Nr. IL Oelje, 17. Decembra. 1882. Kmetski prijatel. _ger Baiternfremtb. Uhaja v Bako pcrvo in tretjo nedeljo v m-'-cu, in košta | Rokopisi se nasaj ne pošiljajo, nefranko,.. a pisma se ne s poštnino vred sa celo leto 1 gld. 50 krajcarjev, za pol sprejemajo. leta 80 krajcarjev. | Za oznanila se plača xa navadno versto 8 kr. Denar za naročilo kmetskega prijatelja prosimo pošiljati v gosposke nlice številka (Herreagasse Nr. 6.) Konec leta. Letošno leto menda dobite .Kmetskega prijatelja* danes zadnikrat v vaie izbe. Ponosno Bmemo reči, da je izpolnil obljubo, ktero Vam je dal per-vikrat, ko je izišel. Ponudil Vam je prijateljstvo, in ohranil ga je Vam. Kmetje tudi niso odtegnili se prijateljstvu, ktero smo jim ponudili, dan na dan se množi števlo tistih, ki berejo .Kmetskega prijatelja*, in napravilo se je kmetsko društvo, ktero bo gotovo ravnalo v smislu našega časnika , kteri mirno pa resno ustavlja se zapeljivcem naroda in šuntarjem , kteri pokaže meje tistim kričačem , ki pravijo, da hočejo koristiti narodu, pri tem pa razširjajo sovraštvo in nemir, ter jim je že mnogo poguma vzel. Bodisi Slovenec ali Nemec, mi ne delamo razločka, kdor se trudi pošteno in odkrito-serčno, delati ljudstvu in deržavi v prid, ta zasluži hvalo in čislanje od naroda, bodisi pa Slovenec ali Nemec, ki obrekuje iz sebičnih namenov, sumi in psuje, ali tudi iz ravno tistega namena s sladkimi prilizljivimi besedami zaupanje poštenih ljudi slabo obrača, temu mora narod ustaviti se. Ko je izišel „Kmetski prijatelj" pervikrat, obljubil Vam je, da Vas ne bo podučeval z lažmi. Kaj mislite, da bi bili molčali njegovi sovražniki, kterih ima veliko, ako bi mu mogli dokazati le eno samo laž ? Gotovo ne 1 Priprosti kmetje so sodelalci našemu listu, pišejo za ljudi svojega stanu, dobro izobraženi in olikani Slovenci in Nemci pomagajo nam doverše-vati namen, kterega želimo doseči. Zato imajo našega .Kmetskega prijatelja ,* z veseljem smemo reči, radi povsod po kmetih. Namen našega truda je razbistriti in olikati ljudstvo, omika pa napravi spoštovanje eden do druzega, mir in red. Kam pa ?um 3af)tfsfdjru||. g« ift roabrfdjeinlid) ba« legte Stal im 3al)ie 1882, ba& ber Bauernfreuub in bie Stuben ber Bauern tomml. 6r fann mit Stolj jagen, bie greimhjdjaft bie er 3ud) angeboten, bie fjat er aud; gehalten. Sie Bauern haben bie greunbe«hanb, bie itjnen geboten rourbe, nidjt jurüdgeroiefen, unb lag für Zag tom> men metjr unb metjr Bauern Daju, bie babutdj, bafj fie ben .kmetski prijatel- lefen unb i!)m uerttauen, gleidjfam einen grofjen Berein bilben, ber gegen bie BoIf«»erführer unb Sertje^er mil ruhigem 6rn|te auf» tritt, ber jene Sd)reier juriidroeift unb fleinlaut mi'$t, bie unter bem Sorroanbe bem Bolfe nu$en ju moden, nidjt« al« llnftieben unb $af) oerbreiten. Ci Seut-fetjer ober Slooene ift un« ßanj glei($giltig, mer immer mit aufrichtigen ebrlidjen Sinn ba« Streben bat für ba« Bolf unb für ben Staat gute« ju tljun, ber oet-bient bie Hnerfennung unb ben ianf be« ilolfe«, unb ob Seutfdjet ober Slooene, mer immer au« felbft-faltigen ober anbeten oerroerflidjen ©tünben hetlt unb oetleumbet, oerbädjtiflt unb befc^impft, ober jum gleichen 3mecte mit fügen fdjmeichelnben Worten ba« Bettrauen ehtlidjer iDienfdjen mißbraucht, bem muj) ba« Bolf ba« ©anbmetf legen. 91« bei Bauemfreunb baü erfte Uta! }u ben Bauern tarn, hat et Ca« Ber< fpredjen gegeben ehrlid) unb aufrichtig ju fein. @t hat (Sud) gefagt, bafj et 'Such mit 2ügen nicht belehren roill. Olaubt ihr, i>afj bie vielen geinbe bie et hat, gefdjmiegen hätten, mrnn fie ihm eine Müge hätten nadhroeifen tonnen? ©eroifi nicht! S^Hidjte Bauern atbeiten an unfetem Blatte, fd)teiben füt ihte Stan. bežgenoffen, mit höhet Bilbung auegeftattete Slooenen unb Seutfdje helfen un« ebenfaU« an bem Ißetfe, meiere« mit ooQbringen moUen. So tommt e«. bajj bet „Bauemfreunb", mit tonnen e« mit greube au«-fpred)en, ein getngefehenet t^aft in ben Bauetnftuben ift. Sa« 3>rl unfete« Streben« ift Slufflärung unb Bilbung, bie )ut gegenfeitigen Sichtung, jur Stühe unb Orbnung führt Blohin follen benn bie Berbäctytigungcn unb Betleumbunaen, ber $abet unb 3ant, bie 3mie-ttad)t unb geinbfdjaft führen, bie man Such oon anbeten Seiten preoigt ? Senft bo$ nach liebe gteunbe, zapeljajo aumičenje in obrekovanje, nemir in prepir , razpertije in sovraštvo, ktera Vam pridgajo od druge strani P Le premislite dragi prijatelji! ali misli tisti pošteno z našo ljubo Avstrijo, z našo ljubo domovino, kteri bi rad razperl narode; ki stanujejo v naši deriavi P Le pomislite kmetje I na spodnjem Štajerskem, na Koroškem in na Kranjskem, kako je bilo pred desetimi leti in kako se godi dan današnji 1 Rečemo, kar si mislite vsi, in kar tudi čutite: Boljše je bilo. Vse je napredovalo mirno in počas, toliko prekleti „liberalci" so storili za narode veliko več, kakor tisti kričači, kteri po taborih, pri svečanostih ba-hajo se z lepimi besedami in govori, pri vsem tem pa ne mislijo na drugega, kakor na svoj žep. Mi gotovo nismo v vseh rei-eh enacih misel z nekdaj-nimi „liberalci", kar pa so storili za šole, nar važnejše deržavne naprave, in za pravice ljudstva v naši deržavi, je gotovo hvale vredno , in kdor tega ne poterdi, je ali nevednei ali pa nepoštenjak. Dragi prijatalji t potegujte se za sedajne šolske postave. Dobro spoznamo, da stane marsikteremu kmetu teško, pošiljati Svoje otroke toliko let v šolo , da stane marsikteremu veliko denarja dobro izobražiti svojega sina — pa samo to pomislite 1 Nesreča in nezgoda Vam pripravi v kratkem času otroke na beraško palico, nezgoda Vam more vzeti celo premoženje — če so se pa Vaši otroci kaj prida naučili, je več vredno, kakor kajža in grunt, to je kapital, ki naj večkrat donaša več obresti, kakor kmetijska s teškimi davki obložena posestva. Pa zadosti o tem. Kmetski prijatell je za to leto 1882 morda zadnikrat došel k Vam, toraj je Vam tudi odkritoserčno povedal svoje misli in svoje namene, odperl Vam je svoje serce. Verjemite nam! to serce bilo bode tudi prihodnje leto za blagor kmetskega stanu, in z Bož o pomočjo, in pomočjo naših prijateljev, dosegli bomo lep namen, kterega doseči smo si vstanovili nalogo. .Kmetski prijatelj" zihvali s tim vsim svojim prijateljem; ima jih mnogo, nekteri stanujejo na kmetih, drugim je dom šola, prijatelje ima med visoko duhovščino, njegovi podpiralci stanujejo na kmetih in po mestih, v kočah in v krasnih palačah. Vsem se prav odkritoserčno zahvaljuje za mnoga znamenja prijateljstva, ktero se mu je dokazalo pretečeno leto. Bog daj vsim vesele Božične praznike in veselo novo leto 1 „Kmetski prijatelj" bo obiskal tudi prihodnje leto svoje prijatelje, trudil se bo potegovati se za pravice kmetskega stanu, ne misleč pri tem na svoj dobiček, nar lepše plačilo mu bo, če bo mogel reči tudi konec prihodnega leta, kakor sme reči letos: Nisem bil zastonj na svetu ! Toraj še enkrat predragi prijatelji, in Vi kmetske gospodinje I če se letos ne vidimo več, sprejmite prijazno naša serčna vošila, praznujte veselo lep Božični ali sveti večer v sredi svoje družine, kterega v današnji številki tako lepo popiše naš slovensk prijatelj, spomnite se na Silvestrovi večer vsih veselih in tann btr für Defterreicf), unfer theuere« geliebtes Sa-terlanb (i ehtlidj meinen, ber bie Hölter, bie ba roolj' nen untereinanber bringen roiU ? ®enft nad) Sauern in Unterfteietmarf, ftärnthett unb Rtain, n>ie e« nodj not 10 fahren aužfab unb roie heute! ®ir fagen ba«, roa« ifjt ade bentt unb fiiljlt— e« mat beffer! SlHc« ging ben Sieg beg gottfc^ritte« tubig unb ge-laffen, bie uieloetfchmäbten Siberalen fjaben für bie SBolfžbilbuttg f|unbertmal)l mefjt getfjan al« jene ©freier, bie bei S3olf«oerfammlungen (Sabor), bei geftlicfjfsiten u. f. ro. taufenb fcfjöne {Borte oerfdjiocnbeu, unb nicht« atiber« al« ifjro lafdje im Sluge (jaben. ffiit ftiuimen mit ben ülnfidjten ber ehemaligen „Siberalen" butd). au« nidjt in atleti Stüien überein, abet in SBejug auf bie Spulen al« ben aderroichtigften @taat«ait' ftalten, fo roie in ®ejug bet Slnertennung ber !Hed)te be« SJolte« im Staate baben fie (škofje« geleiftet, unb toer ba« beftteitet, roeifj e« entroeber nidjt, obet ift ein unehrlicher ÜJlinfcfj- galtet treuere greuube feft an ben jegi len ©efetien bejüglid) bet Schulen! Sit roiffen e« ffljr gut, baß e« gat maitdjem '-Bauer f(f)roer fällt feine Äinbei lange 3al)re jur Sctjule geben gu laffen, baf; e« gat manchen ein $eibengelb (oftet feinen Sohn eine tüchtige SchulSilbung angebeihen ju laffen, —■ abet merft Sud) ba« Sitte: ba« Unglücf tann (Such unb Euere Äinber ju Söettletn machen, tann ®uer SBermögen tauben, — roenn CSuere Äinbet abet ettoa« gelernt baben ift ba« mehr toertf) al« manche Seujclje, martcfjeS öauerngeböfte unb ift ein Rapital, roeldje« in Dielen -Jällett meljt 3'nfen trägt al« Die mit fdjroeren Steuern belaftete Öauentroirtbfdjaft. ®odj genug baoott. Set SBauernfreunb ift (jeute oieUeidjt in biefem 3a(jre ba« lejte 'Mal bei Sud), et bat (Sud) fein §erj ein roenig geöffnet, ©laubt un«, biefe« $erj roitb bem Söauernftanbe auch fernerbin jugetban bleiben uttb mit ©otte« unb bet §ilfe unfeter gteunbe ba« fdjöne 3'el feine« Streben« erteilen. ®et SBauetnfreuttb bebanft ftd) hiermit bei allen feinen greunben: et bat foldje bie im 53auern(jofe rooljnen, bie bie Schule ibt §eim nennen, et bat feine greunbe unter bet fjo^en ©eiftlichfeit, feine Unterftiitier motten in Dörfern unb Stäbten, .glitten unb gialäften! 6t fagt allen feinen aufrichtigen ®aut für bie oielen Seiten b»r greunbfdjaft bie et erfahren tjat. ®ott gebe allen fröhliche ffieihnadjten unb ein glUdlidje« neue« 3a!)t! ®er Sauernfreunb roitb im nädjften 3aljre feine greunbe roieber auffudjen, er roitb beftrebt bleiben für ben Sauernftanb feft einjufteben oijne Segnung auf itgenb einen ©eroinn — ber fdjönfte Sohn feine« Streben« roitb ber fein, roenn er fid) auch am Sdjlufje be« nädiften 3af)te« roie e« heuet bet gad ift, roitb fagen tonnen: roar nicht umfonft auf bet SBBelt! Sllfo nochmal« tljeuere greunbe unb 3ht ÖauerSftauen, roenn mit un« h'uer nicht mehr feljen foHten, nehmet unfete herjlithen 2Bünf!et z besedami: „V mnogih časnikih beremo' in končan z besedami: „Toraj glejte na svojo lastno moč* , in v istem časniku izdani nemški prevod z napisom : „S er Bauer ift ber ©efoppte" začet z besedami: „3n oilen 3f'-tungen lieft man baoon" in končan z besedami: „Sud) aber nie Reifen" dokaže prelom javnega miru in reda v smislu § 65 lit. b. St. d. in toraj naj se prepove razširiti ta list, in naj se zapove po § 37 postave od 17. decembra 1862 R. O. BI. Nr. 6 de 1863 vničiti ta članek zaderžanega časnika in razdjati stavek, da se ta pritožba ne more poterditi. Vzroki: Vzrokom, ktere je izjavila na pritožbo kresijska sodnija, na ktere se posebno pritožba naslanja, višja deželna sodnija še pristavi, da namen prepovedanega članka je ta, dokazati, da bi bila pravica voliti direktno v zastopa tudi kmetom v prid, toraj se ne mora govoriti v tej reči o kaznovrsd-nsm početji. O tem damo Vam naznanilo v smislu razsodbe c. k. višje deželne sodnije v Gradcu od 29. p. m. štev. 15114. C. k. kresijska sodnija v Celji, dnč 12. decembra 1882. Heinricher m. p. bitteren Sreigniffe, roeldje Sudj bat 3aljt 1882 gebracht b«t an Suetet Seele oorüberjieh'n — überlegt roa« ihr in ben leitoergangenen 365 lagen @ute« getban, unb ron« it)r fiinftig beffere« tljun roollt. ,'{ie[)t bann mit frifdjem 9Jlut() im Berttauen auf @ott unb Suet ehrliJ)e« Beroufjtfein, Sum Jtraft Suern ftleifj, unb Suren puten BMUen in'« neue 3ai)t, roelche« Sud) allen ein faIte« ber Befd|roetbe bet f. t. Stnat«anroaltfchaft SiOi gegen ba« Srtcnntni& bc« t. f. firei«ncrict)te« Silli nom 20. 9iooember L 3-3bl. 21916, roomit ber Slrtrag bet f. t. Staat«an> raaltjdjaft ju ertennen: „ter in 9lt. 9 bet periobifd)en Srudjd)rift .Kmetski prijatel* nom 19.tfloociubrU$fU| karjalltffta, kafrr in trat ffatltflaakt tiatr traft«rra Jöaab-faa« Mtfiegrak Iriar fttkt ftia laaa. §teoon ergeht im Sinne bet Sntfdjeibung be« f. t. Cbertanbea-gerichte« in @taj ddto. 29. s. 91t«. 3hL 15114 hiemit bie Berftänbigung. St. {. »rei«geticht Silli, am 12. tecembet 1882. $eiitti feffen, unb roa« boben fie benn für ben SBauernftanb getban? So aiel roie nid)t«! 3a, roeniger al« nid)t«, roenn roir uu« be« !ßctroleumjodc«, ber (Sebäube-fteuer unb anberer brüctenben Umlagen erinnern, roeldje fie haben fd)affen helfen! Sie haben ben Ifdjedjen eine toftjpielige Üodjidjule beroidigt, fie moden ben $o(en 75 ÜNidionen fdjenfen — fte rooden il>nen Sifen-bahnen bauen u. f. ro., ade« au« bem Staatäfaiel, in roeldjeit aud) Guet öteuergulben gelegt roorben ift. ®« roirb bie 3 erft (ollen bie ffiafjlmännerroafyltn aufhören, Ser Bauer jablt feine Steuern ehrlich unb reblich unb fdjroer, unb ihm, mie ben Stäbtler unb ffiärftler roirb .§ab unb ®ut oertauft, roenn er nicht jablt, ja leiber felbft bann, roenn er nicht jablen t a n n. fflenn alfo alle @runb> unb §au«befit|et eine tbeuere B f l i ch t haben, bann fott-n fie alle auch ein gleicheSSie^t haben, ffiir in ber Stabt unb ber 4Bäf)ler im iJlarfte roäblen birecte, b. b- roir haben feine ffiablmänner. bttrft ba« nidjt tbun. Sa prahlen bie Hbgeorbneten, bie fid) „conferoatioe" u. f. ro. nennen, bamit, fie hätten ei )u roegen ge> bracht, baj; jetjt and) jene in ben Stäbt'n unb JJlärtten roerben roäblen bttrfen, roelctjo 5 @ulben Steuern jablen! g u r ben Bauern aber haben biefe c'tlen Brabler, bie nur baran benten, ro i e fie fid) am leid)' teften erhalten tonnen, tein ® o r t ein-gelegt! ber Bauer muft feinen {Dahlmann haben, roie ein Btöbfinniger feinen Gurator. Doch ba« lägt f«h je&t nicht änbern. Sie 'ISeroaten roiffen e«, bag ei ihnen an ben Äragen ginge, roenn bie Bauern jeber für f«h frei ben flbgeorbneten roäblen bürfte, unb barum roirb ein fold)e« ®efe? jet)t nicht gegeben roerbss. Bauernnereine haben roir t)>" auch feine, e« bleiben alfo nur noch bie ©emeinbeoertretungen übrig, roeld)e roobl etroa« tbun tonnten, um biefer sD(igroirtbfchaft ein 6nbe ju machen unb ber Fopperei einhält ju tbun. Sie SJtitglieber ber ocrfdjiebenen ©enteinbeoertretungen tonnten jufammentreten unb fiaffe ber mehr unb mehr gegen einjelite 91a-tionen unb untereinanber plahgteift. Sie ÜBirtbfchaft, roie fie jet)t in Oefterreich 1 enfdjt, roirb nicht mehr lange befteben tonnen. Schon trennen fid) Äbgeotb-nete non ber „Stechten" ab. ®« haben fid) mit bem rite ae vsaj samo enkrat, zgovorite se psar po domače, po svojih potrebah, glejte pa, da se ne prikradejo t vaše zbirališče doktorji ali profesorji, in mestjani, kterim vaše potrebe niso znane in se tudi ne brigajo zanje. Zgovorite se med saboj, kakor vam je pri Bereu, pomagajte si sami sebi, pervaki pomagajo sami sebi, vam pa nikoli ne, taraj glejte na lastno moč 1 f. f. §ofratbe 2itnbad)et bie „Elerifalen". benen bit 2Birtl)fd)aft, ro'c fie je^t tjerrfcfjt, ju bunt ift, oon ben Ifcbedjen getrennt — unb fo roirb e« roeiter geben. $od) baoon in einem anbeten Slrtifel, mir baben Gucb Sauern, meiere mir uiiterftügcn motten, fo roeit ei unS möglich ift BCfaQt roie man Sud) foppt, roir baben 6ud) ijefagt nie man Sucb l)elf:n fönnt. Sretct ein einjigeS SDlal jufammen, galtet eine ®e-fpredf)ung ob, aber oergefjt nicht alle Qoctoren unb !Profeffoten unb Bürger unb jonft ge üeute, bie ba« gar nichts angebt baoon ferne ju galten. Sprecht ©ud) unter einanber einmal oon bet Siebet roeg auä — beift 6ucb felbft, — bie Kematen roetben roo^I ftcb, Gud) aoer nie Reifen! Sveta not. Mrzel veter brije iz severa po strminah, planjavah in dolinah, ki so pokrite sč snegom in le-dovjem, katerega sreberno svitla bliščoba krasi mirno spijočo naravo. — Tihi mir obdaja log in gaj; livade in široko polje; tihi mir obdaja ves obzor domovja — in tihi mir vzbuja v srcih človeštva sladek up zaželjenega prihoda prestavljenega Odrešenika. — Mično petje pernatih prebivalcev v gozdu je potihnilo; le tu in tam se še sliši krohotanje črnega krokarja; v meji pa drobna pesmica kraljiOeka, ki verno čuva kot zvesti domačin odišlim sobratom bivališča kraj. — Preselil se tudi ni rumenokljuni kos v toplejo deželo; ostal je tukaj in osamljen sč sivoglavo seničico ustraši večkrat mirno stoječega lovca, kadar z napeto puško čaka divjačine, katero mu bo-de pripodil kužek iz gozdnega skrivišča. — Še celo potok, kjer je igrala v bistrih valčkih hitra poster-vica, ima ves drugačen obraz ; pokril ga je uirzel led. na kojem mladež zimsko veselje uživa. — Sploh je naravina lepota predrugačena; krasna in znamenilna je za vsacega, kateremu še v prsih bije kriatijansko sreč. V tihej kmetski hišici brli na večer pohlevna lučica in poleg nje suče ženstvo tenko nitko na kolovratu; gospodar pa pripoveduje družini svoji lepe prigodbe, da jim skrajša in zlajša dolge noči; a drugo jutro hiti zgodaj staro in mlado v cerkev, kjer se prepeva vsak dan mila pesmica: „Češena si Marija 1* In tako mine dan za dnevom brez dolgočasenja; kajti veiino nas sladka nada osrečuje, da pride skoro dan, ki nam bode po zahodu zlatega solnca pokazal v nebeški svitlobi pomenljivo-a v e t o noč. — Kadar večerna zarja dne 24. decembra z dragimi nebesninami vred Bvojo čarovno lepoto razgrinja, takrat prižgeta — oče in mati — v krogu domačih na Božičnem drevescu ali pa pri okinča-nih jaslicah v kotu lučice, ki ae svojo zlatobliš-čečo svitlobo oveselijo mladež, posle, stariše in starčeke, ker se je zopet povrnil isti večer, ki daruje sveti in tihi mir krščanskemu svetu. — Da! Tihi in sveti mir uživa vsa priroda in vsako pošteno bitje; tihi in sveti mir uživa tudi siromak ; vsaj si je od milodarnih src priprosil nekoliko poboljšeka — in sveti mir čuti celo bolnik na smrtni postelji to noč, katera z nepopisljivo in čudežno ljubeznijo objema vso stvarjenje. — Božja moč, ki gospodari na sveti večer vsepovsodi v neizmernem nebeškem prostora vzbuja v človeških srcih prehvaležna čutila do milega stvarnika, ker je pred lds>2 leti vsim narodom prižgal luč svete vere. Za'orej pa naznanja mičen zvonov glas o polnoči, kadar se v Božji hiši zapoje zveli-čevna pesen: „Gloria in exelsis Deo !* celemu svetu sladek spomin prihoda Izveličaija in Odrešenika. — Ta sveti čas in te svete praznike slavi spodobno vsak krščanski kraj, vsaka krščanska hišica — in v njej vsaka kristijanska družbina; kajti ravno ta čas zapoveduje, da naj bo mir, sprava in edinoBt med človeštvom; zategadelj je pa neskončna ljubezen Vsemogočnega poslala rešitelja grešnim rodovom. — Bog, da bi vender enkrat šinila iskrica zaželjenega mira, sprave in edinosti tudi k nam med slovenski svet, kjer nesloga zakriva zvezdico, ki pelje do presvetega kra-jišča medsebojne ljubezni, zdraženosti in prijateljskega spoštovanja. — Ker pa zamoremo to pravično željo le sami vresničiti, treba je, da vsi odpravimo srd do neprijateljev, da ae vsi po moči izogibamo vsakoršnih razprtij, ki žalijo domačinski obkrog, da vsi podpiramo s poštenim sercem drug druzega z blagim namenom, ustrezati s tem so-deželanom in sodržavljanom — in da vsi opustimo hudoben prepir, ki je izvirek nepotrebnih neprijetnosti. — Če st 'rimo ta plemenit korak, potem bodo prihodnji Božični prazniki za vsakega blago-mislečega Slovenca srečni — in ljubši in milej i, kakor kedaj bodo br.eče lučice krasile drevesce in jaslice na — sveto noč! — Dopisi. Iz Teherske okolice, 12. decembra. Freserčna želja se nam bo spolnila, razširila se bo naša iola v Teherjih. Pošiljali bomo zanaprej svoje otroke Grospodarstyena priloga. Priložena od štaj. kmetijske družbe II. štev. „Km. prijatelja". L. 1882. 17. decembra. Štev. 4. Oznanilo. Vsled § 30. postave od 29. februarja 1880 zadevne živinsko kugo je zaukazano po živino-zdravnikih ogledovati iivino, ki se po železnicah odvaža ali dovaža. To se je godilo na Štajerskem do sedaj na 12 železniških postajah. Zanaprej bo takšnih postaj samo 9, ker v postajah : Selzthal, Mürzzuschlag in Bruck živine ne bodo več ogledovali. To se bode toraj godilo: 1. na južnej železnici v postajah : Celje, Gradec. Leoben; 2. na Rudolfovej železnici v postajah: Neumarkt, Knittelfeld in Leoben; 3. na cesarica Elizabetinej železnici v postaji Liezen in 4. ogersko-zapadnej železnici v postaji: Feld-bach, Fehring, Gleisdorf in Gradec. Oglednino pobirajo pri vsakšnem ogledovanji, od volov, bikov in krav po 10 kr., od telt, ovac in koz po 3 kr. Za teleta, ki so pri kravi, ne tirjajo oglednine. V ostalem pa velja vse, kar je v § 10. omenjene postave zaukazano. S 1. decembrom obvelja zadržaj tega oznanila. — V Gradci dne 2. novembra 1882. C. k. namestnija. Rusko laneno seme. Tisti gospodarji, ki želijo dobiti seme pravega ruskega lanu, 25 kr. kilo (14 kr. stari funt), ti se naj kmalu naročijo v uradnici kmetijske družbe štajerske (Hofgasse 8.) Seme se jim dopošlje, dokler ga kaj bo, in hitro potem, ko so nam poslali denar. V Gradci dne 13. oktobra 1882. Centralni odbor kmetijske družbe stajerske. Kaj imata mesca decembra storiti gozdar in lovec. Gozdarji zbirajo hojkove in smrekove storže in spravijo seme iz njih. V gozdih podirajo les. Ob ugodnem vremenu odpravljajo les iz gozdov, če mogoče, poslužujejo se sanikanja. Drevesnice in mlsido nasade treba varovati zoper škodljivo živad. Škodlj ivo merčesje pokonavajo ta mesec, kakor je na tem mestu bilo sa mesec januar povedano. Lovci ta mesec ne smejo streljati gorskih ali divjih petelinov in jelenov, od IS. decembra naprej tudi divjih koz ne. Sicer pa se vrši lov, kakor meseca novembra. Pepel kot gnoj za krompir. Lesni pepel sploh štejejo med dobra gnojila. Ima veliko kalija in fosforove kisline v sebi. Zato koristi posebno travnikom, deteliščem, krompirju, tabaku. Najbolje hasni, če ga raztrosimo na težko, prsteno, mokro zemljo brez apna. V takšnih legah na travnike spravljen pospeši bujno rast trave , posebno detelje , tako , da se človek čudi, od kod je te toliko na enkrat prišlo Lesni pepel je tudi krompiiju dober gnoj. Najleii se z njim gnoji spomladi prav rano. V ravenah, kder se poplavljena bati ni, kaže ga na sneg trositi. Nekateri ga vzamejo veliko (30 do 35 hektolitrov na hektaro), pomešajo s prstjo in in z lesenimi lopatami razmečejo po krompirišči. Jako dobro kaže pepel porabiti za kompost, tega večkrat z gnojnico politi in prekopati, in potem kot gnoj mešanec porabiti. Časih pa gnojenje s pepelom nič ne pomaga, ali še celo škoduje. Temu je marsikaj uzrok. Pogosto je zemlja kriva, kajti v apneno, izsušeno, izpito zemljo, ki uže dolgo hlevnega gnoja po-gogreša , ne kaže . pepela trositi. Bilo bi zastonj. Kder dušča pomanjkuje, ondi pepel ne koristi nič. Tudi ni dobro, pepela natrositi na mlade vshaja-joče rastline, posebno če hitro deža padne, kajti v tem slučaji se nareja lug, ki rastlinicam škoduje. Kdor vzame premogov pepel, ali ga primeša lesnemu, ta tudi ne bo vselej s takšnim gnojem sreče imel; kajti premogov pepel ima v sebi mnogo žvepla, ki škodljivo deluje na rastline. Zato je najbolje, premogov pepel porabiti za kompost Lesni pepel je pa, osobito spomladi, jako dober gnoj za krompir, ako le zemlja ni preveč izpita. Wm. 0 zasajanji vrbe za pletarstvo na Štajerskem. Mnogo grajščakov in kmetovalcev pri nas začelo je zaaajati vrbo za pletenje košev, jerbasov itd. Nekateri so uže učakali dobrih uspehov, kar utegne ie tiste posetnike v jednako delo nakloniti, ki so do sedaj v tej reči bili neverni Tomaii. Kajti pred očmi imajo uie, da je iz lepega vrbja mogoče dokaj lepega in potrebnega denarja dobiti. In kateri kmet sedaj nebi bil denarjev potreben P Grajičak g. Alfred baron plem. Uoskon stori v tej reci za dober vzgled priprostim kmetom jako veliko v Brežiškem okraji. Na njegovo prizadevanje podpirano še od mnogo drugih mož bo vlada v porazumljenji s kmetijsko družbo skušala vrbje ob Savi in Sotli za pletarstvo porabno storiti. (Vrbi tamošnjej pravijo učenjaki Salix alba, in Salix incana, ker ste dve sorti) in v Brežicah osnovati pletarsko šolo s kulturno štacijo za vzre-jevanje dobrih vrbovih sort. To utegne kmetovalcem, katerim hoče trtna ui vinograde pokončati, veliko pripomagati k novemu blagostanju. Tudi celi kraj bode ondi bolje zdrav postal. Kajti dokazano je, da gosto vrbje nasajeno po močvirnih krajih te razkužuje in zdrave dela. Iz vrbove skorje delajo tudi „Balicin", ki pomaga zoper tre<-liko ali mrzlico tako, kakor znani in dragi „kinin.* Nekaj o vzrejevanji govorilo se je uže v tej .Prilogi." Vendar treba je še več povedati, zlasti, kako se zasajajo v ovo svrho vrbe v posebnih vrbiščih, ali vrbnikih. Pisali so o tej reči v nemškem jeziku profesor Dr. Breitenlohner (Prag, založitelj J. G. Calve) in J. Krähe (Aachen 1882, založitelj Rudolf Barth). Treba je najprvlje dokazati, da so nam takšni vrbniki potrebni in koristni, čeravno gleštamo kraj rek in potokov mnogo divjega vrbja. lies sicer je, da je šibje divje vrbe tudi porabno, zlasti za spletanje navadnih jerbasov za nošenje drv in premoga, rib, ostrig, sadja, za koše na vozove, za plote i. t. d. Divje vrbovje služi v omenjeno Bvrho prav dobro, tudi, če šibe obelimo. Vendar za finiše koše, jerbase pa ni porabno. Tukaj je treba šibja od žlahtne vrbe In takšnih imamo v Avstriji premalo, ter si košarji mnogo finega šibja naročijo še iz Bavarskega. Tako pa izhaja čez mejo mnogo denarja tujcem v korist, ki bi ga doma sami krvavo pitrebni bili, pa tudi lehko zaslužili, če bi zasajali žlahtne vrbe. A v to svrho je še treba posebnih prostorov za vrbje, t. j. vrbnikov. Za finišo delo je treba finega, dolgega šibja, katero ima mogoče tenek stržen in malo ali nič poetrankih vejic. Toda takšno šibje da se le vzrediti v posebnih vrbnikih. Ki stanejo sicer nekaj dela in stroškov. Vendar od tretjega leta naprej dajejo uže lepih pridelkov (pantovec) in trpijo po 2t> do 30 let. Zemlja za vrbnike se odbere mogoče dobra, kajti čem boljša, tem več in lepšega šibja, to pa še hitreje pridelamo. Vendar tudi menje dobrej zemlji prospeva vrba, saj je znano, kako malo zbirljivo da je to drevesce. Dobro pa storimo, čc vrbniku odberemo lego, ki ni proti severu, ampak proti izhodu odprta. Če je zemljišče nag-neno, naj se zgoraj potegne graben in v njem zapori, da se vrbam napaja, kedar in kakor treba. V ravnih legah ne smejo vrbniki predaleč biti od reke ali potoka, ker je sicer potrebno napajanje pretežavno. Brez dovoljne mokrote ne poga-ja vrba nikoli lepih šibic. Če ima zemljišče do tr; decimetre prsti na debelo, je dosta. Travniku za vrbnik namenjenemu treba tratnico vgenoti ali podkopati; drugače prebujna trava vrbje duši. Pridni vrbnjaki priporočajo zemljišče globoko prekopati ali zrigolati. Vendar v mokrotnih legah tega ni treba, zlasti če se da vrbam dobro napajati. Zadostuje tudi, če zemljo globoko izorjemo. Ako hočemo, da nam vrbnik ve - let zaporedoma daje lepega šibja, treba mu gnojiti. Dru-gačo nam oslabi. Dr. Breitenlohner priporoča goveji gnoj, M. Schulzen zmlete kosti pomešane z lesnim pepelom. Slednji gnoj je še zaradi tega dober, ker zatiruje plevel. Kedar vidimo, da vrl nik peša, pomaga mu površua pognoji-tev. — Vrbnike narejati kaže najbolje jeseni, zasa-jati z vraovimi rastlinicami, koli i pa spomladi. Sedaj nastane važno vprašanje, kakšne vrbe bi naj zasajali. kajti poznamo uže mnogo sort. Tudi vzrejajo marljivi vrtnarji še vedno novih sort, ker razne sorte med seboj križajo, kar pa ni nebhodno treba. Sedanjih sort je itak uže več, kakor dosta. Štiri sorte so pa najboljše ter popolnem zaslužijo vso pozornost naših vrbnjakov; škar-latna vrba (Salix purpurea, Purpurweide), man-delčna vrba (Salix amygdalina, Mandelweide), konopna vrba (Salix viminalis Hanfweide), in kaspijska vrba (Salix acutifolia, kaspisehe Weide). Sa inokrotne, mastne, debelo prstene lege sodi najbolje konopna in mandelčna, za apnene lege in mrzle kraje pa škarlatna in kaspijska vrba. Ko smo sorto odbrali, zasadimo 20. del svojega vrbnika z mogoče lepimi, jednako mo nimi količi. Ti poženejo uže prvo, gotovo pa v drugem leti dovolj postranskih mladik; te se porožejo v količke in z njimi zasadi celi vrbnik. Tako je ves zasajen z jednako vrbovo orto in količi, ki so se zvečinoma doma priredili in kraju privadili, kar je velike vrednosti za dobro rast. Tudi stane na ta način novi vrbnik najmenje denarjev. Prva leta rado škodi mladim vrbicam plevel. Da ga zatrejo, potrošao zemljo okolo njih z šaginjem. Zemljo med vrbicami lebko porabimo tako, da repe nasejamo in jo okopavamo. Vrbovi količki morajo biti 25—10 centimetrov dolgi in preden se posadijo, gladko prirezani. Dobro je, če smo jih poprej nekaj časa v dež-nioi namakali. Sadijo se pa precej gosto v vrstah ali rižah (30 — 40 centimetrov njtrazen)- ter malo poievno ali v stran nagneno (45°), da ne pridejo pregloboko y zemljo. Nasad je treba večkrat opleti, kar otroci najleži opravijo. Skrbeti je, da voda ne zastaja v zemlji, kder imamo vrbnik, kajti sicer začnejo korenine bolehati in vrbje pešati. Kder je pa premalo mokrote pa je treba napajati ali zamakati. Mladim vrbam nadleguje dokaj sovražnikov in škodljivcev. Prava kuga jim je snet (Melampsora salicina) in predenica (Cuscuta europaea). Časih jim škoduje tudi hud vihar, zaje itd. Drugo važno vprašanje treba je rešiti, namreč : kedaj kaže iti vrbovega šibja režat P Nekateri storijo to od meseca maja do avgusta, kar nikakor ni svetovati. Vrbje raste v tem časi najbolje. Šibe tudi najlepše niso za rabo, ker niso elastične ali prožljive in tadi ne dobijo snažne, svetle barve, čeravno jih denemo v klorovo apno namakat. Sploh tako šibje košarji. pletarji ne morejo dobro rabiti. Jeseni porezane šibe pa se dajo težko beliti ali lupiti. Treba jih je tedaj celo zimo žive ohraniti ali pred vsakim beljenjem v krop polagati. Drugi svetujejo spomladno porezava-nje. Vendar spomladi oslabimo preveč svoje vrbe. Zatorej k»že najbolje, da po zimi šibice vrbam porezavamo. Količev za zasao novih vrbnikov pa mor imo vsakako narezati malo poprej , kakor jih pojdemo sadit, tedaj sredi meseca marcija. Noveji čas priporočajo vsi strokovnjaki, šibe za pletaistvo po zimi rezati, ko je vrbam vse listje odpalo. To bode bržčas vselej veljalo, čeravno imajo potem košarji s šibami precej dela, preden jih lepo obelijo. Sibice moramo vselej z ostrim, skrivlje-nim nožem odrezati, pa ne tik debla. Marveč 1 — 2 centimetra od debla, da iz pri deblu ostalega koščeka poženejo nove šibice. Gladko odrezati pa moramo šibe, ker se sicer razklane vrbe loti rak. Narezane šibice se razmečejo v tri dele, da so kratke, srednje in dolge vkup. Snopiči v obsegu po 80—35 centimetrov mereči se povežejo, da jih je lehko nositi. Dobro gleštani vrbniki dajo, kakor skušnje strokovnjakov učijo, na leto po 180—200 fl. čistega dohodka na hektari velikem zemljišči. To je našim kmetovalcem res priporočati v premišljevanje tem bolje, ker po lepem šibji trgovci in pletarji čedalje več povprašujejo. V Aussee-ji na gornjem Štajerskem je dalo c. k. minister-stvo poljedelstva prerediti velik vrbnik za pos-kušnje. Od ondot bodo nam toraj dohajala še podrobnejša poročila. Viktor Konšek. Podkovska iola v Gradci. L. 1880 je deželni zbor staro podkovsko šolo v Gradci odpravil. Bila je predraga in tudi ni veliko hasnovala. Ker je pa takšne šole vsakako treba, ustanovil je deželni zbor novo, boljšo in menje drago podkovsko šolo v Gradci, Colliseumgasse 13. Dne 2. januarja začne uže prvi limesečni kurz na tej Soli z brezplačnim podučevanjem. V njem se bode teoretično in praktično učilo in razkazivalo, kako se ima s kopitom sploh ravnati pri podkavanji. Vrhu tega bode se učencem predavalo iz raznih predmetov, kakoršni so na primer: anatomija, fizijologija in skrb za zdravje konjem in govedom, dalje o znamenjih kužne 1 olezni. Vsako leto vršita se po dva takšna kurza. Zimski kuiz prične z 2. janu.irjem, poletni pa s 1. julijem. Ob konci vsakšnega kurza je vselej javna skušnja. Tistim učencem, ki skušnjo dobro završijo, prizna se pravica k samostojnemu opravljanju podkovskega obrta ime trije). Priredi se tudi bolnišnica za razne živali Tako dobijo učenci priliko spoznavati razne bolezni in navod, kako vselej pomagati. Da bode mogoče tudi ubožnim kovaškim pomočnikom ovega kurza udeleževati se, dovolil je deželni zbor 1000 fl. za štipendije. Deželni odbor vsled tega razpisuje za vsakšen kurz po 10 štipendij , vsako v znesku 50 fl. Proš-niki se zavežejo pismeno, da bodo po prijetem oduku vsaj 3 leta na Štajerskem konje pod-avali. Nekaterim se dovoli v zavodu tudi stanovati. Nekoliko štipendij ustanovile so tudi nekatere kmetijske podružnice in okrajni za-stopi. — Za ravnatelja novej podkovskej šoli odbran in postavljen je znani deželski živino-zdravnik, g. dr. Klingan. Da pa še pridobijo vrlega podkovača, razpisala se je ta dobro plačana služba. Vsi, kateri se za njo oglasijo, morajo svojo spretnost v podkavanji dokazati pred posebno kemisijo. K tej komisiji bodo povabljeni : zastopniki vlade, deželnega odbora, kmetijske družbe in konjerejskega društva. Kateri bode znal najbolje podkavati, ta zadobi službo. Kdor ima sam konje, ta precej spozna, kako potrebna in koristna da je na ej deželi dobra podkovska šola. Ta je tem večje važnosti , ker je zadnja leta pri nas konjerejstvo začelo prav izvrstno napredovati. Zatorej bode nova podkovska šola dobro ugajala štajerskim konjerejcem. Novi somenjski red za centralno govejo triiiie dunajsko. II. Zastran mešetarstva določuje novi somenjski red, da mora vsa kupčija iti skoz roke dunajske kaae ali denarnice za živinski in mesni sejem. Ta pa se poslužuje somenjskega agenta; na sejmi kupljeno žival ne sme ondi nihče isti den zopet prodati. Tudi je prepovedano za sejem naznanjena živinčeta kupiti, preden na tržišče dojdejo. Na dunajskem centralnem tržišči za živino in meso pri sv. Marki ustanov: se toraj posebna kasa ali denarnica. Oskrbuje pa jo denar-stven zavod, katerega vlada nadzoruje. Uradniki imenovane kase ali denarnice prodavajo vso za sejem naznanjeno in doposlano živino na račun lastnikov. Na lastni račun ali na račun kakšnega kupca ali prodajalca, ki ni lastnik živinčet ne smejo barantati. Izjema velja le. če kupec neplača do bližnjega sejma, ali > e do te dobe kupljene živine ni odgnal, ali če ni do dru gega sejma naznanil, da hoče kupljeno žival zopet prodati. V teh slučajih sme kasa živino prodati in si stroške povrnoti. Kasa prevzame poroštvo za to, da prodajalcem živino po naznanjenih pogojih proda ter jim denarje po odbitih potroških v 24 urah dopošlje. Navzočim prodajalcem pa mora denarje našteti hitro, Jko je žival prodana. Na Dunaji stanujočim mesarjem sme kasa dovoliti kredita za nakup klavne živine, bivajo plačo po množini prodanih jih spodbuja k vednej marljivosti se prižene na trg mogoče veliko morajo tudi skrbeti, da se doposlana živina v hleve Bpravi, redno krmi in napaja; s trženjem samim pa se ne smejo pečati. To je posebnim somenjskim agentom odkazano. Agenti morajo biti najmenje 24 let stari, pošteni, zvedeni, od mestnega svetovalstva izvoljeni in od vlade potrjeni. Vsak mora 5000 fl. kaucije položiti. Hešetariti pa mora osebno, vendar denarjev nikdar na roko prejemati. Vrhu tega mora vsako prodajo zabeležiti zaporedoma v zapisnik. Za dovažanje živinčet so dovolile: južna železnica, Rudolfova, Franc-Jožefova, Elizabetina, itd. znižanih tarifov. Ko bi ta novi somenjski red na Dunaji obveljal, pomagano bilo bi govedorejcem, pa tudi dunajskim kupovalcem govedine. Toda sedanje dunajsko svetovalstvo se brani ta red Bpre.eti. Uradniki do-živinčet. To in skrbi, da živine. Oni Raznoterosti. (Vrtnarsko šolo) napravilo je štajersko vrtnarsko društvo v Gradci. Slovesno odprü so jo dne l!1. novembra t. 1. Podučuje se ob nodeljah od 8.—10. uri (Wielandgasse 9.) (Novi red za dunajsko tržišče) goveje živine nahaja mnogo podpiranja in odobravanja, vendar dunajski mestni zastop ali mestno svetovalstvo mu nasprotuje. (Sadje - in vinorejska šola) v Mariboru ima 3 deželske štipendije, vsako v znesku 145 fl. in 5 v znesku 73 fl. razpisanih do 1. januarja 1883. (Vseverni Ameriki) našteli so 1. 18S0 pristavnikov ali majerjev 3,124.720. L. 1850 bilo jih je samo 1,177.889. (Konjerejsko društ v o) štajersko prosi ministerstvo poljedelstva, naj pomaga Štajerekcj do vzrejališča, kder bi se mladi žrebci domačega plemena vzrejali; žrebčarskej štaciji pri sv. Tomaži nad Voliko nedeljo in v Račah dodajo do drugega leta več žrebcev, štacija v Pristavi prestavi se v Stadeldorf. (Sejmi) 9. decembra sv. Ilj v 81ov. goricah, Buče, 11. dec. sv. Lenart pri Celji, 13. dec. Jurklošter, sv. Križ na Murkem polji, sv. Peter pod sv. gorami, Žavec, Študenice, 14. dec. Gradec, 15. dec. sv. Križ pri Slatini, 19. dec. I.jutomer. (Umrl) je dne 6. novembra t. 1. v Mislinji g. Matija Lohninger, fužinar, grajščak, državni in deželni poslanec, ud štajerske kmetijske družbe , deželne komisije za uravnanje gruntnega davka. V državni zbor bil je od velikih posestnikov izvoljen od 1. 1861—1870 in 1879, deželni poslanec bil je od 1. 1861 ter je posloval do lani kot poročevalec finančnega odbora o deželnem proračunu. Kot takšen pridobil si je dokaj zaslug za deželo. (Tržne novost L) Hmelj ima prejšnjo ceno; goveje živinine so na dunajsko tržišče postavili 27. novembra: 3232 glav, med temi 2052 ogerskih volov. Cena je zopet pridobila 'It—1 fl. pri meterskem centu. Voli so veljali 51—66 fl., bivoli 44 — 47 fl., biki 50 — 52 fl., krave 50 — 55 fl. meterski cent klavne teže. V Gradci ohranilo je zrnje staro ceno. Pripeljali so 6124 meterskih centov; sena in slame pa menje, namreč 401 cent sena in 324 centov slame. Cena je poskočila. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. Masta Celje . . . Maribor . . Ptuj . . . . Gradec. . . Celovec . . Ljubljana . Onnoi . . . Dnnaj I gi Prit J s3 a.kr 570 480 470 441 4 52 460 5 70 845 880 I 10 «.Ikr. 560 fl. kr. 650 4 30 4 — 5 25 5 — 618 6 50 6)30 Prilaga itajeraka kmetijska drniba. T Solo, k ter« im* tri m rede , kar pozdravljamo it celega aerca vsi, kteri imamo otroke, de v sanjah nam ne pride na misel. upirati se poduku v nemikem jeziku v tretjem razredu. Za Boga ne! Veseli nas, da bo tako. Odpert bo svet caiim otrokom dalje, kot do Maribora, in ie morajo iti s trebuhom za kruhom, ne bo se jim treba pozneje teško učiti tega, kar se sedaj naučijo igraje: nemško brati, pitati in govoriti. Gotpodje učitelji v Teherjih nam to poroki, da te nemščina ne bo učila tako tlabo in tplošno, kaker n. pr. v Celji, kjer te učijo otioci ticer nemško žlobodrati, če bi pa ne vedili od doma, da te „Vater* pravi po tloventko oče, mitlili bi, da je .Vater* kaka jedilna ttvar. Pri naših toeedih v Štorih je marljivo in vetelo življenje. Železna delalnica, ktera je atala več let v škodo ondotnih prebivalcev, te zopet marljivo giblje. Iz vtih dimnikov te kadi, d i to kurjene, in vedno klepanje in kovanje nam e, da ae dela tam prav marljivo. Več tto ljudi, med njimi nekteri iz našega kraja, dobili so tam dela. Zapomniti pa ti moramo potebno, da hočejo in morajo jesti vti ti ljudje, in plačujejo nam z denarjem, ki pride iz ptujih krajev, na e domače pridelke. Denar, kteri je zaslužen v Štorih pride is ptujih krajev, ker ta delavnica proda večidel vsa svoja dela na Laško. Toraj ve-eli nas, da je tam v Štorih zopet živahno gibanje. Vsak med nami ima prida, nekteri dobijo plače za delo, drugi za vožnjo, tretji proda žita, še drugi opek in kamenja, apna in vina. Za to vse se moramo zah.aliti delavnici, kteri želimo do.ro kupčijo. Red, ki ga imamo v Teherjih je vreden biti drugim v izgled , tudi za to se nam je treba deloma Storjanom zahvaliti. B. Iz Savinske doline pri «v. Pavlu nad Celj°m. Tu smo imeli 7. dan mesca grudna 1882 velik pogreb za umerlim gospodom Anton Švabom, po širokem dobro znanem. Bil je rajni lastnik treh velikih potettev, bil je ledrar ali utnjar , kerčmar in metar, več let je bil župan, ii nazadnje tveto-valec, dober oče ubogim, prijatelj vtim ljudem, toraj tmo tkazali tudi vti rajnemu zadnjo čast, namreč šolska mladina, šolski svet, ognabrambovci in ob inski možje. Prišli pa so tudi ljudje iz več krajev spremljevat truplo rajnega dobrega prijatelja do hladnega groba. Bodi mu zemlja lahka, Bog mu bodi milostljiv 1 Blaž Winter. Iz Vojniikega okraja. (Premialik je dobra r e č.) Resnično je ljubi tloventki prijatelji, da rojaku tloventkemu v naši Savintki dolini, obloženemu z vaim težavam, je le malokrat mogoče brati kaj v slovenskem jeziku, le malokedaj mu je pripuičeno, pregledati kak slovensk listič; naneslo se mi je to ravno 19. novembra, da tem dobil „Kmettkega prijatelja* v roke, kteri nas vabi v število svojih bralcev. Mislil sem ti, kaj pomaga vse to, če hoče kdo v resnici brati kaj, ne najde v sedanjih listih nič druzega, kakor prepir za jezike, napuh, sovraštvo proti Nemcu, in tladkanje v tvojo škodo. Ni zadotti, da Gospodar preganja vte, kar je nemško, najdemo to naapametno preganjanje večidel pri vtih tloventkih listih. Žalostno je za pamet slovenskega kmeta, če verjame pod-pihoraicu, kteri ga hoče v temo potlačiti. Učenju nemškega jezika pa se upirajo samo tisti, ki sker-bi o samo za svoj aržet (žep), drugim pa hudo želijo. Da je to resnica, kaže vsacemu zdrava pamet, ker kolikor več jezikov kdo zna, toliko ložje svet obhodi. Zakaj pa bi mi morali samo nemščino zavreči, ktere naučiti te je tako lahko, in t ktero moremo obhoditi celi svet Žalost je toraj Nemcem, nam pa tramota, če ne poznamo tami tebe, in tvoje lastne koristi. Napeljan pisati te verstice preljubi prijatelji sem samo s tem , da se mi zdi že preveč nespametne sovraštvo do druzega jezika, in ker ne spoznamo, kdo je naš nar boljši prijatelj. Resnično je, da ima vsak svoje rad, pa Bog Oče je samo eden . ki premore vse; tako opravi tudi nemšk jezik pri nas nar več. Vzemimo v zgled v jskini as, nemšk jezik viža celo armado, ktera nas reši sovražnika, in potem bi smeh mi sovražiti naš deržavni jezik ? Mi želimo imeti prijaznost z Nemcem, in to nam bode vedno v korist. Hodil sem križem sveta, živel sem z Kranjcom , Korošcom , Horvatom , Čehom, Poljakom, Italijanom, Ogrom in Nemcom, pa od-kritoserčno moram povedati, da spoštujem nar bolj Nemca. Kako bogaboječe živijo Nemci, kako lepo molijo; pri nas pa se komaj še križ naredi. Poglejmo nadalje vojaški stan, kako lepo pojdaš-tvo imajo Nemci med sabo. Pride šlapermentstag, Slovenec je dobil morda kak goldinarček od doma, od svojih starišev, in kaj nar<«li ? Stisne se v kotiček, ter pije sam svoj glažek, kakor mačka obira miš, boji se, da bi ja nikdo zraven ne prišel. Nemec pa pravi: Äomm ijft JJammerab ! Ijeute jatjle id) ein ^rutjjtücf, ein anbfrtSmal jntiljt Du eine«. — Ozrimo se dalje na revščino kmetskega stanu, revščina je velika, povsod denarja primankuje. Rekel bo kdo, sai imate slovensko posojilnico. Resnica je, ali te mi ne moremo rabiti; če ne moremo plačati ."> fl. čin/.a, kako jih bomo plačevali 7 P Potem pa tudi še ne zadostuje, da sem sam zakovan, treba je, da se zakujeta še dva druga. Vzemimo na dalje v izgled, kar mi je pravil pred kratkim priden in S Sten kmet, kteremu so izsrkali po velikih plači-večidel njegove kervi, visel je še samo na enim lasu med dvema advokatoma. Gre do Nemca, ter mu toži svojo nesrečo, in po mali in kratki prošnji dobil je milost in vso pomoč pri njem. Pošlje pa svojega prijatelju k Slovencu pomoči prosit, ta pa mu odgovori, ds ne pomaga nič, na to posestvo mora priti drug gospodar. Lejte I tako delajo naši slovenski prijatelji. Sami med sabo se grizejo. Če ima nekdo boljšo službo kakor drog, ker te je ravno naučil nemškega jezika, nevožljiv mu je že drug, in le gleda, kako bi ga mogel tpodleeti; če naredi eden dobro kupčijo, pripravljenih je že deaet drugih, odbiti jo mu. Lejte! kaj tacega se ■večidel med nami Slovenci godi. Zagotovljeni pa bodimo mi revnega stanu , da ae bo nam slabeje godilo. če bi bila primorana c. k. sodnija obravnavati v slovenskem jeziku. Marsikteremu bodo hlače ie bolj klepetale, ker revček ne bo mogel razumeti, kar se mu bo razlagalo v prihodnjem jeziku, milosti pa ne bo, ker razloženo ti je bilo v tvojem jeziku. Namesto pričkati se o slovenskem ali nemškem jeziku, poganjajmo se toraj rajše, da nam mlinarji ne vzamejo vse moke iz žaklja za merico. Pustimo naše slovenske pervake letati, kamor hočejo, brez taverharja se malo dela dokonča, recimo rajše : (Sin ©amžbart auf bem $ut, 3m ©erjen frifd|en S)lutt>, (Sin Stujerl in bet §anb, §iir @ott unb Saterlanb ®ibt jebet Steirer gern fein 8lut unb Sehen E) i rt, ®rum bin i d) ftolj, bafj id) ein Steirer bin. Iz Braslovč. (Kjer se lisjak vala, dlake pusti.) Gotovo ste že slišali ta pregovoj, in rečem vam, resničen je. Ni še dolgo časa, odkar izhaja „Kmetski prijatelj* , vendar se je že razširil ta list tako, da ga najdemo povsod, po Štajerskem , Koroškem , Kranjskem , Hrovatskem itd. povsod ga sprejemajo z veseljem, in ga radi berejo. Vidi se iz tega, da je bilo treba že davno podati ljudstvu kaj Jernega na belem, kar razumi vsak, in iz kogar zve resnico, in skerbi, da se nikdo ne razžali, ali prikrajša v svojih pravicah. Res je, da rezonirajo nekteri listi čez .Kmetskega prijatelja* in pravijo, da strup med ljudstvo trosi, — pa nobeden se še ni upal izreči ta domišljeni strup z imenom , ker dobro jim je znano, da to ni strup, ampak gola resnica, kar nam donsša prijatelj, i e bi bilo drugače, dobil se bi bil ie zdavnej ta ali drugi, ki bi bil stopil mačku na rep, da naj kriči proti temu. Jaz pa pravim: Laž naj beži, resnica naj obstane — Ali ni lepo vi-diti, če se pride kam , kjer se zbirajo prijatelji v soseski, vsedajo se v praznik vkup , in prebirajo „Kmetskega prijatelja«, slišal sem , in dobro vem, da so poštenjaki stari in mladi izrekli: Vidiš, kako dobro je, če človek kaj v roke dobi, kar lahko bere, in razumi, in da se mu ni treba bati jeze; če bi vidil, da so v tem listu sama psovanja, temuč da je list nam samo v poduk. Resnica je, da nekterim v nos smerdi, da je ta list tako dobro sprejet, to pa nima nič na sebi, vemo dobro, kaj taki ljudje špekulirajo; da tim ni resnica ljuba, je gotovo in očividno, in vse, kar ima drug duh, kakor ga želijo drugi oni, jim je strup. Dobro naj pa spoznajo, da kmet ni ako zabit, kakor-šnega bi oni radi imeli, in da dobro spozna, kar njemu velja. Nar bolj pristojen pa jim je pregovor , kterega terpt ti ne morejo: Kjer se valja lisjak, dlake pusti. Niso časi za šala in sa smeh, Resnica je ljuba, laž pa je greh. Če kdo je jezen, ta naj odpusti, Drugač' še kaj strupa pod nos dobi. " J Mozirje, 9. decembra. Častivrednega soteržana smo tu zdaj dobili. Qospod c. k. namestniški svetovalec Haas, naš okrajni poglavar, imenovan je bil častni teržan. Čeravno nam ni vse po volji, kar se godi pri nas, reči vendar moramo , da po-deljenje častnega teržanstva gospodu Haas-u in gospodu c. kr. namestniku barDnu K&beck-u je vsim pri nas vstreglo. Gospoda Haas-a čislajo vsi ljudje po celem okraju, ker marlivo skerbi, pomagati ljudem, kterira je pomoči treba. Bog ga nam še dolgo časa ohrani! Ker že ravno pišem, naznanit hočem, da gre pri nas z kmetiškim stanom rakovo pot, namesto naprej. Nar bolj so temu krivi ljudje, kateri posojujejo kmetom denar a za strašno visoke obresti, pri tem se pa še obnašajo, kakor dobrotniki in pomočniki v zadregi. To so pravi osrečitelji naroda! Po gostilnicah kričijo : Mi smo pravi Slovenci, znam deržite 1 Združiti se moramo in varovati se nemčurskih oderuhov ! Pomagajmo si sami sebi! — Če pa pride kmet v denarno zadrego, mu pa te blage duše (boljše oderuhi) kožo iz trupla potegnejo. — Tu-kajšna posojilnica donaša dobre obresti. — Z lesova kupčijo zdaj v gornji Savinjski dolini Blabeje gre. Flosari ne upajo se več voziti, ker bi Sava lahko zamerzla vsak čas. Voda pa je pot, po kteri se prevaževa pri nas nar več lesa. Spomlaldi bodo že zopet prinesli naši kmetje cekinov za svoj les iz spodnjih krajev; le žal nam je, da se tudi dostikrat vkvarijo, ker Serbski kupci niso preve č pošteni. Ravno tako tudi pri nas preveč sekajo, in otroci nekterih kmetov ne bodo imeli ničesar ve posekati, ker lesa tam ne nasajujejo zopet, kjer so ga posekali Veliko pametneje bi bilo, če bi mi imeli namesto Slovenskega Sokola društvo, ki bi skerbelo za gospodarstvo in za kmetijstvo, ki bi skerbelo, da bi prodajali naši kmetje dražje svoj les. Pa na kaj tacega misliti, naši osrečevalci nimajo časa, tim je treba samo politizirati. Od sv. Jerneja nad Locami. Dopis iz Marenberga od dne 3. decembra v „Kmetskem prijatelju* se mi je jako dopadel. Popolnoma se strinjam z gosp. dopisnikom, ker dobro vem , da je imel pri pisavi ovega dopisa sledeče pred očmi: .Narodni jezik je najdražje blago naroda, najmočnejše sredstvo, narodno samostalnost ohraniti, najčistejši izraz narodnega duha in živi spominek narodnih dejanj. — Narod, kateri ne spoštuje svojega jezika, sramoti samega sebe; narod, kateri ljubi tuji jezik bolj kot svojega lastnega, postane druhal ljudi brez čuta in življenja. — Dobro vem, da je gosp. dopisnik misil, da ne tisti, kateri je pervak med Slovenci, je najveii in najmočnejši, nego le tisti, kateri je za sveto vzajemnost in edinost z drugimi nr.rodi, le ta zasluži prelepo ime: .Slovenec sem.* Pravi in iskreni Slovenec se bode najprvlje trudil, da si prisvoji svoj mili materni jezik v besedi in pisari, kar ie njegova sveta dolžnost, potem pa se tudi trudi, da se nauči jezika svojega sosednega naroda, tedaj pri nas na Štajerskem — nemikega. Komu niso znane besede naiega slovenskega rojaka , ialibog prezgodaj zaumerlega knezoikofa Slomieka: . Kolikor jezikov znai, toliko ljudi veljaš." Zakaj bi se tedaj ne bi naii otroci nemikega jezika v šoli učili, se ve da, pa le takrat, kadar so si svoj materni jezik v besedi in pisavi prisvojili. Saj postava o tem oziru tudi tako veleva. Za narod vneti učitelji morajo se tedaj naj-prvlje truditi, da svoje u ence izurijo v književnem maternem jeziku , potem se pa poprimejo poduka nemikega jezika. — Vem, da se bode nad tem mojim odkritosrčnim dopisom marsikateri Movenec spodtikal, pa nič ne de, jafc sem pripravljen vsaki napad o tem o-iru z resno besedo zavrniti. Ti pa mili mi .Kmetski prijatelj" romaj brez strahu od bajtice do bajtice. Gospodarske stvari! (Konjera proinja dočloveka.) Bog me je vstvaril, da bi ti služil in dal koristi, pa me je tudi priporočil tvojemu vsmiljenju. V»e moje delo je, tebi slutiti in ti koristiti, prosim te toraj ne delaj me nesrečnega, ko me grozno in nepotrebno terpiučii. Tudi jaz imam svojo pamet, in si rad zapomnim vse, tudi sem rad hvaležen in ljubeč, samo govoriti ne znam. Kolikokrat trepečem straha, ker ne vem, kaj želiš od mene. Kako bi te rad razumi), pa r glavi se mi meša od hudih vdarcev, s kterimi me obsipaš v svoji neizmerni jezi, ja pretepaš me po nosnicah, kjer me nar bolj boli. Večkrat pa tudi sem čisto omamljen od suvanja s tvojimi velikimi z železom podkovanimi čevlji, celo truplo me boli, ker me grozovito biješ z bičem. Usta in zobie me bolijo od železa, kterega mi v gobec daješ, in ga neusmiljeno nateguješ. Komat, ki mi marsikterikrat vrat skupaj stiska, mi sapo jemlje. Ali ne vidiš rane na vratu, ki je globoka do kosti, in drugih ran, po kterih me nadlegujejo sitni mer-čeai, in me neusmiljeno pikajo. Kraljev sem, ker si me tako slabo podkoval, da mi je prišel žrebelj do živega, namesto v kopito, v meso. Na tak način se ve da ne morem jahati osem ur na dan po kamnitih cestah v pekoči vročini, ali pa v ledenem vetru. Z veseljem bi ti storil vse to, ko bi ne bil bolan in preslab. Ko me daš hlapcu, ■e prav velikokrat zgodi, da čisto name pozabi, ker rajše gre pohajkovat, kakor da bi skerbel zame. Lakote bi padel kmalo ua tla, žeje bi kmalo konec vzel, razdelan in terpeč mnogotere bolečine pridem domu, hlapec pa name pozabi ne da mi vode, in moja piča je slaba in premalo jo je. Hoje ležišče so teida, mokra, merzla, nenasteljena tla! Truden sem do smerti, rad bi spal, pa ne morem, ker bolečine mi ne dopustijo, počiti se. Ah, če me tudi ne ljubiš, kakor bi jaz rad vidil, vsaj pomisli, da si zvoli vsak bogat in dober človek, kteri hoče voziti se, le lepe, postavne in dobro rejene konje; takega revčeka kakor sem jaz, nikdo ne pogleda, bodisi, da se mu smilim, bodisi, da me zaničuje. Le konj, kteri se dobro redi, donaša gospodarju dobička, i menoj pa bož ubožal, tega pa nisem jaz kriv, temno ti sam. Boji toraj rajše moj prijatelj, ne pa moj mučitelj, derži in redi me dobro, in vidil boš, da me ohraniš dolgo časa, da ti bom delal in zaslužil še enkrat toliko, kakor do sedaj, in ti bom dobto povračai dobroto, ktero mi skažeš. Srečno in zadovoljno bova skupaj živela, če spolniva oba svoje dolžnosti. (O napajanji konj po piči.) Napajati konje četert ure potem, ko so se nasitili, je svetovati, ker to ni nikakor motljivo obdeljevanji piče v želodecu, in je bolj priporočati, kakor napajanje pred pičo. To naj se dovoli samo takrat, ko so se konji izpotili pri težkem delu, ali v preveliki vročini mnogo mokrote i i svojega trupla, ter so tako suhi, da nimajo dovolj slin in želodceve kisline obravnati pičo. Pri takih prilikah svetovati je, dati konjem pred pičo nekoliko vode, žival sama je tiija instiktivno, ker noče jesti, če ni dobila popred vode, ali se vsaj piče ne namoči. Napajanje po po piči redilno kašo stori redkejo, in polajša, da se spravi na perra pota, po kterih se nareja kri, toraj je priporoč ti. (Slabozračne kleti s n a ž i k i). ktere plesnijo po tleh, po stenah ali na stropu, dene se v lončeno posodo 1 — 2 kilograma navadne soli, postavi se posoda v sredo kleti, zamašijo se dobro vse luknje in vrata, zabijejo se dobro vehe vsem sodom, kteri so morda v kleti, in se polije sol z koncentrirano angleško žvepljeno kiselco (na 1 kilogram soli '/, litra žvepljene kiselcej, potem se je trebra naglo umakniki iz kleti, in jo dobro zapreti, in imeti zaperto dve uri, brez da bi smel iti kdo. v klet, ker zadušil bi se vsak. Čez dve ure ae odprejo vse ljukne, okna in vrata, da se izkadi klorovi plin, potem se plesnjivost omete po stropu po stenah in po tleh. Tako očiščene kleti zgubijo ves plesnjiv ni gnjil smrad, ker klorovi plin vso gniljobo in plesDjivost prežene. Razne stvari! (Darilo.) Cesar daroval je družini Unger v Opldtnicah, ktero je po norem morilcu Uavraneku zadela tolika nesreča 100 goldinatjev. (Velikodušno darilo.) Üa bi se šola pri sv. Jurji na Taboru (Celjski okraj) obširnejša napravila, daroval j« cesar 200 goldinarjev. (Nove marke za pisma.) Od pervega jannarja prihodnega leta bo izdalo poštno opravništvo nove marke za pisma po 2, 3, 5, 10 in 15 kraj-carjev, in kuverte z vtisnenimi markami po 3 in po 5 krajceijev. Namesto cesarske glave bo deržav-ni orel podoba. Koliko marka velja ni zapisano, kakor do zdaj od spodaj, ampak v sredi marke. (Od starega papirneta denarja) se bodo jemali banknoti po goldinaiji do 30. septembra 1883 pri vsih iavnih blagajnicah (kasah), od tega časa do 1. oktobra 1884 pa samo pri c. k. centralni deržavni blagajnici na Dunaji. Stari petaki v občje ne veljajo več, in jih jemlje samo omenjena blagajnica na Dunaji do 31. decembra t 1. še. Stare desetake bo jemala avstr. ogerska banka še cele dve leti. (Časniki pišejo) na dolgo in široko, da se je dobilo na spodnjem Štajerskem več občinskih iastopov, kteri so poslali peticijo deržavnemu zboru, da bi se prestavila višja deželna sodnija za spodnjo Štajersko iz Gradeča, glavnega mesta Štajerske domovine, v Ljubljano, glavno mesto Kranjsko. Je nekaj tacih fanatičnih šuntarjev, ki želijo da bi se spodnjo Štajersko ločilo od Štajerske kronovint. in se zedinilo s kranjsko deželo. Saj se ve, da odkntoserčno si ne upajo izgovoriti svojih želja, znala bi jim potem huda peti, ker kakor je ponosen Kranjski kmtt na svojo Kranjsko, Koroški na svojo Koroško, ravno tako ljubi Štajerski kmet svojo lepo zeleno Štajersko deželo. Ljudje, kteri so podpisali omenjeno peticijo , so bili gotovo zapeljani, ta reč jim je bila gotovo vse drugače razložena, kakor je v resnici. Če se napravi v Ljubljani višja sodnija za spodnjo Štajersko je to perva stopinja do razterganja Štajerske, in zedinenja s Kranjsko, — temu pa bo pomagal samo zapeljan Štajerc, prav štajersk kmet se bo temu vedno ustavljal. Mislite, da bi izdal kranjsk kmet svojo domovino ? Ne, nikoli ne! Varujte se toraj da vas ne dobijo v svoje mreže, bodite previdljivi, imejte odperte oči, in ne dajte se zapeljati! (Celjski mestnjanje) hočejo napraviti mestno ljudsko šolo tako, da bodo mogli obiskovati pervi razred tudi otroci, ki ne znajo čisto nič nemškega. To bodo kmetom naše okolice v prid. Pri tem se bo baje tudi društvo ustanovilo, ktero bo dajalo revnim kmetskim otrokom it naše okolice o poldne jesti. (Novo kmetsko društvo.) V Vojvodini Solnograški se bo ustanovilo kmetsko društvo. Pred nekterimi dnevi snidilo se je več stotin kmetov v nekem kraju bliio mesta Solnograda (Salzburg), in so sklenili ustanoviti društvo. Prav imajo, da si hočejo pomagati sami sebi. (Kmetje! če bi čitali nemške časnike), bi kmalu spoznali, kako vas vodijo vaši vodje za nos, in vas pred svetom zasmehujejo, in pomišljujejo zavoljo vaše lahkovernosti. Ni dalno, kar je pisal nek Slovenec pismo sclnograškemu nemškemu časniku, ktero vam bi lahko oči odperlo. Pisatelj pravi, s km tskimi volilci na Kranjskem in Štajerskem naredimo, kar hočemo; .Če hočemo, (tako piše pervak) da volijo danes tu tega, jutri tam onega, se gotovo zgodi.* Kaj mislite, dragi prijatelji! da bodo ljudje mislili od vas po drugih deželah, če berejo kaj takega? Misliti si morajo, da ste še otroci, kteri nimajo svoje volje, iu s kterimi se more narediti, kar kdo hoče. Pa žali-bog je bilo do sedaj to resnično, še nikolj se niste postavili na lastne noge, ter rekli: ,Mi hočemo tega. onega pa ne." Do sedaj se je vedno le zgodilo, kar so hotli pervaki. Morebiti pridejo vendar boljši časi, da bodo volili kmetj» kmeta, ali vsaj tacega, ki o kmetijstvu kaj ve, ne pa le samo tacih, kterim še se ne sanja, kakove potrebe imajo kmetje. (Narodni dom v Ljubljani.) Povedali smo vže našim bralcem v članku, kterega je pervi objavil .Ljudski glas*, da nameravajo zidati pervaki palačo v Ljubljani, v kteri bi gospodarili kakor ministri. Tako palačo zidati pa je potreba imeti veliko denarja, kje ga pa vieti ? saj se ve da, narod ali boljše kmet naj ga da. Toraj so izpisali pervaki veliko loterijo, ktera jim bo dala dobička Ö0.000 goldinatjev. Ali ni to pervakom dobra kupčija, če dobijo pri nji 60.000 goldinaijev ? Mi odvetniki kmetskega stanu, moramo vam svetovati, da se ne vdeležite temu počenjanju, ktero ima samo sebične namene. Če hočejo imeti pervaki v Ljubljani svojo palačo, naj si jo zidajo sami s svojim denarjem. Naš narodni dom naj bodo šole po vaseh, in kjer bi imeli kmetje preveč denaija, naj ga raj še dajo za šole, ktere podučujejo njihove sinove, ne pa za narodni dom v Ljubljani, od kterega nimajo čisto nič. Žalibog, da pa nimajo kmetje nikjer ne dosti, še manj pa preveč denarja, toraj mora v resnici boleti serce vsacega poštenega človeka, viditi pervake kmetom izpravljati denar ii žepa, v časih, kjer kmetje ne morejo plačati zaostalih dolžnih davkov, in se jim piodajajo hiše in posestva; v časih, kjer terpijo lakoto sto in sto kmetov v naših sosednih deželah na Koroškem in Tirolskem, in viditi pervake nabirati denar po kmetih na Kranjskem in tudi na Štajerskem, in prodajati jim srečke za težko pridobljeni denar, od kterih srečk k večim komaj eno od tisoč dobi kaj govorice vrednega, in s tako pridobljenim denaijem zidati v Ljubljani velikansko palačo. Serce za narod imate takrat, vi žlahtni pervaki, kadar narod potrebujete; sramujte se! (Hiša in 32 johov polja za en krajcar p ro d a n a.) Da se kmetska posestva, ktera so zadolžena, skoraj r.a nič predavajo, posebno če pridejo na boben, ker jim ni mogoče plačati zaostalih davkov, je obče znano; kakor pripoveduje .Drau* se je tako pred nekoliko časa zgodilo v Habjanovicu ? političnem okraju Bizovac. Ondajšna hišna družina dolžna je bila na davkih okoli 200 goldinarjev; in ker zaostalih davkov niso mogli plačati, pridobil si je finančni erar pravico prodati jim po draž-banji celo premoženje obstoječe iz hiše in kmetijskih poslopij in polja 32 johov. Cenjeno je bilo vse skupaj 4000 goldinatjev. K dražbanji (Licitaciji) prišlo je sicer mnogo kmetov, kteri bi bili radi. kupili posestvo, pa ker niso mogli položiti tako imenovani .vadium" 200 goldinatjev, niso smeli vdeležiti se draibovanja. Ker po takem načinu ni bilo družbeni La, ponudil je zastopnik finančnega eiara za celo posestvo en krajcar; ker pri pervem, drugem in tretjem oklicu ni bilo nobenega licitanta, kteri bi bil ponudil več, kupil je unančni erar posetvo vredno 4000 goldinarjev za en krajcar. (Tudi sredstvo odvaditi se pijanosti.) Ko je nek pijanec vidil v svoji pijanosti svojo ženo dvojino, se je tako zlo vstrašil, da se je od teh mal odvadil pijanosti. (Nove zaloge premoga.) Piše se nam iz Brešc, da so najdli tam prcej velike zaloge premoga. Premog je menda prav dober, izverstno gori, je rujav, in se mu še dobro vidi, da je bil pred okamnenjem „les". (Šola povekšana.) Deželni šolski svet je sklenil razširiti ljudsko šolo v Slovenski Bistrici, da bo imela pet razredov. (B o p.) Pred kratkim vergla sta v nekib ulicah v Mariboru posestnika Stelzlna Jožef Teischmeister in Jožef Babič na tla, ter sta mu oropala uro in verižico. (Samomor.) Gruntni posestnik, kten je prav terdno stal, Anton Bezei iz Lackendorf-a pri Priboldi se je pretečen petek vstrupil z mišnico (arzeniko). Akoravno 90 mu hitro dali zdravil, je vender umeri, terpeč grozne bolečine. (2ivina dober kup). Kakor je c k. Tirolsko namestništvo iz insbruka naznanilo ministerstvu poljedeljstva, je na Tirolskem preveč živine, posebno v .Pusterthal* in po krajnih dolinah. Ta živina je pripavna za pitanje, ker pa piče čez zimo manjka, poprodala se bo živina prav dober kup. Kten se pečajo s pitanjem, tim bilo bi svetovati nakupiti si tam živine. Ravno tako se bo tudi prodajala živina za rejo prav dober kup po krajih, kjer so po-vodnji razsajali. Štajersko c. k. namestništvo toraj vabi vse, kteri si mislijo kupiti živine bodisi za pitanje, bodisi za rejo, je nakupiti po ceni na Tirolskem. (Kmetje v Feldbachu) na srednem Štajerskom niso kar nič zadovoljni z njihovim pos-lsncom, Knezom Lichtensteinom, z možem, kteri v deržavnem zboru sedi na .desni". Stotine nar veljavniših volilcev, med njimi več županov in predsednikov okrajnih zastopov, podpisali so pismo na kneza Lichtensteina, v kterem mu pravijo, da niso ž njim nikakor nič zadovoljni. Knez ni napravil za kmete v deržavnem zboru čisto nič druzega, kakor davk za petrolij in druge težke davke. T deržavnem zboru se obnaža kakor velik gospod, in se za blagor ali nesrečo svojih volilcev čisto nič ne briga. Kmete imajo povsod za norca, samo s tim razločkom, da je nekterim vse prav —, kmetom iz Feldbach-a pa ne. Od kervave sodnije (Umor in zažiganje.) Smemo reči, da grozovito zločinstvo, ktero se je zgodilo 5. novembra v Kerščah, je tako nenavadno, da mu skoraj še ni bilo enakega. Pobalin komaj star dvajset let, kteremu se pa vidi, da bi bil dopolnil komaj šestnajsto leto, hoče imeti očetovo posestvo, in ker oče mu ga ne da, zagrabi ostro sekiro in ubije ž njo spijočega očeta in 13 let starega brata, kteri je vidil v nebo upijoče zločinstvo. Da bi zakril dvojni umor, zapali očetovo hišo, in ko vidi plam»n zgrabiti že streho, gre ie le klicat pomoči, misleč da je požar storil že svojo dolžnost, da bo vsaka pomoč zastonj, in da je ogenj že zbrisal sled hudega zločin8tva. Pa Jakob Breznik, to je ime hudodelca, se je močno p re raj tal. Ko so sosedje potegnili iz ognja mertvo očetovo truplo, in smertno ranjenega brata, kteri je umeri še le drugi dan, so naglo spoznali, da so rane, ktere sta ti dva imela narejene jima bile z kakim ostrim orodjem, da se je zgodilo tukaj giozno hudodelstvo. Jakob Brernik rekel je izperva, da ga je zbudil dim, in da se je rešil skoz okno na prosto; okna pa so bila preprežena z železom, da ni živemu človeku mogoče zleziti skoz nje. Pri priiskovanji pa je terdil, da se je zbudil in vidil, kako je pobijal oče mladega brata s sekiro, in je zaklical. Oče kaj vendar delate! Oče grozil mn je potem ubiti ga. Od strahu zbežal je v kuhinjo, kamor je hitil oče za njim; poskočil je na kotelj, in oče vdani je po njem 8 kekiro, pa ga ni zadel, ker se je ognil. Na to pa je izvil očetu sekiro iz rok, ter ga je vdaril po čelu, da se je zgrudil. Tudi pri slednji obravnavi, ktero je vodil dvorni svetovalec Heinricher je obtoženec to terdil. Porotniki pa so ga enoglasno spoznali krivega dvomora in zažigauja. Obsodili so Jakoba Breznika toraj sodniki do smerti na visiicah. Brez posebnega občutja poslušal je obsojenje k smerti, še le ko so ga odpeljali, in je prišel že blizo vrat, segel je z roko po očeh, ter jel jokati. Poslano.*) Šoštanj, dne 3. decembra 1882. „Slov. Gospodar* piše v svoji zadnji številki 48 takole: .Prve knjižice osnuje naše društvo tam , kder jih je naj bolj treba! Močno pa želi društvo za dotične knjiüce in kraje po 3, torej vkup 60 iztisov , Slov. Gosp.* pridobiti, da jih ondi deli bralcem brezplačno. Domoljubi, ki zamorejo svoj list pogrešati ali 2 naročiti, — naj enega dajejo društvu na razpolaganje! Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Ali se ne pravi to vbogemu kmetu denar iz žepa jemati ? Lisjak I Kakšen okus ima vaša pojpča, naj gospodje učitelji odgovorijo, ki so jo več let grizli. Yaša pogača je bojda bla tako močno pečena, toraj tako trdo pečena, da ni jo bilo mogoče prebaviti. Kakšne so pa bile učiteljske palače, pa pdglejte v Šmartno in v št. Janž pri Velenji. L C. *} Za v tej rubriki stoječe jpis«, ni nredništvo nič odgovorno. Koristne ročne lampe za petrolej iz ^7-lltog-a železa z -rrertl- lcm (šravfoni), prav dolgo terpi. če so preverne petrolej ne izteče, in gori naj 8« poloti na kako stran j« li mogoče, za rabo v hiši, t kleti, v hlevu, t fabrikah, in v delavnicah sposobne. Lampe iz vlitega železa za knape (Grubenlampe) za olje ali mešaneo z oljem in petrolejem, pri ktar» tudi ne more nič izteči priporoča po ceni za eno 2 gld. 50 kr.. za dvanajst (dneent) 25 gld. iz zaloge, da se denar odrajta pri posti ali železnici, Arnold AdfllUy, ■a Dana ja (Wim IV. Hemihl|»te 20). Prospekte in mnogoverstna priporočila pošilja brez poštnine (franco.) Zajčje kože frišne ali suhe perve baže (I. Qualität), OTTČjO volno kolikor jo je kupuje; nar novejše in lepše melirane od 8© kr. višje, terde in mehke KLOBUKE od I fl. 90 kr., lepe Me p modi leta 1883, klobučarske čevlje prodaja cenejši kakor povsod, in preakerbi vse poprave 18—2 €. WOLF v CELJI Železniške ulice 161. OOOOOOOOOOOOOOOC* Važno za gospodinje! Ne mislite, da boljšo in boljši kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Hi dva prodajava kavo kili po goldinarji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. pr dajava prav dobro in lepo diiofio. Tudi čaj (Tla.©©) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, akoravno je davk večji. 5 kilo in več skupaj po pošti pošiljava še cenejši. Walland in Pellö, r Ce|Ju, na velkem trgu in v poštni ulici. Zajčje kože suhe in frišne kupuje li. Chiba-Jeva vdova v CELJI v graškej ulici in jih plačuje po najboljši ceni. Gnojni gips (TrišaajeTT), ki ima 97°/, kristaliriranega ivepljenokislega apna, ki je sa polja, kterim apna manjka prav dober, in za detelo, ia travnike, sa hleve nastilati in posipati gnoj, tndi ga je dobro me&ati ined gnojnico, ta gi|>s prav po ceni prodaja BeffletsleilDii les Yorisrlrttler Gyps-Benlianes Port: Mödling, Südbahn. pi Izdajatelj in odgovorni urednik I>r. Edvard Olaniichnigg. — Zaloiba in tisk Janez Rakusch-» v Oeljn.