flOVICE LETO V. -it. 3 V KOČEVJU, DNE 16. JANUARJA 1960 Cene 15 din POSVETOVANJE O NAGRAJEVANJU V ljubljanskem okraju so se začela posvetovanja o nagrajevanju v gospodarskih organizacijah. Taka posvetovanja so bila že v Ljubljani, Vrhniki, Kamniku in Kočevju. Posvetovanje v Kočevju je bilo 14. januarja. Na tem posvetovanju so izmenjali izkušnje, razpravljali so o nekaterih praktičnih primerih . , , . , nagrajevanja, tako iz področja in skrbi za njihov ideološko poli- tako kratkem času kot tiste z majh- kmetijstva, lesne industrije, grad-tični napredek. To so naši aktivisti, nim številom. Vendar pa tudi ne- benlštva, tekstilne industrije itd. borci, odborniki Socialistične zveze, katere od teh zaslužijo priznanje Brez dvoma bo imelo to posveto-komunisti, mladinci, žene, delovna kot na primer Seško-Kolodvorski inteligenca, sindikalni funkcionar- teren, ki je do 10. ure volilo že ji in občinski odborniki. Vsi ti ljud- 66 % članov. Nedvomno spadajo letošnje volitve v odbore osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva med najbolj uspelo politično manifestacijo. Obenem pa visok volilni rezultat tudi dokazuje, da se je delovno ljudstvo še bolj strnilo okoli svoje politične organizacije. To je izraz zaupanja v Socialistično zvezo, ki je resnični predstavnik najširših ljudskih množic. Tokrat so množice ponovno potrdile, da je Socialistična zveza nosilec naprednih idej in programov, ki se bori tudi za njihovo uresničitev. To je obenem tudi priznanje za dosledno delo in napore, ki jih je vložila ta politična organizacija za uresničitev teženj delovnega ljudstva. Vsi ti uspehi, ki jih beležimo na področju delovne storilnosti in v vseh ostalih dejavnostih, so rezultat pravilne politike, ki jo vodi Socialistična zveza. K temu visokemu volilnemu rezultatu so nedvomno prispevale tudi same priprave za volitve, ki pa niso potekale kampanjsko. Te so imele značaj živahnega dela pri izpolnjevanju programov posameznih osnovnih organizacij. Saj ni bilo pomembnejšega uspeha v družbenoekonomskem dogajanju v komuni, pri katerem ne bi imela Socialistična zveza aktivno vlogo. Ekonomski uspehi, ki jih dosegajo naši delovni kolektivi, so napravili močan pozitiven vpliv na zavest ljudi. Spričo takšnih uspehov postajajo optimisti tudi tisti, ki so morda dosedaj bolj črno gledali v prihodnost. Toda to je bolj objek- Razumljivo je, da iz čisto teh-tivni faktor, ki vpliva na zavest ničnih razlogov volilne komisije na ljudi z materialnega gledanja. Ne voliščih z velikim številom članov, smemo pa pozabiti na subjektivni predvsem v mestnih organizacijah, faktor, ki deluje med množicami niso mogle opraviti teh poslov v vanje velikega pomena, da bi v prihodnosti lažje utrjevali in raz- H širili posameznim gospodarskim je skrbijo za tesne stike z mno- Vse to dokazuje, da so volitve organizacijam ustrezne oblike spod-žicami, širijo med njimi socialistic- potekale resno in v svečanem budnega nagrajevanja. Več o tem ne ideje, borijo se za odpravo na- vzdušju. Volilne komisije so poka- prihodnjič, zadnjaške in konzervativne misel- zale veliko samostojnost, kar se je nosti in sejejo med ljudi optimistič- pokazalo predvsem v iznajdljivosti no razpoloženje. To so člani socia- in ekspeditivnem tehničnem opra-listične družbe, ki so močni po svo- vilu. jem ideološkem prepričanju, ener- Kakor že omenjamo, lahko šte-gični pri odpravljanju negativnih jemo rezultate volitev kot prizna- Dolgo pričakovana zima je zadnje dni z debelo snežno odejo pokrila pokrajino. Ljubitelji zimskega športa bodo le prišli na svoj račun Pred letnimi konferencami ZK v Ribnici pojavov, osebno pa skromni ljudje, nje Socialistični zvezi in veliko Ribnica, ta pa bo kooptirala enega člana iz Sodražice v svoj upravni Osnovne organizacije Zveze ko- cej poživelo. V zadnjih dneh so - - ....... ,. munis tov v ribniški občini se pri- biU konstituirani novi odbori So- -------------...----------.. . ki so vedno pripravljeni dajati za zmago socialistične zavesti v pre- pravjjaj0 na letne konference, ki cialistične zveze delovnega ljud- odbor. V obeh krajih je DU pri- uresničitev socialističnih načel naj- magovanju naporov za uresničitev bodo sredi februarja. Politično de- stva. Sedaj bodo začeli z urejeva- pravila in že imela predavanje »O večji delež. Med njimi so tudi taki, socialistične graditve naše komune. jQ je zej0 razgibano. Na sestankih njem nove evidence članstva in s komuni kot politično teritorialni ki so v času predvolilnih priprav in Novoizvoljeni odborniki osnovnih analizirajo dosedanje delo, razprav- pripravami, na občinsko konferenco enoti«, v petek, 15. januarja, pa je ob samih volitvah pokazali izredno organizacij Socialistične zveze naj jjaj0 0 vključitvi vseh članov v SZDL, ki bo v mesecu februarju, bilo predavanje »O socialistični de- požrtvovalnost in smisel za orga- bodo ponosni, da jim je ljudstvo politično delo itd. Na organizaci- V januarju bodo izvršeni občni mokraciji«. prav tako v obeh kra- nizacijo in jih je treba ob tej pri- dalo tako visoko priznanje in za- jah s0 predelali program II. ple- zbori Zveze borcev, Rdečega križa, jih. ,"■* x------m--------------------upanje. Občinski odbor jim ob nji- numa. Pri tem so razpravljali oz. »Partizana«, Društva prijateljev liki še posebej pohvaliti. To so tovariši iz političnega aktiva občin- _____________ skega odbora SZDL in predsedniki trdnem prepričanju in želji, da bo- pojavlja na terenu. ______ _ ____ ___________________ Ko že govorimo o delu Delav- hovi izvolitvi iskreno čestita ob konkretizirali problematiko/ ki se mladine in ostalih organizacij. Vse ske univerze naj še povemo, da ima KRATEK RAZGOVOR V posebnem članku o uspešno izvedenih volitvah v odbore SZDL, smo jxiudarili, da so k temu velik delež prispevali sedanji predsedniki osnovnih organizacij SZDL. Težko bi vse te našteli. V tem sestavku je le kratek razgovor, katerega so imeli na sam dan volitev s predsednikom SZDL Rudnika Francetom Goletom. Pripovedoval je: organizacija Socialistične zveze na Rudniku šteje nad 500 članov. V glavnem so vsi volivci člani SZDL, težave pa imajo z delavci, ki pridejo od drugod, tu nekaj časa delajo in se spet odselijo. Organizacija je že na občnem zboru dobro zastavila delo in najvažnejša naloga organizacije je učvrstiti Stanovanjsko skupnost in njene servise. Stanovanjska skupnost je že postavljena, potrebno je samo še soglasje ljudskega odbora in to bo tudi v kratkem urejeno. Na Rudniku naj bi postavili poravnalni svet, ki bi manjše spore med posamezniki lahko hitro reševal. Hišne svete pa je treba vzpodbuditi, da bodo resnično upravljali s stanovanji kot družbeni organi. Vso pomoč bo organizacija nudila tudi ostalim organizacijam, še predvsem mladinski organizaciji, Zvezi borcev in drugim. Ena najvažnejših nalog Socialistične zveze na Rudniku Pa bo, da bo s svojo dejavnostjo in vplivom podrla »plotove« na Roški cesti, ki še vedno hočejo ločiti Rudnik od mesta. Rudnik je del mesta in to ne samo zemljepisno, temveč je povezano tudi s političnim in vsem družbenim življenjem. Storili bomo vse, da bomo tudi še tistim prenapetim »rud-ničanom« in »kočevarjem« dokazali, da tu ni več predvojno Ko-čevje, temveč hitro razvijajoče se socialistično mesto, ki ga tvorijo tudi rudniška naselja in eno najpomembnejših podjetij v komuni, Rudnik rjavega premoga. Na koncu smo tovariša Goleta vprašali, kaj vse je bilo storjeno na Rudniku, od kar se je kot izseljenec leta 1946 vrnil v domovino. Dejal je: »Kdor koli ima odprte oči in pošteno misli, lahko ugotovi nepričakovano velik in vsestranski napredek. Da bi vse našteli je preveč; zadostuje, da pogledamo kako ljudje živijo, urejenost komunalnih naprav in drugega, tako bo lahko ta trditev slehernega prepričala. -Mc osnovnih organizacij SZDL. Njihova požrtvovalnost naj služi hov. kot svetel vzor aktivista, ki je v službi ljudstva. K velikem uspehu v predvolilnih pripravah lahko štejemo tudi visok prirastek članstva. Na novo se je v tem razdobju vključilo 1068 vo-lilcev ali 7,3 % visok odstotek članstva in sicer blaga za široko potrošnjo in hkrati 83,3 % od dosedanjih. 76 °/o. Pose- občutno manjši uvoz osnovnih žl-ben uspeh v tem pogledu so do- ________________ to daje pečat zelo razgibanemu po- v programu več poljudnoznanstve- do v svojem delu želi obilo uspe- *~Po volitvah v vodstva odborov ljtičnemu delu. Ta ugotovitev ve- n ih predavanj, ki bodo po vaseh in SZDL kjer je bil dosežen lep Ba tudi za sodraški predel, ki se ki bodo spremljana z diapozitivi. V Ignac Karničnik uspeh’ je delo'odborov SZDL pre- b9 priključil ribniški občini. Med teku so predavanja za starše. Do- "D i nninrt iv* rv* v* v ILr*!#* zJ v* nl/\* 4 1.: J ... -J : ~ — —1 _ • 1? _ Vedno več tehničnega blaga Ribnico in Sodražico prihaja vedno tesnejših stikov. Delavska univerza Ribnica je tudi že raztegnila svojo delavnost na slej je bilo dvoje predavanj, ki so bila dobro obiskana. Na programu je še devet predavanj za starše. Iz vsega kar smo v teh vrsticah vključilo 1068 vo- Letošnji zvezni družbeni plan do- vizor;ev kot lani — okrog 26.000 nravila ’ ka: nrprjavan’i v Sodra- • a™,vTtod1,eS S?,.”21ŽSS”0SS5o'S1i£S "VSMK S2E8 L°rL sir sSSxa*} "± Sodražico, in sicer tako, da je pri- nanizali, se zrcalijo uspehi prizadevanj političnih organizacij in Proizvodnja koles se bo letos povečala v primerjavi z lansko za vil. Letos bo na trgu znatno več četrtino, uvozili pa bomo če za segle osnovne organizacije: Roški tehničnega blaga iz uvoza, pa tudi 30 % več koles kot lani. Čeprav se teren, Bračičev teren, Seško-Kolo- domače proizvodnje. V prodaji bo bo proizvodnja domačih motociklov 1 ~ ’ ’ ’ teren, za 55 % Več električnih štedilnikov, letos podvojila — na 60.000 za 196 % več hladilnikov in za 100 Delavske univerze, ki je že pognala verzo Sodražica. Ljudska univerza globoke korenine v brazde splošne-v Sodražici se bo priključila k DU ga izobraževanja delovnih ljudi. dvorski Rudnik. teren. Salka Podgorski vas, Vimolj, Mo- zelj, Dolga vas Petrina, Vas-Potok, odstotkov več pralnih strojev. Na Breg, Mlaka, Slovenska vas, Fara, - - - Slavski laz, Banja loka itd. jih bomo tudi še uvozili. Za 170 % se bo povečala proizvodnja avto-trgu bo okrog 400 tisoč različnih moDilov »Fiat 600«. V načrtu je radijskih aparatov in tranzistorjev, tudi znatna domača proizvodnja ter Občinski odbor Socialistične tako bo tudi znatno več tele- večji uvoz fotoaparatov in fotograf- izreka vsem tovarišem od- v - ...... % O ponarejanju živil razpeav- NOV BLOK NA RUDNIKU 12. januarja je bila v Kočevju, na Rudniku, licitacija za nov sta- Etiopijski suveren cesar Haile ških do trebšč irT ** nor cel an a ^ za& * eo - 861351 je v izjavi »Borbi« med dru- ljajo v Trstu že nekaj dni. O po-spodinjstvo in raznih kovinskih iz- §im deial- da ie bil° v letu 1959 narejanju je najprej razpravljala JSS-JffJfflSShKS: ......■"......* Letos bo na trgu pohištva za 13 ^dem zagotovijo miren obstoj in polno izkoriščanje sredstev in sa I&isn m? Kl-vsa SSSi ssSSs' občinska zdravstvena komisija, sedaj pa se aktivneje zavzema za zadevo tudi pokrajinski in občinski svet. Med potrebščinami, ki jih me- zveze bornikom imenovanih osnovnih organizacij SZDL in ostalim aktivistom, ki so sodelovali pri akciji za sprejem novih članov, kolektivno priznanje in pohvalo. sečni prekinitvi spet začeli z nanj a, sta jamstvo potrošnikom, da vzgled drugim. daljevanjem pogajanj o prepovedi itd. nik rjavega premoga Kočevje. zgodnjih dopoldansKin uran opra- ga DIOR a, v Katerem do iz aruzin- ui asa za s ir oko potrošnjo za poi- = = ... - ... vila svoje delo. pri tem prednjačijo skih stanovanj, znaša 30 milijonov drugo milijardo več kot lani. To in g°v°re različne jeziKe m je njin predvsem naslednja volišča: Pri- dinarjev. Z zgraditvijo tega stano- pa znatno večja domača proizvod- kulturna aeaiscma razuena, saiSuissa vzf ^ ^ ****«?- Ajbelj do 8, Vas Potok do 9. ure ze v Kočevju. Investitor je Rud- kakovostjo in izbiro blaga v trgo- Yolje se mudl na ? .s™ v ZDA’ ZSSR in Veliko Bnta- vinah. Jugoslovansko misijo vodi član mjo. Opazovalci menijo, da so se- Zveznega izvršnega sveta Sergej danja pogajanja v precej neugod-Kraigher. Obisk naše misije v re- nem vzdušju. K temu je pripo-publiki Gvineji bo prispeval k na- mogel predvsem sklep Eisenhower-daljnji razširitvi in okrepitvi jugo- ja, da ZDA preklicujejo začasno slovansko-gvinejskega prijateljstva, opustitev atomskih eksplozij in si ... .. Zahodnoafriška država Gvineja je pridržujejo pravico, da začno z no- Pretekli teden so zasedali trije in upravo so razpravljali o novi po- Ukinjena bo tudi občina Sodražica. ena najmlajših republik na svetu, vimi atomskimi poskusi, če se jim skupščinski odbori v Ljudski skup- litični teritorialni razdelitvi v ne- Po predloženem zakonu, naj bi bila Neodvisnost je dobila septembra bo zdelo potrebno, ščini LRS, in sicer proračunska od- katerih okrajih Slovenije. Po pred- razdeljena na tri dele: del nekdanje 1953. Gvineja je bogata z banana- • V zadnjih dneh je pritisnil Tako kol so i/oliici na zborih odločili bora obeh zborov in odbor za orga- toženem zakonu, naj bi se z 31. ja-nizacijo oblasti in uprave. Na seji nuarjem združili po predlogu OLO proračunska odbora obeh zborov je Gorica občini Šempeter in Nova škega potoka k občini Loška dolina. občine Sodražica naj bi se priklju- mi, kikirikijem, bombažem, kavo, mraz v večini dežel na severni pol čil k občini Ribnica, območje _Lo- eteričnim oljem, krompirjem. Bo- obli. Najnižjo temperaturo so gata je tudi z železom, manganom, beležili v Sibiriji za- 48 stopinj pod ničto, v Leningradu 35 stopinj itd. Na Severnem morju divja hud vi- obrazložil republiški proračun v Gorica. V ljubljanskem okraju bi območje Drage pa k občini Kočev- boksitom in drugimi rudami. imenu Izvršnega sveta Matija Ma- večji del dosedanje občine Dobre- je. O tem predlogu prav vtem času f v prestolnici Venezuele, dr-_____________________________________________ ... ležič, spremembo zakona o območ- polje priključili občini Grosuplje, razpravlja Ljudska skupščina LRS. žave v Južni Ameriki, so izbruhnili har. Snežno neurje so imeli tudi v jih okrajev in občin na seji odbora manjši del pa občini Kočevje. Ob- O sklepu zbora volivcev v Grčari- nemiri, v katerih je sodelovalo več Južni Evropi. Snežilo je na portu- za organizacijo oblasti in upravo pa čina Lašče je izrazito kmečka z za- cah pa Ljudska skupščina ne bo tisoč brezposelnih delavcev. Policija galskem, Španiji, Južni Franciji, podpredsednik Izvršnega sveta dr. ostalo proizvodnjo. Večji del te ob- razpravljala, in sicer zato ne, ker je proti demonstrantom uporabila Južni Italiji, Alžiriji, Grčiji itd. Jože Vilfan. čine bi priključili Ljubljani-Rud- ribniška občina ni v reorganizaciji, orožje. V neredih je bilo ubitih 22 Sneg s hudim mrazom imajo tudi V odboru za organizacijo oblasti nik, manjšega pa občini Ribnica. Kakor smo videli, je odbor za ljudi. Vse štiri venezuelske poli- na Madžarskem, Avstriji in drugih reorganizacijo oblasti in uprave tične stranke so po neredih objavile deželah. Veliko snega je zapadlo upošteval voljo in sklepe volivcev sporočilo, v katerem soglasno po- tudi v vseh delih Jugoslavije. V v prizadetih krajih, da se priklju- udarjajo, da so nerede organizirali Sloveniji je zapadlo največ snega čijo občinam, v katerih vidijo mož- agentje strmoglavljenega diktator- v Kočevski kotlini ter na Notranj- nosti za nadaljni napredek svojih krajev. O sklepu oz. sprejetju za- ja Himeneza. V Indoneziji so objavili de- škem. kona po predloženem načrtu zako- kret, s katerim so dana predsed-na o novi teritorialni razdelitvi ne- niku Sukarnu visoka pooblastila na katerih občin, bomo poročali v pri- političnem področju. Dekret določa hodnji številki. *--J! —*■----“■—------------------------ REKONSTRUKCIJA Tovarna sukna Tekstilana v Ko- POMEN LJUDSKIH KNJIŽNIC tudi ustanovitev nove množične po- fevju se pripravlja na rekonstmk-litične organizacije narodne cjj0 svojih obratov. Obsežen la fronte in ustanovitev narodnega podrobno Izdelan investicijski pro-Zelo važen činitelj na področju kongresa kot vrhovnega državnega gram je bil pred kratkim potrjen izobraževanja so ljudske knjižnice, organa. Temu bo odgovoren tudi pred republiškimi investicijskimi V kočevski občini delujejo pri pro- predsednik republike. Kakor poročajo iz Rima. je svetnih društvih in Svobodah štiri knjižnice. Najpomembnejši sta v organi. V okviru predvidene rekonstrukcije, "bo tovarna za prl- predsednik republike Gronchi okre- bližno 150 milijonov din nabavila Kočevski Reki, ki ima okrog 3000 val. Vse kaže, da so se italijanski nove stroje, ker so dosedanji stroji knjig in pri Svobodi na Rudniku in sovjetski diplomati sporazumeli, stari že po 50 in več let ter so s 1500 knjigami. da bo predsednik Gronchi 5. fe- zelo pogosto v zastoju zaradi okvar. Omeniti moramo občinsko knjiž- bruarja odpotoval na obisk v Mo- Tovarna bo po izvršeni rekon-ndeo, ki razpolaga s 12.100 knji- skvo. Ta obisk je bil napovedan že strukcijl dala na leto en in polkrat Člani Socialistične zveze v občini KočevjecSv„?re , *° nedeUo izvolili gami. Z uvedbo potujočih knjižnic za prej, vendar so ga zaradi bolezni večjo vrednost izdelkov, povečala se je njen delokrog precej povečal italijanskega predsednika republike pa bo tudi število zaposlenih Hu- nove odbore osnovnih organizacij SZDL. Skoro vsi so glasovali že____________________ dopoldne. Na sliki: volišče Šeško-Kolodvorskega terena v gimnaziji izven Kočevja. odložili. di, posebno žensk. 1180 članov sindikata v Ribnici Volile! P. J., S. K. in M. C. iz Kočevja vprašujejo: V zadnji številki Novic ste na prvi strani objavili članek z naslovom: »Občinskega odbornika želimo«. Tudi ostali volilci bi želeli, da nas odbornik kdaj obišče, pa ga že tako dolgo ni bilo, da smo pozabili, kdo je naš odbornik. Prosimo vas, da v tej rubriki napišete za katero volilno enoto je bil izvoljen posamezni odbornik. V občinski zbor ObLO Kočevje so bili izvoljeni: V volilni enoti, ki obsega vasi Slovenska vas in Breg: JOŽE LAVRIČ, upravnik KZ Kočevje. V volilni enoti, ki obsega vasi Onek in Mačkovec: IGNAC NAGODE, direktor KGP Kočevje. V enoti Dolga vas: FRANC KORDIŠ, uslužbenec KGP Kočevje. V enoti, ki obsega vasi Koblarji, Mrtvice, Gorenje Ložlne, Dolenje Ložine in Nove Ložine: JOŽE FURLAN, Koblarji št. 43. V enoti, ki obsega Kočevje, desna stran glavne ceste od glavnega mostu proti Dolgi vasi: | LADO TROHA, uslužbenec KGP Kočevje. V volilni enoti, ki obsega Kočevje, leva stran glavne ceste od glavnega mostu proti Dolgi vasi: JOŽE KOŠIR, direktor Kemične tovarne Kočevje v izgradnji in Švigelj Dušanka, gospodinja, Kočevje. V enoti, ki obsega Kočevje, od mostu pri Veterinarski bolnici na obeh straneh ceste proti Rudniku do starega pokopališča in na obe strani ceste proti Cvišlarjim, vključno Marof in Mestni log: JANEZ RIGLER, Kočevje, Kolodvorska 2. V enoti, ki obsega Kočevje, desna stran glavne ceste iz Ljubljane do glavnega mostu: ANTON ŠERCER, sekretar »Avto« Kočevje. V enoti, ki obsega Kočevje, leva stran glavne ceste iz Ljubljane do glavnega mostu: MILAN ARKO, upravnik Steklarstva, Kočevje. V volilni enoti, ki obsega Kočevje Trata: ŠTEFKA LIPOVEC, gospodinja Kočevje-Trata 7. V volilni enoti, ki obsega Ko-čevje-Rudnik od bivšega pokopališča v Kočevju do vključno upravne zgradbe Rudnika ter kolonije na Trdnjavi: RAJKO JENKO, delavec Kočevje-Trata 45. V enoti, ki obsega Kočevje-Rudnik od upravne zgradbe Rudnika vse do hiše na levo in desno stran Roške ceste do Šalke vasi, vse kolonije, ki niso zajete v 11. volilni enoti: IGNAC KAMŠEK, uslužbenec Rudnika Kočevje. V volilni noti, ki obsega vasi Livold, črni potok in Zajčje polje, JOŽE GRABRIJAN, Livold št. 45. V enoti, ki obsega vasi Mahovnik in Mlaka: ANTON DEBELJAK iz Mlake 21. V volilni enoti, ki obsega vasi Stara cerkev. Konca vas, Gore-nje-Studenec, Mala gora in Stari breg: JOŽE POTOČAR iz Stare cerkve 3. V enoti, Šalka vas: IVAN JERMAN, strojevodja na Rudniku— Kočevje. Ostale bomo objavili v prihodnji številki. S ndikalne podružnice v ribniški občini se pripravljajo na letne občne zbore. Priprave so zelo živahne. Sindikalnim podružnicam je dal obilo gradiva zadnji razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta. Na plenumu so razpravljali tako o nagrajevanju po učinku dela, gospodarskih planih podjetij za leto 1960, zaključnih računih podjetij in drugem. Predsednik Obč. sindikalnega sveta Lojze Košir, nam je v razgovoru o delu sindikalnih podružnic pred občnimi zbori med drugim tudi dejal, da bodo člani sindikata na občnih zborih razpravljali'poleg dosedanjega dela v sin- tem mesecu na 14-dnevni tečaj v šolo za delavsko upravljanje na Polževo pet članov delavskih svetov in upravnih odborov, iz LIP 2 ter po eden iz Kovinskega podjetja »Partizan«, Gradbenika in Opekarne. »V naši občini imamo skupno 14 sindikalnih podružnic s skupno 1180 člani sindikata, kar predstavlja 96,3 odstotke vseh zaposlenih,« je povedal tovariš Košir. Vsekakor je to lep uspeh, še posebno, če vemo, da je več delavcev, ki so zaposleni pri privatnih delodajalcih. Pa še nekaj besed o delovnih nezgodah delavcev, katerih je še dikatu tudi o delu organov delay- vedno preve{, Sindikalne podruž- skega upravljanja, o družbenem planu podjetja itd. Zadnji plenum, ki je bil bogat po vsebini in razpravi, je dal sindikalnim podružnicam smernice, kako naj se pripravijo na občne zbore in konkretne napotke za razpravo na občnih zborih. Zvedeli smo, da bodo imeli naj- Novozgrajeni obrat vezanih vrat Lesnoindustrijskega podj. v Ribnici nice bodo morale zato posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Tov. Lojze Košir, ki je upravnik podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Ribnica, je povedal, da je težjih nesreč po podjetjih manj, zato pa več lažjih nezgod. V zad- svetovanje, katerega so se udeležili njem obdobju je bil odstotek ne- predstavniki OLO, Okrajne Trgo-DreiVCobčna<=>ic3Eoec3BOic3eaic3BoecDaoBC3ac3ec3BCDac loioioiaioioioioioioioic Pod kičem kljukastega križa »Heil Hitler! Proč z Židi!« so najnovejša gesla, ki so jih te dni v Nemčiji in drugod izpisali po stenah židovskih hiš, sinagogah in pokopališčih. To so napravili petnajst let po zaključku druge svetovne vojne. Ne smemo pozabiti, da so s temi gesli ubili Nemci v nekaj letih pet milijonov Zidov. Po vojni je britanski pravnik lord Russel zbral številne dokumente o nemških zločinih ter jih objavil v knjigi »Pod bičem kljukastega križa«. Za naše bralce smo izbrali nekaj odlomkov iz poglavja — »Dokončna rešitev« židovskega vprašanja. Večletni generalni guverner oku- arijske rase pa je lahko samo tisti, ki ima nemško kri, in to ne glede na vero. Po tem takem ne more biti niti en Zid član arijske rase.« Vse do leta 1938 so bili pogromi proti Zidom v Nemčiji splošen pojav. Požigali so sinagoge, okradli so židovske trgovine, določali so kolektivne kazni, židovsko lastnino je prigrabila država in celo gibanje Zidov je bilo omejeno. Ponovno so ustanovili heta. V okupiranih deželah so takoj začeli izvajati pravila, ki so veljala za Nemčijo. Januarja leta 1941 so na poljskem, v Franciji in na Nizozemskem uvedli obvezno regist- pirane Poljske Hans Frank je bil racijo vseh Zidov. Naslednji posto- svoji obrambi na niirnberškem procesu zelo jasen, ko je dejal: »Leta in leta smo se borili proti Zidom in spuščali smo se v naj-groznejše stvari. Moj dnevnik bo pričal proti meni. Preteklo bo tisoč let in Nemčija še ne bo oprala svojega greha«. V dnevnik je zapisal: »Vse golazni jasno nisem mogel uničiti, niti nisem mogel uničiti v enem letu vseh Zidov, toda s časom bomo dosegli naš cilj.« V četrtem členu nemškega nacionalsocialističnega programa je pek je bil izgon v beta. V Varšavi je bil eden največjih hetov in v njem je stanovalo 400 tisoč ljudi. Likvidiranje heta so začeli Nemci aprila leta 1943 in 16. maja je SS general Strop že poročal: »V Varšavi ni niti enega židovskega naselja več.« Svoje poročilo je naslovil z »velika akcija«. V poročilu je med drugim navedel: »Zidovski odpor smo lahko zlomili samo z neusmiljeno in energično vsakodnevno uporabo naših udarnih enot. Zato sem se odločil, da žrtev, ki je pred tem nič hudega sluteč sedela v čakalnici. Na ta način so ubijali starce, otroke in bolnike, ki niso mogli sami v plinske celice. Ker v Treblinki niso zmogli vsega »dela«, so ustanovili v Čelmnu še eno podobno taborišče. V njem so usmrtili nad 300 tisoč Zidov iz okolice Poznanja in Lodža. Iz razpoložljivih statistik je razvidno, da so skoraj popolnoma uničili na Poljskem Žide in usoda skoraj vseh teh ljudi je zelo dobro znana. Tudi Židje na Madžarskem so doživeli podobno usodo. Leta 1944 so polovili nad 200 tisoč Židov in jih poslali v uničevalna taborišča. Vsem tistim, ki niso nikoli slišali udarce težkih škornjev po vaških ulicah in neusmiljeno razbito dodal, da so vsakokrat peljali janje gestapovcev po vratih, tistim, na streljanje le toliko ljudi, koli- ki niso videli ustrelitev petdeset kor so jih lahko takoj uničili. svojih prijateljev kot talcev zaradi Pod udarec iztrebljenja pa niso smrti enega nemškega vojaka, vsem prišli samo ruski Židje. Kamorkoli tem je to videti neverjetno in ne-so prišle nemške čete, so pod kiju- resnično. V baltiškem področju so uporabljali. drugačne metode, da bi se znebili Židov. V Himmlerjevem zasebnem arhivu so po vojni našli dokument o »akciji skupine A«, v kateri so leta 1941 pobili v Litvi in Letonski nad 130 tisoč Zidov. V Rusiji so delali zopet drugače. V Simferopol j u na Krimu so mestne enote »Einsatza« poskusile registrirati na svojem področju vse Žide. Registracije so izvedli Židi sami, ker so jim povedali, da je to potrebno zaradi razvrščanja po stanovanjih. Po registraciji so Žide zbrali in jih peljali na ustrelitev. To je opisal nemški oficir Olendorf pisalo: »Samo pripadnik arijske uničim Ves prostor, na katerem so rase je lahko državljan. Pripadnik prebivali Židje.« kastim križem takoj »razveselili Žide«. Na Poljskem so jeseni leta 1942 zgradili taborišče Treblinka in v dveh taboriščih so v nekaj mesecih pobili več sto tisoč Zidov. Ubijali so jih na dva načina, in to s paro ter plinom. Poleg tega je bila v taborišču še baraka »Lazaret«, iz katere se ni vrnil nihče živ. Za vrati ordinacije je bila jama, v katero je esesovec sunil ustreljeno Smrt preko pet milijonov evropskih Zidov, ki so jo zakrivili Nemci, je največji zločin v svetovni zgodovini. Podatki, ki jih je navedel lord Russel, dovolj zgovorno pričajo, zakaj zahtevamo kaznovanje ljudi, ki petnajst let po zločinih ponovno netijo rasno mržnjo in ponovno kličejo, da nadaljujejo svoje nedokončano delo. Rezultati volitev SZDL občine Kočevje Osnovna organizacija $ Q U i! .2 id it i « li 1-8 Podgorski teren 647 378 78 440 70.5 96.5 16 Roški teren 316 153 127 275 88.6 98.2 16 Bračičev teren 550 391 105 483 90.2 97.4 16 Seško-Kol. ter. 762 521 125 134 84.8 98.1 16 Rožni teren 397 286 46 308 83.6 92.8 16 Rudnik 727 507 48 550 76.3 99.1 16 Salka vas 587 544 32 565 98.1 98.1 16 Zeljne 286 191 17 193 72.7 92.8 16 Klinja vas 63 42' 5 46 74,6 95.7 9.30 Črni potok 102 92 7 99 97.1 100 8 Cvišlarji-Onek 82 73 10 79 101.2 94 11 Dolga vas 279 225 22 247 88.5 100 10 Livold 195 157 9 163 85.1 98.2 10 Mozelj 157 125 42 157 106.4 94 11.30 Spodnji log 53 32 9 41 70.4 100 10 Koprivnik 123 92 22 108 92.7 94.7 11 Vimolj-Ceplje 141 65 26 80 64.5 87.9 14 Predgrad 233 112 24 133 58.4 97.8 12 Dol-Laze 91 59 6 61 74.1 93.8 10 Štalcerji 71 62 4 66 92.9 100 10 Novi lazi 72 71 2 63 101.4 86,3 10 Morava 68 58 12 70 102.9 100 11 Kočevska Reka 194 203 — 201 104.6 99 12.30 Borovec 77 75 — 73 97.4 97.3 8 Briga 64 57 1 58 90.6 100 9 Primoži 70 70 — 70 100 100 7.20 Nova sela-Rajš. 64 64 5 68 107.8 98.6 8.30 Kostel 116 70 7 77 66.4 100 10 Banja loka 108 57 23 78 74.1 97.5 11.30 Jesenov vrt 29 20 3 23 79.3 100 11 Suhor-Podstene 36 13 8 19 58.3 90 11.30 Ajbelj 40 28 — 28 70 100 8 Vrh 128 77 6 81 64.8 97.6 11,30 Fara 82 37 11 48 58.5 100 9 Vas-Potok 163 53 38 90 55.8 98.9 10 Slavski laz 79 58 5 63 79.7 100 10 Petrina 54 34 17 51 94.4 100 9 Kuželj 111 44 6 50 45 100 9 Bosljiva loka 104 53 3 54 53.8 96.4 8 Osilnica 188 138 3 141 73.9 100 10 Padovo 44 44 — 44 100 100 12 Papeži 45 48 3 50 113.5 98 10 Mahovnik 160 154 17 165 106.9 96.5 10.30 Mlaka 126 66 33 96 78.6 97 11 Breg 143 81 27 106 75.5 98.1 11 Stara cerkev 239 188 12 190 83.7 95 11 Koblerji 147 150 16 166 112.9 100 10.30 Ložine 90 62 4 58 73.3 87.9 11 Slovenska vas 162 127 32 159 98.1 100 10 Gorenje 81 65 4 69 85.2 100 10 Polom 53 47 6 52 100 98.1 8 Stari log-Smuka 87 87 — 87 100 100 10 Skupaj 9086 6506 1086 7375 — — — Članstva SZDL napram volilcem je 83.3 % Udeležba članstva SZDL na volitvah 97.37 °/o Neopravičeno ni glasovalo 32 članov ali 0.43 % Opravičeno odsotnih je bilo 167 članov ali 2.26 % Udeležba na volitvah z opravičeno odsotnimi — 99.57 % Na dan volitev na novosprejetih 1068 članov V rubriki odstotek članov SZDL nasproti volivcem je v nekaterih primerih večji zato, ker so v članstvu SZDL sezonski delavci ali, začasno prijavljeni, ki niso vpisani v stalnem votivnem imeniku. Odstotek članstva je primerjan po stalnem volilnem imeniku. Občinski odbor SZDL Kočevje Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek dne 19. jan. ob 19.30 bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju predavanje: »Z magnetofonom in diapozitivi pri naših ljudeh« (spremljano z narodnimi pesmimi). Predavatelj prof. Letinič Sime. V Kočevski Reki bo istega dne in ob isti uri predaval prof. Vesel Branko: »Resnica o strupenih živalih« (z diapozitivi). V stari cerkvi bo prav tako 19. januarja ob 19. uri v osnovi^ ioli predavanje prof. Kambiča Mirka: »Od Ljubljane do New Yorka« (z diapozitivi). Osnovne organizacije ZK Rudnik in Salka vas obveščamo, da bo drugo predavanje o drugi študijski temi 18. januarja 1960 ob 17. uri v Domu rudarjev za člane osnov, organizacij ZK Rudnik, Salke vasi, Željn in Cvišlarjev. Predaval bo tov. Jože Košir. 18. januarja ob 19. uri bo predavanje v dvorani KUD Livold za člane osnovnih organizacij ZK Livold, Črni potok in Mozelj. Predaval bo Boris Mikoš. Vse novosprejete člane ZK obveščamo. da je študij za II. grupo v ponedeljek 18. in v sredo 20. januarja I960 ob 17. uri v šoli »Mirka Bračiča«. Vsa podjetja, ki so prijavila svoje delavce v tečaj za pridobitev kvalifikacije, obveščamo, da se prične tečaj za zidarje, tesarje in kovinarje v sredo 20. I. 1960 ob 16. uri v hotelu »Pugled«. KLUB DOMA RUDARJEV 18. januarja ob 16. uri: seminar za predsednike in člane hišnih svetov. Tema: »Drugi del zakona o stanovanjskih razmerjih«. 21. januarja ob 19. uri: dramska sekcija ima študij enodejanke — vživetje in mimika. Delo in uspehi Delavske univerze Kočevje Delavska univerza Kočevje je že dosedaj, čeprav deluje razmeroma kratek čas, dosegla že lepe uspehe pri delu. Delo je bilo dobro zastavljeno in vodstvo DU je v dobrih rokah. Pri Delavski univerzi je pet komisij. O vseh oblikah izobraževanja so razpravljale in pripravile vse potrebno za začetek posamezne strokovne komisije. Ni tečaja, seminarja, šole in predavanja v katerem ne bi razpravljali tovariši, ki so člani komisij. Za koordinacijo dela in za načelnost pri organiziranju vodi skrb strokovni kolegij, ki ga sestavljajo predsedniki komisij in upravnik. Vseh komisij je pet. in sicer: ideološka politična z devetimi člani, ter družbeno-ekonomska strokovna, splošno izobraževalna in poljudno znanstvena komisija, ki šteje vsaka po pet članov. Poleg teh članov komisij, ki jih štejejo med redne sodelavce DU, so pritegnili k delu še precejšnje število ke vasi, Slovenske vasi in iz mesta. Takih in podobnih primerov je še več. Prav bi bilo, da bi se za delo DU bolj zanimale sindikalne organizacije. S tem bi bili omogočeni še lepši uspehi DU. Sedaj pa nekaj besed o tečajih, seminarjih, šolah in predavanjih, ki so v teku. Začetni knjigovodski tečaj obiskuje 28 slušateljev, knjigovodski nadaljevalni tečaj obiskuje 18 slušateljev, administrativni tečaj 22, nemški začetni tečaj 21, nemški nadaljevalni tečaj 10, angleški tečaj 15, šolo za starše 87, tečaj za pripravo za zakon 36 slušateljev. Večerno politično šolo A oddelek, obiskuje 16 slušateljev, večerno politično šolo B oddelek pa 15, mladinsko politično šolo pa 2i0 slušateljev. Naj omenimo še študij aktiva (prosvetnih delavcev, kjer se udeležuje predavanj 56 slušateljev. Uspešni so bili tudi seminarji za člane delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Doslej nja za člane osnovnih organizacij ZK. Predavanja je poslušalo skupno 320 slušateljev. Doslej je poslušalo predavanja, ki jih je pripravila DU, oziroma jih še posluša, 1931 oseb, pri čemer je pomembno, da obiskuje samo redne tečaje in seminarje, katerih program traja 4 do 5 mesecev 145 oseb, seminarjev in tečajev, ki obsegajo 4 do 12 tem 722 cseb in javnih poljudnoznanstve- Pretekli teden je bila prva seja iniciativnega odbora za združitev nogometnih klubov »Rudar« in »Partizan« Kočevje. Sejo je vodil predsednik iniciativnega odbora Janez Rigler. Prisotni so bili vsi člani tega odbora. Tov. Rigler je najprej obširno poročal o sklepih Sveta za telesno vzgojo in pri tem poudaril, da je potrebno za šen razvoj nogometa, da se žijo dosedaj razcepljene sile v no- nih predavanj pa je poslušalo 1064 gometu tako samih igralcev in tudi oseb. Pa še nekaj o tem, kaj pripravljajo za nove tečaje, seminarje in predavanja: Ideološko-politična komisija: seminar za mlade komuniste in seminar za prosvetne delavce v Fari. Družbeno - ekonomska komisija: seminar za zadružne svete in upravne odbore KZ Predgrad, Banja loka, Fara, Osilnica in Kočevje. Seminarji bodo v januarju in februarju. Seminar za predsednike krajevnih odborov in seminar za člane DS in UP gospodarskih vodstva klubov. Vsa dosedanja nerazumevanja gler, podpredsednik Franci Ko-reic. tajnik Jože Maver, tehnični sekretar Janko Zupan, blagajnik pa Rezka Brian. Predsednik komisije za gospodarstvo naj bi bil Mito Lah, mladinske komisije Nace Andoljšek, za propagando in tisk Gregorc, zdravstvene komisije dr. Miran Cilenšek, za rediteljsko uspe- službo Ivan Zgonc, predsednik teh-zdru- nične komisije pa Janko Zupan. Nadzorni odbor naj bi vodil tovariš Oberstar, disciplinsko sodišče pa Peter Vovk. Stvari v zvezi z združitvijo no- med nogometaši in vodstvi klubov gometašev so torej tik pred ures- so slabila kvalitfeto nogometa, kar je spravilo kočevske nogometaše na dno. Ta razcepljenost je povzročala tudi nepotrebna trenja, prepire, ki so se včasih izrodili celo v politične probleme v razdvajanju mesto — Rudnik. Na podlagi teh ugotovitev Sveta za telesno vzgojo o stanju v nogometu je bil predlagan sklep Sveta, da se nbgometna vodstva klubov združijo v en nogometni nredavateliev Vseh nredavateliev «---liT* • 2.' m svspuuairoiuii kiuoov zuruzijo v en nogi t 32 to raztih nodmčii dela Kar ]e M zakl3učen tak tečaj na Po- organizacij KGp, »Zidar«, ITAS, klub. Novi nogometni klub se bo V Kočeviu nrimaniWnie slovnl zvezL„ Predavanja je poslu- Kleparstvo, »Tekstilana«, »Mizar«, lahko uspešno uveljavil v nogo- T f k i šal° povprečno po 20 oseb. V teku »Snežnik« in »Trgopromet«. Na metu in si tako pridobil zaupanje XnrndXt’ ra X XX t0 Xf”1 s° seminarji z enakim programom programu je tudi več občasnih kočevskega občinstva, ki je po P > e ji, ki jih posreduje na Rudniku, »Avto« in »Ključav- predavanj za posamezne delovne zadnjih neuspehih nogometa izgu- se udele- kolektive. bilo interes žuje predavanj 20, pri »Avto« 16, Strokovna komisija ima v na- prireditev. pri »Ključavničarstvo« 20 sluša- črtu izvedbo tečajev za prekvalifi- Predstavniki NK Rudarja s tel j e v. kadjo delavcev. Splošno izobraže- predsednikom Korelcem ter Zupa- Foljudno znanstvena predavanja valna komisija bo pripravila te- nom, Žagarjem in Lavrihom, ter so bila doslej v Kočevju štiri, s čaj, ki naj bi strokovno usposobil predstavniki NK Partizan, so bili povprečno udeležbo 93 slušateljev, tovarišice, ki bi naslednjo sezono s sklepom Sveta za telesno vzgojo ničitvijo. Naj ponovimo, da je združitev edina možna pot za napredek in dvig kočevskega nogometa. prepričani smo, da bo nogometni klub »Kočevje« krepko posegel v boj v nogometnih tekmovanjih in da bo dostojno zastopal Kočevje, čigar ime bo imel. Da pa bo novi klub čimprej prebolel porodne krče, mu moramo vsi prijatelji nogometa in ostali pomagati, da bo kmalu zaživel v polni moči. ljubljanska Delavska univerza. Do- ničarstvu«. Na Rudniku se udele- kolektive' slej je DU iz Ljubljane posredo- * “ - vala 28 predavateljev. Pri organiziranju posameznih predavanj, tečajev, seminarjev in šol naleti DU običajno vedno na vprašanje primernih prostorov. To bo treba kmalu rešiti, vsaj pred pričetkom naslednje sezone. Ljudje si želijo izobrazbe. V ilustracijo samo en primer: administrativni tečaj obiskuje 22 tovarišic. Ker pa DU nima svojih strojev, je le-te dobila v uporabo pri POSVETOVANJE UPRAVITELJEV Pretekli teden, v četrtek 7. jaza obisk nogometnih nuarja, je. bilo v Kočevju posvetovanje upraviteljev osemletk to Velikih Lašč, Ribnice, Fare ter šol »Mirka Bračiča« in Jožeta Seška« iz Kočevja. Razpravljali so o uveljavljanju novega zakona o osnovni šoli. Veliko so govorili o novem v Kočevski Reki prav tako štiri s lahko vodile gospodinjske tečaje. V soglasni, da dosedanje razdvojeno kriteriju ocenjevanja v šoli. povprečno udeležbo 96 slušateljev, sodelovanju z Občinskim odborom posameznih gospodarskih organtoa- Pie{lavanie z • • „ t_ i • * — :^„ 1, Mn T?iirlnilri v Stari cerkvi pa tri predavanja s povprečno udeležbo 55 slušatelji V Fari je bilo doslej eno predavanje. katerega se je udeležilo 83 slušateljev in v Mozlju tudi eno 52 slušatelji. cijah, ki jih tovarišice nosijo k predavanju iz Livolda, Željn, Šal- Na Rudniku, Kočevju, Dolgi vasi in Stari cerkvi so bila predava- RK so v teku priprave za tečaj na men jene osebam, ki upravljajo z omaricami prve pomoči v podjetjih. Poljudnoznanstvena komisija pa pripravlja program predavanj za Mozelj in Faro. Iz vsega kar smo navedli je razvidno, da je Delavska univerza zaorala globoko brazdo izobraževanja delovnih ljudi in da je že dosedaj opravičila svoj obstoj. Tudi delo v nogometu ni bilo uspešno in da je zajamčen uspeh le v združitvi obeh nogometnih klubov v en klub. Iniciativni odbor je na podlagi tega izvršil organizacijske priprave za ustanovni občni zbor NK, ki bo nosil ime »Kočevje«. S tem imenom kluba so bili vsi soglasni. Občni zbor naj bi bil predvidoma v prihodnjem tednu. Na seji je iniciativni odbor tudi za naprej želimo veliko uspehov predvidel vodstvo za novi klub. pri njenem delu. -žem Predsednik naj bi bil Janez Ri- Dosežena mesta dirkačev GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Rodile so: Golob Pavla, gospodinja iz Retij 65 — dečka Igorja in mesec. Debeljak Ivana, gospodinja iz Malega loga 11 — dečka Alojza, v Ljubljani pa je rodila Lavrič Olga, gospodinja iz Travnika 88 — IŠČEMO SOBO V Kočevju iščemo prazno sobo. Plačamo dobro. Stanovalec bi v sobi stanoval le po nekaj dni na DOBREPOLJE: 16. in 17. januarja ameriški barvni vistavision film »V senci vešal«. 20. januarja ameriški film »Banda z Leven- Hitrostno prvenstvo v avto-mo-to športu za leto 1959 je zaključeno. Na osnovi doseženih točk v času tekmovalne sezone, so tekmovalci AMD Kočevje osvojili v 9. mesto v razredu motorjev do 250 ccm in v razredu do 175 ccm 9. mesto. Strohsack Brane pa je osvojil v razredu do 125 ccm 10. mesto. Doseženi rezultati v letoš- Tiskar na - Kočevje der Hila«, 23. in 24. januarja končnem plasmanu naslednja me- njem letu, z ozirom na lansko leto, 'deklico Štefko. KUPIMO Odkupujemo stare krpe. plačamo od 50 do 80 dinarjev za kg. Tiskarna-Kočevje ZAHVALA Ob težki izgubi, ki je zadela našo družino ter izgubila preljubega RIBNICA Rodila je Klun Marija, gospodinja to Hrovače 33 — deklico Martino. Umrl je Rugelj Jože, preužitkar mo£a in očeta iz Goriče vasi 41, star 86 let. JANKA PEZDIRCA DOLENJA VAS Rodila je Henigman Angela, go- se prisrčno zahvaljujemo za vso spodbija iz Dolenje vasi 93 — tolažbo m pomoč. Posebno se za-dečka Benjamina. hvaljujemo predstavnikom občin- V ljubljanski bolnišnici je umrl skih organizacij . sindikalnega sve-Klun Franc, kmet iz Ftigorice 27, ta, ZROJ, ZB NOV, osnovne or-star 47 let. gantoacije ZK Seškovega terena in kolektivu sodišča ter sosedom, ki PREDGRAD so največ prispevali pri organiza- Poročila sta se: Pečnik Janez, ciji pogreba. Nadalje se zahvalju-krojač iz Ljubljane, star 24 let in jemo vsem govornikom teh in osta- angleški barvni vistavision film »Španski vrtnar«. PONIKVE: 21. januarja ameriški film »Banda z Levender Hila«. KOČEVSKA REKA: 16. in 17. januarja jugoslov. film »Onadva«, 17. januarja matineja filma za pionirje, ob 10. uri, »Pustolovščine Pere Detliča«, 23. in 24. januarja francoski film »Beg iz Gvajane«. OSILNICA: 17. januarja jugoslov. film »V soboto zvečer«, 24. januarja amer. barvni film »Dvoriščno okno«. PREDGRAD: 16. in 17. januarja ameriški barvni film »Med nebo min zemljo«, 23. in 24. jan. slovenski film »Kala«. Čestitke sta: Sterle-Maček v razredu prikolic do 1200 ccm za državno prvenstvo 5—6 mesto. Sterle-Maček v razredu prikolic do 500 ccm za prvenstvo Slovenije 2. mesto. Sterle Leopold v razredu solo motorjev nad 250 ccm za prvenstvo Slovenije 2. mesto. Štefe Matevž v razredu motorjev nad 250 ccm 6. mesto. Bukovec Janez pa deli za prvenstvo Slovenije 7., 8. in so v celoti nekoliko slabši. DOPISUJTE V »NOVICE« Razpravljali so, kako bi v drugem polletju organizirali pedagoško delo v učiteljskih zborih in o svobodnih aktivnostih v šolah. Prišli so do zaključka, da bi se morali za te stvari bolj zanimati šolski odbori, starešinski sveti ter družbene in množične organizacije. Na podlagi tega razpravljanja so se dogovorili, da bo prihodnji sestanek sklican v mesecu februarju v Velikih Laščah. Tam se bodo pogovorili o uspehih v šolah v prvem polletju. ■ —.s.. V OBVESTILO SMUČARJEM Ljubitelje smučanja in sankanja obveščamo, da prireja TVD »Partizan« Kočevje redne treninge za vse oddelke. Tekmovalci v alpskih disciplinah in tekači imajo zbirališče pri 30 m skakalnici pod Mestnim vrhom, skakalci pri 20 m skakalnici, sankači pa pri sankaški progi. Treningi bodo vsak dan s pričetkom ob 15. uri od 13. januarja 1960 dalje. TVD »Partizan« Kočevje ■p. Špehar Pavlina, delavka iz De-skove vasi 1, stara 21 let. KOČEVJE Poročili so se: Jerše Alojzij, mizarski pomočnik to Brega pri Kočevju, star 30 let in Blatnik Ivana, uslužbenka iz Kočevja, Trg Svobode 1, stara 25 let, Levstek Franc iz Livolda 14, star 26 let in Kožar Alojzija to Žlebiča 9. Zakonsko zvezo sta sklenila v Ljubljani. Rodile so: Štrukelj Elizabeta, kmetijski tehnik iz Rajndola 3 — deklico Alenko; v ljubljanski po- lih organizacij, kakor tudi vsem, ki so tako ali drugače prispevali k tako lepemu spominu na pokoj- enako Ertačevi nega Janka. Obilo zahvale vsem za darovane vence in mnogoštevilno udeležbo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Malči, sin Janez in hčerka Alenka ter družini Rom in Gregorič. Ljubi sestrični in nečakinji Agnes Delač iz Clevelanda čestitajo za god Marinčev! to Brsnika in Dobri in skrbni mami Neži Šega iz Šegove vasi želi še mnogo zdravih let v prihodnosti hvaležna Tončka. k '4 m«« .••v.w.v.v.v.v.v* H'v SMUŠKE KOŽE KlSo M h 00EHI. M PR0MS KOTEKSU* OBJAVA AMD Stari trg ob Kolpi namerava začeti s 1. februarjem t. 1. s tretjim šofersko-amaterskim te- rodnišnici pa so rodile — Herman čajem! Obveščamo vse interesente, Valentina iz. Kočevja, Roška c. 30 ki želijo tečaj obiskovati, da se — deklico Magdaleno, Pirc Pavla prijavijo do tega roka pri tova-iz Stare cerkve 6 — deklico Ro- r;ju Tomazinu Jožetu, predsedni-mano, Jerina Sonja iz Salke vasi ku društva, kjer bodo dobili še 2 — dečka Slavka, Miše Marta to natančnejša pojasnila. Slovenske vasi 36 —• deklico Marto, Kuhelj Danica iz Željn 26 — KINO deklico Danico. Krnc Neža iz Ko- JADRAN, Kočevje: od 15. do 17. privnika 20 — deklico ramko, So- januarja jugoslovanski cinema-mensari Jožica iz Zeljn^ Jo___,scopski film »Sam«, 17. januarja Lavrih Nežki želijo za dvojni praznik vise dobro, starši, sestra Tončka, brata Ciril in Albin z družino. NAJDENO V gimnaziji Kočevje so bile na dan. volitev lo. januarja pozabljene usnjene rokavice. Lastnik jih dobi na upravi lista. »KOTEKS« opozarja! Ce ste pogrešili lani, popravite letos! Koteksove zbiralnice plačujejo svinjske kože po 200 din za kilogram! matineja nemškega filma »Lažni Adam«, 20. in 21. januarja italijanski film »Železničar«, od 22- do 24. januarja amer. barvni film »Komu zvoni«, 24. januarja francoski film »Heroji so ka, Novak Matilda, uslužbenka iz Kočevja, Trg Svobode 21 dečka Andreja. . Tekavec Angela iz Kočevja, "Tomšičeva ul. 11 je rodila v Bre-žah pri Ribnici — deklico Berto, Koprivšek Silvestra iz Kočevja pa utrujeni«, je v Žalcu rodila — dečka Filipa. SVOBODA, Rudnik: 16. in 17. ja-_______ nuarja barvni film »Zvezda Indije«, 23. in 24. januarja barvni film »Zeleni ogenj«. RIBNICA: 16. in 17. jan. ameriški barvni film »Afriški lev«, 23. in 24. januarja ameriški cinema-scopski film »Ljubi ali pusti me«. SODRAŽICA: 16. in 17. januarja češki barvni film »Pokorno javljam« (Švejk II. del), 23. in 24. januarja francoski film »Oče, mama, moja žena in jaz«, II. del. VELIKE LAŠČE: 16. in 17. jan. ameriški barvni film »Houdini«, 23,, in 24. januarja madžarski film »Nedeljska romanca«. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a> telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jQ je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 nabil banki Ljubljana, podružnica za Kočevje V stalno delovno razmerje sprejmemo ADMINISTRATORKO Pogoji: 1. najmanj nižja srednješolska izobrazba 2. obvladanje strojepisja Osebni prejemki po tarifnem pravilniku in dogovoru. — Nastop službe 1. februarja 1960 ali po dogovoru kasneje. — pismene prijave je treba poslati do 25. januarja 1.1. na naslov: CZP »KOČEVSKI TISK«, KOČEVJE. OBVESTILO Obveščamo davčne zavezance plačila davka na osebni dohodek, da smo prejeli tiskovine — davčne prijave — na katerih se prijavlja tovrstne dohodke za leto 1959. Uprava za dohodke Obč. LO Kočevje POZIV za vložitev prijav za odmero in plačilo taks za leto 1960 Po uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ št. 6/56 in 16/57) se morajo plačati takse za: 1. CESTNA MOTORNA VOZILA 2. VSA VPREŽNA VOZILA 3. DELOVNO ŽIVINO 4. ZGANJARSKE KOTLE, MLATILNICE, POTOČNE IN REČNE MLINE TER MLINE NA STROJNI POGON 5. HIBRIDNO TRTO Takse za cestna motoma vozila morajo plačati tako gospodarske organizacije kot drugi posestniki teh vozil, razen tistih, ki so po uredbi oproščeni plačila. Gospodarske organizacije plačajo državne in občinske takse od posedujočih motornih vozil v dveh enakih obrokih, in sicer polovico takse ZA I. POLLETJE DO 30. APRILA, DRUGO POLOVICO ZA II. POLLETJE PA DO 15. OKTOBRA 1960. Drugi posestniki cestnih motornih vozil pa plačajo ustrezno državno in občinsko takso ob priliki registracije motornega vozila. Zaradi odmere taks za vprežna vozila, delovno živino, žga-njarske kotle, mlatilnice, potočne, rečne mline in mline na strojni pogon ter hibridna trto morajo vložiti pismeno prijavo: 1. ZA CESTNA MOTORNA VOZILA vsi lastniki oziroma posestniki 2. ZA VPREŽNA VOZILA vsi lastniki oziroma posestniki 3. ZA DELOVNO ŽIVINO samo zasebni lastniki 4. ZA ZGANJARSKE KOTLE, MLATILNICE, POTOČNE, REČNE MLINE IN MLINE NA STROJNI POGON samo zasebni lastniki 5. ZA HIBRIDNO TRTO vsi posestniki vinogradov ne glede na to, ali so vinogradi zasebna ali družbena last 6. ZA PSE (tudi z rodovnikom). Prijave je treba vložiti NAJPOZNEJE DO 31. JAN. 1960 in odmerjeno takso plačati NAJPOZNEJE DO l.MARCA 1960 pri upravi tiste občine, v kateri ima podjetje ali obrt svoj sedež, oziroma v kateri ima lastnik oziroma posestnik živine ali premoženja svoje stalno prebivališče. Za hibridne vinograde je treba vložiti prijave pri Upravi za dohodke tiste občine, v kateri je zemljišče. Taksni zavezanec, ki ne bo prijavil cestnih motornih vozil, vprežnih vozil, delovne živine in priprav za proizvodnjo bo moral razen redne takse plačati še kazen- ki znaša 100 odstotkov redne takse. Tiskovine za vložitev prijav so na razpolago pri Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Kočevje, krajevnih uradih: Vas-Fara, Kočevska Reka, Osilnica in Predgrad. UPRAVA ZA DOHODKE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE 3W KLICE Milan Hočevar iz Ljubljane sprašuje: Prihodnji mesec pridem na novo službeno dolžnost v Kočevje in dokler ne dobim družinsko stanovanje, se bom aboniral v enem izmed kočevskih gostinskih .podjetij. Prosim Vas, če bi v rubriki »Halo 369« kliče navedli koliko stanejo posamezni obroki v gostinskih podjetjih, ki sprejemajo obonente in koliko kalorij ima dnevni obrok. Ali se lahko tudi privatno hranim v Kočevju? Na koncu pa bi želel, če mi lahko zaupate, v katerem gostinskem podjetju je urednik te rubrike na hrani, če pa ni nikjer, kje bi se aboniral? Zavrteli smo številčnico na telefonu in preberite, kaj so nam odgovorili: 3-46 (Ljudska restavracija): zajtrk stane 15, kosilo 100. večerja pa 60 dinarjev. Dnevni obrok Ima okoli 3000 kalorij. Hrano bomo morali podražiti zaradi podražitve nekaterih prehranbenlh artiklov. 3-58 (hotel Pugled): zajtrk 15, kosilo 110 in večerja 80 dinarjev. Dnevni obrok ima od 3500 do 4000 kalorij. Meso se je podražilo za 30 din. ravno tako tudi nekateri drugi artikli, zato bomo morali podražiti hrano. 2- 79 preko hišne centrale Rudnika (Restavrael.ja-Rudnik): zajtrk 15, kosilo 90 in večerja 50 dinarjev. Imamo preračunano koliko vsebuie povprečni obrok kalorij, vendar vam tega sedaj ne morem povedati. 3- 79 (Šolska restavracija »Metka«) Abonentov ne sprejemamo Imamo na dobra, sicer največkrat brezmesna kosila za ceno od 50 do 100 dinarjev. To mulimo prehodnim gostom. Aboniramo pa SoUke otroke in valence; zanje stane kosilo 50 dinarjev. 2- 51 (gostilna »Lovec«): Abonente bomo začeli sprejemati čez 14 dni. Cene obrokom še nismo določili. 3- 71 (eosiilna »Pri kmetu«). Kosilo 120. večerja 60 dinarjev Z zajtrkom pa postrežemo samo na željo abonentov. 3-55 (gostilna »Rog«). Sefa morate vprašati, njega pa sedaj ni tu. 3-13 (Restavracija kolodvor): Naše cene so enake cenam v drugih tovrstnih podMiih. Zattrk 15. kos’lo 110 večerja pa stane 80 dinariev Koliko Je kalorij nimamo preračunano. 2-57 (Uprava za dohodke): Ne bi vedeli, da bi kdo privatno sprejemal abonente na hrano. Urednik te rubrike se hrani v hotelu Pugled. Ce na bi se ponovno moral odločiti, kie bi sc aboniral, bi dobro prebral te odgovore In se odločil Povedati ie treba, da se povsod trudilo da abonentom in gostom člmbolic postrežejo, včasih celo tako. da zgubo, ki ioimaio s stalnimi a ho nenti kriieio z dohodkom od alkoholnih pijač. Izbira le velika in poskusite Brez težav pa lahko »presedlate« iz ene restavracije v drugo. %WlZ NA5IHp. h krajev' m Kaj In kje delajo prosvetna d rušiva A Sedaj ob začetku novega leta je prav, da pogledamo na delo naših prosvetnih društev in Svobod v preteklem letu. V DPD Svoboda Rudnik je dosegla lepe uspehe pri razvoju tamkajšnja godba. Pod vodstvom novega kapelnika je godba tako v organizacijskem, zlasti pa v pogledu kvalitete, naredila velik ko- V dosedanji občini Lašče bodo tudi sedaj trdimo, da bodo tekmo- dramatska skupina pri DPD »Svo- va ^Mbenik^i^sbumLitov‘torta precejšnje stroške, ki jih je kril Pionirji Lašč tekmujejo RIBNICA Za Silvestrovo so imeli v Ribnici dramsko prireditev. Mladinska posvetili vso skrb akciji, ki ima za valne skupine storile vse, da bodo boda« Ribnica je postavila na oder cilj vzgojiti mladino v mnogih šolski vrtovi pri vseh šolah in to štiri uspelo izvedene igre, enode- trebnega prostora, kjer bi uredili lutkovni oder. V Stari cerkvi je delovanje Svobode omenjeno zaradi neodgovar-jajočah prostorov. Z adaptacijo novih prostorov bo Svobodi omogočeno pestrejše kulturno prosvetno udejstvovanje. S podobnimi težavami se bori tudi prosvetno društvo v Livoldu. Ker nimajo primernega prostora, je kulturno prosvetno izživljanje popolnoma zamrlo. Prav bi bilo. kmetijskih in zadružnih zadevah in je pomembna za vse mlade ljudi te občine, kajti prebivalci te občine se v pretežni meri pečajo s kmetijstvom. Tudi večji del delovne sile iz vrst mladih ljudi ostaja zaposlen v kmetijstvu. Šolska vodstva, kmetijske zadruge In drugi so posvečali pri vzgoji mladine precej skrbi ali ta kljub naj boljši rezultatov. Z željo, da bi se mladi ljudje, ki jih zanima napredno kmetijstvo in zadružništvo, bili najbolje seznanjeni z doseženimi napredki se bo vključilo v tekmovanje večje število skupin. Pri tistih šolah, kjer so dani pogoji za predvsem v večjih krajih lično janke. Mladim igralcem svetujemo, urejeni in zasajeni, ravno tako tu- naj nadaljujejo z začetim delom, di posamezne bližnje parcele last Začetek je bil dober, zato kar ko-SLp, ki so pri šolskih poslopjih. rajžno naprej. „SMRFM“ potrebuje 8500 metrov lesa Kolektiv lesnoindustrijskega pod- drugim tudi »Smreki«, so razprav- na ovira večji razgibanosti na tem jetja »Smreka« v Loškem potoku ljali in določili ustrezne kvote na Rudnik. Ker pa je to za podjetje da bi ObLO tako Svobodi v Stari prevelika finančna obremenitev, bi^erkvi in prosvetnemu društvu v bilo prav, da bi del bremen pre- 'Livoldu priskočil na pomoč s fi-vzela tudi druga kočevska podjet- nančnimi sredstvi, da bi s pred-ja, kakor tudi ObLO, saj služi ta videnimi adaptacijami prostorov godba kočevski komuni čimprej uspela. Naj omenimo, da Svoboda Kočevje-mesto je upri- » članl. Pripravljeni kar največ-zorilasamo dve dramski deti. Glav- doprinesti s prostovoljnim delom. V Kočevski Reki nudi Svobodi Področju je bila - pomanjkanje ret-VJ SK.XU1 Čl 11 Iti A.1JUU litij- J'-Vj«* "Kzi.uojLa* v CZ.1IC JXVKJVC liti J- —--- .]_» volji ni dosegla zaželjenih je v preteklem letu dobro gospo- zadnjem zasedanju predstavnikov režiserjev. Tamburaška sekcija do- 7hTiom daril in zato dosegel lepe uspehe lesnoindustrijskih podjetij in gostov bro dela. Lutkovna sekcija se ne ° n r““>° >ri izvrševanju proizvodnih nalog. Čeprav niso znani še dokončni podatki. je že znano, da je podjetje finančni in proizvodni plan doseglo in za nekaj odstotkov celo pre- _____ seglo. Vsekakor je to zasluga ce- ustanovitev pionirske zadruge, bo- lotnega kolektiva. Ta uspeh je še iz Ljubljane v Ribnici. more razmahniti, ker nimajo po- »Pokoži, kaj znaš« v Kočevju Da, uganili ste! Kot poslušalci neznanih, sedaj pa že dobro znanih Radia Ljubljana ste pač že nešte- talentov vedno In vedno znova z in materialno-podporo. Zato dosega Svoboda lepe uspehe, predvsem na področju izobraževalnega dela. Težave s slabo urejenimi prostori ima tudi prosvetno društvo v Fari,, toda kljub tenu je dejavnost društva razgibana. Društvo je dobilo potujočo knjižnico, s tem pa se je- ustanovitev piumisis-c muiub«, uu- iuukb« xa uapcu JV. ,.au,a UjUUljOUa s«. H— —- VI,™™, .vmiu XII vcvuiu XXIUVQ X. , , X J lx do to v najkrajšem času ustanovili toliko večji, če vemo, da imajo za- tokrat imeli priložnost poslušati od- veseljem poslušamo skoraj vsako- °®La na ustanovnem občnem zboru, kjer poslenih večje število mladih lju- daje pod naslovom »Pokaži kaj dnevno z gramofonskih plošč in pa niso podani pogoji, bodo delo- di, tako po letih in znanju, ki se znaš«. Nepretrgana revija nenehno magnetofonskega traku, vali kmetijski krožki. Cilj enih in pa uspešno vključujejo v delovni se porajajočih neznanih talentov In »Pokaži kaj znaš« v Kočevju? drugih je vzgoja mladine v napred- proces proizvodnje. so te oddaje, ki najlepše kažejo, Da. tudi pri nas imamo dosti stol- nem kmetijstvu, ki se ga še vedno Pa še ta-le podatek: »Smreka« koliko kulturnega bogastva, zna- tih talentov. Prizadevno DPD »Svo-mnogi starejši ljudje bojijo. Tek- potrebuje letos za nemoteno pro- n ja sposobnosti in domiselnosti je boda« Kočevje — mesto jih je po- movalni načrt je obširen in zahte- izvodnjo 8500 kubičnih metrov je- v naših ljudeh. Mnogo teh skritih iskalo in jih ogrelo za javen na- va mnogo naporov. Vsi, ki se bodo lovega lesa, poleg tega pa tudi talentov je Radio Ljubljana odkril stop. Na dveh avdicijah so vse pri- .... . . vključili v okvir tekmovanja upa- precej bukovine. O potrebah les- in nam jih je v oddaji »Pokaži kaj javljence prerešetali in zbrali kle- J°ca Knjižnica, Ki je velikega pojo, da bodo naloge uresničili, če nih surovin posameznim lesnoin- znaš« predstavil v svojem studiu, no zrno — osemnajst nastopajočih, mena za te Kraje, bodo vsi uspešno delali. Lahko na dustrijskim podjetjem, tako med Pa ne samo to. Premnogo teh nekoč ki bodo v nedeljo 17. januarja 1960, Prosvetno aru treagraai* popoldne ob 15. uri pokazali kaj je najmlajše v občini, kljub temu Izkušnje prejšnjih akademskih klubov iz Kočevja m z Rudnika ?0 naši • r ' * mladi neznani talenti, pa še iz Fare Prosvetno društvo v Osilnici je-delalo v težkih pogojih, a so kljub temu imeli uspehe pri delu. Uprizorili so dvoje dramatskih del In organizirali štiri proslave. V okviru društev deluje tudi kino, ki pa povzroča v pogledu financ precej skrbi. Velika pridobitev je potu- veseli. Mesto in podeželje — združena v kulturnem prizadevanju! Pionirji, mladinci, mladinke ter tudi starejši bodo nastopili v tej re- Tovariš Jože Centa, bivši pred- z nekimi pripombami, pomisleki in sednik Ribniškega akademskega pojasnili na članek »Ustanovili kluba študentov nam je poslal smo klub študentov Kočevske«, daljši dopis kot odgovor na članek, V očitkih, ki zadevajo vse bivše ki je bil objavljen pred tedni v klube, ki so že obstojali na Ko-našem listu z naslovom »Ustano- čevskem zaide v kontradikcijo, češ vili smo klub študentov Kočevske«, da ti klubi niso storili niti toliko, večkrat uspešni, potrjuje nekaj us- ^ ^ alulu„„vl, Objavili bomo nekatere značil- »da bi mi mlajši zanje vedeli« ... pelih odrskih del, nekaj predavanj, “ snjca“z iastnimi pesmimi! nosti iz njegovega pisma: Naj pripomnim, da so prav ti mlaj- brucovanj itd. Seveda je eksisten- še naravnost vratolomna varie- Cutim dolžnost, da odgovorim ši dobivali celo osebna pismena po- ca take skupine kratkotrajna, ker tejska atrakdja prav vsega bo na pretek. pa se hitro uveljavlja. Poleg kulturno prosvetnega dela so uvrstili v svoj program tudi telesno vzgojo in s tem pritegnili v svoje vrste vabila za udeležbo pri ssetanklh, da *n kar nas še prav posebno skoro vso mladino. S prostovoljnim so jih opozarjali plakati na vseh fakultetah in celo menzah, kjer so se hranili. Rezultat je bil vedno isti: zbralo se je kakih 10 »starih«. yljl Harmonikarji, posamezniki in Da smo bili tudi v takem številu kvarxpt reci taci ie. netie. nosamez- TO IN ONO DEDEK MRAZ MED UPOKOJENCI »Dedek Mraz podružnice Zveze upokojencev v Kočevju je sklenil, in vsem, ki so pomagali za lepo obdaritev. Obenem se prav lepo zahvaljujemo Pionirskemu odredu osnovne šole »Jožeta Seška« Ko- se članstvo krči. Dvomim pa v uspešen obstoj take oblike kluba, kakršna je bila sprejeta na ustanovnem zboru: klub, ki bo obsegal ozemlje od Kolpe pa do Dobrepolja! Naj pojasnim, da je tak klub že delom so si uredili lepo športno igrišče. V Predgradu bodo dobili tudi potujočo knjižnico. V Mozlju imajo DPD Svobodo, ki šteje samo 15 članov. Mogoče bi bilo bolje, da se preimenuje Svoboda v prosvetno društvo, ker so sedaj drugačni pogoji kot so bili ob ustanovitvi Svobode. Najvažnejše je, da se poživi izobraževalno delo, kar pa bo lahko izvedljivo V navadi je, da nastopajočim spričo bližine Kočevja, kjer je Deda jo nagrade za njihov trud. Tudi lavska univerza. kvartet, recitacije, petje, posamez no in dueti, tamburaški ansambel, mi v Kočevju bomo storili tako. Podjetja, na katera smo se obrnili s prošnjami, so se namreč odzvala veliko uvidevnostjo in nam po- GLASBENI TEČAJ šoli v Ribnici obstojal; da pa je bilo delo v njem sjakl toliko daril, da bomo ne samo mecj mladino Na osnovni šoli v Ribnici s® skupno s Socialistično zvezo izvedli šoli anketo z na- da. obdaruje _za Novoletno jelko čevje^za =letno čestitko. Enako m se študentje med sehbj nagradili nastopajoče temveč pri- menom, da bi pokazali interes ot- ui?* v i poznali. Mogoče m jin redlll tudl zrebanje vstopnic. Mar- rok za inštrumente in glasbeni po- nekaj svojih članov, ki so pomoči najbolj potrebni in se je s tem namenom obrnil na Obč. LO Kočevje. Trgopromet Kočevje. Po- jim čestitamo tudi mi. Pionirji osn. š. Laze ob Kolpi VINICE-ZAPOTOK 10. januarja se je sestal na prvo slovno zvezo Kočevje In na se- sejo novoizvoljeni' odbor organiza-dem večjih podjetij v Kočevju s ...... prošnjo, da mu pomagajo izvesti to zamisel in razveseliti za Novoletno jelko nekaj starih in onemoglih upokojencev. Temu pozivu se je odzval ObLO Kočevje z 10.000 din, Trgopromet Kočevje s 5000 din, Poslovna zveza Kočevje s 5000 din uk. Anketa je pokazala, da je med šolsko mladino veliko zanimanje za učenje inštrumentov in glasbe. Anketi bo predvidoma sledil drugi korak — glasbeni tečaj. Kdaj naj bi in gradbeno podjetje »Zidar« v Ko- v0]j]na udeležba ie bila dobra, saj čevju s 3000 din, katere je dedek Mraz razdelil med 20 najbolj socialno šibke in pomoči nujno potrebne upokojence, ki se imenovanim darovalcem najtopleje zahvaljujejo za to velikodušno in plemenito podporo.« LAZE OB KOLPI Pionirji osnovne šole Laze so nam z okorno otroško pisavo napisali pisemce s prošnjo, da ga objavimo. Takole so napisali: ..... 31. decembra ob 15. uri je ves žar zaradi tehnične pomanjkljivo-obložen z darili obiskal našo šolo st dimnika. Zgradba »Zidana« je dedek Mraz V veselje Dedku In bila po vojni obnovljena. Pn ob. zbližali le nekateri skupni interesi. sdtateri gledalec, ki mu bo sreča Tu mislim predvsem klubsko delo miia- bo odhajal s prireditve z le-v najbolj efektnih oblikah: pevski pjm, koristnim darilom, zbor, igralska družina, zabavni or- Kam gremo v nedeljo 17. ja- cije SZDL Vinice-Zapotok. Na seji d^gtotakim^lubSm^(Oslici ^o- nulrja ob 3' uri P°P°ldne? Aha! , . so Izvolili vodstvo odbora in se po- foški Mmoreki iwTpomagaie vsaj V Seškov dom! Naslov- ki smo Sa začel tečaj In kako, sedaj ne mo -----— Hal,, TVa4„a»_ n lM"1 P°maSale vsaj zeora1 zaDisaii. veiia tudi Tebi. remo podrobneje povedati, ker v začetku njihove občine, pa tudi podjetja in ustanove. Zakaj je potrebna ta pomoč? Predvsem zato, ker je treba najeti pevovodje, plačati režiserja, si preskrbeti prostor, instrumente itd. Iz izkušenj vem, da je pri naj-delavnejših članih mnogokrat zmanjkalo idealizma prav zaradi nerazumevanja domačih občin. Le če govorili o bodočem delu. Najvažnejše naloge novega odbora bodo: poživitev dela SZDL in ostalih političnih in družbenih organizacij v tem kraju. Analizirali so tudi zadnje volitve v vodstvo organizacije. zgoraj zapisali, velja tudi Tebi, remo podrobneje povedati, naša ljuba publika to nedeljo po- bila anketa šele prvi korak v poldne: »Pokaži kaj znaš!« smeri. Zgorela je mizarska delavnica je tej je prišlo na volišče in volilo 87 % od vseh vpisanih volivcev. POŽAR PRI »ZIDARJU« 11. januarja okrog 5. ure popoldne je nenadoma začelo goreti v podstrešni sobi v upravni zgradbi »Zidarja« v Kočevju. Zgorelo je del poda v podstrešni sobi in streš na greda. K sreči so »Zidarja« takoj opazili požar. Hitro so intervenirali ln ga udušili. Povedati moramo, da je nastal po- ni tvi je povzročil požar škodo za okrog 20 milijonov din. Kako je prišlo do požara, ni znano. Za sedaj vemo le to, da je 11. januarja okrog 19.30 ure je prišlo v mizarskem obratu podjet- __________ ja IT AS Kočevje (bivši DOM) do bo klub uspel v tej smeri, Ima ne- velikega požara. Najprej je začelo kaj možnosti za tak obstoj. goreti v prvem nadstropju in ne- bila prizadejana velika škoda... Nekoč je samo ribniški klub imel Kle v sredini stavbe. Požar se je Obrnili smo telefon in se poza- okrog 80 članov-študentov če bi D°tem razširil na vso stavbo, ki jo nimali pri gasilcih v Kočevju, kdaj ......... teh le polovico stopilo aktivno sku- Le skora j do tal upepelil, ostali so so bili obveščeni o požaru. Odgo- ».»tod paj, bi bi,c lahko veliko ata-Jmega. J**. JgS‘aSS^t& ™£ č so požrtvovalni gasilci oteli po- MU gori. To je nam bilo sporo- žaru. Posebno je bil prizadet gor- čeno ob 20.3p uri, to je eno uro po nji del stavbe, kjer je najprej za- nastanku požara. Gasilci so bili po čelo goreti. V spodnjih prostorih nekaj minutah že na kraju požara, so požrtvovalni reševalci, med ka- Videli so žalosten prizor: ogenj oz. posebno izkazali Ivan plameni so že segali čez streho Vse to so le pomisleki, ki mi jih sugerirajo izkušnje... Ce bi se pa klub razrastel v !živ organizem, bomo mi starejši samo čestitali. Tudi ne bomo nikjer — po svojih močeh — odrekali pomoči. Poizku- dmgimlmo zaig^f'igrico^Ded- naj bil ijštevnm nek;a- site! Možnosti sovečje. Saj ste v ‘toJo- stTbf mteif'o^efevati. kar se kova knjiga«, ki je lepo usoela n » glavnem študentje ki ste se sez- ško stopar mlajši iz Kočevja in je rešiti dalo in se požrtvovalno so bili gledalci, ki jih je bila šo a W ji esfnTostešni gredi Tako f,e naK' gimnazljL še nekateri drugi, ki so tvegali borih z ognjem, da se ni razširil polna do zadnjega kotička, zelo izourani leseni osiresni grem. laso pred leti m bilo tako. . zadovoljni. Prav posebno jih je za _ ni bilo nič čudnega, da je prišlo ki bi imel lahko dalj- življenje, da so rešili pred poža- na bližnje zgradbe. Vsekakor za- EHSlES HigSSil EP«SS Komunistična partija je že od vsega začetka svojega obstoja bila vedno tam, kjer so kapitalisti rezali delavstvu najtanjši košček kruha, kjer ie bilo delavstvo nai-bolj izkoriščano in kjer so bili delovni pogoii naitežii: to je v tovarnah, rudnikih in ostalih delovnih mestih, kier je hrabrila delovno ljudstvo in ga opozarjala,' da je rešitev delavstva iz obupnega položaja v delavstvu samem, to je v njegovi enotnosti in borbenosti. Oborožena z marksistično teorijo je vodila delavstvo v socialnih borbah in stavkah, katere niso bile nikdar brezuspešne, kjer je bilo delavstvo enotno in ni nasedalo kapitalističnim provokatorjem vseh barv, ki so vedno skušali razbiti enotnost delavstva. Zato si je upravičeno dobila ime »avantgarda delovnega ljudstva«. S pojavom fašizma v Evropi in tudi v Jugoslaviji sami, je KPJ natančno proučila dogme fašizma in ugotovila, da preti prav od fašizma največja nevarnost za delovno ljudstvo vsega sveta, prav posebno pa še za male države, kot je bila n. pr. Jugoslavija. Zato je že od vsega početka vodila odločno Oborožena iislaja je rešila naše narode! borbo proti mednarodnem fašizmu. Po zmagi fašizma v Italiji in Nemčiji so fašisti krvavo obračunali z vsemi, ki se niso strinjali z njihovo ideologijo. Polnile so se ječe in nešteto nedolžnih žrtev je bilo zahrbtno na krut način umorjenih. Ko so leta 1936 vdrli fašisti v Španijo, kjer se je ljudstvo na volitvah odločilo za demokratično republikansko obliko vladanja, je KPJ pozvala svoje članstvo, naj se javi v špansko republikansko vojsko, da bi pomagala španskemu ljudstvu pri obrambi njegove svobode. Po zmagi fašizma v Španiji in Etiopiji je začel fašizem, napadati ostale države. Sledile so Albanija, Avstrija, Grčija, Cehoslovaška in druge, in končno so fašisti napadli tudi Sovjetsko zvezo. Njihov pohlep ni imel meje. Hoteli so obvladati ves svet Posebne namene so imeli pa z Jugoslavijo, ki so jo hoteli pridobiti z obljubami in ta- ko doseči, da bi postala njihov vazal. To je pa 27. marca 1941 preprečila KPJ, ki je opozarjala prebivalstvo na posledice in organizirala mogočne demonstracije po vseh večjih mestih Jugoslavije. Te demonstracije so odstranile ljudi, ki so podpisali pakt in s tem pokazale, da ljudstvo Jugoslavije odklanja fašizem. V pričakovanju nemškega napada na Jugoslavijo, je KPJ ponudila generalnemu štabu jugoslovanske armade pomoč in sodelovanje, a so jo odklonili. Kljub temu je KPJ naslovila proglas na svoje članstvo in simpatizerje, naj se prostovoljno javijo v vojaške enote in sodelujejo pri obrambi domovine. Po sramotni kapitulaciji stare jugoslovanske armade že po 12 dneh napada je videla KPJ le dve poti. Prva pot je bila ona, ki so jo nastopili naši domači izdajalci od bana Natlačena do Nediča in Rup- nika. Slovenski narod naj bi sodeloval z okupatorjem, delal za njegov vojni potencial za borbo proti SZ, Angliji, Ameriki in njenim zaveznikom, slovenski možje in fantje naj bi se pa borili in umirali v okupatorjevi armadi na širnih ruskih poljanah in v Afriki in ves slovenski narod naj bi se odpovedal svoji bitnosti. To naj bi bila pot hlapčevske potrpežljivosti in ponižnosti. Jasno je, da KpJ ni mogla sprejeti te poti. Ni mogla sprejeti te poti zato, ker bi ta pot vodila slovenski narod v pogubo, k uničenju. Vsi moški hi bili v vojaški suknji okupatorjevih armad. Narod bi krvavel in prinašal sramotne žrtve za koristi okupatorja. To so že doživeli naši Primorci, ki so skozi 20 let živeli pod fašizmom. To so začeli izvajati Nemci takoj v začetku okupacije in končno so to načeli izvajati že Kočevski Nemci ob kapitulaciji stare Jugoslavije, saj so takoj zaprli okrog 70 za- vednih Slovencev. Nemci so začeli takoj po okupaciji zapirati in preseljevati Slovence s Štajerske, z Gorenjske in dela Dolenjske v Srbijo in Nemčijo. Na zapuščene slovenske domove so pa naselili v okolici Krškega in Brežic Kočevske Nemce, na Gorenjsko so pa nameravali naseliti Nemce iz Besarabije. Tako bi bila vsa nemško-italijanska meja na nemški strani naseljena s hitleirjanci. Vse to ozemlje so pa takoj priključiti k veliki Nemčiji. V kolikor Slovenci niso bili preseljeni, so bili mobilizirani v nemško vojsko, oni, ki so pa še ostali na svojih domovih, so morali pa posečati tečaje nemškega jezika. Slovenski jezik je bil brezpraven. To so delali že tedaj, ko še ni počila niti ena partizanska puška. Podobno so delali tudi Italijani. Takoj po okupaciji so zapirali in mučili Slovence. Nameravali so postopoma odseliti zavedne Slovence v južno Italijo in Afriko. Na domove izgnanih Slovencev so pa nameravati naseliti zaslužne fašiste. Družba »Emona«, ki je prevzela v upravljanje posestva Kočevskih Nemcev, je že propagirala v fašističnem listu »Piccolo«, ki je izhajal v Trstu, naj se Italijani naselijo na Kočevskem. To so preprečili slovenski partizani, ki so doprinesli pomemben delež k zlomu fašistične Italije. Razumljivo je, da KPJ ni mogla izbrati te poti, ki bi tako sramotno uničila slovenski narod. Zato je izbrala drugo pot. Izbrala je pot upora prati okupatorju, pot borbe, čeravno se je zavedala, da tudi ta poit ne bo brez žrtev. Zavedala se je, da bo okupator izvajal represalije nad slovenskim ljudstvom, da bo požigal domove, ropal, mučil in ubijal prebivalstvo. Zavedala se je pa tudi, da okupator slovenskega naroda ne bo uničil, če bo ta enoten in bo po končani vojni zopet vstal v vsej svoji veličini, ovenčan z zmago. Zato je KpJ zbrala pod sivoj prapor vse zavedne Slovence in jih popeljala v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem ter izvojevala najveličastnejšo zmago v zgodovini slovenskega naroda. Rudi Podlogar