Obsežne naloge narodne zaščite
V  zasnovi splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite  je  narodna zaščita slovenska posebnost. V dru-gih republikah je nimajo, nje-no funkcijo opravljajo enote za red in varnost v sklopu ci-vilne zaščite. Kljub tej razliki je  seveda  koncept  fjudske obrambe in družbene samo-zaščite enoten, razlikujejo se le organizacijske oblike.
Narodno zaščito na Slo-venskem je Osvobodilna fronta organizirala oktobra 1941 kot del oboroženih sil za zaščito Ijudstva pred oku-patorjem. Zdaj je opredeljena v zakonu o notranjih zade--vah, po novem pa bo v zako-nu o Ijudski obrambi.
V  osnutku novega zakona je narodna zaščita opredelje-na kot najSirša oblika uresni-čevanja pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov na področju    splošne    Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite.  Narodna zasčita je izraz oblasti delavskega ra-zreda in delovnih Ijudi in na-daljevanje tradicij oborožene samozaščite slovenskega na-roda med osvobodilno vojno in revolucijo.
Narodna zaščita je temelj-na oblika organiziranja pre-bivalstva v Ijudski obrambi. V vojni opravlja vse tiste funk-
cije, ki zadevajo oborožene in neoborožene oblike odpo-ra v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Vsebinsko pomeni del teritorialne obrambe, z druž-benega vidika pa pomeni or-ganizirano prebivalstvo v krajevni skupnosti za boj proti napadalcu. Narodna za-ščita opravlja naloge le po napotkih komiteja za SLO in družbeno samozaščito v kra-jevni skupnosti, po odloči-tvah tega komiteja pa se lah-ko vključi tudi v oboroženo borbo v širšem obsegu.
Glede organiziranosti na-rodne zaščite je vprašanje re-šono. Formirana so jodra na-rodne zaščite, ki lahko po sklepih komiteja krajevne skupnosti vključujejo vse d«-lovne Ijudi in občane. Ni po-trebno, ugotavljajo, da bi se narodna zaščita organizirala v čete, vode. oddelke. Po po-trebi se ta organizacija lahko izvede v trenutku, glede na vojno-politične ocene.
Oboroževanje, urjenje in opremljanje narodne zaščite poteka po programih Delov-ni Ijudje in občani bodo v spomladanskem ciklusu usposobljanja absolvirali te-mo o diverzantskem delova-nju, saj je pri zašiiti družbe-ne   imovine,   odkrivanju   in
uničevanju diverzantskih skupin, vloga narodne zaš6i-te zelo pomembna. Pri mobi-lizaciji pa je naloga narodne zaščite. da ščiti in varuje mo-bilizacijska zbirališča in delo organov družbenopolitične-ga sistema.
V prihodnje bi tnorali razvi-jati idejno politično delo med pripadniki narodne zaščite In organizirati aktive ZK, ki bo-do ob morebitnem (ormira-nju enot prevzeli funkcijo osnovnih organizacij ZK. Vs« organizacijske strukture na-rodne zaščite v organizacijah zdruzenega dela bo treba po-drediti komiteju za SLO in družbeno samozaščito v kra-jevni skupnosti in poveljni-kom narodne zaičite v kra-jevnih skupnostih.
Organizacijo in delovanje narodne zaščite bo treba v prihodnje še bolj odmakniti od organov za notranje zade-ve, kajti mnogi si napafino predstavtjajo, da je narodna zaSčita del varnostnih orga-nov in v njihovi pristojnosti. Narodna zaščita mora ure-sničevati zaščitne in obramb-ne naloge komitejev za SLO in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Po od-ločitvi občinskega komiteja za SLO in družbeno samoza-ščito pa bo nadalje organizi-ranje, opremljanje in urejanje pripadnikov narodne zaščite vodil upravni organ za Ijud-sko obrambo.
M. RADOSAVLJEVlČ