mmgmimm!tb_ Shod kranjskega učiteljstva — prepovedan! Kranijsko učiteljstvo brez czira na narodncst ki ptofMtiško pripadnioisit je hoteto za dan 5. Sioptemibra t. 1. sfclicatii v Mestni doim v Ljubljainii shod z edino tooko dineivinesa reda: Gmotni položaj kranjskflga učiteljstva. C. kr. palicijsko ravnatdijstvo v Lj«biljami pa je z odlofkoim z dne 3. septemibra 1918, St. 2/6, ta sbod prepovedalo. Odtoik, toi ga niaviaijaiiTio dobesedno in doslovno, se .trlasi taiko: Gospoidu .luraiju Režek-u mestnii učitelj v Ljubljani, Krojaška utica 4. C. kr. poMcijsko ravnateiljsitvo Vašo pniijavo katero sta sapodipisoiva'la gio'Sipoda učitelija Uhl im Jakiič, da se vrši dne 5. septembra 1918. ob 2. iuni poipoldne v veliiki dvorani Mestnega doma sbod kranasikega učiteljstva ine imore na zinainje vzeti, ker ima .tak shod značaj javnega ljedisike^a shoda, iki je y smislu § 6, orko b zakoina z dne 5. maja 1918. drž. zaikona št. 66 nedopustem. Prioti teiiiiiu odloku pnasit }e priziiv na. c. kr. dežetoo vlado Kranjsiko, ki bd se amora>l vloižiti tekom 14 drni, raounši od dneva vročiitvi siledečega pri c. !kr. poliicijskeimu rai\inate:ldstvu v Ldublijonli. Moreibitnii pri-zav nima 'odiožatae moči. C. kr. vladnii svetniik i_i podioLiskii -raivinateilj: Kiinigl. Za ta sbod so bile pniprav^lijeine te-le resoluciJe: Kranjsko učiteljstvo, združeno v Deželnem slovenskem učiteljskem društvu, Sloraškovi zvezi in krainischen Landeslehrerv.ereinu, zbrano na shodiu v Mestnem domu v Ljubljani dne 5. septembra 1918, fc sprejelo soglasno sledeče resolucije: 1. Deželni odbor sn pozivlja, da prispeva k že dovoljeni državni vcjnodraglnjski dokladi za leto 1918. s 50%. 2. C. kr. osrftdnja vlada se pozivlja, da nernudoma izvrši sklep državn« zbornice z dne 24. julija 1918., ki se tiče enkratnega nabavnega prispevka vsemu Ijudskošolskemu in meščanskošolskemu učitelistvu za Ifito 1918. v znesku 70 milijonov kron. 3. C. kr. vlada se pozivlja, da v svrho sedanjim razmeram dostcine regulacije učiteljskih plač čimprei skliče kranjski deželni zbor. 4. Deželna in centralna viada sta odgovorni in krivi posledic, ki bi nastale, ako se zahtevam. pod točko 1. in 2. takoi ne ugodi. Prapoved shoda je bila objavJjeina v Ijubljan-skih dineviniikih. a ta 'Oibjava je pnišla ;)ropo_nio. Veetaa onih, kii so bii namenjeini .ia sfoad, }e biLlai že na poti v Ldubiljasio. In zato _o se začde inaše minožice zbarati še ipred dofočemo umo v M; domu. Veliika d;vorana z .gailerijo wed je biila matlačeno polna. Se mobene stanovsike priredbe s-e mi kranjsko učiteljistivo udeležito v takio ve_častnem šitevdilu. N,i bilo šole v dežei, ki bd >ne pcislala v Lgubdjan'o svojeRa zastopniiika, ¦rrairoima svoje zastapniice. Raamamo nad 1000 -uideležencev i>n uidedežeink. Te pcisl _dnje so bife seveda v ivečinli, k©r je dobra pctovica mioškega uičiteiljstva v vojaški služhi. Navzočih je bilo 99% vsega kramjsikega učiteilijstva. Med irnaivzoaimi je vladato raizipoložienje kakor pred všbar>na mmviihtio. Navzočd so bili zastoptiiiki poilioije, ki _o zahtevald, da se ziborovalefi irazideijo. Tiovaniš Juraj R e ž e k Stopi na oder, prebere odlok poldcijskega iravinateljstva ter d_javi, da se sbod <ne v.rši, keir se ne snie vršliti. S tem ie maša 'natneira kančama, navzoči Tiaij se razddejo. »Nitkamioir ne gremo! Kruha bočeimio!« zagnmi iz vsah &r\. V tein prisitopi h govoraiiški niiizd državini pasiatiec Gostiinčar, ikd ga zborovalci burno poizdraviiio. S svio/fim nagovorom •k-oimentira Tiaimeravane resoiucije, ki jdh je diottl v infiormaioijo. ZagiotaviLja vso pomtoč državiniili poslaneev. Vzkldki ogiorčenja in protesita rastejo kakiar bučanje iTBorja. Državnii po&lanec dr. Ravnihar de bil nenadoma brzoiavno pokldcam na Dunaj, zaito inu nd bdlo moffoče priti ined razjainjeino učiteiljstvo. Na oder sitopi državmli posilanec dr. Lovro P o g a č n i ik. V poe-drav imiu zadoni pfoskanje. Pazdravlja tirpiine, tuikaj zbranc, v im&nu J^ujgiosilovanskega fctuba in v irraenu staršev, ki več me imoirejo ffledati trpljeinja vzgojevaloev svicšiih oitroik. Vsa dvorana grimd kakor en sam mogoeeiii glas do obuipa užaljene duše. V tem hrupu goivoiri pisatelj Ivain C a nk a r nekan besed, ikti pa zamro v iorkami plotskanja m odioibravanja. Ogiasi se k besedii ¦dežeJmii ddiboirnik dr. Karel TrMle r, viihanno potzdravljcn, da kot podžupain o1boine — lastnice te dvcnrane — pozdrav.ii 'navaoče. Prizmava popolTiio ivteimellanost zahtev in kaže na knivce, ki imajo take razmere učriteljstva na vesti. Prosi zbarovalce, naij se aTBiirno raaidejo. S&daj plane iz imnožice tolc: »Do 15. septembra hcioemo imati svoje zahteve uresmičene! Ako se to me agiodi — stopi vse učitieiljstvo v šitratik!« Dvigineao se -vse roke kakar k pnisegi. Mimožica brumii, pto^ska, vzkli-ka. »Štrajk, štrajk!« faLičeijo vsa ivsta. Burno p-ozdravljen umoira ¦¦goivoiritd s privoljenjem poMoiaskega komii&arja dež. poslanec tov. E. G a n g 1. Njegioive be&ede padajo kakor udarci kladiiva. Pdtirjevanje se stopnuje do ogluišujočiLh ¦protesitniik jekav uialijeme in OKorčeme iTtiinožice. Nepopisen ostane vtisk tega žatostno-veMčastnega izMva stanavske zavedinositd in tesmo stnnjeine sicilidarinoisitj, ki je xie razruši nobena sila več! Na poziv ffovornikiov se mTi'OŽica mlirao razdde. Na trgu pred Mestnim domom se strnejo vrste kar sairne vb sebd v izprew<oid, ki se pomika iiimiio škofije, po Stritarjevi ulici, jyp Frančiškaniskem mostu, po Wolfovi ulici. Občimstvo s.prenilja svtoje učitdjStvo s sdmipatilamd. Mraoigotera pest se stisne. Kletev vseh src vatovi do*naših zatiralcev! Kjer se izdiiva W'alfoiva ulica na Kongresnd trg, stoji podioiaskii tordan. Nibče ne sme naprej. Uradnik p-alaciiie zaJiteva razhod, zakaj tudd vojaštvo je koosiiffnirano. Množica se okreirie na pot i>roti Mariji-nemu trffu, p^eipevaje itiavdiušeme pesmi. Ustavi se pred Prešemioiviim spoimemikom, kjeir izrazi svoga čuvistva v veildcastoe.ni sp&vu. Pote-m &e miroo i"azdde. Veana odide na vrt hoitela Štnukedi ikijer lizmova prisega zvestobo in edimoist ob plamtečih govorih in dviig-ujočih pesmiili. Bretz naijimanjSega kaljeinja miiru in reda cdiide skupdrna za skupimo proti svcijennu domu, ki sprejme vsakega s .staro tesnoibio, a z wcwiini upanjeim, da s-e bldža koaec trpljemja! Duše vseh gore kakor kiresoivn, ki naziniainSaTO vsemu kuiltmirnemu sivetu: »Razmere, ki more kranjskio učiteil;i&tivv, niso le kranjski, >ndso le avsitrijskd, mso le eivrapsikd, ampak so svetavn/i kuiltiirmd Skaindal!« Tako svečanostne, tako resne Ln tako dcisito)ne tmanifeistaoije učiteliistva Uubiljana še ni videla. Dvanajsta ura je odbila. Nay živi stan.oiv.ska zaivediiiost, edinost in scilidarmost! Kdar 30 Tuši paslej, kdor ni sedaj z namii — ta /je sa.nie.ga sebe vrgial iz učiteljskih vrst! Naij živd sreča jutnašika! * Kafcor že rečeno, vsa ijaivinast stojii i;b strani uoiteiljstva. O prepo'vedaneni shcdiv ljuiblijamsiki tositi ¦simpatičmo 'poncičaiia »Na~ prej« koinoirje svojie pcrrcčito s tenni beisedaimli: »Naše učiteljstvo }e irazburjeno do skrajniosti, .dolžiniost -je odigovornali činiteIjev, da dajo uoiteilistvu, kar .miu gir_, da ne. prdde do katasitrofe, zaradi katere bi najvsč trpela naša deca. Na dirugli strani pa apeliranra) na vse kranj&ko Ijudstvo, da je sc4idarno z učitelijsitvoim ter da energično zahteva, da se uoiteiljskini zaihte>vam uffodi. Do!lž>nost vsega natroda je, da o_ ndbeinem poffoiiu ne diovioili, da se še daJje daje našini kutarcnioscein tako malo plače, da ise še enkrat n^a dan me imiorejo jTasiititi. — Da je sooialdstično delavstvo solidiaitiio z uottelji, nd treba še posebej pcudarjati, toida <to me zadostuje. Ves namod naij gre v boj za učitelje, da se preipreoi kutornd škandail. ki naim preti. — Občine in vse drum korporacije, stranke in p.osa(iniez_iiiki inorajo zastavifci svoije sie pa bomo vdde'ld aid je močnedša odporna sMa aCd krivdca! To je dbenem skttpen initeres vsega naroda dn tudi — države! — Učiteljstvo je voeraj iasno aovcirilo, sedaj naj ffcvord ves narcid, ker le taiko bodo učitelji zanagald«.