Deklaraeija — boj pro in contra! (Olas ie kočevsikeffa okraiia.) Nesrečno dete, kai ie tebe treba bilo — bi človek vzkliknil, ako bi hotel iro;rzirati ravnokar nastalf<iborlbo za ide.io. ki ni nova, ki ni kak produkt nosamezinika, temveč razširjcna \rseb'na § 2. prvih pra\ i UJU — sprejetih na kon.irresu 1. 192U. VDrašam -Vns — tovariši in tovarišice: Kdai se v oglasM do letos kdo izmed vas proti § 2.? Treba y.a ie bilo t" tudi v rraksi izvajati. kar se na ni zmodilo in ie 1' 'a not naše stanovske politike usmerieaia no oredvoinih metodah. !'o Dotriu.ie tudi svoiečasni po^ravck. ki sla Ka odstopivša fun!kcionar,ja podala oficialno v >'UčiTt. Listu«. kjer sta konstatira'a, da tolrnačita § 2. v napredni smeri, da je član UJU lahko vsak učitelj(ica) nase troimene doniOAnne. toda z izraz-to nauredno sinerio.« To ie bilo \-se. "IVR^ I.n če Dosežem .'prav do znameniteKa. korijfiesa v Bcos^-adu v 1. 1920. — ne najdem nikogjjar. k; bj hotel celokupno učiteljstvo aneažirati za izrazit politfčm boj. Le bivši .tovariš povcricnik je v polemiki s tovarišem iz Južn-e Srbije v dokai veheiTientni obli'ki omenil, da bf nas Rožrl klerikalni zma', ako bi tovariši iz ¦hižne Srbije nadaljevali 7. napadi na Reojjrajčane. katerim <o oč:tali gorostasne stvari — korupcijo. avstrijakantstvo ined dkupaci.io i dr. To so bila za nas nepričakovana in popolnoma neznana dejstva. zato umemo tudi razbur.ien.ie. Toda nasprotstva so se polesfla in ustvarieno ie bilo UJU. Vsaj no imenu ie bilo to Udružeti.ie vsesra učitelistva kraljevine. Toda skeptiki so maiali z elavo in maiejo še in nc veruiejo, da bi bili zreli za tako organizacijo in žal — imajo >prav. Vsi smo bili zadovoljni, da ni nrišlo do dbračuna med brati Srbi, da smo le skuipai. Živl.ienie ie šlo svojo i>ot in ddkazalo nam, da smo zelo zelo nezreli. Boj za Dimnikovo deklaracijo, tta govorim v žargonu našegra naivečjesra dnevnika »Jutra«, dokazuip.vsai v našem okraiu, da smo majhn) iti res nezimožnl živlienja brez varuštva političnih strank. Sai ni to vendar delo našega urednika. Rodila se ie v zelenir Štajersici in nrihitela v Ljubljano, kier so io ¦slprejeii vsi, iki si žele močne org.anizaci.ie brez raznih — izmov iz politiČTiega leksiikona. Sai to ni produkt primorSkiih ¦možganoiv. remelji v Flere-Pahor-Hreščakovi resoluciji. iz leta 1918. — ko smo vnovič braneč napredino-politično smevnic-o zapečatili io s klerilkalnim žigom. Je izraz nezadovoljstva, ki se nas ie polaščalo f>b opa'zovaniiv rz.is.ravan.ra naših vrst v ostndnom strarnkarsikejn boju. Zda.i pa strah pred priimorskim absolutizimom, zdai boi iproti invazij; primorske mentalitete itd. ¦ Jc-li to potrebno?! Prišla ie deklarac:ja, ki Da ni bila tako menade.iaiia, sai so pomagalr pri kritiki nevždržnih razjner nmiaKi, iki danes tišče glavo v pesek ali oa se krije.io za političnimj hrbtišči. da bi iih ne videl svet v borbi za stan. Prišla ie dekla1 aoija, da začrta pravo pot za našo stanovsko organizacijo. Nj bila naperjena ne proti stran!kam, ne >proti osebam. Priznati bi io bilo treba. če se izreče za n.io učitelistvo in jo izvajati, ipa bi bilo vse v redu! Ali ie DOtrebna v te.i borbi laž in zavi.ian.ie resnice? Menim, da se poimenrmo Iahko saimo v stanovskem listu — a nc polnimo več predalov poHtučnih listov in ne skrivajimo v solzavost svoje dosedanje letargriie in nemannosti. Zato izpolnjujmo poaiV nase elksekutive In. ogrlaša,imo se s podpisainimi članki, sai ie to običaj novsod no kultuiucin svetu, lc pri nas sino bili varni za urednikov.in hrbtom in le kaka šifra ip včas h oznanjala. kdo ie pisec. a to lc redko. Tudi predsednik našega društva naj usliši želie deklarantov in noda prliiko. da si na obonem zboru po § 10. ali pa na • navadnem zbornvaniu .pogledamo v ooi. Pomislit1 iiiorairM). da ie tu tudi odbor in da ni umesten a'bsolutize>tn v dneli, ko sp hnaino izraziti za ali proti lastnim pravilorn. ki ne paznaio .polltionega varuštva nad našo orgamzacijo. Nc nositno svojih tcženi pr&d politični forum — a tudi pot preko razsodišč ni •prl-inerna za nas v tem boiu. Anton Mervič.