341
Ozir po svetu.
Nihilizem na Ruskem.
Zadnja desetletja je svet mnogokrat žalosten in se strahom gledal na neke prikazni v Ruskem društvu. Ker je Ruski kmet na stotine let živel pod jarmom de-spotične vlade in ni mogel nigdar dati znamenja življenja — zato se je svet tem bolj čudil, ko je zapazil, da se vendar giblje. A žalostno je gledati, kako se giblje! Ker mu vlada ni hotela podati pravih in zdravih ciljev, dobili so se ljudje, kateri so si zaradi te maloskrbnosti vladine umeli nakloniti ljudstvo ter ga obrniti na svojo stran. Se le tedaj, ko je že silni plamen začel švigati v Ruskem društvu, še le takrat se je jela vlada gibati in na pomoč klicati vse „plemenite človekoljube", da bi jej pomogli ustavljati se mogočni nihilistični povodnji. Klic vladen je bil tem silnejši, ker je zapazila, da ga ni stanu, kamor ne bi sezala ta po-vodenj. Niti v vojaštvo ne more več upati, ker se je tudi ono zasukalo na isti pot, posebno od 1. 1870., ko se je vpeljala vseobča vojna dolžnost in je službovanje odmerjeno na 5 ali 7 let, potem pa se vrne vojak zopet v kratkem času k svoji rodbini, kamor ga prej ni bilo 20 let. Ker pa je ta notranji obrat v Ruskem društvu ne malo pripomogel k sedanji vojski, je vredno, da se opiše njega razvitek. A to je ravno sedaj tem primernejše, ker se ima koncem tega meseca obravnavati velika politična   pravda zoper socijaliste in ni h il iste.*)
*) V znamenito to pravdo  je zapletenih 195 zatožencev in 472 prič. Sama obtožba obsega 300 tiskanih  strani.
Malo je ljudi, kateri bi na svoj narod imeli tolika upliva, kolikor ga je imel na Ruskem do 1. 1863. Londonski begun Aleksander Herzen. To je bil drugi Florentinski Savonarolla. Za njega spise so se trgali. Njega list „Kolokol" so poleg vsej prepovedi braii najvišji krogi. Vse se ga je balo, osobito viša gospoda. Kakor socijalist se je mnogo zanimal za kmetski stan, katerega so visi ze!6 tlačili in mu delali mnogo krivic. Na vseh krajih je imel svoje poročnike in nič mu ni bilo skritega, naj  se je zgodilo kjerkoli si bodi.
Poleg njega so imeli velik vpliv na ljudstvo Ivan Gol o vin in knez Dolgoruki, kateri so ravno tako se svojimi 3pisi širili socijalistične nazore. A največ je še za to stvar storil Bakunin se svojimi spisi. Istina je, da so Herzen in njega družniki izgubili 1. 1863. vsak vpliv na Rusko društvo, ker so se potezali za nesrečni narod Poljski — a sad njih dela začenjal se je kazati. Akoravno je seme, katero so ti ljudje v Ruski družbi sejali, bilo ravno isto, katero so njih somišljeniki sejali po drugih Evropskih deželah, vendar je ono obrodilo tukaj obilnejši plod. Ruski politični despotizem in dvomljenje v državni cerkvi pripravila sta Ruska tla tako, da so ideje socijalistične porodile tu ne golega socijalizma, ampak nihilizem. Ljudje brez vsacega političnega in duševnega izobraženja začeli so živeti prav, kakor jim je velela strast. Vse duševno življenje zadušile so nižje strasti, katerim se je popolnem vstre-zalo in katere so podpirale mnoge plesalne šole, po isti vladi podpirane. — Nekateri ljudje, videvši, kako se to izpridenje širi med visim društvom, posebno med mladim zarodom, da bi ga odvrnili od tega zla, začeli so mu podajati razna politična vprašanja in siliti ga, naj se bavi ž njimi. Mladost, vedno pripravljena, zanimati se za visoke ideje, lotila se je navdušeno političnih vprašanj. Poleg tega so ti ljudjč, videči, kako je izobražena družba pokvarjena, začeli učiti, da se je dobre bodočnosti nadejati samo takrat, ako se povzdigne telesno in duševno še zdravo ljudstvo. A tudi med ljudstvom so širili svoja načela. Kakošna so bila ta načela, je jasno povedal Bakunin že 1. 1862. v svoji „okrožnici" : da veljd porušiti monarhijo, vničiti plemstvo in vso ustavo, osnovano od Petra, v kateri ustavi je Ruskemu ljudstvu vse tuje; a na razvalinah teh se ima povzdigniti kmetska Ruska.
Kmalu se je pokazalo, da ti ljudje niso zastonj delali. Okoli Kijeva so se vzdignili kmetje zoper plemstvo. A kar je posebno važnega pri tej ustaji, vjeli so in zaprli glavnega ravnatelja vseh okrožnih k6mor (zbornic), kneza Obolenskega, kateri se je bil ravno vrnil s potovanja. Razen njega so bili zaprli še mnogo drugih rogoviležev. Tu\ je bilo očito, da nihilizem ni zajčl samo ljudstva in mladih bistrih glav dijakov, ampak da je prosel že tudi v više kroge.
Komaj ste po tem minuli dve leti, ko so po vseh mestih, kjer so bila vseučilišča, pogostem se vršili zapori. Zapazilo se je, da je mladina snovala vsakoršne nihilistične spletke. O tej dogodbi so napisale „Mosk. Vjedomosti" tč-le žalostne besede: „Na našo mladino ne moremo pogledati, da nas ne bi zabolelo sreč in da bi se resnično ne bali. Že 121etno dete neha verovati v Boga in ne mara niti za rodbino, niti za državo; v 14. letu poskuša svoje moči praktično rabiti; v 15. letu je že zarotnik; v 16. morebiti že hudodelec; a v 17. dokonča svoje račune ter si sproži samokres v glavo/' Lahko je bilo tu obžalovati. Nihilisti nečejo, kakor drugi socijalisti, da bi stanovi si bili enaki posebno po imetji in vsaj teoretično pri delu. Oni hotč enakost v neizobraženosti, lenosti, poltnostnem vžitku in drugih zlih. Odločnega upora zoper take nauke ni od nikoder, tudi od  tam  ne,   od  koder   bi imel   priti:   od cerkve.
Rusko duhovenstvo nima nikakega dušnega pastirstva. Mladi Rus, izstopivši iz šole, nima ničesar več opraviti se svojim dušnim oskrbnikom. Ruski duhoven je omejen samo na to, da zvesto in natanko opravlja predpisane bogoslužne obrede. Za drugo , za odgojo v družini in v daljnem življenji skrbč pisatelji raznih nazorov, a pisatelji nihilističnega cilja urno si pridobivati prvenstvo. Kak vspeh so imeli, kazale so razne ljudske demonstracije, iz katerih se je mislilo, da se izleže silna ustaja. Ako tudi je ustaja na Poljskem bila majhen jez proti tej nevarni povodnji, ter je vse stranke nekako zbližala, vendar je to bilo le za kratko in na videz. Da je v notranjosti družbe gorel silen ogenj, pokazali so pravi in silni požari, katere so nibilisti osa-bito leta 1864. rabili kakor sredstva za politične agitacije. Požigali so po Petrogradu, po polji, po gozdih. Na tisoče k6č so vpepelili. Tega požiganja^ so dolgo dolžiii Poljake, dokler niso vjeli požigalcev. Se natančnejše se je to dokazalo iz proglasa nihilistov, katerega so našli v Petrogradu. V tem proglasu se dolži Rusko plemstvo, da je ono krivo vse nesreče Ruske, ker je iz Nemčije pripeljalo „malega velmoža", kateri si je podjarmil ljudstvo. Privrženci ti so si sezidali trdne gradove, katerih drugače ni moči razdeti, razen z ognjem. Ako se zatorej hočemo rešiti — pravi proglas dalje — ni druge pomoči, nego to, da našo gospodo pobijamo kakor pse, da iztrebimo njo in nje gradove.
Svet še ni bil miran zaradi silnih požarov, ko ga iznova ostraši vest, da je plemič Karakosov 6. apr. 1866. hotel čara ubiti. Navidezno je ljudstvo žalovalo zaradi tega čina, al iz drugih tedanjih dogodkov se da sklepati, da je bilo to obžalovanje samo zunanje. A okolnost, da je oni nesrečnik bil plemič, da je on samo izvršil, kar mu je skrivna družba naročila, je še bolj vznemirila svet. Preiskava je bila zel6 obširna in zanimiva. Obdolženci so odkritosrčoo obžalovali svojo nakano. Nekateri pa so se izgovarjali, da jih je na to pripravila materialistična literatura. A taka tuja in domača literatura je bila razširjena po Ruski. Neizkušena mladost, ki ima zel6 živo domišljijo in sanja, da je moči uvesti popolno jednakost, pojila se je s tem ukom, zmedla si pojme, pozabila svojih mestjanskih, nravnih in verozakonskih dolžnosti in je sklepala družbe v namen, katerega je hotel doseči Karakosov. Še le po glavni preiskavi so se našli prouzročniki onemu hudodelstvu. A zaradi te preiskave so tudi pogoreli bazari v Petrogradu.                                                 (Kon. prih.)
342
349
Ozir po svetu.
Nihilizem na Ruskem.
(Konec.)
To so bila žalostna znamenja. Car in ministri so bili prepričani, da je temu mnogo kriva slaba izobraženost, pridobljena v šolah novejše dobe, po liberalno vstrojenih.    Zato se je izdala ostra  zapoved:  da se v
šolah ima posebno paziti na vero, in da se nimanigdar učiti, kar bi kolikor toliko škodilo veri. Poleg tega je najvišji procureur imenovan „za ministra poduka in ljudskega izobraževanja", a policiji je naročeno, naj bolje pazi na tiskovine. Iz tega se vidi, hoteli so se opirati na cerkev, pričakujoči od nje pomoči. Al prevarili so se. Iztočna cerkev ne more krotiti onega življa, ker je omejena le na gole obrede in jo sicer mnogo ovira državna ustava , da bi se pro-stejše gibala, kar jej je neobhodno potrebno, ako se hoče bojevati za vzvišene namene. Kedar mora cerkev vpeljavati v šolo take molitve, v katerih se kliče sv. duh: „naj dopusti. da poduk napreduje na slavo čaru in cerkvi", je preslaba, delovati na to, da nje verniki odstranijo dela Bunsenova, Renanova itd. To je sedanja državna cerkev mogla tim manj storiti, ker Rusko ljudstvo ni imelo one odgoje, katero je krščanstvo dajalo v srednjem veku drugim narodom in katera odgoja, kakor se vidi, je bila neobhodna prehodnica vsem dogodkom novega veks.
O vsem tem se je mogel minister Tolstoj skoro sam prepričati , ker poleg vseh onih naredeb so bile že leta 1869. nove preiskave zoper nibiiiste. Blizu 700 udov je imelo eno društvo v Moskvi in Petrogradu, in namen mu je bil, napravljati nemir. To društvo je vsakega uda usmrtilo, kateri bi ne bil hotel njegovih ukazov spoinovati ali bi ga hotel ovaditi. Glavna osoba je bil sin necega kmeta, ali kakor trde drugi, necega popa, ki je začetkom leta 1869. vznemiril bil dijake ter je zaradi tega pobegnil bil v Švico. Vrnivši se domov, je zopet osnoval društvo, kateremu je bilo namen, da podžge ljudsko ustajo. Že je bil dan odločen, a izvedelo se je to in predno je ušel v Švico, so ga poslali nazaj na zahtevanje Ruske. Preiskava je pokazala, kako globoko je bil že padel in koliko mladine zapeljal. Nič ni obžaloval zločinov, katere je društvo doprineslo na njega račun.
Minister, vidivši, da prvo sredstvo slabo koristi, je mislil boljši vspeh doseči, ako zmanjša broj realnih in meščanskih šol, a da napravi več humanističnih. Mislil je, da humanizem ne bode mladine tako lahko zapeljal na krivo pot, kakor naravoslovne znanosti. Mislil je nekoliko časa, da je pravo pogodil. Ko je v jeseni 1. 1874. obiskaval šole in došel v Kijev, pohvalil je dober duh mladeži, odkar se bolj bavi s klasicizmom. A glej! Ravno takrat zasači tajna policija zarotnikov družbo, katere udje so bili mlada inteligenca. Ta mlada gospoda je zel6 pridno občevala s kmeti in jih vabila k sebi. Pravda je odkrila, da so mladi plemiči lazili v sela, tam učili in svoje skrivaj tiskane bukve delili kmetom, samo, da bi svoje ideje bolj razširjali, *)
Za tem je našla policija skoraj vsak mesec kako skrivno društvo. V jeseni 1875. se je vlada vznemirila in poklicala pomoč. Tudi pravni minister je zahteval od vdeležnikov in knez Mihael od garde, da s podukom delujejo proti nihilistom. Slabo so pogodili; večina služabnikov je mislila, kakor oni prevratniki. Minister poduka je tožil v okrožnici do šolskih predstojnikov, kako se med mladino širijo prekucijske ideje. Minister pravi, da že stariši kvare svoje stroke, in zato pozivlje šolo, naj podvoji svoje moči in popravi in nadomesti družinsko odgojo. Iz te okrožnice se razvidi, da se je nihilizem razširil po 37 gubernijah. A vea trud je bil zastonj. Nihilizem se je širil dalje in kmalu
*) O n i hi 1 iz m a početku in razvoji je pisal tudi učeni naš rojak prof. dr. Fr. J. Celestin v svoji knjigi „Russland seit Aufhebung der Leibeigenschaft" (glej str. 366 in naprej).
Prevoditelj.
je državno nadodvetnistvo culo, da od 51 provincij v cesarstvu jih je 40 natrosenih z nihilizmom, kateri se je razprostil že med vse stanove. V Petrogradskem okrožji vodi nihiliste knez Krapotkin, v guberniji Jaroslav bogati posestnik Pisarev, v okrožji Tam bo ver imo-viti trgovec Annev. Nekatere osobe so za ta posel tako navdušene, da je ena dala 40.000 rubljev za njega dosego. Ker so tudi guvernerji take vrste ljudjč, stavijo v službe samo take, ki se izpovedujejo nihilističnih načel.
Naposled se je ganil tudi minister notranjih zadev, poslavši okrožnico vsem ,,visokim in zanesljivim osobam". Prosi jih, naj uplivajo proti nihiiistični povodnji. Vlada, da si ima sredstva, da bi kaznovala krivičnike, se jih neče precej poslužiti. One izgledne osobe naj kažejo posebno mladini, da ne odobravajo nje smotrov; one, ki imajo zrelo sodbo, veliko znanja in dosti izkušenj. A že letos smo se prepričali, da je tudi ta okrožnica imela tako malo vspeha, kolikor vsaka ostalih ministrov. Nihilističnih demonstracij , osobito pri mladini, bilo je tudi potlej. Na to se je pričela Turška vojska, katera je obrnila vse misli na-se, in ki bode uplivala ne samo na stanje naših iztočnih bratov, ampak tudi na notranje stanje Rusije. Vsi prijatelji pa, ne samo Ruske, ampak vsacega pravega in zdravega napredka iz srca žele: da bi  to delovanje bilo na korist i s ti ni.
Zagreb. „Katolički list".
350