Dravski Zakaj naj Ijubimo Koroško? Poznati moramo našo zemljo. Mladina (na Gorenjskem ji pravijo Kepa) je na se- slovenska in jugoslovanska. kaj natančnej- verni strani prav veličastna gora, njena se- šega veš o Slovenski Koroški? Koroška se verna stena tvori velikansko, zgoraj prise- imenuje dežela jezer in gora. Naj- kano skalnato piramido. Prav ljubko in lepša jezera v Slovenskem Korotanu mora mnogo obiskovano je tudi Klopinjsko je- poznati vsak Jugoslovan. O največjem ko- zero na vznožju Obirja. Ima okrog 1 km2 roškem jezeru, ki se razprostira na sloven- površine. Na meji med Nemško in Slo- skem ozemlju Koroške, med Celovcem in vensko Koroško leži Osojsko jezero, za Beljakom, o nad 20 km2 razsežnem Vrb- polovico manjš« od Vrbskega jezera, a skem jezeru, je »Zvonček« že pisal. Mnogi vendar 11 km dolgo. Jezero je znano iz smatrajo za najlepše koroško jezero Baško Aškerčeve balade Mutec osojski. V Kanal- jezero, ki leži ob vznožju Jepe ter ima ski dolini, ki zdaj spada pod Italijo, leži 2'3km2 površine. Sredi jezera je otok. Jepa tiho Rabeljsko jezero, znano po istoimen- 184 ski Gregorčičevi pesmi. Tudi slovenska ških mestih in trgih. Iz mest pa potem pro- Ziljska dolina ima svoje Proseško jezero. dira nemštvo na deželo, a poglavitna opora In katere gore v Slovenskem Korotanu in glavni vzrok hitrega ponemčevanja Ko- mora poznati jugoslovanski otrok? Pred- roške je šola — ponemčevalnica. To je vsem pravljično goro Peco (2134 m), ki se pravi zraaj, ki žre Slovence na Koroškem. dviga nad slovensko Podjuno. Glasom na- Kajti resničen je izrek: Potujči mladino in rodne pripovedke spi v Peci kralj Matjaž s potujčil si narod. Ubijte tega zmaja, po- svojo vojsko. Peci nasproti stoji severno od nemčevalno šolo, in Koroška bo ostala Drave mogočna Svinja planina (2081 m), z slovenska! ure hoda razsežnimi planjavami na vrhu. Svinja planina je naraven narodni mejnik ficJF* med Nemško in Slovensko Koroško. Po •^BPllbff južnem pobočju Svinje planine se razpro- .j,jFSŽN stirajo v višini nad 1000 m slovenske žup- PK'flh ^&U^Sšk*. nije: Djekše, Kneža, Krčanje. j^* **^ -*»^™HHfeg Magdalenska gora ali Sv. Helena (1058) W& ^H^BSI nad Gosposvetskim poljem je tudi severni m \ stražar slovenske zemlje. Na vrhu gore H^r i/ stoji cerkev sv. Helene. Gora je mnogo BB^^^^^^^^^^^^^ 3? obiskovana od izletnikov. Zelo znamenita ^^¦^^¦^^^^^^¦jHtaM^g^^^^i^ gora Slovenskega Korotana je Dobrač ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^|^^^| (2166 m). Na goro vodi avtomobilska cesta. |^|^^^^^|^^^^^^^^^^^^^^^B Dobrač je zelo razsežna gora, vrhu katere HH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H stoji planinski dom in dve cerkvici, sloven- k|^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H ska in nemška. Dobrač je tudi naraven HHH^^^^HRRHRRBHBRH|BB^* mejnik med Nemško in Slovensko Koro- B^ V ^SBfiPfcfto ško. Na Dobraču se poleti pase govedo. I^^E&MK. A_A». šx TmrgTi^Hi^^S Južna stran Dobrača se je o potresu le- I^HH^ttyZ JH^^MBD^^9Bj^^^^^| ta 1348. odtrgala in zasula v Ziljski dolini ^^^^^Bfl^^^^^^^^^H več vasi. Zato pada Dobrač strmo proti l^^MIIBBBlnBMmH^B^BBBHl Ziljski dolini. V isti dolini bi bilo omeniti še Ojsternik (2052 m). Zelo znamenite so Klopinjsko jezero v Podjuni. v Ziljski dolini planine, na katerih se po- V ozadju Visoki Obir leti pase živina. Vsaka večja vas ima svojo planino z neštevilnimi kočami in hlevi. Ko- Med Karavankami in Celovcem oziroma če imenujejo »fače«, hleve pa »tamarje«. Vrbskim jezerom se razprostira hribovje Fače so spodaj zidani hlevi, zgoraj pa so Osojnica (nemSko: Sattnitz, 917 m). Dolina lesena bivališča za ljudi, obstoječa iz ku- Drave med Karavankami in Osojnico se hinje, velike sobe in spalnic. Tamarji pa so imenuje Rož. Od Roža dalje navzdol se prosto stoječi leseni hlevi. Zanimivo je, imemije dolina Drave: Padjuna. Na meji da besedo »tamar« poznajo tudi na Go- J»ed Rožem in Podjuno stoji Obir (2142 m), Tenjskem. Sploh Ziljani v mnogočem sli- s kojega se izletniku nudi veličasten raz- žijo Gorenjcem, so krepko, samozavestno, g'ed po Rožu in Podjuni in na Celovško bistroumno, prijazno in podjetno planinsko ravnino. To je ravnina med Osojnico in ljudstvo. Sv. Heleno. Ta lepa in rodovHna slovenska Mesta Slovenskega Korotana so: Celo ravnina, ki je dokaj gosto obljudena, se vec, Beljak, Velikovec, Pliberk, Borovlje. od •• 192°- sem hitro ponemfiuje. Temu je Ta mesta se rede s slovensko krvjo. Nem- vzr°k šola, pa tudi cerkev, ker so mnoge ška so samo zato, ker se v njih vsi sloven- župnije po 1. 1920. dobile nemške duhov- ski doseljenci oziroma njihovi otroci po- nike> ki so odpravili slovenščino iz cerkve. nemčijo. Če bi se to ne godilo, bi bila vsa Tako: Grabštanj, Žrelec, Št. Jakob pri Ce- ta mesta slovenska. Isto je s trgi Grebinj, lovcu. St. Tomaž, Timenica, Otmanje, 2elezna Kapla, Labud. Na tisoče in deset- št- LiPš ob Krki-tisoče Slovencev se nam ponemči v koro- (Dalje prihodnjič.) 1S3