da je bilo joj. Tako je, Janez!
Zdravstveno stanje. V zadnjem času je obolelo v Ilotavljah, sodni okraj Skorja Loka, v štirih hišah 9 oseb na vročinski bolezni. Sodi se, da je neka, v bližini stoječa gnojna jama vzrok bolezni.
Sejmske stvari. Županstvo Železniki je dobilo dovoljenje od deželne vlade, da se sejem, določen na dan 30. novembra, prestavi na dan 3. decembra.
Od bika poškodovan. Dne 7. t. m. se je mudil Alojzij Šlajpah, posestnik in gostilničar v Stari Loki, v hlevu in je imel opraviti pri jaslih, kjer je bil priklenjen bik, ki ga je z rogovi pritisnil tako ob steno na prsi, da je bil Šlajpah ves krvav. Poškodovanec je v zdravniški oskrbi.
Z Dovjega se poroča, da se je ondi ustanovila dne 30. m. m. bolniška blagajna cementne tovarne. V na-čelstvo sta izvoljena gg.: Kari Pflam, tovarniški ravnatelj, predsednikom in Filip Winzig, knjigovodja, njegovim namestnikom. Delavcev se je precej prvi dan pri zborovanju vpisalo 262. Blagajna prične poslovati z dnem 1. januarja 1903.
S tira je skočil minulo soboto popoldne vlak št 1715 blizu postaje Rateče. Imel je vsled tega štiri ure zamude.
Pokopali so minulo nedeljo v Bohinjski Bistrici ondotnega trgovca in posestnika Lenarda Tolazzija. Star je bil komaj 39 let.
Martinov večer napravi čitalnica v Spodnji Šiški jutri v nedeljo zvečer «pri Ancniku».
Redka prikazen. Na Črnučah cveto na Dobravčevem vrtu nasproti Rogovilčeve gostilne tri jablane.
Na Kranjskem sploh.
Deputacrja občinskega sveta ljubljanskega je te
dni odšla na Dunaj, da prosi pri cesarju za olajšave pri vračilu 3°/0 potresnega posojila. Deputacija se je pa morala vrniti, ker cesar vsled bolezni ne sprejme nobenih deputacij.
Križem sveta.
Naš cesar je zbolel za revmatizmom (trganjem).
Italijanske univerze ne bo! Naučni minister Härtel je neki deputaciji, ki je prišla sporočil želje italijanskih dijakov, odgovoril, da vlada iz političnih vzrokov in z ozirom na slovensko prebivalstvo na Primorskem ne more ustreči dotičnim željam Italijanov.
ljubezen šestnajstletnega. 16 letni brivski pomočnik Josip Malecki, sin uglednih meščanskih starišev, je te dni v Lvovu na glavnem trgu ustrelil z revolverjem na 14 letno Klavdijo Jernel, ki je ravno šla v šolo. Strel je zadel le klobuk deklice, ki je bila nepoškodovana, a vsled strahu padla v omedlevico. Mladi napadalec je zbežal v neko hišo. Na pozorišču se je zbrala velika množica ljudi. Ko so Maleckija pripeljali na policijo, je izpovedal, da neizmerno ljubi mlado Klotiido, ki pa ni hotela ničesar slišati o njem, in da brez nje ne more živeti. Pri zaslišanju se je pokazalo, da je Malecki v juliju letos norel za Klavdijino materjo in da se je takrat hotel ustreliti, ker je bilo vse brezuspešno. Od takrat je imel tudi Malecki veliko rano na sencih. Pozneje se je bil zaljubil v Klavdijino 13 letno sestro in sedaj pa v lepo Klavdijo. Maleckija so zaprli in izročili sodižču v Lvovu.
454
Belgijski kralj, ki je šele prav malo časa vdovec, se hoče menda zopet poročiti z neko avstrijsko nad-vojvodinjo. Star je že čez 60 let.
Strašna nezgoda. 22 letna (!izela pl. Jekelfolussig je na pristavi Lollo na strašen način ponesrečila. Vsled neprevidnosti hišnice se je vnel špirit, ki je vzplamcnel po obleki mlade dame. Na pomoč kličoči je prihitel nek višji častnik, ki je ravno ondi stanoval. Posrečilo se mu jesicer plamen pogasnili, a častnik je sam hudo opečen. Deklica pa se ni mogla več rešiti. Po tridnevnem mučnem trpljenju je umrla te dni po groznih bolečinah.
Razne vesti. V solnograškem deželnem zboru je po sedanjih volitvah odklenkalo klerikalcem, ki so imeli do-sedaj večino. Izgubili so namreč v mestih in velepososlvu nekaj mandatov in s tem prišli v manjšino. Razmerje »naša 17 liberalcev in 11 klerikalcev. — Dolcnjeavstrijski deželni zbor šteje sedaj 51 krščanskih socijalistev in 27 liberalcev. Šolo za opice so ustanovili v Kalkuti. Na Dunaju je ustrelil iz ljubosumnosti sebe in ženo v stanovanju svojega prijatelja magislratni uradnik Schwartz. — Na Ruskem blizu Odese se je pokazala kuga. - - V Avstraliji so te dni čutili močen potres. —
V premogokopu v Trojstvu na Hrvatskem se je udrla zemlja in zasula 10 delavcev, več jih je težko ranjenih. — V Keichenbergu na Češkem je zgorela predilnica tvrdke G, A. Jäger. — Na Nizozemskem je v bližini Nemčije trčil tovorni vlak v osebni vlak. Dvanajst vozov, v ka-katerih je bilo natlačeno polno potnikov, je bilo zdrobljenih, 20 oseb je mrtvih, več pa nevarno ranjenih. —
V Lvovu je poneveril kontrolor ondotne mestne hranilnice Engel večjo svoto. Engla so zaprli. — 25 letnico je dne 12. t. m. praznoval telefon, odkar se je namreč prvič izročil javnemu prometu. Zgodilo se je to v malem kraju Friedrichsberg pri Berolinu.
Statistiko plesa. Pravi štatistikar ne pozna meje za svoje delovanje, vsled tega tudi ni pred njim varna nobena stran človeškega življenja, ki bi jo ne osvetil s številkami. Nek tak štatistikar je nedavno tega izračunu zmožnost plesalca, oziroma plesalke, ki se resno trudi, da ne zamudi nobenega plesa, začne ples ob 10. uri zvečer in ga konča ob 5. uri zjutraj. Številkar je imel prav, da je vzel na piko plesalko, ko je hotel dokazati najvišjo zmožnost plesa, ker znano je namreč, da niti najstrastnejši plesalec ne zdrži toliko, kakor pa plesoljubna dama. — Izračunanje je pokazalo neverjetno število 56.000 korakov, katere napravi plesalka v 7 urah tekom enega plesa. Če si mislimo to število korakov v daljavo, tedaj bi ona preplešena proga znašala 46 kilometrov. Posamezno se računi valček srednje dolžine po 1000 metrov, četvorka štirikrat dva kilometra, dočim šteje mazurka 900, polka pa le 800 metrov.
Gospodarske stvari.
Opisuje župan Matija Bobnar.
Za šnupc, t. j. kadar se konj zelo prehladi. Najbolje je, ako imaš konja na kakem gorkem kraju, katerega pokrij s koci, čez dan pa mu večkrat dajaj med skopo »focnum graecum*, ki ga dobiš v lekarnah. Poleg tega mu dajaj večkrat tudi frišno mleko.
Ako ima konj na očeh mreno. Vzemi cinasl krožnik, še malo rabljen, potem polo čistega, lepega papirja, ki ga rabiš za pisanje, nato polo papirja raztrgaj v majhne koščeke, zažgi potem počasi ter zaporedoma papir na onem krožniku. To bo dalo nekako rdečkasto olje, s katerim potem maži konju oči in izgubil bode mreno iz oči.
Kadar konj hudo kili a ali če je nahoden. Kmetovalci pravimo temu «kevžeh». Tedaj dajaj konju
po tri dni zaporedoma samih rženih otrobov ali pa cfoenum graecum« in lanenega semena. Vzemi eno unco sladkega lesa, draganta, kadila, sladkorja in lečo, vsakega po dva lota; vse skupaj stolči, da bo štupa groba in vse to zmešaj med skopo, potem dajaj konju zobat tega eno pest Najboljše je, ako konj popije tudi tisto vodo.
Za oteklino na trebuhu pri konjih. Vzame naj se štrena iz motovil. To naj se pusti dobro kuhati in vreti in vsak dan dvakrat naj se konju s tem obveže trebuh. S tem lahko oteklino preženeš iz trebuha.
Ponudbeni razpis. (!. kf. trgovinsko ministrstvo je oznanilo tukajšnji trgovinski in obrtniški zbornici, da se bo dne 17. novembra t. i. ob 12. uri pri pcdinlendanciji bolnišnic v mestih Antverpija, Arlon, Beverloo, Brugga, Bruselj, Gent, Lutih, Lovanija, Mecheln, Mous, Namur, Ostende, Termonde, Tournai, Vilvorde in Vpres vršila ponudbena razprava za dobavo naslednjih pridelkov, ki se bodo potrebovali v letu 1903: Rezanci, zelen grah, bel ližol, cikorija, beli sladkor, sol, poper, kis, jajca, surovo maslo, rmeni vosek, trpentinov cvet, svinčena ruda, razno milo, sveče, vžigalice, krompir in repa. Dne 3. decdmbra 1902 ob 12. uri se bo na borzi v Bruslju vršila ponudbena razprava za dobavo raznovrstnega orodja in oprave, katero bo potrebovalo stavbeno oskrbništvo belgijskih državnih železnic. Ponudbe je vložiti do 29. novembra t. 1. V kratkem se bodo ravnotam sprejemale ponudbe za dobavo 150.000 kg govejega loja prve vrste in raznega olja.
Listnica uredništva.
Gospod Josip Sveti i ¿1 učitelj v Škofji Loki: Pišete nam, da Vas sumničijo, da ste Vi pisali dopis iz Škofje Loke v 44. stev. našega lista, tičoč se pretakanja, vina iz ondotne^a farovža. Ker pa nam Vi niste niti poslali dotičnega dopisa, niti niste ž njim v ka-koršnikolisibodi zvezi, Vam radi potrjujemo, da je vsako sumničenje na Vašo osebo popolnoma neosnovano. Dotični dopis smo dobili od nekega drugega čislanega meščana iz Škofje Loke.
Današnji številki je priložen oglas tvrdke Albin Rant v Kranju.
Tedenski sejem v Kranju dne 11. t. m.
Prignalo seje 572 glav goveje živine, 22 telet, 360 prašičev, 11 ovac, — kozlov, 247 buš, — konj.—50 kg: pšenice K 7-50, prosa K 7'—, ovsa K 6 50, rži K 6-50, ajde K 7*60, ječmena K 71—, krompirja K P80, fižola: ribniški K 9-25, koks K 10*76, zelen K 7-50 do 8'—.
Loterijska srečka dne 8, novembra 1.1.
Gradec:      73      74      81 75
51
Iščem učenca
kateri bi imel veselje do pekovske obrti in je pošten. Pogoji so jako ugodni. Nastop takoj.
no-i Lovro Sušnik, Škofja Loka.
Zanimiva knjižica za vsakega!
»Cerkvene pristojbine"
za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
II. natis. Cena 12 kr. (24 vin.) 178—1
Založil in prodaja Ho k Drofenik v Ljubljani, Klorijanske ul. 33. Doliiva se tudi v L. Sclnventner-jevi knjigarni v Ljubljani.
„£< Mi«"
181-1
neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete)
dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju in Otonu Homannu v Radovljici.
455»
Vozni red
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. oktobra 1902. A. Proga Trbiž-Ljubljana.
ISP535I417
149'553'43f>
825
862 2oi'6<k 910 221 6™
919230 636 927 239 6« 983 2*6 651 940253 6^
9533157« 953 318.721 lOon'yís 734 10i*'335;7*i
75T
«oí
10« 3*5
1031 '354
104l;401
447
f,07
5~
543 554
6~
610
620 62«
815 638
1055'4ioW6M)
1104 429|8OT 659 1111436 843,706 1113 4*1 84S|709 1116 444 8™|712
Odhod Trbiž . . . . Y Kateče-Bela Peč Kranjska Gora . Dovje . . . . Hrušica o. p. . Jesenice . . . Javornik . . . Zerovnica o. p. . Lesce-Bled . . Radovljica o. p. Otoče o. p. . . Podnart-Kropa . Sv. Joit o. p. . Kranj . . . Skofja Loka Medvode . . . Vižmarje . . . Prihod T . .i« i*i Odhod l0ubljanadrž.k.
Prihod Ljubljana j. k.
Prihod 4
A
Odhod
Prihod Odhod
1255
12« 122»
1209
1153 1153
U« 1118
1102
1046 1034 1022 101» 1004
309 255 243 221 209 204 152 143 133 122 109 105 1250 1245 1230 1216 1206 1158
1053*11154 10O0J1151
1032 715 1018,701
10°4 6!»
942 62?
9306t6 9*5 6Í1 91V6Ó0 904 551
853|541 841(529 829516
823'5u 80«'45«
804 451
747435 733421
7*2'4io 7is'4oi
708I359 705356
329 3Í5 303
230 2*5
2J3
204 153 146 133 129 116
lii
1258 124"
1236 1228 1227 12?i
B. Proga Kamnik-Ljubljana.
205 218 221 242 250
300
305 319
650
704 707 728 737
748
753
807
728
741
744
805 813 823 828 842
Odhod Ljubljanadrž. k. Prihod Tavčarjev dvor Černuče o. p. Terzin    . . Domžale . . Jarše-Mengiš Homec o. p. Prihod Kamnik    .  . Odhod
610 557 553 533 526 515 508 455
1106 1053 1049 1029 1022 1012 1006 953
649 636 632 612 605 552 543 530
51. Šolskim Vodstvom
na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila
šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
lepih in priljubljenih slovenskih napevov za oitre
s podloženim besedilom. Izredno navduševalni napevi prirejeni so v kolikor mogoče lahkem slogu. Cena knjige s 85 pesmi (140 strani) 5 kron, s 40 pesmi (70 strani) 3 krone, s pošto 50 vin. več. Pojedini zvezki 50 vin. Pregled daje brezplačno
180-1 Josip Sorg
Dunaj, 3. Hauptstr. 144.
MATIJA AZMAN
mizar za stavbe in pohištvo v   K: 1- a trn j vi   S t. 123
v lastni hiši
naznanja slavnemu p. n. občinstvu,   da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je  spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika.
Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so-157—8   lidno in po najnižjih cenah.
Učenca
$pr«jiT)c r^crjrik 5t,ttr>«r, tirar \f l£r«r>jti.
177-*
l Sartori
ključaničarstvo in trgovina zželeznino v Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših
mlatilnic na vitle.....po K 103*—
„ roke.....„ „ 112-—
vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d.   i. t. d. 112-iT
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. HKLAUC
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše Mago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lah';o prepriča.
74-27
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
Mía
octnttt
v pranju
uljudno priporoča slavnemu občinstvu v mestu, kakor tudi na deželi svojo zalogo
galanterijskega in : z= norimberškega blaga
dalje vsakovrstnega papirja in vsega v to stroko spa-dajočega blaga.
Nadalje priporoča
za Miklavža in Božič
najnovejše vrste igrač v veliki izberi.
kakor tudi druga primerna darila za Božič in Nova leto po najnižji ceni.
Za mnogobrojni obisk trgovine proseč beleži
z odličnim spoštovanjem
171-4 Janko Kocmut.
5prctcr> krojač
ki se razume na šivalni stroj, se sprejme.
Ponudbe v valjičnem mlinu v Kranju. 179—1
Garantirano pristni
BRINJEVEC
ir,8-f)
lastni izdelek
Petra Šmida
v Selcih pri Škofji Loki.
Diljcrr) ^o^gaj
knjigovez v Kranju, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak
priporoča svojo
največjo Knjigoveznico na GorettjsKcm
opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najfinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah. 160—7
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu »Gorenjca*. 1—47
IP Willi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškov e ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na strui, obhajilne mize, »igraje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d 81—25
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsoliiinejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in stresne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza t obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—lft
i
mm
mm
M • • • •
II
Wß m
mm
m
ml
AL
Trgovina z železnino ..MERKUR"
FETEI MAJDIČ
■v Celju, Graška cesta štev. 113
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
št*
m
V.V.V.V.VA
CD CD
•O
O >-l
o
s
O CD
Pr
H .3
mumm m
IM<
O CD
457
w
Priznano najboljše
oljnate barve
■O
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—24
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
na
o o.
m
m O rr a o
♦i
U9-9 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
»padajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zmaj* naročila se ii-vr»aj«jo toCno in po najnižjih
CnHd te razpošiljajo zastonj in frankovano.
&<x koipzt\} kahot, tudi kipe,, va&e in*
diuyc glinaste, iz>dciWt v   vscd  (yatvai\,  tzpdnc in ccns priporoča ptva in naj,\>zcya
peci j in <^£vnaAi\\ izdatkov*
75~26 v £}ut>ljani.
R. LANG, LJubljana (KolizeJ)
tovarna za modroce na pi in posteljno opravo, pohištva,
priporoSa vsake vrat«
raodrocev. posteljne uloge, zrcal,i otroci vozičkov, naslonjačev, valnikov (šola, kanape, i\m) le sobno opravo 60—»
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami zastonj in poštnine
Razpošiljanje točno.
C. kr. priv. tovarna etrojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichow-Pnma. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—43 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — Ur ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno Plačila po dogovoru.
G. Tonnies
Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame~ rikanske turbine, bencim-motore in parostroje. ^
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
458
Primerna darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNER, mar
v Kranju. 73-22 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad nad 36.000 K.
Posojilnica ? Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4^ odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—43
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 97—20
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK I
krojaški mojster v Radovljici štev. 41 m
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje h
T^aznovrstnih = 1   oblek-=
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14-42 v zalogi.
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škofji Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
T>rešernovevpv J p e> e & e>poezije
v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jfnton Jfškerc. — Efeevir-izdaja (ručeče usnje 5 zlato obrezo 3 JC, 96-20    po pošti 3 X 20 h.
založništvo
t. Schwentner
v Sjubljani.
Pavel Bizjak
knjigovez in knjigotržec zraven velikega vodnjaka v Kranju št. 118
se priporoča slavnemu občinstvu za vezanje knjig in za vsa v to stroko spadajoča dela.
Ker sem se preselil in prenovil svojo knjigoveznico ter napravil vse orodje in stroje, tako, da je moja knjigoveznica največja in najboljša na Gorenjskem, lahko prevzamem vsako delo, katero lepo in po nizki ceni izvršim.
V zalogi imam vsake vrste knjige, kakršne si kdo želi. Ravnokar je izšla v moji zalogi nova povest «Iv«.n Resnicoljub« in brošurica: «Prera6unjenje funtov na kilo« grame.> Vsaka stane 40 vin. 171—3
III. 167-7
Blag. gospod
vCCOl/
lekarnar
Iv j ub l j ana»
Pri neki gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vaše železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina.
Dr. L. Färber
c. kr. štabni zdravnik
Raštelj št. 19.
Polliterska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu posije znesek po poštnem povzetju.
GORICA, 6. junija 1902.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, sa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom itane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.