AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN CASOPJS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 201. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 11th, 1929. LETO XXXI,—VOL. XXXI Radio program nedelja 15. dec. V nedeljo 15. decembra, bo-m° 'meli prav izvrsten slovenji radio program. Bo obili-sprememb in lepih točk jih še nismo imeli prej. Program se bo vršil sledeče: "Slovenec sem, Slovenec sem!" 2- "Dobro jutro," valček, Proizvaja slovenski trio, Mr. Kolar violina, Mr. Kogoj Di-ano, Mr. Eppich celo. c 3- "V Dasti," besedilo Mr. wrank Keržeta, glasba Mr. P. ^goja. Četverospev, jako smešno. V četverospevu de-JJjejo V. Zimšek, J. Blatnik, M- Rakar in A. Žagar. .4. Igranje na ustno harmoniko! Proizvajata 12 letni P°uis Zupančič in 13 letni hfank Turkovič. In fantiča 'grata same slovenske koma-ae in sicer: "Dekle šla je po "Na visoke planine," Hej Slovenci" in "Prišla bo P°mlad." In da bo tudi mla-?lni ustreženo, bosta zaigrala Se /'Little bit of Driftwood" 111 Hy-Ho-Hy-Ho!" J. Šuln in tovariš, har- monika ter banjo. 6. Slovenski trio, Mr. Ko-lar, Mr. Kogoj in Mr. Eppich. 7. "Je pa davi slanca pa-la," narodna, četverospev. Mr. Zimšek, Mr. Blatnik, Mr Žagar in Mr. Rakar. 8. Rudeči sarafan," kornet solo, proizvaja naša slovenska umetnica Miss Albina Wahčič. 9. John Šuln in tovariš, harmonika in banjo. 10. Venec narodnih pesmi, na piano proizvaja Miss Al bina Wahčič. 11. "Pastirček," četverospev, Mr. Zimšek, Mr. Blatnik, Mr. Žagar in Mr. Rakar. 12. J. Šuln s harmoniko in tovariš na banjo. 13. "Kaj ne bila bi vesela," ženski zbor društva Zvon. 14. "Lahko noč," skladba Vogriča, četverospev, Merrs. Zimšek, Rakar, Blatnik in Žagar. 15. Slovenski trio, Messrs. Eppich, Kolar in Kogoj. 16. "Slovenec sem, Slovenec sem!" Wizard je kriv, da so prijeli bančne handice Superior, Wis., 9. dec. V Tem mestu je bila oropana da-jjes Superior State banka. In "lizardu se je zahvaliti, da so r°Parje kmalu izsledili. Po r°Pu so banditi pobegnili z avtomobilom, toda spotoma so aleteli na snežne žamete, in jim je bila pot nepoznana, So obtičali in prileteli naravnost policiji v roke, ki je strada na cestah. Eden izmed P"jetih roparjev se piše Ed-fard Kosmič iz lolieta, 111.. £ot Poroča "New York mies." pri roparjih so dobi-' ves odneseni denar, v svo-Xl $2000.00. Sv- Miklavž obiskal male v }®ccnce pri sv. Vidu Otroci v šoli fare sv. Vida sv Mmaj Pričakova,i Prihod • Miklavža. Nekateri so se 11 Pa bali. Za one, ki so bili no?Tni' je Miklavž pripeljal so S seb°j" 0nim pa' ki Pndni in so se radi učili, je rovPeial an§eije in dosti da" tll]^evni otroci so dobili 5,odl °bleko, kar so nabrali venski otroci osmega raz-'^aa Pri naših dobrih slovenjih trgovcih. Iskrena hvala ki SlrrL slovenskim trgovcem, ^so kaj darovali v ta namen. 'Ječki in deklice iz osme- razreda. ima posebne avtomobile za Evropo Cnc,ariz. 9- dec. Vodilni fran-oski trgovski list "La Jour-industrielle naznanja, da tor 2a§otovilo od Ford Mo- tvrHL- da namerava Ford . za Evropo izdelovati pj ,°Zvane "baby Fords." Fordova tvrdka, da je že po- lin Posebno tovarno v Ko-«nu, v Nemčiji, odkoder se ocio ti avtomobili razpošilja-'•ii baby Fordi" se ne bo-^o dobivali v Ameriki, pač pa namenjeni samo za Evro-namerava prodati ko leto tCh avtomobilov vsa" Samo 577 je brezposel nik v Franciji Pariz, 7. dec. Dočim stoji angleška vlada pred silnim problemom, kaj narediti z več kot milijon brezposelnimi delavci, in dočim se nahaja tudi v Zed. državah več stotisoč ljudi brez dela, pa je Francija zadovoljna, ker v Franciji danes problem brezposelnosti sploh ne obstoji. Glasom najnovejše uradne izjave se na haja v Franciji danes vsega skupaj samo 577 brezposel nih. Dvajset let ne sme avtomobila voziti Youngstown, Ohio, 10. dec. Jay Sherman, ki je oče sedmih otrok, je pred nedavnim do smrti povozil Franka La-pucci, očeta petih otiok. Obtožen je bil uboja, in sodnik mu je naložil kazen od enega do dvajset let ječe, nakar je kazen suspendiral in zapove-dal, da Sherman prihodnjih dvajset let ne sme voziti av tomobila. Mary Udovich in Josephine Lausche v Warrensville Nocoj zvečer bosta peli Miss Mary Udovich in Josephine Lausche - Welf bolnikom in invalidom, ki se nahajajo trpeči v mestnih zavodih v Warrensville. Priredili sta izvrsten program in z njima bo sodeloval Mr. John Grdi-na, ki bo s svojo čarovnijo pomagal bolnikom privabiti nekaj smehljaja na lica. Ameriški pevci so očarali nemško publiko Berlin, 8. dec. Trije ameriški pevci so si osvojili srca nemške publike v tem mestu. Ameriški pevci so: Eleanor Rogers, Sydney Rayner in prof. Kunwald iz Philadel-phije. Želi so tak aplavz v enem največjih berlinskih gledališč, da kritiki še ne pomnijo kaj enakega. Tudi to pomaga do boljšega mednarodnega sporazuma. Za mladino je čas okoli Božiča najbolj prijetna doba Prijazno vabilo prijateljem Slovencem in bratom Hrvatom za naročilo 'Ameriške Domovine Radi bi vzeli enkrat priliko in bi vam nekaj povedali bolj podrobnega o "Ameriški Domovini." Veseli nas zadnje čase, ker se novi naročniki vedno bolj pogosto oglašajo. Veseli nas to zanimanje našega slovenskega in hrvatskega naroda za "Amerikšo Domovino." Radi bi vam povedali, da je časopis odmev naročnikov, da časopis prinaša to,' kar naročniki zahtevajo. Vsem naenkrat ne ugodimo, toda od časa do časa skušamo ustreči vsem, ker upoštevamo želje in pisma ter naročila, ki nam jih prinašajo naši prijatelji. Ni nam treba prinašati samohvale v javnost, toda lahko pa rečemo, da je "Ameriška Domovina" zelo dobro urejevan časopis. Težko boste dobili v kakem drugem slovenskem časopisu toliko dopisov kot v "Ameriški Domovini." Dopisi so izraz naročnikov, ki dokazujejo da naročniki ljubijo list in radi izražajo svoje mnenje v njem, Vsak dostojen, pošten dopis je priobčen dragevolje in pričakujemo, da bodo naši dopisniki tudi v nadalje pošiljali svoje dopise. Glede slik. "Ameriška Domovina" prinaša vsak dan prvovrstne kartone, slike, ki vam v živi barvi razjasnujejo dnevne dogodke po vsej Ameriki, po vsem svetu. Noben drug slovenski časopis nima te postrežbe za svoje naročni- ke. Poleg tega vam prinašamo druge lepe slike, ki vam živo opisujejo vse bolj važne dnevne dogodke v Ameriki in po svetu. "Ameriška Domovina" je sprožila idejo, da bi dobili slovenski radio program. In ta se je uresničil s pomočjo požrtvovalnih slovanskih trgovcev. Imamo vsako nedeljo slovenski radio program, prvi svoje vrste v Ameriki, nekaj s čimur se ne more nobena druga naselbina ponašati v Ameriki. Nismo sicer strokovnjaki, pač pa smo pripro-sti ljudje, toda stotisoče naših rojakov in bratov Hrvatov je imelo zadnje nedelje največji užitek, ko je poslušalo na radio aparatih krasne slovenske pesmice. "Ameriška Domovina" vam prinaša dnevne novice aku-ratno, točno i n zanesljivo. Lahko se zanesete na vsako poročilo in vest. "Ameriška Domovina" je zbudila v vas državljanski ameriški duh, kajti že tekom 18 let vodi državljansko šolo, daje nasvete, pomaga in sodeluje, kjerkoli je potrebno. Prinaša krasne povesti, navodila, vse najboljše novice iz stare domovine, imeniten humor, domač in šegav, skratka, v danih razmerah dobite težko boljši dnevnik kot je "Ameriška Domovina." Mi vas prijazno pozivljemo, kot naše zanesljive zveste naročnike ,da vse to poveste svoje- Osem lovcev v dveh Hoover je precej dneh ubitih v Pa. mu prijatelju, ki se bo tudi naročil, ako mu svetujete s prijazno besedo. Zanesemo se na vas, naši zvesti naročniki, da poveste od časa do časa dobro besedo o svojem listu. Slovenec, ki je naročen na "Ameriško Domovino" je dobro informiran, je ponosen in zaveden Slovenec. Priporočamo se vam v obilno naklonjenost. Napredek Slovenke. Z novim letom nastopi v Lorainu svoj urad nov sod nik W. P. Duffy, ki je bil izvoljen pretekli mesec. Mr. Duffy je izbral kot glavno pomožno uradnico na sodniji Slovenko, Miss Mayme Ba-lant, ki je hčerka našega zastopnika za "Ameriško Domovino" v Lorainu. Miss Ba-lant je bila doslej že pet let uslužbena kot privatna tajnica direktorja javne varnosti v Lorainu, in je poznana kot točna, vestna in odlična mlada uradnica. Iskrene čestit ke! še je čas. Še je čas, da naročite eno izdajo božične številke za staro domovino. Že nad 30 let pošiljamo božično izdajo "Ameriške Domovine" v stari kraj, in tako tudi letos. Ljudje doma so tega zelo veseli. Vi nam prinesite naslov in 10 centov za vsak naslov, pa vam pošljemo en izvod božične številke, kamorkoli hočete po svetu. Harrisburg, Pa., 9. dec. Tekom zadnjih šest dni je v državi Pennsylvania odprt lovna divjačino, in tekom prvih štirih dni je bilo na tem lovu že osem oseb ubitih, dočim jih je bilo najmanj 60 več ali manj obstreljenih. Daniel Evans, 27 let star, je bil včeraj ubit v neki lovski koči od svojega tovariša, ki je čistil puško, ki se je pri tem sprožila. Edward Exter, 17 let star, iz Duponta, je bil smrtno zadet na lovu od svoje lastne puške. Boyd Brocius, 48 let star, je umrl v Oil City bolnici na posledicah poškodb, ki jih je dobil na lovu. Louis Daily, 45 let star, lovec, ki ima eno samo roko, je bil zadet smrtno od svojega lovskega tovariša, ki je mislil, da ima pred seboj jelena. -o- Volitev uradnikov. Dr. Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za leto 1930 :predsednik John Zupančič, podpredsednik Frank Lavrich, tajnik Fr. Končan, zapisnikar Frank Suhadolnik, blagajnik John Simončič. Nadzorniki: Louis Judnich, Matt Penko, Matt Cotman. Majestic radio. Opozarjamo na oglas našega slovenskega trgovca Mr, Krist Mandel, 15704 Waterloo Rd., v katerem čitate o izvrstnih Majestic Radio aparatih. Te aparate lahko kupite po zelo ugodnih pogojih. Mr. Mandel-a priporočamo našim rojakom. Slovenske plošče. Mr. John Terček, 15508 Holmes Ave., nam naznanja, da prodaja slovenske in druge grafofonske plošče za Mr. Frank Černeta, in ga rojakom prav toplo priporočamo. Društvo Državljan. Društvo Državljan št. 33, SDZ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1930: predsednik John Strauss, podpredsednik F. Ludvik, tajnik in blagajnik Anton W. Kmet, 1126 E, 71st St., zapisnikar Frank Ludvik. Nadzorniki: Anton Špendal, Andrew Kavchnik, Louis Sever. Zdravnik dr. F. J. Kern. Iz domovine. Mrs. Matilda Starich, 6310 Glass Ave., je prejela iz domovine žalostno vest, da je v Dobrničah umrla njena ljubljena mama Ana Radin, roj. Rošelj, stara 69. let. V domovini zapušča moža in enega sina, enega ^ina pa v Argentini. Tudi v Clevelandu zapušča dve hčeri, in sicer Ano Skuly in Matildo Starich, nekje v Ameriki tudi brata in več sorodnikov, zlasti v New-burgu. Sorodnikom iskreno sožalje! Prememba trgovine. Mr. Anton Prime, ki je dolgo vrsto let uspešno vodil gro-cerijsko trgovino na 985 Addison Rd., se je preselil s trgovino na 19302 Chicasaw Ave., v "belo Ljubljano," kjer ga rojakom prav toplo priporočamo. Bil je poznan kot vesten, zanesljiv in pošten trgovec, ki je bil vsem priljubljen. naklonjen suhim. Washington, 9. dec. Država New York je leta 1923 odpovedala prohibicijsko postavo. Sedaj pa, ko je predsednik Hoover izjavil, da naj posamezne države sodelujejo z zvezno vlado, da se pronibi-cija čim bolj točno izpolnjuje, je nastala v državi New York velika agitacija, katere namen je upljivati na državno postavodajo, da ponovno sprejme prohibicijsko postavo. Pričakovati je, da bo da! tozadevno svojo pomoč tudi. predsednik Hoover, ki bo moralno upljival na postavoda-jalce, da delujejo roko v roki z zveznim prohibicijskim uradom. Predsednik Hoover je izjavil, da se v državi New York najbolj krši prohibicija. in dokler država ne bo sprejela svoje prohibicijske postave, prohibicija ne bo imela uspeha. Na Kitajskem vlada prava civilna vojna S h a n g hai, Kitajska, 10. dec. Na Kitajskem vre. Narodna-vlada na Kitajskem, ki je sedaj na krmilu, ima vse polno nasprotnikov. General za generalom se pojavlja s fcvojo armado, in vsak hoče, da poruši sedanjo vlado. Tu-jezemci bežijo iz glavnega mesta in iz onih krajev, kjer je punt največji. 75 Ameri-kancev je včeraj dospelo v to mesto, ko so pobegnili iz Pekinga in iz bližnjih mest, kjer divja revolta. Tekom zadnjih štirih dni je bilo tisoče Kitajcev ubitih v medsebojnih bo-jih. Silni stroški Francije za armado in mornarico Pariz, Francija, 9. dec. Francoska vlada bo potrošila prihodnje leto $4,500,000,000 ali $150,000,000 za svojo armado in 1,750,000,000 frankov za obrambo svojih naselbin. Za mornarico namerava Francija potrošiti prihodnje leto 2,535,000,000 frankov aH $103,000,000. Silna razstrelba v New Yorku. 10 mrtvih New York, 10. dec. Ogenj i n razstrelba j e nastala v Manhattan studio. Šest moških je bilo ubitih in štiri ple-s a 1 k e . Policija je upeljala preiskavo, ravno tako tudi ognjegasni oddelek in državni pravdnik. Ognjegasni načelnik trdi, da so lastniki študija prezrli neko povelje oddelka, in da je nastala raditega razstrelba. Obravnava proti Potterju. Obravnava proti Potterju, councilmanu iz 4. distrikta. je sedaj v polnem teku. Porotniki so bili prvi dan izvoženi. Councilman Potter ima dve obtožbi. Ena se glasi, da je skrival zločinca Atvvatra, druga pa, da je imel svoje prste vmes pri nakupu mestnega zemljišča, kjer se je sleparilo z mestnim denarjem. Vreme. Prihodnjo nedeljo bodo peli oni medvedi na radio, katerih naši slovenski lovci niso prinesli iz Pennsylvanije. < i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) 8LOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: ..15.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, celo leto___ Ba Ameriko, pol leta_______$3.00 I Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland do raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljat ve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. 83 No. 201. Wed. Dec. 11th, '29. Delo suhaških agentov. Na zveznih sodnijah v Zedinjenih državah so imeli1 od 1. julija, 1918, pa do prvega julija, 1929, vsega skupaj 56 786 slučajev, v katerih se je razpravljalo kršenje prohibicij-ske postave. Generalni zvezni pravdnik Mr. Mitchell sporoča javnosti, da šel nikdar, odkar obstoji prohibicijska postava, ni bilo toliko ljudi aretiranih radi kršenja prohibicije, kot ravno v preteklem fiskalnem letu. Poročilo, ki ga je izdal generalni zvezni pravdnik, pra-v i,da je bilo v preteklem fiskalnem letu 47,100 spoznanih krivim kršenja prohibicije. 21,860 oseb je bilo obsojenih v zapor, in vsaka oseba je morala prebiti v zaporih najmanj 147 dni, izmed omenjenih 21,000. Izmed nad 56,000 aretiranih kršilcev prohibicije, jih je bilo na zvezni sodniji samo 1477 oproščenih, oziroma spoznanih nedolžnim, dočim je bilo 3,044 slučajev odgodenih, ker ni bilo pravih dokazov, in 4835 slučajev je bilo vrženih iz sodnjega zapisnika, ker so prohibicijski agenti izvršili napačno aretacijo. Kršilci prohibicije, potem ko so bili spoznani krivim na zvezni sodniji, so bili obsojeni na globo $7,476,300, in od te globe so v resnici vplačali v blagajno Zedinjenih držav $4,200,052. Toliko je dobila zvezna vlada globe od kršilcev prohibicije v enem letu. In zvezna vlada je tekom istega leta potrošila $32,500,000, da je pošiljala svoje agente po deželi, ki so iskali kršilce prohibicije, poleg tega, da je potrošila zraven tudi $19,000,000 za pomorske in obrežne stražne ladije, ki lovijo kršilce prohibicije na vodi. Nadalje so zvezne sodnije izdale v 7455 slučajih povelje, da se zaprejo trgovski prostori, v katerih se je prodajal? opojna pijača, kar pomeni, da imajo lastniki dotičnih hiš ali prostorov najmanj $1,000,000 zgube na leto, ker ne dobijo najemnine. Tako se glasi poročilo prohibicijskega oddelka za pre-tečeno fiskalno-leto. Enaka poročila prihajajo v javnost vsako leto. Komu in kako koristijo splošni javnosti? Ta in oni je kršil prohibicijo, zapiše se številka, koliko so jih pri gnali v! zvezne zapore, koliko so jih obsodili, kako so bili kaznovani, koliko milijonov so dobili, in potem je mirna Bosna. Pijfc, uživa, prodaja, prepeljava in razpošilja se opojna pijača vedno naprej. Vsako leto imajo zvezne sodnije, ki se pečajo s kršenjem prohibicije, večje številke. Vsako leto je več oseb aretiranih radi prohibicije, vsako leto so kazni večje, in s tem se ponaša zvezna vlada, češ, nekaj pa le naredimo. Pa kljub temu narašča uživanje opojne pijače v Ze dinjenih državah, kajti) če ne bi, ne bi bilo vsako leto večje število ljudi aretiranih radi kršenja te ali one določbe pro-hibicijske postave. Gorej omenjene številke se tičejo samo zveznih sodnij. Kje so pa sodnije posameznih držav v Ameriki. Teh sodnii je vsega skupaj 4800, in vsaka sodnija ima na leto najmanj in sicer povprečno 100 slučajev kršenja prohibicije, kar je precej malo število. Največ sodnij ima do 1000 slučajev kršenja prohibicije. Toda vzemimo, da ima povprečna okrajna sodnija v vsaki državi ameriške Unije le 100 slučajev kršenja prohibicije tekom leta. Tu imamo takoj 500,000 slučajev v enem letu. In kje so pa mestne in vaške sodnije, katerih je nad 50,000 v Ameriki. Tudi izmed teh ima vsaka najmanj 50 slučajev na leto, ali štiri na mesec, kar je pač milo računa mo. Pred te sodinjc pride na leto najmanj 2,500,000 kršilcev prohibicije. Kakšna postava je to, ki povzroča toliko dela sodnijam, kakšna postava je to, ki povzroča, da je nihče ne spoštuje? To prihaja odtod, ker kongresmani, ki delajo enake postave, suho volijo in mokro pijejo. Kakor hitro bodo Ame-rikanci to dognali, tedaj se bo položaj spremenil. DOPISI Cleveland, Ohio. — Kak lušno je blo, ko so rož'ce b'le, so pa rožce minile, minilo je vse. . . "Da, tako smo peli in bili veseli mi, fantje od fare, dokler nismo imeli še "ta stare' — in tako je rekel oni dan on-gavi John. Še enega je stisnil in vzel v roke Ameriško Domovino. "Hej, stara!" je zaklical s hreščečim glasom in tudi meni pokazal z začudenjem članek v A. D. z dne 7. decembra, "hej, stara!" pravi še enkrat in otrese cigaro, "šteli nas bodo!" "Kaj?" se začudi mati, 'kdo nas bo štel?" "Ameriška postava," odgo-ivori John pretkano in učeno. Mati se še bolj začudi. — "Kaj, postava nas bo štela? Ti si bedak in še brati ne i znaš." John pa zraste in udari po ;mizi: "Kaj, jaz da ne znam brati canjteng? Poglej, tukaj je črno na belem: . . .ljudsko štetje v Zedinjenih državah je kolosalno podjetje. V to se potrebuje aparat, ki nima primere na vsem svetu. 474 pomožnih direktorjev bo vodilo i štetje in skoro 100.000 oseb bo zaposlenih od števnega urada, ki bodo aktualno po deželi in po terjaterjih (reči bi moral po "teritorijih") šteli ljudi. Ljudsko štetje bo veljalo okoli 30 milijonov dolarjev." Mati so kar zazijali. On pa zopet udari po mizi: "No, vidiš, stara, da znam dobro brati cajtenge." "Presneto je draga tista mašina — 30 milijonov," se nadalje čudijo mati. "In pa težka, težka je," povzame zopet besedo John. "Pomisli, 474 uradnikov jo bo vleklo in 100.000 oseb bo 'hel-palo' pri mašini. Hej, To'-ne," se obrne proti meni, "koliko ljudi pa je neki v Ameriki?" Jaz nekoliko pomislim in pravim: "Mogoče nekaj čez. 120 milijonov duš." John pa vpije: "Joj, kako ga lomijo! Mar naj bi dali tiste milijone nam, siromakom, pa bi šli sami povedat, da smo še živi in bi jim ne bilo treba tiste mašine okrog vlačiti vsakih deset let." "Imate prav, oče," povzamem jaz. "Vsak bi lahko toliko dobil, da bi šel lahko v stari kraj pogledat." Nato pa krene pogovor v drugo smer. "Oče, ali ste slišali slovenski radio program v nedeljo?" "Slišal, slišal. Samo tisto se mi ne dopade, ker vedno pokajo v radiu, kakor trte pri jarmu." "Oče, tisto ne delajo pevci, ampak elektrika. Katera pesem pa se vam je najbolj do-padla?" "Vse so bile lepe. Najlepša je bila pa tista: "Tam, kjer beli so snežniki." Solze so mi prišle v oči, ko sem jo poslušal." "Ali še vedno ljubite stari kraj, oče? Saj niste imeli tam nič dobrega." "Oh, dobrega, dobrega smo imeli, ko smo na vasi peli in v gostilni, in ko sem vriskal za kravami in ovcami, j čez hrib in čez dol." "Pa suh kruh ste jedli," sem pripomnil. "Suh, suh- pa mi je šel boli v slast kot tem našim otrokom z maslom zabeljen. Pa sem bil močan, da bi bil kozolec prevrnil. A ti otroci so pa tako razcrkljani, da je strah.'' "Potrpite, oče, otroci se preveč učijo, zato pa potrebujejo boljšo hrano. Naši otroci bodo sila učeni." "Eno figo bodo učni. Kaj jim pa pomaga, če iznajdejo stroje, zrakoplove, radio in drugo. In kaj to pomaga si romaku. Naj bi iznašli kak način, da bi siromak boljše in lažje živel. To bi bila modrost, če bi učenjaki pomagali siromakom." "Toda oče, modrijani morajo biti. Kmalu bodo lune razbili. Že delajo na grana tah in bombah, da jo sestrele. Pa vse zvezde bodo odkrili!" Eno figo bodo odkrili! Stara, prinesi še enega! Ti, fant. pa ne brbljaj tako učeno. Rajši bi kaj zapel. Ali znaš tisto: Čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike. . . Ej, če bi šel jaz na radio zapet, bi se ne slišalo samo 500 milj na okrog, ampak več kot 1000 milj. Na zdravje, kaj se boškisal! Pij, fant!" Tako sem prebil en prijeten večer pri Johnu. Naročnik. NAZNANILO članom dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Tem potom pozivljem člane našega društva, da se gotovo udeleže seje dne 15. decembra ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. Če bi vprašal enega ali drugega, kedaj je bil zadnjikrat na seji,'bi mi marsikateri odgovoril, da od tistega časa, ko sem pristopil v društvo. Če bi vprašal drugo vprašanje, ki je še bolj važno, kot prvo, namreč, če je že kdaj vpisal kakega novega člana v društvo, celo lastne sinove in hčere, ali svoje otroke, bi dobil isti zanikalni odgovor. Če odlašate od meseca do meseca in ne storite ničesar v tem oziru, potem se to vidi, da ne marate, da bi bil vaš prijatelj, vaš sin ali hči član tistega društva, kot ste vi. Posebno se to tiče vaših otrok. Ali ne delate noč in dan in štedi-te, da si prihranite nekaj za stara leta in da nekaj prihranite za svoje otroke? Da, to delate. Jaz poznam vsakega posameznega, da dela tako in to je prav. Vi zaslužite, da vas vaši otroci spoštujejo. Toda kako dobro delo bi storili svojim otrokom, če bi jih vpisali v društvo in v domačo organizacijo, kot je to Slovenska Dobrodelna Zveza. Z mirno vestjo bi lahko rekli, da je to že nekaka dota ali zapuščina. Mar ni to resnica? Ali ne mislite, da bo prišel čas, ko bomo morali izročiti našo organizacijo našim otrokom? In ti naši otroci bodo rekli še potem, ko nas ne bo: To dobro organizacijo so nam pustili naši očetje in naše matere. Ohranimo jim dober spomin s tem, da vodimo organizacijo po isti poti, kot so jo vodili naši starši. Tako se bo zgodilo in godi se že danes, da otroci dobe posmrtnino po svojih starših, za kar so jim zelo hvaležni. Lahko so ponosni tisti starši, ki imajo vso svojo družino p r i Slovenski Dobrodelni Zvezi. In mi ne bomo mirovali prej, da bomo vsi Sloven ci in Hrvatje v državi Ohio člani Slovenske Dobrodelne Zveze. Lahko je zagovarjati in agi-tirati za Slovensko Dobrodelno Zvezo, ker jo poznamo, vidimo nje delovanje, poznamo glavne odbornike, ki skrbijo in delujejo vsak čas in povsod. Samo glavni tajnik P. Kogoj je za en čevelj previsok Vem, da njega večkrat križ boli, ko se sklanja nad pisalno mizo in dela račune. Toda kaj hočemo, saj tega ni sam kriv, da je tako visok zrastel. Drugače je pa tajnik prve vrste. On se lepo pogovori s tajniki in človeka lepo poduči o delovanju v društvenem oziru. Za vsakega ima prijazno besedo, pa naj bo že velik ali majhen. Samo to se mi fržmaga, da je skoro še enkrat večji od mene. Enako delajo tudi vsi ostali glavni odborniki za napredek Zveze. Tako moramo delati tudi vsi ostali člani SDZ. Še danes sklenimo irt r.ecimo ženi: "Ti, odpravi otroke, da jih pc-Ijam k zdravniku, da postanejo člani Slovenske Dobrodelne Zveze." Če to storite, vam ni potreba za to nobenega denarja. Zdravniška preiskava je prosta in na dan f5. decembra meni poveste, da ste storili svojo dolžnost. Ne pozabite priti na glavno sejo 15. decembra. Imeli bomo volitev uradnikov, vzdigo-vali bomo listke za darila in še nekaj druge zabave bo tam. Nobenemu ne bo žal, če pride na letno sejo. Vsak bo nesel nekaj domov. Za bodoče pa sklenimo, da bomo vsi agi-tirali za napredek dr. sv. Cirila in Metoda št. 18, SDZ. in za našo domačo organizacijo, ki ima premoženje, da smo lahko ponosni nanjo, to je Slovenska Dobrodelna Zveza. Pozdrav! John Widervol, tajnik, 1229 Norwood Rd. POZOR BOŽJI LJUDJE. Orel je določil vsak petek večer od pol devetih naprej za telovadbo vseh tistih moških članov, ki ne spadajo v redne vrste in pa za tiste očete, ki imajo otroke pri Orlu. Tisti katoliški možje in fantje pa, ki še niso člani Orla ali nimajo otrok pri Orlu in žele pristopiti k tej skupini naj se pri prvi udeležbi upišejo v Orla. Namen teh večerov bo gojiti lahko atletiko med našimi možmi in fanti, ki z enega ali drugega vzroka ne žele spadati v redne vrste telovadcev. Vse vaje se bodo vršile v telovadnici nove šole Sv. Vida pri katerih ne bo smel nihče drugi biti navzoč kakor člani te skupine. Disciplina bo precej prizanesljiva, kot se med takimi bratci tudi spodobi. Nihče se ne bo smel spodti-kati nad telesnimi obilnostmi ali suhimi rebri svojega bližnjega ali se celo smejati njegovi morebitni neokretnosti. Naše geslo bo: Svoji k svojim, vsi za enega eden za vse, v slogi je moč; naš bojni klic pa bo: Doli s trebuščki. Torej, pridite v petek večer ter prinesite seboj ene stare hlače, eno obnošeno srajco, in vaše hišne copate. Kdor bo želel kopelj po telovadbi naj prinese tudi brisače in "žaj-fo." Drugo bo vse Orel pre-skrbel. Nič se ne obotavljajte. Orel vam nudi nekaj, kar je za vaše zdravje neobhodno potrebno. Poslužitese! Bog živi in na svidenje takoj prihodnji petek večer. Odbor Orla. tmmmmamaa« Mnenje naših rojakov o slovenskem radio § programu lj Barberton, O. — Današnji slovenski radio program je bil izvrsten. Samo enkrat sem se prevarila, ko je naznanil Mr. Grdina, da. bo nastopil Mr. Kogoj, sem mislila, da bo zapel naš gl. tajnik, pa je le njegov sin igral na klavir. No, pa je bilo vseeno dobro. Najlepša se mi je zdela "Rožic ne bom trgala," in, oh, vse je bilo lepo, samo da je bilo iz slovenskih grl. Ne veste, kako strašansko se nam je Barber tončanom imenitno zdelo, ko je bila ena "zažingana" za nas. Hvala! Najlepše pozdrave Albina Poljanec. Newburg, O. —Sicer se ne čutim poklicanega, da izrečem svojo l^ritiko ali pohvalo o prvem in o drugem sloven skem radio programu, to pa zato, ker nisem prispeval niti centa k temu dobremu koraku. Le oni, ki so finančno prispevali k temu, so opravičeni govoriti. Njim gre vsa čast! Toda, ker Ameriška Domovina priporoča, da vsak izrazi svoje mnenje o tem našem radio programu, naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz povem svoje mnenje. O prvem programu je bilo nekaj kritike, toda kar se pa tiče druzega, moram reči, da je bil izvrsten. Upam, da je zadovoljil vse, ki so ga poslušali. Niti ene graje ne morem izreči o njem. Celo angleške programe je visoko nadkriljeval. Vsem, kateri so ga finančno omogočili, gre vsa čast in priznanje: Pozdrav! Anton Kordan. usta odprli, samo da bi boli slišali. Program zadnjo nedeljo se nam je zdel veliko lepši od prvega. Samo pri prvih dveh pesmicah je bil alt nekoliko premočan. Sicer so bili pa čisti glasovi, in razločno izgovarjanj. Mrs. Agnes Žagar in Mrs. Mauer sta zapeli zelo lepo. In pa tiste okrogle polke, kako so se nam dopadle! Človek bi kaj takega poslušal noč in dan. Hvala vsem, ki so sodelovali pri programu in tudi trgovcem, ki so začeli ta slovenski radio program. Brez njih bi ne imeli tako lepih užitkov vsako nedeljo popoldne. Pod-pirajmo jih, to je naša dolžnost. Pozdrav vsem pevcem in oevkam in vsem slovenskim umetnikom. Apolonia Kic, 3558 E. 81st St. Iz Ljubljane. — Slovenski radio program, katerega ste uprizorili zadnji dve nedelji. ■">e mi je nadvse dopadel. Prosim, če vam je mogoče .za prihodnjo nedeljo dati na program pesem "Ciganska sirota." Upam, da to mojo skromno željo izpolnite, za kar se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem. Pozdrav iz Ljubljane. Naročnik. Newburg, O. — Ko sedim v nedeljo opoldne pri kosilu, pa pride k nam soseda in mi zapove, naj se kar hitro najem, da gremo radio poslušat Jaz se izgovarjam, da moram še posodo pomiti, pa postane ona huda in reče: "Eh, tiste črepinje imaš cel teden čas pomivati. Kar pod sink jih zloži, pa bodo poča kale." "No, bom pa šla," sc odločim. Hitro razmočeni tisto kuhinjsko nosodo po vseh kotih, da je hilo več prostora po kuhi nji. pa se odpravive. Okrog radia se nas je zbralo štiri družine in čakamo kai bo. Kar se naznani slovenski radio program. Napnemo ušesa in oči, nekateri so še celo Cleveland, O. — Dovolite mi, da tudi jaz izrazim svoje mnenje o slovenskem radio programu. To je nekaj, ki izpremeni uro v minuto, tako vsaj se meni zdi. Da, slovenska pesem je res ginljiva in človeku se prikrade solza v oči, ko jo posluša. Čestitam Agnes Žagar in Mary Mauer, ki sta tako krasno peli. Moja želja je, da bi še večkrat nastopile. Igranje je bilo izvrstno, slišalo se je tako razločno, kol da bi bili igralci pri nas v sobi. Lepa hvala vsem igralcem, pevcem in pevkam, ter trgovcem, ki so omogočili, da se je radio program uresničil. S spoštovanjem J. I,. Mausar- Barberton. O. — Dovolite mi, da se tudi jaz oglasim glede slovenskega radio progra ma. Po mojem mnenju, bi bilo boljše, da bi bil program samo slovenski, ker ga podpirajo in vzdržujejo samo Slo-vcnci. Res je, če je nekaj angleškega zraven, da se pridobi s tem tudi naša mladino. Toda če pomislimo, da imajo angleškega vedno dovolj za slišati, godbo, petja itd, bi bilo boljše, da je za nas, ta stare samo slovensko. Teh 16 nedelj bo kmalu minilo, kaj pa potem? Ali bomo še zanaprej navalili vse breme na nekoliko slovenskih trgovcev ali obrtnikov? Slovenski trgovci nimajo nič več dobička od tega, kakor mi, ki program poslušamo. Edino, v čemur jim moremo pomagati je, da jih gmotno podpiramo pri njih trgovini. Toda mi, ki smo od daljeni od Clevelanda ne pridemo dosti vpoštev. Vse kar moremo storiti je, da njih trgovine priporočamo drugim. Prvi program je bil izvrsten, in tudi drugi je bil po-polen. Samo nekateri imamo cmolo, ker stanujemo prebli- (Dalje na 3. strani). Ce verjamete, aP pa ne... Naš slovenski radio program. Koliko se je do sedaj slišalo o slovenskem radio programu, sem iz raznih kritik posnel to: Zberejo si pevca, ki lepo zapoje, angleško, slovensko, ali oboje. Pa koj se oglasi jih sto: da ta nam prepeval ne bo. Zberjo dekleta z altom, soprano, ki krasno sta peli — lepo in ubrano. Pa spet se oglasi jih sto:' da ženska nam pela ne bo. Zapeli v angleškem so pesmi za mlade, kateri so naši upi in nade. Pa koj se oglasi jih sto: v angleškem se pelo ne bo. Zapeli v slovenskem so pesem nam milo; radostno je srce vsem poskočilo. Pa spet se oglasi jih sto: da ne bo se pelo v slovenskem samo. Zato pa, če hoč'te prav vsem ustreči, imejte za program samo te-le reči: Angleško, slovensko, v solo, duetih, v kvartetih in zborih in klarinetih! Če spravite skupaj vse to. noben več vam "kikal" ne bo. A Pri Tomažičevin so imeli nekoč jako lenega hlapca. Pri delu je bil vedno zadnji, zato je bil pa vedno prvi pri skledi. Nekoč ga pošlje To-mažič v ogrado in mu zapove-dal, naj pokosi otavo. Okrog poldne gre gospodar z grab-Ijami, da posuši otavo, ki jo je hlapec nakosil. Pa kako se začudi, ko vidi, da ni pokoše-nega niti za ene lojtrnice, hlapec pa lepo spi v senci. "Lep kosec si ti!" reče ves nevoljen Tomažič. Mesto da bi pridno kosil, pa ležiš v sen ci. Saj nisi niti vreden, da te solnce obsije!" "Saj zato sem se pa vlegel v senco!" sc odreže leni hlapec. A Včasih se kak naročnik krega nad kako novico v listu, da to ni novica, da ne spada v list, da je prestara in drugo. Nekateri ima o novicah to, drugi pa drugačno mnenje. Kar je za enega novica, za drugega ne pomeni nič. Za vse tiste, ki ne vedo, kaj je novica, bom jaz povedal, kaj je in kaj ni novica. Če, recimo, pes mene ugrizne, to ni novica, ker to je nekaj vsakdanjega in se prigodi vsak dan. Če bi pa jaz psa ugriznil, potem bi pa to že bila novica, ker se to ne zgodi vsak dan. A Ko je izgubil pobožen vojak v bitki obe nogi, je rekel mirno: "Prav se mi godi! Tolikokrat sem ljubemu Bogu priporočal dušoin telo, a na te pretete noge sem vedno pozabil." A Katehet v šoli: "Francek. kako ti razumeš sveto pismo, ki pravi: "V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh." Francek: "No, človek mora toliko časa jesti, da se začne potiti." Patricia Moore, gledališka igralka, tož,i Williama Telg-man, desno, za $100.000, ker jo slednji noče poročiti, duši ji je to obljubil. # Neivijorška posta je ze sedaj zaposljena z odposujanjem božičnih paketov v razne dele sveta. Pošta na gornji sliki gre v južno Afriko, spodnja pa v druge dele sveta. Harold Deatline, star 18 let, doma z Morgan county, Indiana in Florence Smock, 17 let,'iz Floride, sta bila pripo-znana kot najbolj zdrav fant in dekle v Zedinjenih državah, pri zadnjem kontestu v Chicagi. Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. ust. is. nov. 1810. v dežavl ohio. ink. IS. marca 1914. v državi ohio. Sedež v Clcveland-u. O. 6283 St. Clair Avenu«. Telephone: Pennsylvania 886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ; KOGOJ, 6r,18 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade A v«. 2) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR 1) LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 2) I.OUIS JERKIC. 971 10. 76th St. 8) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIC, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 10511 Nottinzham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 355G E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KE'RN. 6233 St. Clair Ave. GI.ASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ]i Slovenci, No. 5 .. 3 24 Po2cinikll,d'vidnal High-Gainc avec klavec Higii Threc-Gani .................................................... K°steiiC ;;;............................................. Glas rTeani High SinRle-Game S. v Vc- Delavcev ..................... S. v C- No. 3G-A ................... ' C.. No. 3G-B ..................... Glas n,"1 Hlffh Three-Game S v ;'.0Ve- Delavcev .................... S. v' ' C- No. 3G-A ................ C., No. G-B ......3...........!.. Milavec btro.iin Jaksic " verbic Leskovic" Tekavec n' Stepic Pozelnik Individual Averages 168 168 Bokar gJSJ* .................. ....... 166 £al°kar ...... ................................ 164 De'«6har . ............................................. 164 Vs nVs' 11 011 1 2 alleys; 36-A Sec. ff 4 alleys' VS- 9' 43°"and°4 alleys' & Joseph Kogoj, Slatistlslan. —--o-- Naznanilo Cenjenim članicam d r u a t vu kraljica Miru, št. 24, SDZ tem Potom naznanjam, da se bo vr-®Ua glavna seja v pondeljek, 16. "ecembra, točno ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Dolžnost v»ake članice je, da se udeleži te 8eJe. Pozdrav! Anna M. Supan, tajnica. Pozor! Opozarjam člane društva Bled št. 20, SDZ, da se gotovo udeležite seje dne 15. decembra, ker bo to glavna letna seja. Izvoliti je treba nov odbor za 1. 1930. Pridite na to sejo, da ne bo potem kakega brezpomembnega govorjenja radi odbora od ene ali od druge strani. Imamo več nujnih zadev, katere moramo rešiti. Vas še enkrat prosim, da se gotovo udeležite te seje v polnem številu. Z bratskim pozdravom Anton Erjavec, tajnik. Naznanilo Društvo Colliwoodske Slovenke, št. 22 SDZ vabi vse članice, da se udeležijo glavne letne seje. ki se vrši 12. decembra. Seja se vrši v gornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Ta seja je najbolj važna v celem letu in se torej pričakuje, že radi volitve odbora, največje število članic, da so na seji. Deluj-mo vsi roko v roki v prid Slovenske Dobrodelne Zveze in članstva. Na svidenje 12. decembra, ob 7. uri zvečer. Sestrski pozdrav, Marija Jerman, tajnica. DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) zu tovaren, kjer se vsak dan vrti toliko motorjev, kjer se rabi velika električna moč po dnevu. Ponoči je pa bolj mirno. Veliko boljše bi bilo, če bi imeli ta program zvečer. Toda tega sedaj ni mogoče, ker radio postaja WJAY ne deluje po 6. uri zvečer in pa pogddba je ž njo narejena za 16 tednov. Kar se tiče nas poslušalcev, ne ' smemo narekovati, kako in kedaj naj se vrši program, ker to rias nič ne stane. Torej nič ne narekujemo, nasprotno, prav iz srca smo hvaležni vsem tistim osebam, ki so se zavzeli za ta radio program. Jaz, spodaj podpisani bi priporočal, da bi se slovenski radio programi še nadalje vzdrževali, ter da bi se po slovenskih naselbinah ustanavljali takozvani radio klubi. Na primer: V Barbertonu bi bil en klub, eden v Lorainu, v Warren, v Nilcs, v Girardu in v Clevelandu bi jih bilo lahko več. Vsak klub bi nabiral denar ter ga pošiljal na glavni "radio klub v Cleveland. Tako bi bilo omogočeno, da bi se dobila WTAM radio postaja, ker to je ena najmoč- nejših postaj v tem okrožju in se lahko sliši po vsej Ameriki. Dragi poslušalci radio, ako hočemo kaj imeti, moramo tudi nekaj plačati. Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine in posebno pa še poslušalce na radio. John Rataj, 200 — 7th St. Cleveland, O. — Dovolite mi, da tudi jaz izrazim svoje mnenje o nedeljskem radio programu. Program je bil v splošnem zadovoljiv, samo bolj malo se je slišalo. Tega je kriva najbrže radio oddajna postaja. Če bi mogli dobiti boljše postaje, bi se gotovo lepše slišalo. Lepa hvala vsem, ki so sodelovali pri programu, posebna hvala pa v prvi vrsti Ameriški Domovini in ostalim trgovcem, ki so nam dali za bo žično darilo slovenski radio program. Niso se ustrašili stroškov, zato jim moramo biti hvaležni s tem, da jih podpiramo v njih podjetjih. Ne morem pa razumeti, da je v radio klubu samo pičica slovenskih trgovcev. Ali je samo toliko slovenskih trgovin na St. Clairju? Zakaj se niso še drugi, pridružili? Pase lahko še. V slogi je moč in več bi se lahko doseglo, pa več bi se lahko plačalo za boljšo oddajno postajo. Slišali smo češki program in slišali, kako so naštevali češke trgovce, ki so v radio klubu. Cela vrsta jih je. Mi Slovenci imamo še vedno tisti stari greh, če se nekaj ustanavlja, jih nekaj takoj zraven pristopi, drugi pa od strani gledamo. Zakaj ne bi nastopili kot en mož pri taki stva-ri? Še nekaj bi rad pripomnil. Osebe, za katere vemo, da bi bile zmožne nastopiti v radio programu, naj bi se povabilo pismeno. Vem, da ste dali večkrat v časopis, pa bi bilo boljše, povabiti jih pismeno, da se jih bo več odzvalo. Toda jaz ne mislim ničesar diktirati. Pustimo onim, ki so se zav.zeli za radio program, da oni odločijo, kaj je prav, in kaj ni. Končno pa pride itak vse na vrsto. Pozdravljam vse, ki so sodelovali pri radio programu in nas tako lepo zabavali. Ameriški Domovini pa želim veliko novih naročnikov za Novo leto! John Gornik, Giddings Rd. VESTI IZ DOMOVINE Sinova osumljena, da sta umorila očeta. V Vojščici pri Komnu na Krasu so našli po-setnika 58-letnega Ivana Pir-ca ležečega v krvi v veži lastne hiše. Spravili so ga v posteljo, nakar je povedal, da je nekdo streljal nanj z vrha stopnic v nadstropju. Pirca so potem prepeljali v goriško bolnico, kjer je umrl. Zadet je bil v prsi s strelom iz samokresa. Pire ima sedem otrok. Trije sinovi živijo kot delavci po Krasu Med njimi in očetom so bili vedno prepiri, zato so morali sinovi prvo od hiše. Osumljena sta umora dva sinova, ki se nahajata sedaj v zaporu. Kri očetova in dveh bratov. Strašna družinska žaloigra se je te dni odigrala v Rumi, 60 letnemu pismonoši Pavlu Dreherju je umrla pred šestimi tedni žena. V testamentu, ki so ga sedaj odprli, je po-kojnica zapustila del svojega premoženja mlajšemu sinu Francu, starejšemu, Adamu pa, ki je že oženjen in oče dveh otrok, pa le manjši del, Nekega dne, med kosilom, je Adam planil v hišo svojega očeta in zaklical očetu: "Poslušaj, stari, tudi ti si ime) svoje prste vmes pri tem testamentu!" Pri tem je potegnil nož in ga zabodel očetu v prsi. Takoj je priskočil mlajši brat Franc, da bi branil očeta. Toda Adam je hitro potegnil nož iz očetovih prsi ter s močnim sunkom preparal bratu trebuh. Nato je planil ponovno na očeta in ga še enkrat zabodel v boke. Franc je zbral nato na tleh svoje zadnje sile, pobral sekiro in močno usekal dvakrat Adama po glavi. Ko so pritekli sosedje, so našli vse tri nezavestne in krvave. Prepeljali so jih v bolnišnico, najbrže pa ne bo od njih nihče okreval. DNEVNE VESTI Elyria, O. — Jako sem bil iznenaden, ko so po zraku priplavali mili slovenski glasovi, posebno to od oseb, meni dobro poznanih: Mr. Zor-man, moj nekdanji pevski učitelj v Lorainu. Hvala! Miss Udovich in Mrs. Lausche -Welf — nista mogli biti boljši. Mr. Grdina in Mr. Lausche — čestitam vam. . Pozdrav! Mr. in Mrs. Joseph Strohsack. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Troje stanovanj se da v najem, eno s 5 sobami, eno z dvema sobama. Pripravno za male družine ali za par fantov. Pozve se v pekariji na 6124 Glass Ave. (202) Naprodaj je prav ugoden candy store, j ako pripraven, se proda poceni radi selitve. Za naslov se pozve v uradu lista. (202) Naznanilo Klub slovenskih vdov naznanja svojim članicam, da se vrši v četrtek, 12. decembra, glavna letna seja in so članice pro-šene, da se točno udeležijo te seje. Predsednica. (202) Išče se ženska za hišna opravila pri bolni ženski. 1217 E. 170th St. (202) Soba se da v najem poštenemu fantu. Nova postelj. 7605 Aberdeen Ave. blizu 74. ceste. (201) Newbury, O. — Težko sem pričakovala slovenski radio program. In končno sem ga dočaka. Bil je izvrsten. Vidi se, da imamo izvrstne pevske moči, ki lahko brez skrbi nastopijo pred javnostjo. Krasno je bilo slovensko petje, mislim, da ga je vsak z veseljem poslušal, ne samo Slo-vnec, ampak tudi Amerika-nec. Ne smem pa pozabiti ribniške, te so kar noge privzdigovale. Če bi znala ple-sat. bi sc kar zavrtila. Želim pa še več takih, kot so bile na prvem programu. Julija Tekavčič, 3616 E. 81st St. --o- * V Mt. Clemens, Mich, je umrl kongresman W. W. Priest. Pe| banditov je odneslo banki v Milwaukee $50.000. Tudi v Carigradu imajo polom na borzi Carigrad, 9. dec. Na tukaj-šni borzi je zbruhnila silovita panika. Dočim je cena turškemu denarju silno padla, je narastla cena angleškemu sterlingu in ameriškemu dolarju. Ljudje se drenjajo pred bankami in zahtevajo, da se turški p i a st r i premenijo v sterlinge in dolarje. Ogromno posojilo, ki ga namerava vzeti turška vlada v inozemstvu, je krivo, da so ljudje postali vznemirjeni. Sv. Miklavž nikakor neče biti pijan med ljudmi Orange, N. J., 9. dec. "Sveti Miklavž" v osebi 45 let starega Fred Carroll, je danes sodniku Edward Davisu slovesno obljubil, da ne bo nikdar več pijan. Fred Carrol je kot zastopnik Salvation Army že zadnjih 12 let igral vlogo sv. Miklavža na tukaj snih mestnih ulicah. Sinoči je pa bilo precej mraz, in "sv. Miklavž" se ga je nacehal tako. da so prišli policisti, ki se niso ustrašili "parkeljna," ki je spremljal Miklavža, pač pa so slednjega pripeljali v zapor. Sodnik je pa imel usmiljenje z dobrim človekam in ga spustil, potem ko je Miklavž obljubil, da se ne bo več napil. John D. Rockefeller Sr. je dospel v Ormond Beach. Fla. na počitnice. * Fordove tovarne v De-troitu sprejemajo po 700 delavcev dnevno na delo. * Zaštrajkali so železniški delavci na mehikanskih železnicah. * K a r d i nal Daugherty iz Philadelphije, je dospel v Rim, da prisostvuje konstisto-riju. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banka Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 1st na St. Clair Ave.