www.RUMENESTIIANI.com RUMENE STRANI aifflIUHEL I N T E R MARKETING Kot bi vedno vozili po ravnem. TRIBUTE 2.0 (124 km) 4x4 TE 4 air bag, el. stekla, el. ogrevana ogledala, ABS, klimatska naprava, centralno zaklepanje, lita platišča, nosilci prtljažnika na strehi, tempomat, samodejni ali ročni vklop 4 WD, ... CENA: 5.183. 490.00 SIT MMS MAZDA: zaloga vseh novih modelov USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,.. PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u + (100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO www. mazda.mms.si KREDIT & LEASING Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure mazna Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mailrtref@tref.si http:www.tref.si Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. Vse podatke dnhite na naši spletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. Jr.£ r. fcJ.n 8. LISTOPADA 2001 POMEMBNEJŠE IEIEF0NSKS1IIIKE: POUCIJSKE POSTAJE ZACflOJE: 03/56-01-002 IfIBOVUE: 03/56.21-102 HOASINIK: 03/56-41-602 ilADEČE: 03/56-81-002 LI1IJA: 01/89-83-142 0ME1NEINF0RMACIJE:03/56-55-110 lAKI: 050/61-63-48 050/63-31-07 ^OOAVSIVENIDOMO' ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZDHRAS1NIK: 03/56-44-006 IVI (DE2URNE SLUŽBE): r ZOIRBOVUE: 03/56-26-322 p ZAGORJE: 03/56-55-100 p LIIIJA: 01189-81-8'5 UVODNIK Ponovno se kaže, da je politika le orodje, da se ljudje lahko globoko ne strinjajo med seboj, ali pa je obratno, da se ne strinjajo med seboj in jim je politika le izgovor. Kdove... v Posledice oblastništva so žal krvave, kajti cilj začne posvečevati sredstvo. Nekaj mladih po duši se bo miroljubno uprlo nasilju še ta teden, tudi nasilju pri nas doma... Tudi o tem že pišemo. Nekaj dobrih misli se je zapisalo Mefistu, predvsem gorečnežem v poduk. Sicer pa berite nas! Tokrat boste zraven dobili še Zajebavljača. Zastonj. Ali pa si kupite Zajebavljača in boste dobili Zasavca zastonj! era - Ir Prihodnjič izidemo 22. 11. 2001, če nas ne bodo Kje je kaj: C^4^j Pri oblikovalen, slikarja, pisca na obiska Joga v Zasavja V Hrastnika podelili priznanja za arejenost Eva Kovič je zbrala gradivo o Jevnici in okolici Slikarski dogodek v Irbovljab 35 J V Zagorja so se množično tepli cenzurirali!— (£8) 8ally KBM Zagorje 2001 41^) 0 pripravi avtomobila na zimo POSLOVNI SVET SVEINOVO PRIZNANJE Na mednarodni razstavi idej, inovacij in novosti IENA, ki je bila 3.novembra 2001 v Narnberga v Nemčiji, je priznan in cenjen oblikovalec Stane Ocepek v močni mednarodni konkarenci prejel Zlato medaljo za protipožarno zaščito kahinjske nape. f Naslovnica: | NAGRAJENE KARTE avtorja Jožeta Ovnika 'p' ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Moj mir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. url. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166,56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.402,00 SIT, 111. tromesečje 1.701, OO SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 8. LISTOPADA 2001 nn o "tri a It ti Marta Hrušovar predstavlja: O OBLIKOVALCU TRIFAIL PERKMANDELJCA . TAROKA, Jože OVNIK. Slikar, pisec, oče, mož, prijatelj... in tudi komu trn v peti. Veliko zahtevate od sebe. Zakaj? Odkrito povedano, meni osebno se ne zdi, da bi veliko zahteval od sebe. Ne rečem, daje krivulja kreativnosti v stalnem vzponu, prihaja do občasnih nihanj, tudi razpoloženjskih. Da bi se pa svojega dela zasitilo pa ne. Zaenkrat je vse pod kontrolo in v mejah normale. In dokler bo temu tako, dokler ne bom čutil na duši pritiska, ki bi se delu upiral, bom z veseljem ustvarjal. Na zadovoljstvo mnogih, ki imamo Zasavje v krvi ... dela pa ni malo ... Se vam zdi, da živite prepolno življenje? Tega ni. Vedno se še najde kakšna možnost, da se človek zlije sam s sabo. Veste, vsi smo prišli na ta svet z nekim poslanstvom. Na nas je samo, da to poslanstvo odkrijemo. Komur to uspe, ta je že bližje temu življenju. Velika večina pa jih tava, apatično nesrečnih po tem planetu, ne da bi se v tej svoji agoniji potrudili, seveda, sebe najprej spremeniti. In s tem posledično osrečiti tudi svojo bližnjo okolico. Se pa lahko človek uči in nauči tudi kaj iz in od Življenja samega. Samo Njegova sporočila je treba znati in hoteti brati. Za nekatere je smisel prepolnega življenja že tisti zakupljen kvadratni meter šanka, drugim je to odločno premalo. In iščejo kreacijo, izzive v druge smeri, tudi v druge skrajnosti... Kaj pa vse tisto, kar bi Vi radi počeli? Saj to je to. Trenutno sem v življenjskem obdobju, ko počnem tisto, kar sem si vseskozi želel, za kar sem si prizadeval... V vaših slikah in tekstih je lirično izražena globoka ljubezen do knapovščine in še posebej do vašega rodnega kraja, Trbovelj. Ste ponosni na to svoje poreklo, ki bi ga mnogi radi zanikali? Če sem ponosen? Veste, mogoče se bo slišalo patetično, vendar je res. Težko, sila težko je biti Trbovc. Po drugi strani pa ravno tako sila lepo. Trbov' pač ne more biti vsak. Biti Trbovc je tudi velika obveza in odgovornost. Mogoče me je ravno ta moment v življenju gnal v dokazovanje ravno nasprotno od tistega, kar je uradna politična oligarhija vedno tako cinično ponavljala in barvala z nekim rdeče-črnim koloritom, vedno pa v neki negativni konotaciji s premogom in knapovščino. Kot bi se hoteli norčevati iz mojega plemena. In to boli. Nikoli pa ti isti gospodje niso znali javno, jasno in glasno povedati tudi tega, da so pa oni sami ravno od te rdeče-črne brezpravne raje imeti največje koristi. In ko se danes tako kilavo odpravljamo v Evropo, bi rad bralnemu avditoriju omenil samo, da je k nam v Zasavje ta ista Evropa kar sama prišla že pred dvesto leti. Evropa na višku industrijske revolucije, ki je potrebovala enormne količine energije. Glas o odkritjih nidoslednikov na naših tleh pa se je naglo širil prek vseh meja in takoj privabil številne tujce v deželo. Ti so želeli le, da se z rudnim blagom člmprej obogatijo in pri tem izkoristijo največji delež presežnega dela pohlevnih slovenskih težakov zase. Z malo denarja in znanja so se prišleki pri nas spretno udomačili, pridobili rudarske pravice in zagospodarili nad domačini!! V Zagorje so prišli Tirolci, Tržačani so odkupili Hrastnik, rajhovci in Dunajčanje Jesenice in Francozi Trbovlje...Postopoma smo oddajali vodilne položaje za razvoj rudarske industrije inozemcem, ostali sami v manjšini, izgubili ves vpliv, ter končno prepustili vodstvo nad našim naravnim bogastvom tujcem... Po teh dolih se je govorilo vseh sort jezikov, kar pa ni nikogar motilo, saj so vsi vedeli, zakaj so tu. Zaradi njega, kolma. In zaslužka. Ta pa, kakršenkoli že je, je vedno na koncu bil tisti, kije ljudi v stiski silil k uporu in izbojevanju boljšega življenja. Predstavljajte si, da bi danes v Kuvajtu ljudje gladovno štrajkali za večji kos kruha ... Tudi s pisateljevanjem ste se že izkazali in po knjigi z istim nazivom sedaj predstavljate še svojega Perkmandeljca kot čudovito plišasto lutko. Predstavili ste ga tudi kot enega od ostalih možnih, turističnih spominkov Trbovelj, poleg vaših prvonagrajcnih kart ,,Trifail tarok,,. Kaj pišete trenutno? Nič. Res. Trenutno se že nekaj časa ubadam z mislijo, da bo potrebno, pravzaprav bom ,,pod mus„ moral vse zapiske, ideje, skice in podobice, ki počasi že bledijo, urediti, narediti red. Moja mama je vedno govorila: „Veš Joško, pravjo Vstar l'dje, d kuk’r maš pu glav puspravlen, tku maš pa ukul sjebe,, Imam pa v načrtu, v dogovoru z revijo Naša žena in njenim tehničnim urednikom Andrejem Verbičem, napisati prispevek v, mogoče dveh, nadaljevanjih, kjer bi na svoj način predstavil slovenski javnosti to našo unikatnost, to našo drugačnost, trbovskost,... kije po eni strani kriva tudi, daje prišlo do idejnega osnutka „Trifail Taroka,,. Na njem so predstavljeni motivi vse od prihoda prvih dveh rudosledov, Thonhauserja in Holubarja, ki sta „uradno„ odkrila, za kar so naši stari vedeli že stoletja. Premog. In po tem se zgodba na taroku razvija vse do konca, z zadnjo sliko, ki nosi simbolično ime ..Fajrund”, konec. Poznamo sicer nacionalne taroke, kot so nemški, španski, francoski: potem je znan »Dachauski tarok”, pa »Smrekarjev tarok” , in »Slovenski Tin ntiinlviT tarok”, dr. Janeza Bogataja. Ampak vse to so nacionalni taroki, na katerih je zajeta zgodovina dotičnega naroda. ..Trifail tarok” , pa je tarok druge sorte. Na njemu je zajeta zgodovina mesta, in to Trbovelj, ki ni kakršnokoli mesto, kar pa se mi zdi, da je, vsaj kolikor mi je znano, prvi tak primer. To pa že sodi v kakšno drugo knjigo ... Kot enemu od treh novopečenih turističnih vodičev v Trbovljah, se vam zdi, da se bo turizem v Trbovljah prijel? Ne, da se mi zdi. Vem, da se bo. To je le še vprašanje časa. Iz dosedanjih izkušenj z obiskovalci Trbovelj lahko sklepam, da so željni resnice o nas iz naših ust. Zadosti jim je obrabljenih političnih fraz, ki so vedno vezana na neko negativno črno - rdeče koloriranje Trbovelj. Poleg tega je zaenkrat še vedno vidno in ohranjeno tisto staro Trbovlje, ki ga večina od nas še pozna. Bojim pa se, da bo zaradi naglega razvoja in s tem povezanega spremenjenjega mišljenja ljudi, kmalu prepoznaven samo še v zgodovinskih knjigah ... kajti, že se pojavljajo ideje o nekakšnem rušenju celih naselij, ki so dve stoletji spontano nastajala in izoblikovala Trbovlje v to, kar danes so. Mesto, posejano od Save do Podmeje z arhitektonskimi biseri, zadrtim tradicionalizmom in razmišljanjem nekega časa, ki posledično sega tudi še v naš čas! Posejano s temi rudniškimi, kmetskimi. 0 % grofovskimi, sakralnimi pa tudi gosposkimi arhitektonskimi unikati tako na gosto, da zaradi njih samo Trbovlje postaja en sam, prečudovit biserni spomenik! Tako je obiskovalcem danes možno predstaviti zaenkrat še vedno mnogo tistega, po čemur se Trbovlje (mesto, ki leži v ozki dolini obdano z kar štirimi od večjih zasavskih poglavarjev slovenskega sredogorja - Kum, Kal, Mrzlica in Javor) tako močno razlikujejo od ostalih slovenskih, predvsem rudarskih mest. Med te posebnosti na prvem mestu zagotovo sodijo v oster breg postavljene rudarske kolonije, s svojo kolonialno arhitekturno zasnovo, krušnimi pečmi, štirnami, drvarnicami in ozkimi hofi. Prav zanimivo je danes gostom in obiskovalcem našega kraja v nekaj izbranih besedah predstaviti tudi način življenja, imena naselij in njihov izvor. V Trbovljah je v eni od takih knapovskih kolonij (Njiva) ohranjeno tudi tipično staro knapovsko stanovanje, ki je pod zaščito in upravo Zasavskega muzeja. No, omenjena muzealska ustanova pa je sploh vredna ogleda, saj s svojimi dejavnostmi in vedno novimi, izredno zanimivimi postavitvami znova in znova vabi sladokusce v svoje prostore - kjer se lahko le-ti za trenutek podajo nekam daleč, tja, kjer seje nekoč, vse od prazgodovinskih časov, pa preko velikega Rima do Grofov Celjskih začelo, in o(b)stalo, na teh tleh. Življenje. Mogoče tudi moje, tvoje ...naše, tudi vaše? ... Tukaj so še številni sakralni spomeniki. posebnosti flore, faune, gastronomske značilnosti, in še bi lahko našteval, pa kmalu naštevanja ne bi bilo konca ... Obiskovalce Trbovelj pa zanimajo tudi druge vrste informacij. Med te informacije spadajo predvsem športne, kot npr. vožnja z raftom ali s splavom po reki Savi, možnost tandemskega jadranja s padali, predstavitev šol, in predstavitev dejavnosti povezanih s kulturo in kulturnih objektov in pa, posebej seveda, gospodarstva, ki daje denar za njihovo preživetje. S tem momentom pa smo se že približali današnjemu utripu novega časa, novim izzivom, spremembam, včasih gorkih pa včasih tudi onim drugim, ki jih le-te prinašajo s sabo in tako ali drugače krojijo današnje življenje v Trbovljah. Pa tudi širše. Mnogo, mnogo širše ... Za vami je mnogo let trdega, a uspešnega dela, dokazovanj, odrekanj... ki jih je zvesto spremljala “foušija”, kot del slovenske, torej tudi zasavske folklore. Ste jo kdaj občutili v svojem življenju!? Na „foušijo”, se pravi zavidanje ali zavist, gledam z usmiljenjem. Je. pa po drugi strani tudi res, da je lahko v neki zadevi tako destruktivna kot tudi konstruktivna. Nič posebnega v današnjem času, ki je prepoln dosti bolj zaskrbljujočih stvari... Vaš zadnji „veliki met,, na slikarskem področju je slikarska razstava v ,,Muzeju premogovništva na slovenskem”, v Velenju. Razstava nosi naziv ,,Kumerati”. Kaj nameravate v prihodnje? Po tej razstavi sem imel resen namen odpočiti se, odložiti kovinsko pero in se posvetiti stvarem v življenju, ki me mikajo že nekaj časa. Vi pa me že sprašujetek kaj v prihodnje. Jasno, da ideje so. Ena od teh je pri pošti Slovenije doseči, da se da v tisk znamka ali mogoče cela serija znamk zajetih v ciklusu knapovščine. Uradno se nekje leta 2004 izteka 200 let rudarjenja v naši dolini in to je moment v zgodovini mesta, ki si posebej zasluži še posebno obeležitev. Trenutno se ubadam z projektom, zdaj temu že lahko tako rečem, „Po Perkmandeljčevih poteh”. Ideja je spontano nastala na enem od vodenj skupine obiskovalk iz vasi Materija pri Kozini. (Še nikoli slišali, ne - smeh). Ja, mi se še sami ne zavedamo, kako zanimivi smo ostalim ljudem. Projekt se po svojem nazivu sliši idiličen, vendar, če izhajam iz dejstva, da je zamišljen ravno zaradi vseh etnoloških in arhitektonskih biserov, ki, če jih ne bomo, kar jih je še ostalo, pravočasno zaščitili - kot muzej na prostem. Potem pa cela zadeva že zadobi neko popolnoma drugo težo. Potrebno bo sestaviti ekipo strokovnjakov, seveda tistih in takih, ki bodo z dušo in telesom sposobni speljati ta projekt. Kajti, če mi ne bomo sposobni na kakršenkoli način pokazati, da znamo spoštovati delo naših prednikov, potem se na žalost bojim, da tudi sami ne smemo pričakovati, da bodo naši zanamci znali spoštovati naše delo. To venomer ponavljam na vsakem koraku...Poleg tega je trenutno v pripravi tiskanje koledarja, na katerem zopet predstavljam našo trboveljščino, s prebivalci kumljanskega se dogovarjamo o postavitvi obcestne table, na kateri so predstavljene turistične posebnosti kumljanskega, v igri pa je tudi, zaradi izrednega zanimanja ljudi, ponatis knjige ..Perkmandeljc”, tokrat v malo svečanejši podobi, in barvnimi slikami, Perkmandeljc, kot maskota mesta, pa se namerava vgnezditi ravno v sredino novozgrajenega rondoja. Z Mladinskim gledališčem ..Svoboda" se dogovarjamo o izdelavi scene za Partljičevo humoresko. Januarja 2002 predvidevam postavitev likovne razstave v TE Trbovlje, vmes je treba pa še „mal na šiht", ne ... No, nekaj od tega pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. tl n d'hi Iv n. Vaša družina vas tudi potrebuje. Imate dovolj 24 ur za vse, kar počnete v življenju? Zadosti, zadosti. Pa tudi če bi mi bilo premalo si ne bi mogel dosti pomagati, kaj pravite ... Sodelujete tudi z ZASAVC-em. Ali kdaj, kot avtor ,,Trifail Tribuna” razmišljate o tem, da boste s svojim pisanjem koga prizadeli, užalili? Kot prvo: „Trifail Tribun” je kolumna, ki ni namenjena žaljenju, kakršnemukoli blatenju posameznikov ali ustanov. Nastal je nekoč v davnih časih iz čiste nuje po drugačnem razmišljanju, kot smo ga poznali do tedaj, torej, razmišljanju tipa „a la trop”. Gre predvsem za to, da lahko jasno in glasno poveš, kaj si o določeni zadevi kot navaden občan misliš. In to je mnogokrat tudi vzrok za zamero. Je pač tako, da nekateri še vedno mislijo, da so nedotakljivi. ,,Trifail Tribun” pa je njihovo, včasih tudi boleče spoznanje, da temu ni bilo, ni, in nikoli ne bo tako...Kar dokazujejo tudi pisma, ki prihajajo na uredništvo ZASAVC-a ...in jih verno hranim ... Pred kratkim ste imeli pogovor s županom trboveljskim, Ladislavom Žigo Žgajnarjem. Kaj sta se pogovarjala? Zanj verjetno malo drugečen obisk kot jih je, kot župan, vajen. Pravim, nič posebnega, ker se vedno pogovarjamo o navadnih zadevah. V tem primeru pa je šlo za povabilo, ki sem mu ga, kot prvi likovni razstavljalec iz Zasavja, ki je postavil samostojno likovno razstavo v tem čudovitem ambientu, osebno prenesel od direktorja velenjskega premogovnika Franca Žerdina in vodje muzeja premogovništva na slovenskem, Petra Pušnika. Isto tako vabilo je bilo dano tudi direktorju TE Trbovlje Samu Pajerju in direktorju Rudnika Trbovlje - Hrastnik, Aljoši Kinku. Naj povem še to, da smo doživeli čudovit sprejem, slike z motivi trboveljščine pa bodo na ogled v imenovanem muzeju vse do 31. 12. 2001. Menite, da ste dober človek? O tem naj raje sodijo drugi... Bi še želeli kaj povedati, pa vas nisem vprašala? Niti ne... ?? Hvala ...?! Prosim lepo... KONCERT OB 80.LETNICI DIRIGENTA ALBERTA IVANČIČA Dne 26.10.2001 ob 19 uri je v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje potekal koncert trboveljskih moških zborov, Zbora lovskih družin Zasavja, Društva upokojencev Trbovlje in Zarje Trbovlje, v čast dirigentu, 80-letniku Albertu Ivančiču. Najprej se je v pesmi predstavil vsak zbor posebej, na koncu pa so vsi zbori kot združeni moški pevski zbori zapeli še skupaj. G. Albert Ivančič je bil rojen 25.10.1921 pri Kobaridu. Zborovsko petje ga je pritegnilo že v študentskih letih. Bil je zborovodja MoPZ rudarjev in metalurgov, kasneje pa je bil član in korepetitor v APZ Tone Tomšič. Poklicna pot gaje po končanem študiju zanesla v Revirje. Od leta 1952 je v Trbovljah znan kot pevec, solist in odličen baritonist, korepetitior v Zarji, zborovodja v MoPZ DUT in še vedno pevovodja in pevec v LPZ Zveze lovskih družin Zasavja. Dobil je mnoga priznanja od katerih sta najpomembnejši Prvojunijska nagrada in imenovanje za častnega občana občine Trbovlje. Jure Vrbnjak Na proslavi so se mu pridružili še trije 80-letniki iz zborov. To so bili Franci Vezovišek, Mirko Prek in Anka Ravnikar. ZELO DEJAVEN LOGOS Debatni klub Logos iz Trbovelj je krepko zakorakal v novo šolsko leto. Srečujemo se dvakrat tedensko in veseli smo dejstva, da smo verjetno najbolj številčni klub v Sloveniji, saj nas je že za cel šolski razred. Trbovlje bodo 6. in 7.aprila že tretjič prizorišče Slovenia open, slovenskega srednješolskega državnega tekmovanja za leto 2001/2002. Pričakujemo preko 100 udeležencev iz najmanj štirih držav. Samo Novak se intenzivno pripravlja na udeležbo na svetovnem srednješolskem tekmovanju, ki bo potekalo februarja 2002 v Singapurju. Zavod za odprto je posredoval vabilo na 5.Stuttgartski debatni teden, kjer se pričakuje udeležba mnogih evropskih srednješolskih ekip. Tekmovanje bo potekalo konec novembra. V najkrajšem času pričakujemo knjižico DK Logos, ki bo zaokrožila prvih pet let delovanja kluba. Obenem gre za edino kroniko vseh debatnih tekmovanj v angleškem jeziku na slovenskem od začetka debate v letu 1996 pa do danes. DK Logos se zahvaljuje podjetju Tika za sodelovanje pri nastajanju te knjižice. DK Logos na Gimnaziji Trbovlje je odprt za vsakega dijaka in na noben način ne selekcionira svojega članstva. V svoje delo vključujemo tudi bivše dijake in lokalne in državne strokovnjake različnih področij. Članstvo ima besedo pri odločanju o vseh aspektih dela, izvoljeni upravni odbor pa prevzema odgovornost za prihodnost kluba. Pri izvedbi finančno zahtevnih projektov nam priskoči na pomoč Šolski sklad Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje (donatorska sredstva za nadstandardne programe). Zavod za kulturo dialoga, organizatorji tekmovanj, posamezniki, starši, člani in mnoga podjetja s posluhom za potrebe okolja. Ker je, poleg priprav, predvsem tekmovanje tisto, ki predstavlja najbolj intenzivno učno priložnost (in ne le testiranje ali preizkus), poskušamo omogočiti čim večjo udeležbo naših članov na čimveč tekmovanjih. Jakob Šlrovs TRBOVELJSKA POŠTA IMA PRENOVLJENE PROSTORE Trbovlje so dobile prvi poštni urad že leta 1852, takoj po zgraditvi železniške proge. Že nekaj let prej pa so odprli pošto v Zidanem Mostu, Radečah, Zagorju ob Savi in Hrastniku. Trboveljska pošta je bila v začetku nastanjena pri Bregarju poleg železniške postaje. Ker so bile pošiljke redke, so morali ljudje ponje hoditi sami. Število pošiljk je vzporedno z razvojem kraja stalno naraščalo in potreba po prestavitvi poštnega urada v rudarsko središče na Vodah je bila vse večja. Ob zgrajenih skladiščih so prizidali manjšo stavbo in leta 1879 so ob skupnem prizadevanju občine in rudnika odprli poštni urad, poskrbeli pa so tudi za stanovanje nadpoštnega uradnika. Od tedaj naprej so pošiljke s kolodvora prenašali bodisi s sli bodisi s konjsko vprego. Pomembna pridobitev za Trbovlje je bila okoli leta 1880, ko je bil ustanovljen brzojavni urad, združen s poštnim uradom. Prvo ročno telefonsko centralo z govorilnico je pošta dobila sredi leta 1919. Prvi znani trboveljski poštar Ignacij Vančura je služboval pri Bregarju za Savo, njegov naslednik Andrej Pretnar pa sprva pri Bregarju in za tem na Vodah. Ko so leta 1905 odprli v starih Trbovljah poštni urad Trbovlje II, seje Vodenska pošta preimenovala v Trbovlje 1, sedanja zgradba, v kateri sta bili pošta in avtomatska telefonska centrala, pa je bila odprta 10. januarja 1959. TUdi danes sta v mestu dve pošti, s tem da so na pošti II, 1422 Trbovlje, zaposlene tri uslužbenke. Pošta Trbovlje II opravlja vse storitve razen dostave in izročitve pošiljk, medtem ko je na osrednji pošti zaposlenih 23 uslužbenk in uslužbencev. V preteklem letu so tu opravili kar 1,451.000 storitev, kar je v primerjavi, da jih je bilo v celotnem Zasavju opravljenih nekaj več kot 4,300.000, zelo solidna številka. Pošta bo v prihodnje zaokroževala tudi turistično ponudbo tega področja, ki s svojimi lepotami pridobiva na pomenu. Dne 26.10.2001 pa je imela prenovljena trboveljska pošta tudi uradno otvoritev svojih prenovljenih prostorov. V pritličju in kleti bo svojo dejavnost na kar 700 m. opravljala Podtna banka Slovenije. Na podti bo na voljo 7 sprejemno izročilnih okenc za poslovanje s strankami in za nudenje raznovrstnih podtnih storitev, ki so opremljene z najsodobnejdo tehnologijo univerzalnega podtnega okenca in drugimi napravami. Na voljo bo tudi 190 poštnih predalov (do sedaj le 98). Za potrebna gradbena in obrtniška delaje poskrbelo Splošno gradbeno podjetje Zasavje iz Trbovelj, notranjo pohištveno opremo pa je izdelalo mizarstvo Krošelj iz Boštanja. Celotna naložba je veljala skoraj 150 MIO SIT. Slavnostni govorniki so bili direktor PE Ljubljana Pošte Slovenije Ljubo Renk, generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelc ter župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. Dogodek je slovesno pospremila Delavska godba Trbovlje , otvoritveni slovesni trak pa sta prerezala župan Ladislav Žiga Žgajnar in generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelc. Jure Vrbnjak OBČINA TRBOVLJE POMAGA OB NAKUPU OZIMNICE Občina Trbovlje je tudi letos pristopila k temu, da pomaga nekaterim občanom in njihovim družinam pri nakupu ozimnice. Gre namreč za občane, ki živijo v stiski in si ne morejo z lastnimi sredstvi kupiti potrebnih živil za zimski čas. Iz občinskega proračuna so letos namenili 2.100.000 SIT za nakup ozimnice za 275 upravičencev. Sicer bo občina Trbovlje tudi za novoletne praznike namenila določeno pomoč pomoči potrebnim občanom. tL 100 LET OSNOVNE ŠOLE IVANA CANKARJA V letu 1901, natančneje 19.septembra, so Trbovlje dobile veliko pridobitev. Dobile so novo šolsko poslopje, osnovno šolo Ivana Cankarja, ki jo je občina zgradila na bivšem sejmišču, na drugi strani potoka Trboveljščica. V začetku je bila šola šest-razredna, po letu 1908 pa je postala osem razredna. V letu 1910 so šoli dodali južni trakt, leta 1922 pa so sezidali drugo nadstropje. Telovadnica je bila zgrajena s samoprispevkom šele v letih 1968/ 69. Leta 1937 se je šola imenovala II. državna deška ljudska šola, dekliška ljudska šola, 5.maja 1947 je dobila ime Il.državna osnovna šola Trbovlje, ime Osnovna šola Ivana Cankarja pa je prvič dobila šele v letu 1.6.1960. Le-to so v letu 1972 ukinili in preimenovali v Oddelek OŠ Ivana Cankarja Trbovlje pri OŠ Trbovlje, postala je pedagoška enota za razredni pouk od l.do 4. razreda. Šola postane zopet samostojna v letu 1995, ter nosi ime OŠ Ivana Cankarja Trbovlje in ponovno postane osemletka. Ob 100 letnici šole je OŠ Ivana Cankarja izdala zbornik, v katerem si lahko preberemo mnogo zanimivosti iz razvoja šole, zbrane pa so tudi zgodbice in prigode nekdanjih in sedanjih učiteljev ter učencev. Skupaj z učitelji so učenci na proslavi, ki je potekala v šolski telovadnici 24.10.2001, pripravili pester kulturni program s petjem in igranjem, za konec pa so nas povabili še na ogled šolskih prostorov. Jure Vrbnjak OBNOVA JAVNEGA KOPALIŠČA -PODPIS POGODBE V petek, 19.oktobra je bila na sedežu uprave Rudisa v Trbovljah podpisana pogodba za oddajo oziroma prevzem del pri obnovi javnega kopališča v Trbovljah. Za naročnika del je pogodbo podpisal župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar, za izvajalca del s strani Rudisa pa novi generalni direktor Alojz Koncilja, ki je to svojo funkcijo nastopil 17.oktobra. Dela pri obnovi kopališča bodo potekala po etapah. V prvi etapi, ki se začenja letošnjo jesen bodo obnovili strojnico in školjko - bazen, naslednja leta pa pridejo v poštev še ostale etape obnove - garderoba, zgradba, zunanja okolica, itd. TL ODPRLI SO NOVO TRGOVINO ALNEK Dne 19.oktobra so odprli novozgrajeno zgradbo - trgovino Alnex. V tej trgovini so na voljo železninarski izdelki pa tudi del gradbenega materiala. Naslednje leto pa nameravajo objekt nadzidati in v njem prodajati tudi keramiko. Trgovina stoji v Gabrskem nasproti tovarne Semikron (bivša Iskra Polprevodniki). TL Mefistevp razmišljanja POČIVAJTE V MIRU Vsako leto se odpravim, tja gor v Gabersko, kjer je trboveljsko pokopališče. Tudi med letom nekajkrat, prvega novembra pa zagotovo. Na ta dan obiščem svoje pokojne prednike ob pozni večerni uri, okrog osme, da srečam čimmanj po najnovejši modi oblečenih dušebrižnikov, ki vse prevečkrat pozabijo, da ima leto 365 dni in ne samo enega dneva. Že kar v navado mi je prišlo, da obhod pokopališča pričnem pri stranskih vratih na vshodu. Tako me pot vodi navkreber mimo skupnih grobov tistih, ki so izgubili svoja dragocena, po večini mlada življenja , med leti druge svetovne vojne. Na desni je na nekoliko dvignjenem terenu velik križ malo niže pa so pokopane žrtve vojne pod obeležjem peterokrake zvezde. Dva simbola povsem nasprotnih svetovnih nazorov sta si zelo blizu, tudi žrtve, ki so za svoje sicer različne ideale dale svoja življenja in so pokopane pod obema obeležjema počivajo skoraj na istem prostoru. Mojih pokojnih' sorodnikov pod enim ali drugim obeležjem ni. Pa vendar imam v rokah dve svečki več, kot jih rabim za svojce. Namenil sem se jih prižgati žrtvam vojne vihre, vsem. Pod križem in pod zvezdo sem prižgal svečki enake. Rdeči sta bili, prižgani svečki pa ne zaradi moje pripadnosti kateri od »religij« za kateri so premnogi dali ali izgubili svoja življenja temveč rdeči, ker mi je barva zaradi svoje topline in temperamenta všeč. To je bila moja skromna gesta k spravi. Želim si, da bi bilo takšnih gest čim več. Dovolimo vsem pokojnikom, da počivajo v zasluženem miru. Z JOGO DO SREČE, ZDRAVJA IN MIRU V zadnjem času lahko o jogi beremo skoraj v vseh slovenskih časopisih in revijah.Ljudje z zanimanjem sprejemajo te informacije, saj vsako živo bitje teži k sreči in harmoniji duha, čustev in misli. Kako to doseči, nam odgovarja joga, več tisoč let stara znanost o življenju človeka, do katere so prišli indijski modreci. Pravijo, da se ukvarja v Sloveniji z jogo že pet odstotkov ljudi. Vsi ti so z zanimanjem spremljali zadnji teden v oktobru utemeljitelja joge v vsakdanjem življenju PARAMHANS SVVAMIJA MAHESHVVARANANDO, ki seje na turneji za svetovni mir cel teden mudil pri nas in imel predavanja v Murski Soboti, Mariboru, Novem mestu, Celju in Ljubljani.V Ljubljani ga je v petek, 26.oktobra sprejel dr. Janez Drnovšek, v soboto pa je bilo pod tivolskim gradom srečanje predstavnikov vseh verskih skupnosti, kjer so z ostalimi obiskovalci simbolično prižgali svečo za mir v svetu.Organizator prireditve je bila Zveza joga društev Slovenije, pobudnik pa Paramhans Swami Maheshwarananda, ki meni, da se mir prične v srcu posameznika.Swamidži, kot mu pravijo učenci, že od leta 1972 živi in dela v Evropi. Izkušnje sodobne znanosti je združil s starodavnimi jogijskimi spoznanji in tako ustvaril postopen sistem vadbe, ki se imenuje »Joga v vsakdanjem življenju«. V Sloveniji se je začel ta sistem uvajati leta 1988 in deluje v enajstih društvih.Vadba je razdeljena v osem težavnostnih stopenj in omogoča vsakomur varen napredek, ne glede na starost in fizične sposobnosti. Inštruktorji so visoko usposobljeni.Poleg končanih osmih stopenj Joge v vsakdanjem življenju morajo opraviti izobraževanje na fakulteti za šport in zelo zahtevno izpopolnjevanje s preizkusom znanja pri avtorju sistema. Ves čas pa znanje utrjujejo na mednarodnih seminarjih, ki jih vodi Swamidži. Posamezniki pa si lahko pomagajo še z njegovo knjigo Sistem joga v vsakdanjem življenju, kije izšla lani tudi pri nas in bila v hipu razprodana. Te dni je na trgu že prvi ponatis.«To je doslej najboljša knjiga o jogi,« pravi magister Dani Kosi, inštruktor iz Ljubljane, ki skupaj z magistro Vesno Paradižnik vodi jogijske skupine v Zasavju.Šestdeset ljudi vadi v treh skupinah -v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Sporočilo Stvamidžija v Cankarjevem domu je bilo :ŽIVITE ZDRAVO IN SREČNO ŽIVLJENJE,To si vsakdo želi in zato je zanimanje za jogo vedno večje...Vendar žal še nimamo dovolj inštruktorjev, da bi lahko začeli z vadbo v vsakem kraju Slovenije...« Za dodatne informacije o JOGI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU v Zasavju pokličite 031/767 -346. Fanti Moljk Nadškof Rode je dejal:« Nekateri so že stopili pred božje obličje in se z bogom spogledali iz oči v oči. Nekateri pa so potrebni očiščenja.« Upam, da očiščenje ne bo pod okriljem ognja in meča, kot že tolikokrat v človeški zgodovini. Prepričan sem, da bogu to ne bi bilo po volji. Miru in razumevanja, vam privošči-Melislo Vlado 6arantini STARA PESEM September odpljuskne ptice s hladnih dlani toplemu jugu v prijazno naročje. Oktober natoči kipečega mošta; v trebušastih sodih mlado vino zori, iz src odpodi mrzle laži. Z mavričnim pajčolanom November hoste prekrije stezice mehko nastelje, s cekini zemljo posuje. V oknih decembra rože ledeno vzcvetijo. — ^ Pisma bralcev Zasarc objavlja odmeve aa prispevke v časopisu in mnenje bralcev o ' življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravice skrajšati tekst aš pa objaviti daljšega, te oceni, da bi s skrajšanjem prevet okrnil zanimivo vsebine. SPOŠTOVANI! Ko sem prejel v roke Zasavca od 25.10. tega meseca, sem ob pogledu na naslovnico pomislil, da pomeni križ na njej v čast bližnjega praznika vseh svetih ali dneva mrtvih, kakor kdo hoče. Ko pq sem pogledal bolj natančno, sem opazil obraz Bin Ladna in me je kar pogrelo, ker ne vem, ali se norčujete iz kristjanov ali muslimanov. Izgleda, kakor da hočemo kristjani uničiti vse muslimane. Ali ne delate s tem sovraštva med ljudmi? Enkrat je podgana v Marijinem naročju, drugič Kristus kot Bin Laden. Kdo potem spodbuja nestrpnost in mržnjo med ljudmi, se sprašujem? Ta naslovnica vam res ni v čast, posebno tistemu, ki se je tega spomnil. Pa lep pozdrav, Ivan Hotevat Log 28d, Hrastnik ■MORATE SE BORITI!- Irma Bembič seje naučila boriti v dvakratni preizkušnji z rakom v svojem, še ne tako dolgem, vendar s (pre)izkušnjami zelo bogatem življenju. Imela je dve možnosti: vdati se, predati, umreti ali boriti se in živeti - izbrala je drugo. Svojih izkušenj in spoznanj pa ne želi imeti le zase. rada bi in hoče, da se iz njih uči in nauči boja s to in drugimi boleznimi ter borbe za ohranitev zdravja čim več ljudi. Ima svojo metodo, ki jo je odkrila in razvijala skozi več let in danes predava o novem vzpostavljanju delovanja človekovega mehanizma in oblikah zdravljenja v okviru Društva studenec življenja. Uči vse, ki jim je njihovega zdravja mar, kako ga ohraniti in kako se spopasti z boleznijo, ki je že ali še bo ogrozila zdravje. Zagotovo je želja in cilj vsakega človeka biti in ostati zdrav, če in ko pa udari bolezen, išče vse mogoče in nemogoče poti, kako povrniti izgubljeno zdravje ali vsaj omiliti posledice, ki jih na telesu in duši pusti bolezen. Dandanašnji je mnogo teh poti in vsak si sam izbere svojo, zanj najprimernejšo, tisto "ta pravo" in kadar verjame v sebe in v svoje prepričanje pravilne izbire, potem je na dobri poti k ozdravitvi pa naj bo to pot uradne medicine ali alternativnih ved. Irma Bembek, ki je po poklicu medicinska sestra in je pred leti službovala v Kliničnem centru v Ljubljani, svoje metode zdravljenja ne uvršča ne v prvo ne v drugo. Temperamentna Primorka na svojem predavanju naredi močan vtis z žarom in zagnanostjo ter stoodstotno gotovostjo v svoj prav. Čeprav je v zdravstvu prenehala delati že leta 1984, po njenih besedah zato, ker je nihče na svetu ne more prisiliti več v to, da bi delala narobe, se je v vseh teh letih ukvarjala z njim še bolj kot preje, vendar na drugačen način. Njen cilj je bil, da bi našla čim bolj naraven in efekten način, kako pomagati sebi in drugim ohraniti ali povrniti zdravje. Pri tem iskanju je prišla do določenih zaključkov in izoblikovala svojo metodo, ki se je lahko nauči prav vsak človek. Sestavljena je iz fizičnih elementov, temelji na fizičnih zakonitostih v naravi in v telesu. Pravilna temperatura, tlak, pretok krvi v določenem času, vse to je pogoj, da telo pravilno deluje: "Tudi, če smo bolani in lahko jemljemo kakršnokoli kemijo - če fizika ni v redu, nikoli ne bomo zdravi! Vse bolezni so bolezni srca in ožilja in tam je njihov izvor. Po ožilju se pretaka kri, ki prinaša v vsako celico vse potrebno in odnaša nepotrebno, škodljivo, srce pa je črpalka, ki ta sistem poganja. Kadar se sistem podre, je v okvari ali deluje narobe, nastopi bolezen." Na tem temeljnem spoznanju je gradila svojo metodo zdravljenja, ki jo sedaj s pridom uporablja in jo na predavanjih, seminarjih in tečajih predstavlja in uči. Njena želja je, da jo spozna in se je nauči čim več ljudi, za pomoč sebi in drugim. Na podlagi datuma rojstva na posebni tabeli, ki jo je, tekom let iz izkušenj in raziskovanj, naredila, po njenem zatrjevanju na nezmotljiv način določi, kje v telesu so nevarna žarišča iz katerih se bo prej ali slej razvila bolezen in kje je treba začeti preventivno delovati, da bi ta razvoj preprečili, kadar pa se bolezen že razvije, pa zdravili. Osnova njene metode zdravljenja so kopeli v točno določeni temperaturi in točno določenem času trajanja za vsako posamezno bolezen oziroma oboleli organ in pa pravilna prehrana in presnova. Pri vsem tem pa brez dlake na jeziku govori o zdravstvu in zdravnikih ter izraža globoko nestrinjanje z njihovim načinom dela. Prav tako ni naklonjena niti alternativnim metodam zdravljenja. Oboji po njenem mnenju ljudi zavajajo in jim zbujajo upanje, za tisto, kar pa (ne)naredijo pa še krepko zaračunajo. Njena predavanja so brezplačna, oziroma obiskovalci lahko prispevajo kolikor in če želijo. Zainteresirani se lahko včlanijo v Društvo studenec življenja. Letna članarina je 8.000,00 sit. Več informacij lahko dobite na društvu v Ljubljani, telefon 01 512 12 40 ali GSM 041 614 738 in Mariboru na GSM 040 271 170. MAH PRVO ABONMAJSKO GOSTOVANJE JE MIMO Dne 25.oktobra ob 19.30 uri je uprava Delavskega doma Trbovlje organizirala gostovanje Mestnega gledališča Ljubljana v okviru abonmaja za sezono 2001/2002. Prva predstava, ki jo je uprizorilo to gledališče je bila De Filipova komedija Božič pri Cupiellovih. Predstava je veljala tako za imetnike abonmajskih kart, kakor tudi za izven. IL VABILO Komorni zbor Jeruzalem iz Trbovelj vabi v petek, 9. novembra, ob 19.30 uri v Dom svobode v Trbovljah na koncert ob peti obletnici svojega delovanja. Vstopnice bodo na voljo pri blagajni neposredno pred koncertom. INDIJANSKO POLETJE Tomo BREZO' 8. LISTOPADA 2001 u (T Jll f? VESELJE JE PRI NAS DOMA Letošnja hrastniška prireditev Vengušt, ženski kvartet Plavica, cvetjem. tudi v svoje okolje, ob zaključku akcije ocenjevanja pevci ansambla Dori in mladi Najlepše urejeno kmetijo ima V kategoriji najlepše urejen kraja v projektu Moja dežela, lepa pevec Dejan Marinčič z Vrhnike, družina Doberšek s Kovka 15, ki gospodarski objekt je dobila priz- Godba na pihala pred Delavskim Lončar v avli Scena v avli domom in gostoljubna je bila v petek, 26.oktobra v delavskem domu. Občina Hrastnik in Turistično društvo Hrastnik sta podelila najboljšim priznanja, obenem pa pripravila prijeten večer z bogatim kulturnim sporedom. Številnim obiskovalcem so pred delavskim domom igrali godbeniki, v avli pred dvorano pa so postregli z domačim pecivom. Pozornost sta pritegnila predica in lončar, prostor pa so Predsednica TD Mojca Greben in Doberškova, nagrajenka s Kovka olepšali še jesenski živopisani detajli. Program, ki ga je povezovala avtorica Belinda Ladiha, so izvajali MPZ OŠ, gojenci GŠ z recitatorjem, članice >PZ z DOla pod vodstvom Sabine ki ima po materi hrastniške korenine. Bogato odrsko sceno si je zamislil in izvedel Boris Volaj, za tehniko je skrbel Igor Abram. Poleg cvetja je zbujalo pozornost več kot sto let staro kolo Bogota Bidermana, glavnega hrastniškega vrtnarja. Med posameznimi točkami sta nagrajencem podelila priznanja Mojca Greben, predsednica Turističnega društva in Leopold Grošelj, župan in poslanec. Leta je v govoru izrazil veselje ob dejstvu, da kraj iz dneva v dan izboljšuje svojo podobo. Nakazal je tudi rešitve za hitrejši razvoj tistih predelov, ki se še niso vključili v spreminjanje svojega okolja. Člani komisije, ki so na podlagi znanih kriterijev ocenjevali v juniju in septembru, so se odločili podeliti priznanja v S vseh osmih kategorijah. Ti so: <2 Družini Guzej in Brečko s Ceste ‘5, padlih borcev 15a za priznanje <2 najlepše urejene stanovanjske hiše v občini. Hiši delujeta arhitekturno skladno, estetsko in skrbno negovano. V kategoriji najlepše urejen blok so dobili letos priznanje stanovalci bloka v Naselju Aleša Kaple 7j. Mlade družine lepo skrbijo za svoje okolje, balkoni pa so poenoteni z negovanim si je že večkrat pridobila to priznanje. Pozornost posvečajo stanovanjskemu delu kot tudi gospodarskim poslopjem. Ko bodo razmere dozorele, imajo vse možnosti za razvoj kmečkega turizma. Najlepši balkon je komisija ocenila v Novem domu 59, ki ga ureja družina Brekan. Krasijo ga čudovite surfinije v beli in lila barvi in mimoidoči ob pogledu nanje vedno upočasnijo korak. Najlepše urejena trgovina v občini je letos Majcenova z Dola, kjer posvečajo pozornost skladno urejeni okolici. Poslopja poživljajo bogata cvetlična korita in gredice, piko na i pa dodajajo prijazni prodajalci družinskega podjetja. Najlepše urejen gostinski lokal v občini je Porto Pub, ki ga vodi Joško Jan. Majhen prostor je uspel odlično spremeniti v prijeten družabni ambient, ki se v preteklih mesecih razširi še na vrt. Priznanja pa je deležno tudi prijazno osebje. Glasbena šola je dobila priznanje za najlepše urejen družbeni objekt. Nova fasada, nova parkirišča, primerna osvetlitev, poživljajoče cvetje... Zaposleni v kulturnem hramu so uspeli svoja prizadevanja prensti nanje Toplarna, ki je v preteklosti pšosegla v visoke uvrstitve tudi na regijskem tekmovanju. Red in čistoča, cvetlični detajli in prijaznost zaposlenih so med najvišjimi vrednotami tega podjetja. Prireditev, ki so jo poimenovali Veselje je pri nas doma, so počastili s svojim obiskom tudi Miran Jerič, poslanec, Marjan Rožič, predsednik TZS in Rado Perger, direktor območne gospo- Joško Jan in župan darske zbornice. Voditeljica se je zahvalila številnim sponzorjem, ki so omogočili prireditev, med temi tudi Urošu Klemenu, ki je za turistično društvo ob tej priložnosti oblikoval lepo domišljen znak. Fanti Moljk 8. LISTOPADA 2001 ntnn DEMONSTRACIJA GASILNEGA SREDSTVA BONPET Bonpet je nov, revolucionarni način samodejnega uporabljali v navtiki. Sestavlja ga ampula, ki je laboratorijih... skratka vsepovsod, kjer je možnost varovanja pred požarom, ki so ga že v 80.letih napolnjena z gasilno tekočino, v kateri se nahaja urea, nastanka požara. Postopke gašenja z Bonpetom so nam Gasilec vrže ampulo v ogenj Primer namestitve ampule v kurilnici KAPITAL IN SOŽITJE? V prctklih tednih seje formiral Socialni Forum, ki ga sestavljajo formalne in neformalne skupine (UZ1, amonijev klorid, dehidrirana soda bikarbona, sodijev silikat, amonijev sulfat ter alunit. Bistvo Bonpet-a je v samodejnem delovanju. Potrebna je samo temperatura 90°C, ko se tekočina v ampuli segreje na to temperaturo, se ampula razbije in iz nje se izloči 0,6 I gasilne tekočine, ki je zdravju neškodljiva (v dokaz je gasilec tekočino zaužil). Ob razbitju sc sprošča ogljikov dioksid, ki pogasi ogenj, obenem pa tvori še sulfatni film, ki preprečuje ponovni vžig. Montaža Bonpet-a je povsem enostavna, saj le privijemo na steno nad možnim izvorom ognja nosilec in nanj položimo ampulo. Prednost, daje ampula na nosilcu je tudi ta, da če nam zagori v drugem prostoru kot je ampula, jo lahko preprosto snamemo z nosilca in jo uporabimo kot granato za gašenje požara, s tem da jo vržemo v neposredno bližino požara. Šest odstotna medanica vsebine ampule in vode daje 20-krat močnejdi učinek, kot če bi gasili z vodo samo. Ena ampula zadostuje za 4 m, prostora. Priporočajo uporabo v čajnih kuhinjah, kurilnicah, pisarnah, Globala, Sindikati, Mladi forum, D.Z.A.Č., Kud Anarhiv, Kud KNAP,...). Skupaj - zaenkrat 16 različnih organizacij, ki zagotavljajo pestrost "mreže". Povod za formiranje Socialnega Foruma pa je agresija in obnašanje svetovnih velesil v Afganistanu, ki predstavljajo le vrh ledene gore kapitala, avtoritete, zatiranja življenja in idej. Kud KNAP seje pridružil Socialnemu Forumu in v petek 9.11 vabi na ulično zabavo v Ljubljani, v parku nad podhodom Ajdovščina. Tam se bo ob 1 S.uri zbrala pisana množica svobodomiselnih in odprtih ljudi, ki bodo na nivoju mirnih manifestacij protestirali proti neupravičeni ameriški agresiji v Afganistanu, prireditev pa bo spremljala, glasba, ulično gledališče, branje poezije in razni performansi. V sklopu vsega tudi Kud KNAP daje svojo verzijo izjave za javnost, ki sc glasi nekako takole: Kolesja neokapitalizma že lep čas meljejo in pred seboj rušijo vse in vsakogar, ki jim je kakorkoli na poti. Da stroj funkcionira, nujno potrebuje vojne in gospode Bin Ladne, katerih vloga je praznjenje zastarelih nazorno pokazali trboveljski gasilci 24.10.2001 na poligonu AMD Trbovlje na Kipah v Trbovljah. Gasilci so z mešanico bencina in nafte zažgali leseno hišico, v kateri je bil nameščen Bonpet. Ko je temperatura dosegla ustrezno višino, seje ampula z glasnim pokom zdrobila, vsebina je iztekla in v nekaj sekundah o požaru ni bilo več sledu. Enak učinek je imela tudi ampula, ki jo je gasilec vrgel v goreč objekt. Učinkovita je bila tudi mešanica ampule in vode, za večje požare pa so nam pokazali, kako se s posebnimi ampulami tvori večja količina aktivnega gasilnega sredstva za uporabo gašenja z brentami. Ker je Bonpet cenovno dostopen vsakomur, posledice pa lahko rešijo naše imetje, daje popust pri zavarovanju objektov celo Zavarovalnica Triglav. Bonpet ima trenutno sedež svoje proizvodnje v Senovem, a se v kratkem seli v Trbovlje, v prostore Peka. To pomeni za nas odprtje novih delovnih mest in s tem zmanjšanje brezposelnosti v Zasavju. Jure Vrbnjak, slike s pedstavitvenega CD-ROMa vojaških arzenalov in preizskušanje novih smrtonosnih igrač svetovnih oligahrov. Če Bin Ladena ne bi bilo bi svetovni imperialisti prej ali slej producirali nekoga, ki bi prevzel njegovo vlogo in rešil imperij pred recesijo, v kateri se trenutno nahaja. V tej igri so kot običajno ljudje le ovce, ki slepo hodijo za vodjo sekte za "novo svetovno ureditev". Grozljivo je, da sije svetovni policaj za svojo novo žrtev izbral prav Afganistan. Najrevnejšo državo na svetu! Slovenija, oziroma naša vlada prezpogojno stopa na stran imperialistov in kapitala. Brez soglasja državljanov smo stopili v sveto vojno kapitala in političnih interesov oligarhov, s čimer se nikakor ne strinjamo, in ostro protestiramo proti samovolji slovenske vlade ter vojni, kot načinu stimuliranja gospodarstva. Gospe in Gospodje vaše roke so krvave in kri teče iz vaših ostrešij, zato zavračamo vlogo, ki ste nam jo namenili in odločno protestiramo proti vojni v Afganistanu in interesom globalizacije kapitala. Hud KNAP f: Brižnost sporazumevanja Franc Kosi, upokojenec, iz Zagorja: "Ja, seznanjen sem s| tem, da je papež Janez Pavel II. leto 2001 proglasil za evropsko leto jezikov. Mnenja sem, da je poznavanje tujih jezikov zelo pomembno, da se lahko bolje seznanjaš s tujimi narodi in običaji. 'Več kot znaš, več veljaš,' pravi nek pregovor, strinjam pa se tudi s tem, da 'več ljudi - več ve'. Tudi bolj samozavestno pristopiš k ljudem, če se z njimi lahko uspešno sporazumevaš." Barbara Drnovšek, dijakinja, iz Zagorja: "Za učenje tujih jezikov imam veselje in menim, da vsakomur koristi, če se zna sporazumevati v kakšnem od tujih jezikov. Saj se tudi od tujih narodov in kultur mnogo naučimo in vsekakor poznavanje tujih jezikov olajša komuniciranje z drugimi kulturami in narodi. Včasih preberem kakšno knjigo v angleščini, tudi v Angliji sem že bila ter z veseljem ohranjam stike s prijateljicami iz tujine." Fani Lebeničnik, upokojenka, iz Zagorja: "Sploh ne vem, da je letošnje leto proglašeno za evropsko leto jezikov. In dandanes, ko je prek interneta mogoče komunicirati širom po svetu, je znanje tujih jezikov zelo dobrodošlo, saj lažje poveš svoje mnenje in se tudi lažje uveljavljaš med drugimi narodi. Med mladimi je učenje tujih jezikov tudi popularno, ker so dovzetni in odprti za nove stike." Kristina Pestotnik, učenka, iz Zagorja: "V šoli imam rada pouk angleščine in se mi angleščina ‘sploh ne zdi 'zaguljena'. Mogoče se tujih jezikov še z večjim veseljem učiš, če se zaljubiš v kakšnega tujca. Doslej pa sem se na morju pogovarjala le v hrvaščini. Rada bi se naučila tudi italijanščine, ker so Italijani prijetni na pogled." mmr Andreja Mikanovič, ekonomski tehnik, iz Litije: "Nisem pretirano zgovorna in zato tudi za učenje tujih jezikov ne kažem pretiranega zanimanja. Kolikor mi čas dopušča, se sicer zanimam za tuje običaje in kulture, vendar zanje nimam iskrenega zanimanja. Več mi pomenijo druženja s prijatelji, ker so vedno na razpolago, če jih rabim." Karmen Govekar, kmetijski tehnik, iz Litije: "Sporazumevanje v tujih jezikih je super stvar, saj s tem širiš svoje obzorje in se naučiš prisluhniti še mnenju drugih. Ker se rada pogovarjam z ljudmi in ker rada potujem, bi rada znala še več tujih jezikov. Poznavanje tujih jezikov slehernega okorajži za druženje in spoznavanje tujih znamenitosti in običajev." "Hej, česa ne poveš?!" je zadnjič vzkliknila znanka, ko je zvedela za razprodajo konfekcije v neki trgovini. V trenutku je bila hvaležna za medsebojno komunikacijo, ki ji je omogočila, da si je cel kup 'cunj' nakupila po zanemarljivi ceni. Ampak njenega tipa bo gotovo pogrelo, če jo bo videl v teh oblačilih, saj jih je izbrala povsem po njegovem okusu. K sreči je potlej izvedela, da se splača zaiti tudi v kino, tako da je v hipu vedela, kako bo preži vela.prosti čas. In ker se že lep čas ni posvetila svojim prijateljicam - prijateljstvo pa je vrlina le, če je obojestransko - seje namenila malce ubadati tudi s tem, saj, odkar ljudje poznajo komunikacijo, medsebojno ujemanje ni več problem: ko jih bo prenehalo zanimati premlevanje o osladnih TV-nadaljevankah, bodo pokritizirale kakšne filme in morda bo ostalo še kaj časa, da kakšno rečejo o frčafelah iz bližnje ulice. Saj ne, da bi hotele kaj zlega, ko pa vendarle pogovarjanje tudi sprošča. Vendar so jih ravno opazke in pripombe o stvareh, ter njihovo pojasnjevanje in razumevanje, pri pogovarjanju najbolj navdušile. Vendarle je treba biti za klepetanje tudi razpoložen, da se z družbo ali vsaj z nekaterimi, takorekoč najdeš na isti valovni dolžini, da lahko brez zamer torej poklepetajo o stvareh, ki jih jezijo ali ki jih zavidajo ali s katerimi se tako in drugače (ne) strinjajo. In k temu "razpoloženju" je včasih treba pridodati malce iskrivosti v smislu, kaj pa, če bi mnenje želeli izmenjati s kom v drugem jeziku? Kajpak - leto 2001 velja za evropsko leto jezikov in (ne)razumcvanje pač ne sme biti ovira pri medsebojnem sporazumevanju, kajne? Besedilo In slike: Petra Radovič m vrtna;! a t, i n a 8. L1STOPADA 2001 Jernej Ključevšek ZADENIMO SE GA! Kolumna: Nalezalnik V času pluralizma idej (in ideologij) se človek kar težko znajde in izbere tisto, za katero misli, da mu najbolj ustreza. Morda je bilo včasih celo lažje; ena oblast, ena miselnost, en način življenja. Danes pa nas vabijo k najrazličnejšim organizacijam, od strank, ribiških društev, pa do verskih sekt. Da bo zmeda večja, predlagam še eno zadevo, ki je docela izvedljiva doma, je v večini primerov brezplačna, užitek je zagotovljen. Uživajte jo tri-krat dnevno, najbolje pa pred spanjem. Najdete jo v knjigarni ali v trgovini z glasbili... Ta stvar je umetnost. Namesto da svoj libido praznite s tem, da pretepate partnerja ali cele noči visite gostilnah, poskusite drugače. Zaigrajte na harmoniko. Na kitaro. Na pozabljene bobne. Napišite pesem. Narišite sliko. Ni pomembno, da niste rock zvezda. Ni vam treba hoditi po svetu zaraščeni in neobriti, oblečeni v ledraste jakne. Ni pomembno, da še niste, objavili nobene pesniške zbirke. Izrazite se. In človek se počuti bolje. To je primarni namen umetnosti. Izražati najgloblja mišljenja, čustvovanja, hotenja. Preko načinov in z njimi povezanih orodij. V tem kontekstu je vsakdo umetnik. Nekateri imajo to srečo, da njihova, kakršnakoli že dela, vzemimo pisano besedo, objavijo oz. so z njimi zasloveli. Najbrž zato, ker so bili v neki stvari prvi, ali pa, ker se znajo preko besede tako izraziti, da interpretatorja pripelje do občutij ali ga vsaj prisili v razmišljanje. Gre za »pojem umetnosti«. Ali drugače: umetnost v okviru dogovorjenih mej. Seveda tega termina nikomur še ni uspelo docela definirati. Kakšne so meje umetniškega dela? Ima takšno delo sploh kakšne zakonitosti? Ali lahko govorimo o stalnih oblikah? Vzemimo dva primera. Vprašanje: na mizo postavimo star čevelj, okoli polijemo motorno olje in mleko, dodamo še malo makaronov. Zadevo poimenujemo »inštalacija«. Umetnost? Za mnoge je sporna tudi ludistična poezija Tomaža Šalamuna: "Bik omedli. Jem borovnice in kadim viriinke, piškoti zgnijejo. Hoče padejo v vodnjak." (t Šalamun, Amerika) Presodite sami. Morda vam je še vedno ljubša Prešernova klasika. Tega vam ne zamerim. Opažam tudi, da se pojem umetnost v vsakdanjem življenju zlorablja. Ljudje radi rečemo, da je kakšna stvar, ki jo je težko izvesti, umetnost. »Ribe prav speči je pa umetnost«. Kakšno povezavo pa ima to z izražanjem? Cvrenja rib se je enostavno treba priučiti, tako kot npr. kitarskih akordov, ampak to je edina povezava med tema dvema pojavoma. Zato: predajte se ritmu, prepustite se besedi. Če vam že ne uspe zložiti svojih par vrstic, se prepustite »preverjenim umetnikom«. Navsezadnje, včasih je za začetek dovoljena tudi kakšna kapljica... Jernej Brvar (NE)STRPNOST!? Pomen pojma strpnosti oziroma tolerance poznamo menda vsi. Uporablja se predvsem v kontekstu strpnosti do drugačnih naziranj (nazorov), še posebno verskih. Slednji so bili v preteklosti akterji in žrtve predvsem lastne in tuje nestrpnosti, ki je svoje vrhunce doživljala v številnih vojnah. Vse tja od Križarskih vojn, pokristjanjevanja Evrope z glavnim nosilcem Rimskim imperijem, tridesetletnih verskih delitvenih vojn v Evropi in vse do danes, ko Svet zopet delimo na tako imenovan civiliziran in neciviliziran oziroma malopriden Svet. Medtem ko ima pojem nestrpnosti močno podporo v naravi človeškega ravnanja, se pojem strpnosti pojavlja predvsem na diskurzivni ravni. V današnjih dimenzijah globalizacije na eni in individualizacije na drugi strani se tudi vse bolj sprašujemo kakšno vlogo ima lahko pri tem posameznik. Na to vprašanje nikakor ne moremo odgovoriti enoznačno. Polje posameznikovega vpliva je odvisno predvsem od njegovega družbeno socio-ekonomskega položaja, medtem ko je odgovornost za svoj svetovni nazor na ramenih posameznika. Nestrpnost pa ima še eno dimenzijo oziroma nadgradnjo. In sicer nestrpnost do strpnosti. Ta se najbolj odraža v primerih, kot je bil napad obritoglavcev na temnopolta državljana v Ljubljani letos poleti. Šlo je za očiten napad z rasističnim ozadjem, vendar je policija kasneje ugotovila, da je šlo za navaden gostilniški pretep. Smešno, ampak drugačnega odgovora res ni bilo pričakovati. A vendarle so v tem primeru obritoglavci dobili celo legitimiteto, saj ugotovitev policije ozadje napada povsem ignorira. Vsi, ki so v tem primeru obsodili takšno ravnanje, ne samo spodbujanje k rasni nestrpnosti temveč napad na slovenskega državljana zgolj zaradi drugačne polti, pa so obritoglavci označili za »nigerlover-je« oziroma izdajalce. Nadvse zaskrbljujoče, namreč strpni bomo večno na udaru. Ali gre vzroke iskati v zgrešenem in zastarelem gledanju na patriotizem, ali zgolj za večno dokazovanju večvrednosti presodite sami! Še dobro, da bo kmalu 16. november dan strpnosti. Bodo mnogi cel dan preko medijev opozarjali na različne oblike nestrpnosti. Vsi bodo prikimavali in hiteli pojasnjevat svojo humanistično naravo. Naslednji dan pa se ne bo spremenilo nič! Le Mladi forum Zagorska dolina in KUD Knap Vam bosta postregla z mnogimi brošurcami na temo (ne)strpnosti in odkritim pogovorom ob kozarčku kuhanega vina. Pridite v soboto 17.novembra dopoldne na tržnico v Zagorje bomo skupaj strpni. Pozitivna energija je nekje... Sic! 8. LISTOPADA 2001 Eva Kovič Spomini, ki sežejo dlje in naprej Odtujenost je menda značilnost načina življenja v velikih mestih, pa tudi lastnost današnjega vsakdanjega tempa - naglice, nezanimanja za Želje drugih in izginjanja medčloveških vrednot. Zato je Evo Kovič, upokojeno učiteljico iz Jevnice, pritegnilo življenje v rodnem kraju, ki sedaj šteje 870 prebivalcev. Pravi sicer, da se jih veliko "priženi" tudi drugam ali da jih v času študija pritegne živeti in delati drugje, kljub vsemu pa se ji je zdelo prav, da zbere čimveč podatkov o nastanku, razvoju, napredku in nenazadnje tudi o osvobodilnem boju Jevnice med 1. in 2. svetovno vojno. Na tristo straneh je knjiga POGLED NAZAJ ALI POSKUS KRONIKE KRAJEVNE SKUPNOSTI JEVNICA, zanimivo branje ponajprej za domačine, ki so ji Z raznimi fotografijami in podatki pomagali pri zbiranju gradiva o Jevnici, vsekakor pa tudi za preostale, ki jih zanimajo kraji ter njih ljudje in društvena vpetost. Kdaj ste se odločili napisati knjigo o Jevnici in kaj je tisto, kar ste pridobili s tem, ko ste iskali različne podatke o jevniškem vsakdanjem utripu nekoč in danes? Ko sem učila razredni pouk v 4. razredu na Osnovni šoli Litija, je bil eden od učnih predmetov tudi domoznanstvo in začutila sem, da bi bilo dobro, če bi zvedela še kaj več o teh krajih. Seveda se je potlej porodila tudi ideja, da bi zbrala več gradiva tudi o nastanku Jenvice. Z iskanjem različnih virov, s sodelovanjem ljudi, so se podatki počasi nabirali, kar mi je sprva koristilo pri šolskih urah, ko pa sem se upokojila, sem ugotovila, da bi bilo sploh zanimivo, če bi našla še kakšne podatke in fotografije ter jih zbrala v knjigo. Da pa se je za moje delo pokazal interes, sem spoznala ob povabilu slikarjev, ki so se leta 1991 udeležili EX-TEMPORA v Jevnici, češ, da naj razstavim kaj o Jevnici. To je bila zame svojevrstna spodbuda, da sem dejansko "razstavila" nekaj o arhitekturni dediščini naših krajev. Sicer pa je bilo zbiranje gradiva o nastanku in razvoju Jevnice, obsežno delo, pri katerem sem se morala večkrat obrniti na Arhiv Slovenije v Ljubljani, vpisala sem se v Narodno-univerzitetno knjižnico v Ljubljani in torej na različne načine skušala zbrati čimveč gradiva. Pri delu so mi pomagali krajani Jevnice, sploh ko sem popisovala hiše v KS Jevnica in se zanimala o tem, koliko so stare in podobno. Na tak način sem tudi zvedela, da je bil pred dvesto leti v Kresniških Poljanah hud požar, ki je uničil vse tamkajšnje hiše. Nekako sem sklepala, da so zaradi tega potlej začeli nove hiše graditi pod hribom. Veliko je podatkov, ki mi jih je bilo mogoče zbrati o Jevnici, ki se prvič omenja pred 552 leti. Bi rekli, da je bilo v Jevnici vseskozi zaznati zagnanost ljudi za društveno, športno in kulturno dejavnost? Ja, zdi se, da so znali Jevničani dobro sodelovati med seboj in veliko je tudi teh raznih društvenih dejavnosti. Vendar to spada v novejši čas, saj sem recimo popisala tudi krajevna priznanja, krvodajalce, radioamaterje, delo aktiva kmečkih žena oziroma v grobem nekak kronološki pregled raznih zgodovinskih dogodkov, del in drugega v KS Jevnica od leta 1449 do leta 2000. Rada pa bi omenila brodarstvo, ki je nekaka značilnost Jevnice, saj je bila v Jevnici brodarska postaja. V Kresniških Poljanah so tesarji izdelovali ladje in vse ostalo za brodarje. Z ladjo so po reki Savi prevažali različno blago, z izgradnjo železnice pa je brodarstvo zamrlo. Preko reke Save so hodili s čolnom, brod so pripravili leta 1919. Pri gradnji železnici so z denarnimi prispevki pomagali vaščani z obeh bregov Save in sicer iz Senožet, Male Noge, Dolge Noge, Golišč, Poljan in Velike vasi. Tu je bila tudi romarska pot na Limbarsko goro. Popisala pa sem tudi čase L in 2. svetovne vojne oziroma kako so krajani sprejeli Nemce, kako so z bojem veliko pričakovali in kako se potem to ni uresničilo. Šola pa je bila sprva zgrajena v neki kmečki domačiji leta 1929. Kateri podatki ali opisi pa bodo, po vašem mnenju, koristili tudi kakšnemu zgodovinarju? Ne vem, koliko bo knjiga koristila zgodovinarjem, vendar lahko zatrdim, daje zbrano precej podatkov o KS Jevnica. Mogoče bo pri branju komu zoprno, da je navedenih toliko datumov in veliko imen, da je statistično docela čimbolj pregledno in natančno urejeno. Toda posredovala sem vse podatke, ki sem jih dobila pri zbiranju gradiva, in ker gre za krajevno kroniko, se mi zdi, da je vsekakor nekakšna pridobitev za naše kraje. Se mi je pa zgodilo, da so me tudi študentje in dijaki povprašali za kakšne zadeve, zdaj pa jim bom lahko ponudila knjigo vpogled, da si bodo lažje razjasnili kakšno stvar, čeprav se dobro zavedam, da knjiga ni popolna. Toda nekje je bilo treba zaključiti in vsakdo gleda, da knjigo spiše v okvirjih, ki si jih je zadal, da knjiga ne izgubi prvotnega namena in smisla, kateremu je namenjena. Ali ste tudi v času, ko ste poučevali, šolarjem privzgajali ljubezen do domačega kraja? Ja, to pa zelo. Sama sem čutila, kaj pomeni biti brez doma, in da se na vsakem koraku bojiš, da ne prideš v roke tujcem. In mnenja sem tudi, da kdor nima svojega jezika, nima nič. S tem pa ne mislim reči, da ni dobro, da znaš tuje jezike. Znanje tujih jezikov je dobro in koristno, saj tudi pri sebi pogrešam, da bi jih mogla znati več, kot jih znam. Tudi stare arhive je brez poznavanja nemščine, nemogoče brati. Nasplošno pa je premalo tega, da imaš rad domači kraj. Ali nasplošno pri mladih pogrešate spoštovanje do tistih, ki so jim omogočili 'boljši jutri'? Nisem se toliko poglabljala v to, kako zelo mladi spoštujejo prednike in tiste, ki so se borili in jim omogočili 'boljši jutri'. V knjigi bolj popisujem, kako so nam, ko smo bili mladi, vzeli šolo, vzeli so naše učitelje, vzeli so nam tudi duhovnika, da potlej nič nismo imeli, kar je tudi hudo. Ste mnenja, da bo knjiga POGLED NAZAJ pripomogla k še boljšemu medsebojnemu sodelovanju Jevničanov? Ena izmed krepkih spodbud za pisanje knjige mi je bila tudi osamosvojitev Slovenije, ko so nekateri rekli, da nismo nič naredili v povojnem času, daje bilo le slabo. Pa njihovi starši so se borili v L in v 2. svetovni vojni, in da vseeno nič nimajo. Pa meje res zbodlo, da sem jim skušala odgovoriti, češ, koliko je bilo dejansko storjenega v povojnem času, ko so se tudi ljudje med seboj dobro ujeli ter zgradili šolo, železniško postajo, Zadružni dom in drugo. Ljudje so sodelovali v delovnih akcijah in pomagali pri izdelavi vodovoda, kanalizacije in kako so nastajale društvene dejavnosti. In vse to popisujem v knjigi iTt:nT)Tp]TL POGLED NAZAJ, ki bi potemtakem zmogla pripomoči tudi k še boljšemu medsebojnemu sodelovanju Jevničanov. Ali so v Jevnici zelo sledili modernemu načinu življenja in katere obrtniške dejavnosti je še vedno mogoče zaslediti v Jevnici? Marsikaj se je izgubilo, kajti v Jevnici je malo velikih kmetov. Vsi preostali pa so občasno naklonjeni tudi raznim "modernim" vplivom, ker se zdi, da jim omogočajo lagodnejše življenje. Za povojni čas je itak značilna industrializacija ter propadanje obrti. Vendarle se je nekaj obrti le uspelo ohraniti. Kot znamenitost je bila v Jevnici brodarska dejavnost, najti je mogoče tudi hišo iz leta 1791 leta, ki je pravcata arhitekturna znamenitost. Kako pa ste našli sponzorje za izdajo vaše knjige? Knjigo sem izdala v okviru Kulturno umetniškega društva Jevnica, katerega članica sem, in ker so se preostali strinjali, smo za sodelovanje pridobili še nekaj sponzorjev, pomagala pa je tudi Občina Litija. Vendar se knjiga dobro prodaja, kar bo nekatere stroške že pokrilo. Nekaj knjig smo prodali, nekaj tudi darovali. Imela sem tudi že predstavitev knjige v KS Jevnica in vesela sem, ker se je odzvalo precej ljudi, da so pokazali zanimanje za to, kaj sem zbrala in spisala o KS Jevnica. Kraj Jevnico sestavljajo: KS Golišče, KS Jevnica, KS Zgornja Jevnica in KS Kresniške Poljane. Ob katerih priložnostih se krajani lahko srečujejo, seznanjajo ali tudi medsebojno kaj poveselijo? Povezava med krajani je dobra, prireditve ob praznikih pa se dogajajo v Zadružnem domu, kjer je poleg gledališke dvorane tudi Potujoča knjižnica, katero že nekaj let vodim. Knjižnica je odprta enkrat tedensko in deluje pod okriljem Knjižnice Litija. Aktivni so kulturniki in športniki, da so večkrat prilike za medsebojna srečevanja. Sc pogosto spominjate časov vašega učiteljevanja? Poučevala sem razredni pouk na osnovnih šolah v Radljah ob Dravi, Vuhredu, Sostrem pri Ljubljani in najdlje, skoraj trideset let, na OŠ Litija. V domačem kraju, v Jevnici nisem učila. Po upokojitvi pa sva z možem v Jevnici prevzela krožek Mladih gasilcev, ki je deloval vse do lanskega leta in smo se dobivali enkrat tedensko ter se udeleževali tudi občinskih in državnih tekmovanj. Kakšni učenci pa so vam zadajali največ "težav" - neposlušni ali taki, ki niso imeli zanimanja za učenje? Vse učence sem imela rada, čeprav je res, da so nekateri bolj živahni in razposajeni. Živahne si moral čimbolj 'zaposliti', da jih ni pritegnila kakšna druga stvar. Toda tisti, ki so bili takorekoč bolj problematični v šoli, te potlej skozi leta še radi srečajo in tudi kaj porečejo, dmgi pa morda ne. Ste zelo tenkočutni za probleme mladih? Ja, kar tenkočutna sem za problematiko mladih. Smilijo se mi otroci, za katere starši nimajo časa. Tudi kot učiteljica sem večkrat začutila, kakšno breme je za otroke, če družina ni enotna. Četudi je otroka vzgajala zgolj mama, ni bilo hudo, da ga je imela le rada. Problem je družina, če ni enotna, ali da nimajo časa za otroka. Precej je zgodb, ki jih imam v spominu, ko mi je bilo hudo za kakšnega otroka, ker sem vedela, kako malo mar je družini zanj. Kakšni učitelji, menite, da so bolj priljubljeni? Starši znajo zelo ceniti, če vidijo učiteljevo prizadevanje. Saj si kot učitelj itak učencem različno priljubljen, toda moti me le, če starši sploh ne sodelujejo z učiteljem. Saj tudi učitelji kdaj grešijo, vendarle naj bi se starši raje z učiteljem pogovorili o stvareh, za katere menijo, da jih dela narobe. Se vam zdi, da so mladi v Jevnici pretežno ostajali v domačem kraju in ali so odhajali živeti in delati tudi drugam? Veliko se jih je tudi priženilo drugam ali odšlo delat drugam. Mnoge je mesto potegnilo, ker so v Ljubljani študirali in tam našli partnerja in službo. Toda mnogo je mladih, ki tudi ostajajo v Jevnici. Pravim, da se doma kar prazni, da jih je več odšlo drugam. Boljše bi bilo, če bi jih več ostalo v Jevnici. Mogoče se sleherni kdaj ubada z obrekovanjem, kar sicer ni v navezi z vašo knjigo, ampak s tem, kako zelo radi se družite? Nisem preveč družabna. Še kot otrok sem izgubila mamo, oče pa je bil zelo strog, čeprav sem mu tudi zelo hvaležna, saj nama je z bratom, kljub revščini, v povojnem času omogočil študij. In obrekovanja ne maram, ker morda eden tako reče, drugi pa drugače obrne. Vedno pravim, da se prepričaj, kaj je res, ne pa širiti govorice. Kaj bi izbrali za razbremenitev: knjigo, film ali prijeten klepet? Vse to je prijetno v vsakem oziru, saj knjige rada berem, tudi filme si rada ogledam, čeprav večinoma prek televizije in tudi prijetnega klepeta si včasih zaželiš. Kot hobi pa mi je bilo zadnja leta tudi zbiranje gradiva o KS Jevnica, kar mi je vzelo veliko časa in pripravljanja za nastanek knjige POGLED NAZAJ. Ali mnenje o prijatelju in sočloveku sprejmete enkrat za vselej ali ste ga pripravljeni tudi spremeniti, tolerirati? Noben človek ni zgolj slab ali zgolj dober, vendar pri ljudeh iščem dobre lastnosti. Menim, da si ne dam vplivati od drugih, mnenje o prijatelju ali sočloveku pa po potrebi spremenim ali toleriram. Prijateljstvo se namreč spreminja glede na medsebojni odnos. Zame je merilo delo in odnos, ki ga nekdo zmore do drugega. Kajti pravo prijateljstvo rešuje konflikte in povezuje ljudi. Zelo grdo bi bilo, če bi od drugih veliko zahtevala, od sebe pa bolj malo. Koliko vam pomeni pozornost in kako jo sprejemate? Skromna sem. Ne pričakujem pozornost od vsakogar, vendar se razveselim, kadar me prijetno presenetijo. Ali ste letos že praznovali rojstni dan? Ne, šele decembra bom praznovala rojstni dan. Na horoskope pa ne dam veliko, le včasih prijatelje povprašam, ali se strinjajo, da sem takšna, kot je v horoskopih navedeno za 'kozoroginje'. Ste kdaj menili, da so komplimenti zlagana in nepomembna stvar? Pri dajanju komplimentov je najpomembnejše biti iskren. Pohvali le tisto, kar ti ugaja. Bi bili pripravljeni sodelovati s turističnimi agencijami, če bi vas povprašali, kako turiste navdušiti in sploh privabiti v Jevnico? Za takšna sodelovanja sem vedno dovzetna in bi se z veseljem odzvala povabilu. Zdaj namreč Jevnico po vsej Sloveniji in tudi drugod poznajo po tovarni kopalk, drugi pa tudi po planinskih pohodih na Janče (796 m) in Miklavž (742 m). Župnijska cerkev zavetne sv. Matere sedem žalosti pa je v Kresniških Poljanah. Morda Jevnico zaradi teniškega igrišča in dveh nogometnih igrišč, bolj poznajo tudi športniki. Besedilo in sliki: Petro Radovič OPEL.-0- avtotehna W0@ in Mahkovic OPELCORSA Mali odrasli avto: NIVOJI OPREME CorSfl Club - servo volan. - bogata serijska oprema - 12-letiA.a gararvctja rva prerjave^e - servis n,a 30.000 (ali 1 leto) - 4 zvezdice po N CAP i^mtatlv^J^iPi - 5asytroic,lc m.eipjaličile - ixgooti/vl kvadri fliA,aiAzclraiAja zračna blazina, tonirana stekla, el. blokada motorja, odbijači v barvi karoserije Corsa Elegance - klimatska naprava, 4 zračne blazine, električni paket, servo volan, radiokasetofon, lahkometalna platišča OPEL-0- avtotehna W0@ in Mahkovic BLIŽNJICA DO NOVE OPEL CORSE! Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji, telefon 01/8974 888, fax 01/8974 887 Pokličite AT W0@ in Mahkovic in se dogovorite za preizkus nove Corse. OPEL. GREOIT kredit za sanjski avto! Primer financiranja: trivratna Opel Corsa Club 1.0 12V maloprodajna cena 1.749.197 SIT (7.911 EUR), polog 50% oz. 875.000 SIT, 60 mesečnih obrokov po 19.550 SIT. Strošek odobritve kredita 27.037 SIT vključen v mesečni obrok, EOM 12.94%. Ponudba velja na dan 24.09.2001 pri deviznem tečaju 1 EUFU220.38 SIT. EOM se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli izmed elementov, upoštevati pri izračunu. AS DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., Blatmca 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42.01/562 37-00 fax: 01/562 37-05 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001 SPORT-touring moe (kVV/KM) REDNA CENA ZWA MFC CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.589.000 2.474.000 21.937 VFR 800 Fl 81/110 2.399.000 2.299.000 20.385 CB 600 S Kornet (oklep) 71/97 1.719.000 1.659.000 14.710 FES 250 Foresight 14/19 1.199.000 1.149.000 10.188 ŠPORT CBR 600 FS Šport 81/110 2.149.000 2.054.000 18.212 CBR 600 F 81/110 2.069.000 1.987.000 17.618 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.366.000 2.199.000 MODEL 2000 VTR 1000 F FireStorm Chopper 81/110 2.137.000 1.949.000 MODEL 2000 CHOPPER VT 750 DC Black Widow 32/44 1.779.000 1.701.000 15.082 VF 750 C Magna 64/87 2.049.000 1.969.000 17.459 VT 125 C Shadovv /15 1.078.000 969.000 MODEL 2000 ENDURO XR 650 R 45/61 1.639.000 1.569.000 13.912 NX 650 Dominator 32/44 1.289.000 1.229.000 10.897 NX 250 Dominator 17/23 1.219.000 1.089.000 9.656 XLR 125 R /11 959.000 679.000 MODEL 1999 GROSS CR 80 RB 20/27 849.900 819.900 7.270 CR 80 RB 20/27 759.000 739.000 MODEL 2000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. DEM/SIT=112.78 Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 27.08.2001. :uTL 713Vi* TVT 8. USTOPADA 2001 / Kaj so prazniki? Počastitev, obujanje raznih starodavnih šeg, pomenijo skupno spominjanje kot tudi skupno veseljačenje, so poskus druženja in slavja, čeprav jih morda vsakdo doživlja drugače ter jim namenja različno pozornost ali spoštovanje. Tako so tudi v minulih dneh nekateri bolj praznovali 31. oktober - dan reformacije, drugi pa 1. november - dan spomina na mrtve. No, najmlajši pa so praznovali še nekaj - Hellovveen ali Noč čarovnic, ki se praznuje v noči od 31. oktobra do 1. novembra in omenjen praznik zadnja leta s pridom praznujejo povsod po svetu. Zato so se zagorski nadebudneži lahko srečali kar dvakrat - v četrtek, 25. oktobra ob 17.30 uri v Knjižnici Zagorje, kjer je knjižničarka Romana Bizjak povedala, da so zvedeli vse o jesenskem pridelku - buči in buče tudi risali in barvali. V ponedeljek, 29. oktobra ob 17. uri pa so v organizaciji DPM Zagorje v stekleni dvorani KC DD Zagorje buče spoznali tudi kot strašilo oziroma simbol za praznovanje Noči čarovnic. Po besedah Darje Rakovič, sekretarke DPM Zagorje so lahko tudi ustvarjali ter slikali s tuši, s servietno tehniko, tehniko praskanko ali si z raznimi 'strašnimi' prikazni poslikali obraz, da je bilo bolj zabavno. Odziv najmlajših za likovno ustvarjanje je bil presenetljiv, saj so čakali v vrsti za poslikavo obraza, se drenjali ob risanju pri mizah, skratka, prazniki so bili pravšnji tudi za prijetna druženja. Besedilo: RR. Slika: PRAV u Gum 'Na avtobusu je bila ►- gužva,' je napisal Mihec v spis pri slovenščini. Učiteljica ga pokara in reče, da Y bi moral napisati pravilno: dren oziroma drenjati se. Mihec pa se domisli in v popravo spisa napiše: 'Avtobus je sprejel več ljudi, kot bi jih lahko.' 50LAR5KI HEC \ Tišina Stanko je vedno najbolj glasen v razredu. Vendar ga učiteljica ob priliki opomni, da ne Samozavestni v družbi in pri športu, (foto: RR.) zna povedati nič drugega kot: full, kul, špon, mega, spizdi... Naslednje dni je Stanko pri pouku tiho kot miška. "Kaj se je zgodilo?" ga vpraša učiteljica. "Niste mi povedali, kaj v slovarju piše, da je boljše za povedati." Violina Sosedje Brankotu za rojstni dan kupijo violino. Presenečen izjavi, če pričakujejo, da se bo vpisal v glasbeno šolo. "Seveda, da boš z igranjem premotil Sašota, ki vsak večer kot volk zavija s trobento," mu pravijo. Šport Učiteljica pri telovadbi najde nekaj učencev, ki sedijo na klopi. "Kje imate drese?" jih vpraša. "Tr'šica," ji porečejo, "včeraj smo zvedeli, da telovadenje pomeni tudi oddih in sprostitev, mi pa bi se radi sprostili od naporne kontrolne pri matematiki." Maska Manca pridrvi v šolo, zamaskirana v metuljčka. "A si se pogledala v ogledalo?" jo vpraša učiteljica. "Ah, tršica, tudi moja mamica si večkrat naredi masko na obraz," prebrisano odvrne Manca. Zbrala: RR. 8. LISTOPADA 2001 j ep F. rt :i f tf-tf. ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE BRESTOVOLISTNA SRAČICA Zdravilna rastlina je postala šele v 19. stoletju. V Španiji in Italiji jo uporabljajo kot čaj za potenje pri povišani temperaturi in pri gripoznih obolenjih in kot mazilo pri revmatičnih težavah. Raste po vlažnih travnikih, ob robovih jarkov in bregovih rek po vsej Sloveniji. Nabiramo socvetje, preden se cvetovi čisto odprejo, sušimo jih hitro, da ne porjavijo. Posušena droga ima prijeten vonj, ki spominja na grenke mandlje. Vsebuje eterično olje s spojinami salicilne kisline. V zelišču so tudi čreslovine in sluzi. Prav zaradi njih pozitivno deluje pri obolenjih želodca in črevesja. Iz ljudskega zdravilstva je poznana uporaba te droge v čaju za pomoč pri revmatičnih obolenjih, pri vročičnih in infekcijskih boleznih. To drogo bi morali pogosteje uporabljati, saj je podobna znanemu zdravili aspirinu. Vsi bolniki, ki se ne prepotijo zadosti po pitju čaja iz lipovega ali brezovega cvetja, naj poskusijo to drogo. Čaj znižuje telesno temperaturo pri vročici in zmanjšuje bolečine. Je eno najboljših sredstev pri prehladih in gripoznih obolenjih, ki so povezana z glavobolom. Ima tudi diuretični učinek, zato se obnese pri zastajanju vode v telesu in pri težavah z ledvicami. Nasvet »naših mam« Potenje spodbuja naslednja mešanica: cvet ali zel sračice 40 g, cvet lipe 20 g, cvet bezga 20 g, cvet kamilice 10 g, svet črnega trna 10 g. IZ RADARSKIH BUKEV Nahod- V dva del vrele vode dajte dve žlici kamilic in pet minut vdihavajte paro. Počakajte v toplem prostoru, da se obraz ohladi. Pred spanjem pojejte strok sesekljanega česan. Malo smrdi, pomaga pa veliko. Priprvite poparek, za katerega vzamete na liter vode po dva ščepca timijana in materine dušice, spijte 3-4 skodelici na dan. Pasovcc (herpes zoster)- Pomagajo zelišča, ki čistijo kri, še zlasti bazilika, česen, glog, krebulja, limonovec, lipa, melisa, rožmarin, sivka, šetraj, timijan in žajbelj. Pomagajo tudi obkladki iz svežih listov ohrovta, ki blažijo bolečino. Liste stlačimo z valjarjem do mehkega. Tako zmečkan list položimo na boleče mesto in povijemo z gazo. Pred novim obkladkom temeljito očistimo s kamiličnim čajem; ta še pospešuje zdravljenje. Lahko si pomagamo tudi z zeljnimi listi. Liste splaknemo in polikamo. Boleče mesto speremo s kamiličnim čajem, nanj položimo list, čez pa gazo. Menjamo dvakrat dnevno. Pripravil Igor Goste KAKO PREŽIVI TEDEN RAVNATELJ BRUNO URBANIJA Delovni dan začnem običajno ob 6.00. V šoli najprej s sodelavci spijem kavo, ob tem pa se pogovorimo o dogodkih preteklega dne in se dogovorimo o obveznostih tekočega dne. Dobrodošla je tudi kakšna šala. Ponedeljek-V šolo sem prišel nekoliko prej kot ponavadi, ker sem moral pripraviti vse potrebno za sestanek ožje projektne skupine Zavoda za šolstvo za načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela. V prvem delu sestanka sva s pomočnico ravnatelja predstavila načrtovanje dela na nivoju zavoda. Kasneje so se nam pridružili svetovalci Zavoda za šolstvo za posamezne predmete, katerim smo predstavili poskus medpredmetne povezave v okviru projekta Leonardo da Vinci. Sestanek smo zaključili ob 16.00. Doma sem po poznem kosilu prebral časopis, gledal večerna poročila in zaspal. Torck-Dan se je začel kot običajno. Po jutranji kavi posvet s pomočnico, kratek obisk v zbornici in pogovor z učitelji, nato pregled pošte. Dogovarjal sem se z najemniki telovadnice na podružnični šoli v Kisovcu in na matični šoli ter usklajeval urnik uporabe obeh telovadnic. Ob 10.00 smo skupaj s sodelavkama in dvema učencema odšli na sejem »Narava, zdravje«. Udeležili smo se sestanka koordinatorjev EKO šol Slovenije. Na sejmu smo imeli svoj razstavni prostor. Domov sem prišel pozno. Uspel sem gledati večerna poročila. Srcda-To je bil delovni dan, kakršnih je v šoli največ. Veliko običajnih in rutinskih delovnih obveznosti; načrtovanje in organizacija dela, pogovori in dogovori z učitelji, ostalimi službami v šoli, povezovanje z zunanjimi sodelavci, starši. Poleg tega pa še več nepredvidenih nalog, npr. iskanje nadomestila za delavko v daljši bolniški odsotnosti, aktivnosti za uvajanje devetletke. Pripravil sem se tudi na sestanek sveta staršev. Popoldne sem odšel v gozd, z željo, da najdem kakšnega jurčka. To mi je tudi uspelo. Četrtek-Najprej sva se s pomočnico dogovorila o dnevnem redu za pedagoško konferenco, o novi organizaciji popoldanskih govorilnih ur za starše in mrežnem načrtu pisnega preverjanja znanja. Pripravila sva tudi mesečni načrt dela za mesec november. Ob 14.00 smo organizirali tečaj za program Povver Point za učitelje in tudi sam sem se jim pridružil. Ob 17.00 sem imel sestanek sveta staršev, kjer sem jim predstavil zaključno poročilo za šol. leto 2000/2001 in Letni delovni načrt za šol. leto 2001/ 2002. Odgovarjal sem na vprašanja in sprejemal njihove pobude za izboljšanje dela na šoli. Zvečer sem gledal košarkarsko tekmo in zaspal pred njenim zaključkom. Petek, Sobota-Vstal sem zgodaj, ker sem moral pripraviti vse potrebno za dvodnevno predavanje v Kopru. Izobražujem se v podiplomskem izobraževanju na Visoki šoli za management v Kopru, na področju managementa v izobraževanju. Predavanju sem sledil bolj s težavo, ker je bil teden precej naporen, vendar me je tolažila misel, da je bilo zadnje. Sedaj me čaka še pisanje magistrske naloge. Nedc(ja-To je bil dan, ki sem ga preživel po svojih željah. Namenjen je bil počitku in prostemu času. Pripravil sem nedeljsko kosilo, ker rad pripravljam različne jedi in pri tem uživam. Delo ravnatelja OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju je zahtevno, obsežno in odgovorno, tako da mi za družino, konjičke in prosti čas ostane zelo malo časa. Kljub temu delo opravljam z veseljem in veliko volje ter elana. Dnevnik ureja Igor Gošle KŠEFTI INFORMACIJE NA 03/ 56-64- 250 A li vas zanima kako varčevati, ali vas zanima dodaten zaslužek! informacije po telefonu: 041/731-868 ŠIVILJA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 56-21-108 odpiralni čas-, od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ute. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, ♦ lamitarij, tekačev, žaluzij ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041 * Velika Izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih In tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! Rt-EKTROSERVISATRGOVINA elektrotom Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC ELEKTROSERVIS VSEH VRST: ' profesionalnega in amaterskega - čistilne tehnike ' generatojev malih gospodinjskih aparatov Trgovina- - električnega ročnega orodja: ATLAS COPCO, MAKITA, BOSCH, dewalt, elu, flex, stavek, black&decker. iskra ero, ... - originalnega pribora za orodje: KE1L, A RESI. HAVVERA, CMT. AEG, MAKITA. BOSCH. DEVVALT, ELU.... IZPOSOJA: električnega ročnega orodja: ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO. KOTNA BRUSILKA,... © 041/ 507-321,03/56-71-321 električnega ročnega orodja industrijskih sesalcev VABLJENI NA DEGUSTACIJO VIN V soboto 10. 11. 2001, med 9h In 12k Vinogradništvo Horvat iz Maribora. V soboto 17. 11. 2001, med 9h in 12k Vinogradništvo Sosolie iz Goriških brd. Delovni čas: pon/pet.: 8h-12h, 16h-19\ sobota.- 8h-i2h TRBOVLJE 6 NAROČILNICA 1 ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 56 64 166, 56 64 494 fax. 03/56 64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek kraj ............................ poštna št, ulica........................... telefon . . datum............................ podpis . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) 8. LISTOPADA 2001 ZG.TR-r n.TT.Jl ulsbaleo 7 VJI I Da koga ura pusti' na cedilu, reče le v primeru nekogaršnje netočnosti ali nezanesljivosti. Že več kot trideset let namreč V Zagorju popravlja ure, pri čemer gre tudi za budilke, pri katerih je preverjanje točnosti še posebej glasno. Morda je naključje, da ima tudi sicer rada sedanjost in se le redko obremenjuje s spomini ali s plani. Pri urarskem delu pa mora biti tudi zelo natančna, precizna in zbrana. Pravzaprav pa ima svoj poklic še vedno zelo rada, čeprav se je pri delu za urarje marsikaj tudi spremenilo, saj so ure postale cenovno dostopnejše, da jih mnogi nosijo tudi kot nakit. Kot je povedala, je včasih popravilo ure od urarjev terjalo več časa in dela. "Včasih nisi dobil veliko nadomestnih delov, zato si moral veliko ročnega dela sam narediti, da si uro popravil," je rekla. Na voljo imajo več raznoraznega orodja za popravilo ur, predvsem pa povečini ljudje uro rajši zamenjajo za novo, kot pa dajo v popravilo, pri čemer jih zlasti navdušijo novejši modni trendi, ki zadnje čase posegajo tudi na področje nošenja in oblikovanja ročnih in stenskih ur. Spominja se, da je bila v prvi polovici 20. stoletja ura zelo dragoceno darilo, zdajci pa že ob najmanjši priliki zamenjajo stensko uro za kakšno modernejšo. Sicer v kakovosti izdelovanja ur še vedno prednjačijo Švicarji in sploh mladi dosti dajo na blagovne znamke: Storm, Swatch in druge. Poudarila je, da je zanjo kvaliteta ure v njeni vzdržljivosti, spoštuje pa tudi ljudi, ki znajo uro nositi s stilom. Čeprav imajo modernejše ure že vgrajeno budilko, računalnik ali tudi radio, so ji bolj povšeči klasične ure. "Včasih ure nisi popravil v eni uri," je dejala, "ampak si uro popravljal cel teden, da si jo spravil na točnost." Zdaj je tudi zvenenje pri budilkah različno, čeprav imajo nekateri še vedno radi klasičen drrriiing... pri budilkah, čeprav zveni bolj hrupno, kot je sicer moderno. Razen urarstvu, se je z veseljem razdajala tudi družini in še vedno je rada v družinskem krogu, saj ima zdaj veselje tudi z vnukoma Blažem in Anjo. Nasplošno pa je rada med ljudmi, saj ji tudi uspeva ustvariti prijetne in prijazne kontakte. V ljudeh zna vzbuditi zaupanje, rada ima pristne in odkrite ljudi, tudi humanost pri ljudeh ji je všeč. Pri šestdesetih je z marsičem doseženim zadovoljna, saj pravi, da kot sedmi otrok v številčni družini, ni imela razkošnega otroštva, pa vendarle to ni skalilo njihovega medsebojnega sožitja. In zato mogoče tudi nikoli preveč ne pričakuje od drugih ter je vedno vesela, če jo presenetijo z obiskom, ker se imajo ponavadi takrat najbolj luštno. "Kadar pa čakam, imam vedno tremo," pravi in dodaja, da rada tudi kuha ter zna pripraviti izvrsten domači jabolčni in ribezov sok. Od knjig rada prebira kriminalke, v oblačenju pa ji je všeč klasika. In namesto, da je molk zlato, rajši reče, da je čas zlato, vsaj glede na to, da si ga ljudje za marsikakšne stvari vzamejo premalo, pa bi ga morali imeti več. Besedilo in slika: Petra Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (22. del) Pepel Slovenski pesnik duhovnik Simon Gregorčič je na koncu svoje pesmi ‘ V pepelnični noči1 zapisal: "Le vstani, ubogi narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!" Pesnik v pesmi večkrat povdarja, da bomo prah, pepel, saj se bomo vsi prisiljeni ukloniti smrti. Vendar pa je pepelni dan tudi dan vstajenja, spodbuda k novemu, bogatejšemu življenju. Že v stari zavezi srečujemo pepel kot znamenje minljivosti, obenem pa klic k spreobrnjenju. "Ko je Mordohaj izvedel vse, kar se je zgodilo, je pretrga! svoja oblačila, si nadel raševnik in pepel, šel po sredi mesta ter vpil z glasnim in bridkim vpitjem. Prišel je do kraljevih vrat, kajti v raševniku nihče ni smel stopiti skozi kraljeva vrata. Tudi v vsaki pokrajini, kamor koli sta prišla kraljev ukaz in njegov zakon, je bilo veliko žalovanje med Judi, post, jok in tarnanje; mnogi so si postiljali na raševini in pepelu (Est 1, 1-3).“ Kakor pri Judih v stari zavezi je bilo pepeljenje kot simbol notranje spokornosti v navadi tudi pri kristjanih že v prvi dobi. Pisatelj Tertulijan iz 2. stoletja poroča, da so grešniki delali pokoro v raševini in pepelu. Ker pa je bil pokori posebej namenjen postni čas, je zato od 7. stoletja dalje za javne spokornike ta slovesno resnobni in ganljivi obred na pepelnično sredo. Spokorniki so se zbrali pred cerkvenimi vrati bosi, oblečeni v raševnik. Duhovniki so jih spremili v cerkve in nad njimi molili spokorne psalme. Škof jih je pokropil z blagoslovljeno vodo, posul s pepelom in jim nadel spokorno obleko. Potem jim je napovedal kazen: kakor je bil Adam izgnan iz raja, tako so tudi ti zaradi svojih grehov odstranjeni ("izgnani") iz božjega svetišča - cerkve. Kleriki so jih potem res odvedli iz cerkve. Če so s postom, molitvijo, miloščino in drugimi dobrimi deli zadoščevali, so bili na veliki četrtek spet sprejeti v krščansko občestvo. Ta odstranitev iz cerkve ni bila izobčenje, saj so se spokorniki že spovedali svojih grehov in jih obžalovali, sprejeli so tudi pokoro. Ves čas javne pokore niso smeli v cerkev (tudi ne k obhajilu). Polagoma so se tem spokornikom iz pobožnosti pridružili tudi drugi verniki in se dali pepeliti na pepelnično sredo. Tako seje spokorna navada pepeljenja počasi udomačila med vsem krščanskim ljudstvom. Splošno za vso Cerkev latinskega obreda je pepeljenje ukazal papež Urban II. leta 1091. Za pepeljenje na pepelnično sredo se sežgejo oljčne in druge vejice, ki so bile blagoslovljene na cvetno nedeljo preteklega leta. Takrat so bile znamenje življenja - Kristusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, tokrat pa znamenje "smrti". Oljčne vejice in drugo zelenje spremeni v pepel ogenj. Ogenj, ki vse spreminja in uničuje, je pač čas. V njem vse mineva, ugaša, hira; tudi človeško življenje. Ker se tega premalo zavedamo, nas pepeljenje ob začetku postnega časa opomni na to minljivost in končnost. Ta pomen ima pepel, ki ga duhovnik v imenu Cerkve po starem običaju na pepelnično sredo potrese na glavo. Pepeljenje nas na eni strani spominja smrti, na drugi strani pa spodbuja k življenju z Bogom. To misel izraža molitev, s katero duhovnik med mašo na pepelnično sredo blagoslovi pepel: "O Bog, nočeš smrti grešnika, temveč, da se spreobrne. Usliši naše prošnje: blagoslovi ta pepel, ki si ga bomo posuli na glavo,saj vemo, da smo iz prahu in da se v prah vračamo. Štirideset dni si bomo prizadevati, da bi nam ti odpustil grehe in nam podari! novo življenje svojega od mrtvih vstalega Sina, kis teboj živi in kraljuje vekomaj." Branko Nlmac '€um Telefon: 899 52 1 3 Telefaks: 899 52 D4 e-mail: span@tsc-laba.si □ BRU NA VSE STIKE IN V v tisca! HUMI mil Ji MM SLOVENIJA-TEI® m sunil ^MgooO Xaitc uidnV I Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 85 20, www.ruinenestrani.coni 1 N T E R MARKETING # produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani # snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI E-mail: atv.signal@siol.net O OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O 8. LISTOPADA 2001 £ Čir ST G.TT.Ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Še vedno vas sprašujemo po imenu in priimku pesnika in pisatelja, ki seje rodil leta 1934 v Mariboru. Doštudiral je slavistiko in primerjalno književnost. Bil je novinar Dela in urednik pri Državni založbi Slovenije. Nekaj časa je bil zelo dejaven v Kulturnem forumu, občasno pa lahko njegove eseje preberemo v Novi reviji, v mesečniku Ampak in drugje. O njegovi literaturi je v knjigi Sto slovenskih pripovednikov zapisano (citat): »Njegova ustvarjalna poetika se napaja iz duhovnih sporočil in čutnih razpok, kijih oblikuje v razpoznavne simbole, ki niso nikdar do konca razrešeni in poenostavljeno jasni in razpleteni. V tem dejstvu tiči težavnost njegovega sloga in iz tega sledi bralčev napor, kajti le s so-čutenjem se bo lahko prebil do zgodbe, ki jo je mogoče zaznati pod deročim tekom pripovednih scen, katerih medsebojne povezave se izmikajo tradicionalni logiki pripovednega postopka.« Naša uganka je znana po delih: Gospa z mentolom (novele), Hodnik, Negativ Gojka Mrča, Gavžen hrib, Fuga ,---------------------;---------------------^ v križu (roman) ter z zadnjim, zelo ! V : Avtor: ! Moje ime: Naslov: ABONMA ALI LAHKO DAMO TROJKICI DVOJKO? Glavna igralka, lanskoletna žlahtna komedijantka Anica Kumer, kije v Trojki, Trojkici upodobila »kozmetičarko za tla« je z igro (predvsem glasom in obrazno mimiko) svoj sloves opravičila in si »dvojko« zagotovo ni prislužila. Za edino seje zdelo, da igra kolikor toliko naravno. Ne vem sicer, kaj vi pričakujete od akterjev na odru, a sam pričakujem, da ne igrajo, oziroma da to delajo čim bolj naravno. Pa četudi gre za komedijo. Zdi pa se mi, da naši dramsko igralci vse preveč nenaravno uprizarjajo čisto običajne življenjske pripetljaje. Da na koncu vse skupaj deluje kot da bi bili klovni. Hočem reči, s tokratno komedijo • so prikazali zelo naravne in žal prevečkrat »odigrane« prizore, ki se v zadnjih letih vrstijo v naših podjetjih, ampak tega niso znali ali pa jim režiser ni dovolil odigrati naravno. Vsekakor pa gledališčniki Dva obraza s svojo igro Trojka, trojkica, ki jo je prav za njih napisal njihov Alfons Kumer, niso razočarali obiskovalcev dvorane Kulturnega centra DD Zagorje. Več kot očitneje bilo, da so po dveumi predstavi domov odšli dobro razpoloženi. To pa je tudi namen tovrstnih abonmajskih gledaliških predstav. Predvsem uvodne. Ki za razliko od nekaterih prejšnjih let, tokrat ni bila politično, ampak socialno obarvana. Igor Goste BLAŽENOST BIVANJA To je naslov knjige, ki je bila pred kratkim predstavljena na literarnem večeru v trboveljski Knjižnici Toneta Seliškarja. Naslov obeta mnogo, zato jo je vredno prebrati. Nerina Darman se je ukvarjala s kemijo. Na mariborski fakulteti je študirala kemijsko tehnologijo in bila tam pet let zaposlena kot mlada raziskovalka. Šest mesecev je prebila na institutu na Danskem. To bivanje in bolezen njenega mentoraja na domači fakulteti, pri katerem je opravljala magisterij, sta ključna dogodka za nastanek knjige. Po vrnitvi iz tujine je zaradi daljše bolezenske odsotnosti mentorja opustila pisanje magisterija, zamenjal ga je navdih za pisanje knjige, ki je prišel v tujini, ko je imela več časa zase in ga je posvetila izkustvenemu spoznavanju modrosti Svetega pisma branim delom Gospod Pepi (moram priznati, da je že zaradi načina oblikovanja stavkov, jezika, tudi to njegovo delo dokaj zahtevno). Za lažje reševanje vam navajam, da sta bila njegov stari oče (Štajnar) in stara mama (Marička) Zagorjana. Odgovore pošljite na uredništvo do 15.11.2001. Srečnega izžrebanca čaka lepa knjižna nagrada. Uganko sestavil Igor Goste in Vedskih spisov - Bhagavad Gite ter stiku z naravo na Danskem. S knjigo Blaženost Bivanja sporoča širokemu krogu ljudi, da so zdravje, sreča in obilje tukaj, da so dostopni vsakomur, ter da čakajo le našega prebujenja. Danes je Nerina Darman uspešna poslovna ženska in pisateljica. Je lastnica založbe Satjam, ki izdaja knjige z duhovno vsebino. Tudi sama ima bogato duhovno življenje in kako to doseči, na kakšen način, je opisala v svoji knjigi Blaženost Bivanja. To je knjiga o zdravju, moči in ljubezni, o življenjski energiji in zavesti in je pregleden duhovni vodnik. Posvečena je vsem, ki želijo napredovati. Knjigo so na pot "pospremili" dr. Majda Pšunder, izredna profesorica, dr. Mitja Peruš in dr. Sanja Rozman. "Ustvarjalnost, blaženost in mir so kvalitete, skrite v našem najglobljem obstoju. Prirojene so v naši naravi. V aktivnostih kipijo na površje z uresničevanjem življenjskega smisla KULTURNI KOLEDAR 26.10. 1850 se je nad Škofjo Loko rodil slikar Janez Šubič. 27.10. 1835 se je na Podreči pri Mavčičah rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Dela: Pesmi 1865, Tilka... 29.10.1888 se je v Mariboru rodil dramatik, pripovednik in pesnik Stanko Majcen. Dela:Prijatelj sveta, Zemlja, Trenutek življenja. Pripravil Igor Gošle oziroma namenjenih dolžnosti. Ko poiščemo svoje naravne danosti, se združimo s svojim najglobljim bivanjem in občutimo blaženost, mir in ustvarjalnost. To je pot izponitve hrepenenj, ki vodi k zdravju, sreči in obilju, vredna vsakega truda tukaj in zdaj." je na začetku zapisala avtorica. Knjiga ima šest poglavij. Prvo je uvod, drugo govori o življenjski energiji, kje jo iskati in kje jo najti, tretje nas pouči o njenih sprejemnikih in prevodnikih, o univerzalnem življenjskem polju in o človekovem življenjskem polju, četrto pripoveduje o notranji svetlobi in peto o vsemogoči zavesti. V šestem poglavju najdemo ključ do sreče in izpolnitve. Na koncu si lahko preberete še več podatkov o avtorici in njenem življenju in pa o knjigah, ki jih je izdala založba Satjam, med katerimi je tudi slovenska uspešnica Iz dnevnika milijonarja...ali bogastvo-je v nas avtorjev Nikole Grubiša in Borisa Veneta in pripomočkih za zdravo življenje. Vse knjige, ki jih je izdala do sedaj Založba Satjam, si je mogoče izposoditi v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. _______________________________MAH Vlado Garanlini JESENSKA PRAVU I CA Blesk jeseni ujel med kapniki suhega zlata. V smaragdnih sencah rekvijem poslednjih rož. S strašnim žarkom komponira oktober barvito simfonijo. Začarana kraljična, vitkonoga breza, s spletičnami, na jasi pleše. Iz prhkih tal kukajo škrlatni cofki gozdnih škratov. ... VAŠI PARTNERJI ZA USPEŠNO TRŽENJE... te J.h&A group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.si Agencija G Ljubljana ^ Grafično podjetje Izlake fgrgiV Spletna agencija Ljubljana rpriprava na i‘n ' i ♦ zimska pnevmati a ppeNnnalik I ♦ menjava ,n cenp 0^’h točk na vozilu ^ 1 • pregled 2° ko ■ zlIT,ske Opi"eml'' 1 peUgeot servis vam nudi široko izbiro zimskih pnevmatik uglednih blagovnih znamk po ugodnih cenah. * ugoden nakup os ClT* I S pregledom motorja in stenja vozila na 26 kontrolnih točkah vam Peugeotovi serviserji jamčimo, da |Q 'MjU >5* * _J | boste brezskrbno zapeljali v zasnežene dni. Ponudba velja za vse znamke avtomobilov. Akcija se prične * * —" 15. oktobra. *Cena vključuje zimsko pnevmatiko znamke Sava Eskimo S2 145/70 R 13. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE PRI ČEM STE! PEUGEOT AVTOHIŠA KISOVEC s.p. BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLED VOZIL PRED ZIMO ZA VSE ZNAMKE Borovniško naselje 7.1412 Kisovec, tel.: 03 567 23 01 OD 02. 11.2001 DO 30. 11.2001 Tudi tokratni prispevek o hrbtenici je pripravila višja fizioterapevtka Majda Aniin iz Zdravilišča Laško. Še preden si preberete, kajje tokrat napisala, objavljamo imena prvih dveh nagrajencev, ki sta pravilno odgovorila na l.nagradno vprašanje. Pravilni odgovor se je glasil: Leta 2003 bodo v Zdravilišču Laško slavili 50 let fizioterpije. Namienca sta: Erik Cvirn. Dolenja ms 47. Zatone in Marija Laikovič. Opekarna 3 a, Trbovlje. Nagrajena sta s po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško. Čestitamo. KAKO VPLIVAMO NA PRAVILNO RAST IN VZDRŽEVANJE ZDRAVE •Ir NijpopeUraojii tehnik* minie ne ivetu MASAŽA Z VROČIMI KAMNI Sedej tudi v Zdravilišču laške ZDRAVILIŠČE LAŠKO ...njeni začetki segaj* deleč nazaj v lete 2000 pr.n.št MEDICINA IN TURIZEM Blegedejnl učinki masaž* z vrečlrai kamni: Zdraviliško L 4, 3270 LAŠKO -pespešuje cirkulacije Tel-+386 (0)3 7345 - sprešča mišice Fex:+386(0)3 7345 298 -urevneveše energije v telesu Rtrervedjc +3*6 (0)3 7345 122 E-e«il:i*oinlKsJciko@eee«l.ii -spresti tele in duh* http://www.i dr avil«*-las ko.si SLOVENIJA Oedetne Infermeelje in rezervacije: 03-7345-166 ZDRAVJE - POČITEK - SPROSTITEV HRBTENICE Otrokom je potrebno posvetiti posebno skrb, ker so zaradi hitrega telesnega, duševnega in spolnega razvoja izpostavljeni vrsti problemov v okviru razvoja družbe. Njihovo telo potrebuje poleg pestre in zdrave prehrane tudi pravilno načrtovano telesno vzgojo in rekreacijo, ki zagotavlja telesno in duševno ravnotežje ter privzgaja zdrav način življenja. Pri otrocih še ne govorimo o bolečinah v križu, čeprav raziskave kažejo, da imajo že osnovnošolci in odraščajoča mladina težave s hrbtenico. Zato moramo biti pozorni do otrokovih navad in razvad, ki vplivajo na razvoj njihove telesne drže ves čas njihove rasti. "Otroci lahko postanejo tisto, čemu jih spodbujate, ne pa tisto, čemu jih priganjate!" Otrokova drža se razvija ves čas njihove rasti, zato je zelo pomembno vzgojno-preventivno delo že pri dojenčku. Zato je pomembno: -ležišče naj ne bo premehko, da se ne ugreza vanj, da se hrbtenica na krivi, pa tudi na tako trdo, da se ne prilagaja krivinam telesa; -otrok naj leži v vseh legah (priporočamo ležanje na boku); -dojenčka pestujemo izmenoma na obeh rokah, v položaju, da ohranjamo zravnan ali pokrčen položaj kot v materinem telesu (kolena, ramena, komolci); -preprečujemo prezgodnje dviganje: sedenje, stoja, hoja. Otrok mora pridobiti mišično moč. Naša naloga je, da mu damo priložnost, da jo razvije; -odsvetujemo uporabo hojce. Otrok naj se čim več plazi; -preprečujemo dolgotrajno nošenje v nahrbtniku (predvsem preden je otrok sposoben sam sedeti) pri nakupovanju, hoji v hribe, smučanju, ker lahko pride do nategov (še slabše je, če otrok zaspi); -dojenčku omogočimo čim več gibanja. Naj ima dovolj veliko ležišče; -pri vožnji v avtomobilu naj sedi v njegovi velikosti primernem sedežu ter mu zavarujmo vratno hrbtenico, zlasti kadar spi v sedečem položaju; -otrok v prvem letu ne potrebuje čvrste obutve, ampak mu priporočamo mehke nogavice, ki ob poskusu plazenja in vstajanja dajejo zadovoljivo informacijo vseh delov podplata in noge. Pri otroku do treh let in od treh do šestih let smo pozorni, da: -preprečujemo igro v istem položaju npr. dolgotrajno čepenje, sedenje na kolenih s pokrčenimi nogami in nogami obrnjenimi navzven, kar povzroča kolena na x in ploska stopala. Pri igri, pisanju, branju spodbujamo položaj ležanja na trebuhu; -izogibamo se nepravilni obutvi (premehka, brez opetnika, prevelika ali premajhna obutev). Otrok naj veliko hodi bos po travi in na morju po pesku; -pri sedenju pri mizi smo pozorni na velikost, pravilno višino in naklon mize ter stola; -opozarjamo na pravilno sedenje pred televizijo, da ne sedi predolgo in preblizu televizije; -otroke vzpodbujamo h gibanju. Otroci do prvega razreda osnovne šole veliko gibajo, kasneje premalo. Pri predšolskih otrocih še niso ustaljene krivine hrbtenice, zato moramo paziti, da se te ne ukrivijo v napačno smer. Če pogledamo trebušček triletnega otroka, ta še štrli naprej, ker je njegova medenica še neznatno nagnjena. Takšna drža je za to starost še naravna, drža šestletnega otroka pa je že podobna drži odraslega človeka. Do te starosti so vretenca v glavnem oblikovana. Oblikuje se zdrava telesna konstitucija, sposobnost za razvijanje psihofizičnih lastnosti in gibalne navade, pa tudi ročne spretnosti. Do vstopa v šolo je otrok izredno aktiven, če raste v okolju, ki mu to dopušča. Z vstopom v šolo pa se mora prilagajati dolgotrajnemu sedenju, ki se nadaljuje še doma. Nepravilno sedenje, ki je lahko posledica slabega stola ali slabih navad sedenja, deluje utrujajoče na hrbtenico, pojavi se utrujenost in s tem slaba drža. Pravilna drža pri sedenju. Napovedujemo- V naslednji številki bomo predstavili program: Šola dobre drže za otroke. TRETJE NAGRADNO VPRAŠANJE: Ali je uporaba hojce priporočljiva? Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na uredništvo Zasavca do 22.novembra 2001. Dva, ki bosta pravilno odgovorila, bosta prejela po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško. Uredil Igor Goite NOVO!!! RAZSTAVNO POSLOVNI PAVILJONI V ZUPANČIČEVI JAMI V UUBUANI... polklet pritličje 1. nadstropje .. ..E 48 m2 2 x skladišče, hodnik, shramba, WC, garderoba in stopnišče 50 m2 razstavnoprodajni prostor in stopnice 42 m2 atelje - delavnica in stopnišče Vsak paviljon je samostojen. Skupna površina 140 m2. TM etaže. Poslovni prostori oz. paviljoni se oddajajo v najem ali tudi prodajajo in so za ogled na voljo od Septembra 2001 dalje. Nahajajo se v neposredni bližini Centra. Do poslovnih prostorov je dostop mogoč z avtomobilom ali drugim prevoznim sredstvom, seveda pa tudi peš. Do ožjega Centra Ljubljane je hoje le za cca. 10 min. Poslovni paviljon oz. objekt je grajen iz armiranega betona. Streha je ravna nepohodna, obrobe pa so iz cinkotita. Konstrukcija ostrešja je nosilna iz jekla, zaščitena in barvana. Tla bodo iz hrastovega lamelnega parketa 1. kvalitete - lepljen in 3 x barvan, razen skladišč in sanitarijev. V sanitarijah in garderobah bo keramika 1. kvalitete. V skladišču je protiprašni namaz na terasi nedrseče keramične ploščice, položene v cem. V vsako etažo posebej vodijo stopnice iz jeklenih profilov, nastopne plošče in plofilirane pločevine. Ročaj je iz votlega profila. Okna so lesena, stekla pa iz IZO stekel. Objekt je priključen na centralno ogrevanje, toplovodno omrežje, vodovod, kanalizacijo, električno in telefonsko omrežje. Prostori bodo tudi tehnično varovani. arouo POStOVNA SKUPINA 2 VIZIJO ©NEPREMIČNINE Linhartova 40 1000 Ljubljana tel.: 01 438 56 55 Dodatne informacije o objektih ter informativne cene najema oz. nakupa lahko zahtevate na E-mail: info@grafex.si. I I 8. LISTOPADA 2001 J. U.JJ.rT M fi Ji; f> ZABAVNO IN POUČNO Veliko vina pridelamo Slovenci. Veliko ga tudi popijemo. Le malokrat pa se vprašamo, koliko truda in znanja potrebuje nekdo, da zadovolji toliko različnim okusom, kot jih premoremo porabniki te žlahtne, dehteče in opojne kapljice. V vinoteki Klopotec v Zagorju nam bodo v mesecu novembru in decembru vsako soboto od 9 do 12 ure pripravili degustacijo vin slovenskih proizvajalve. 03. 10. je vinoteko obiskal gospod Steyer Danilo, vinogradnik iz Apač, ki skupaj s svojo ženo Magdo tvori vinogradništvo Steyer. Gospod nam je predstavil paleto svojih vin različnih vrst in okusov. Prijetno gaje bilo poslušati, ko je na željo obiskovalcev razlagal postopek pridelovanja vina, pomen kvasovk pri vretju, težave slovenskih vinogradnikov in kmetov na sploh ter še marsikaj zanimivega in koristnega za tiste, ki nekaj znanja o vinu imajo in za tiste, ki ga znajo le piti in ob tem uživati. Je pa gospod Danilo poskrbel tudi za dober umetniški vtis saj je na koncu, ko je obiskovalcem ponosno ponudil, kot vrhunec dneva doma proizvedeno penino, povedal še nekaj globokih misli in lepih verzol na temo vin. »Dišeča penina je suha penina, skoraj ekstra suha. V Evropi pa tudi v Sloveniji je ta penina zelo redka. Pridelujemo jo po klasični šampanjski metodi. Od pivca penina zahteva veliko posluha,« sva začela pogovor z gospodom Steyerjem. »Namen imamo ustanoviti klub ljubiteljev traminca. Član tega kluba bo lahko postal sleherni ljubitelj traminca.« je še nadaljeval gospod Danilo, ko so mu prisotni zastavljali vprašanja na temo traminec. »Cilj kluba je predvsem, da kupec pridobi čimveč znanja o vinih, tudi o težavah s katerimi se srečujemo vinogradniki. Nadalje želimo skupaj s potrošnikom ustaliti neke pivske navade, kulturo pitja tako rekoč. Vino ni samo pijača, vino je pravzaprav del prehrane, spremljevalec tako slavnostnih, kot vsakdanjih obrokov,« je podal odgovor na moje vprašanje o odnosu med vinom in prehrano gospod vinogradnik iz Apač. Povprašal sem prisotne kaj menijo o današnji degustaciji. Robi Lukač: »Takšne degustacije so dobrodošle. Spoznavamo domača vina. Zvemo marsikaj, kar si niti predstavljali nismo.« Robijeva spremljevalka pa je še dodala: »Veliko smo zvedeli o vinu. Ko pomislim na vino nehote pomislim še na cvetje, glasbo.« »In ljubezen verjetno,« ne morem držati jezika jaz, ko imam za sogovornico lepo mladenko.« »Ja, romantika pač,« se z nasmehom strinja Robijeva spremljevalka. Veliko smo se še pogovarjali; o problemih vinogradnikov, nerazumevanju države, vstopu v evropsko unijo, povezavi med turizmom in proizvodnjo vin in še, in še....Če bi želel bralcem Zasavca napisati vse kar smo pametnega ugotovili in slišali v soboto 03. 10. 2001 v vinoteki Klopotec v Zagorju bi bila ena številka premalo. Zato pa je bolje, da se takšnih degustacij udeležite osebno, daste svoje mnenje o kvaliteti vin, morda kakšno pobudo in opravite morebiten nakup dobrega vina, ki bo kot nalašč primeren za sobotno kosilo v krogu družine ali morda v dvoje... Seveda dan ne bi bil takšen, kot je bil, če ne bi k temu obilno pripomogla gospa Marinka Naprudnik in njen mož Uroš, ki jima, kot lastnikoma vinoteke Klopotec gre zahvala, da Zasavčani imamo priložnost zvedeti o vinu nekaj več, ne da bi bili primorani zaradi tega oditi kam daleč od doma temveč nam vino in znanje o vinu prideta kar domov, tako rekoč na domači prag. Tistim, ki ni uspelo priti v soboto v vinoteko Klopotec na poskušino zares dobrih vin pa smo se sodelavci Zasavca potrudili pričarati v sliki in besedi vsaj del sobotnega vzdušja in dogajanja v vinoteki. MAŠ. N0C ČAROVNIC V KISOVCU Prejšnji teden je Kud KNAP v Kisovcu organiziral koncert lokalnih skupin - v boju proti zlorabi drog, ki vsako leto terjajo vedno več žrtev predvsem pri mlajši populaciji, ki je tudi najbolj ogrožena starostna skupina. Ozaveščenost prebivalstva pa je še na zelo nizki stopnji. Zato so si obiskovalci koncerta med drugim lahko postregli z gradivom društva Ptica iz Trbovelj in organizacije DrogArt iz Ljubljane, ki se med drugim ukvarjata z ozaveščanjem prebivalstva in zmanjševanjem uporabe drog. Čisto banalen primer je naprimer odnos nekoliko starejše generacije, (generacije, ki je zdaj v srednjih letih), do alkohola, ki je legalna trda droga ali pa odnos običajnih ljudi do uživalcev marihuane. Prvi se tolerira, kjub vsem znanim škodljivim in nezaželenim posledicam. Čisto normalno je namreč če se ga napijete v gostilni ali doma - pač del kulture konzumiranja ene najbolj razširjenih legalnih trdih drog pri nas. V nasprotju z alkoholom pa je marihuana, nelegalna a mehka droga, ki ne povzroča fizične zasvojenosti, kot alkohol. Večina pa jo še vedno tretira kot izjemno nevarno zadevo, uživalci te droge pa so neupravičeno družbeno diskriminirani. Zdaj pa še nekaj o koncertu, ki se bi mu lahko reklo že skoraj festival. Nastopil je cel kup Zasavskih skupin od Radečanov - Čudn Land in Zagorjanov - Terminal Disease, Nova Generacija, Bohem ter Scream, do že nekoliko bolj znanih Red Five Point Star. In da ne pozabim; prvi nastop zagorske raperske zasedbe Central Slovenia, ki je na koncertu nastopila izredno suvereno vsaj kar se nastopa in tekstov tiče. In še rezultati: okrog 250 obiskovalcev, pestrost scene, različni pogledi in dialog. Torej nov recept za novo bolj tolerantno in s predsodki manj omejeno družbo. Naslednji projekt Kud-a KNAP-a se bo zgodil nekje v decembru. Za sceno pa bodo poskrbeli performansi, videoprojekcije in harmonika... KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE Z reformo plačilnega prometa se je pričel tudi prenos bančnih računov iz Agencije za plačilni promet na poslovne banke. Banka Zasavje seje na ta prehod v Zasavju dodobra pripravila, saj je do konca meseca oktobra račune preneslo že 58% pravnih oseb. Za vse komitente so v sredo, 24.oktobra, pripravili zanimivo poslovno srečanje v Gostišču Kum, kjer so na kratko predstavili banko in njene načrte v prihodnosti. Dne 30.10. pa so v Hrastniku v bivših prostorih Agencije za plačilni promet odprli nove prostore Banke Zasavje - poslovalnica Ojstro, ki je namenjena pravnim osebam. Več o ponudbi pa si boste lahko prebrali v naslednji številki. RM. KOMEMORACIJA V TRB0VUAH Dne 30.10.2001 je na pokopališču v Gaberskem potekala žalna slovesnost ob dnevu mrtvih. Kot vsako leto. so tudi letos slovesnost obeležili pevci trboveljskih združenih moških zborov. Delavska godba Trbovlje, slavnostni govornik pa je bil župan občine trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. Jure Vrbnjak NOVOSTI BANKE ZASAVJE Otvoritev nove poslovalnice Ojstro (Branko Klančar) November v Avtohiši Malgaj RENAULT 6 TVVINGO EXPRESSION 1.2 16V s klimatsko napravo ali električnim strešnim oknom popust 142.800 SIT THAUA - popust v višini 60.000 SIT. Q Na zalogi CLIO DYNAMIQUE - količina omejena! C- KANGOO 4x4 (štirikolesni pogon)-promocijska cena za 250.000 SIT nižje od cene po ceniku. MEGANE AIR - prihranek do 450.000 SIT na zalogi omejena količina vozil Servis in prodaja ; BREZPLAČNA KLIMA £V MEGANE, SCENIC in LAGUNA BUSINESS Fantastična ponudba za pravne osebe in samostojne podjetnike! MEGANE + klima + radio + GSM aparat že za 2.905.000 SIT SCENIC + klima + radio + GSM aparat že za 3.215.000 SIT LAGUNA + klima + radio + GSM aparat že za 3.980.000 SIT BREZOBRESTNI LEASING za gospodarska vozila! Polog 50%, trajanje 24 mesecev. Želite več informacij? Obiščite nas ali pokličite naše prodajalce: 03/56 33 1 1 4 g. Franci Dolanc 03/56 33 1 1 0 g. Viljem Medvešek 03/56 33 1 1 2 g. Dejan Štruc da Vam predstavijo ponudbo, ki VAM najbolj ustreza. AKCIJA ZIMSKE GUME -15% JEKLENA PLATIŠČA -25% ramnmr malg Trbovlje Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33111 03/56 33 112 Servis 03/56 33120 www.avtohisamalgaj.si 8. LISTOPADA 2001 G ZTT.n-fitrGn.G PET LET ZBORA LADKO KOROŠEC »Oktobra je minilo pet let, ko se nas je ducat in pol ljubiteljev zborovskega petja zbralo na prvi vaji v Gasilskem domu Kotredež, kjer je zborovodja Tomo Brezovar preizkusil naše glasove. Naš namen je bil, da bi se v tem okolju znova Ladko Korošec. Trdna volja in vztrajnost sta kmalu pokazala, da bo pod veščim vodstvom neutrudnega in skrbnega pevovodja Toma Brezovarja nastal uspešen mešani pevski zbor. Zbor je prva tri leta deloval kot pevska sekcija PGD Kotredež. nato novi pevci, tako da zbor trenutno šteje 20 članov. Vrstili so se mnogi nastopi, ki so vedno naleteli na dober sprejem pri poslušalcih, ljubiteljih slovenskih pesmi. Nastopali so na različnih krajevnih, občinskih in območnih prireditvah (kot so prereditve ob krajevnih praznikih, ob otvoritvah razstav, ob Božično-Novoletnih praznikih,...), po domovih starejših občanov (Izlake, Trbovlje, Tišje,..), na revijah pevskih zborov, na dobrodelnih koncertih, na šentviških taborih in drugih srečanjih. Prav ob peti obletnici pa je zbor sodeloval na 19.reviji obrtniških pevskih zborov, ki je potekala 20. oktobra v Vrhniki. Na reviji je nastopilo 13 zborov. Med tistimi, ki so od obiskovalcev prejeli največ aplavza je bil tudi Mešani pevski zbor Ladko Korošec. »Na reviji smo od predsednika Območne obrtne zbornice Alojza Sešlarja izvedeli veselo novico in sicer, da bo gostiteljica jubilejne 20.revije leta 2002 Območna obrtna zbornica Zagorje.« je povedal Tomo Brezovar in dodal, da upa, da bo s pomočjo Sklada za ljubiteljske dejavnosti, občine Zagorje, Območne obrtne zbornice Zagorje zbor lahko uspešno nadaljeval z delom in z lepo pesmijo še naprej razveseljeval vse, ki jim je pri srcu zborovsko petje in bogata dediščina naše dežele. Vsekakor pa ste vljudno vabljeni vsi, ki imate v srcu pesem, da se jim pridružite. Igor Goste ŽEUA IN POTREBA ZA NOVIMI IZZIVI LCTRBOVUE V Trbovljah je leta 1995 triindvajset enako mislečih ljudi ustanovilo Lions klub. Danes šteje klub dvaintrideset članov, precej jih je prišlo, nekaj tudi odšlo...Od takrat do danes se je Monizem uveljavil na humanitarnem in na družbenem področju in odstrl tančice, ki so ga nehote zakrivale in ga včasih delale skrivnostnega in nedosegljivega. Vse to je razvidno iz številnih aktivnosti in mnogih prošenj za finančno pomoč, naslovljenih na njih, ki jim na žalost niso mogli vsem ustreči. Finančno poročilo za klubsko . leto 2000 - 2001 pove, da so člani j, s svojimi aktivnostmi zbrali več kot 3,6 milijona sit sredstev, ki so jih Druži jih ljubezen do slovenske pesmi oglasila prelepa slovenska narodna, umetna in nabožna pesem. Odločili smo se, da bomo del prostega časa namenili zborovskemu petju.« je na začetku pogovora dejala Miri Maksimovič, članica Mešanega pevskega zbora pa se je leta 1999 registriral kot Kulturno društvo Mešani pevski zbor Ladko Korošec. Zbor od začetka leta 2000 deluje pod okriljem Območne obrtne zbornice Zagorje. V petih letih delovanja so se jim postopoma pridruževali MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAŠ M1S MAŽ M»S MAŠ M1Ž MAS mladim Zasavcem Svečke svojim dragim, ki jih ni več med nami, smo prižgali, jesenske počitnice so mimo... Kako se kaj počutite? Pravijo, da postanejo nekateri ljudje v jeseni, ko ni več toliko svetlobe, žalostni in potrti. Ste med njimi? Potem se je treba s takšnim stanjem spoprijeti, saj ne vpliva dobro na naše zdravje. Še najbolj učinkovito se je doslej izkazala hoja v naravi. Ali pa kakšno početje. Nabiranje gob ali jesenskih listov... Ko se vrneš med štiri stene, razmišljamo stoodstotno bolj pozitivno. To nam pride prav v odnisih z našo okolico - s JL—' . sošolci, učitelji, starši, prijatelji... Prijetnim (JLHCaIA. odnosom rečemo tudi harmonični odnosi... I / 1 OSNOVNOŠOLCI RAZMIŠLJAJO IN SE SPOMINJAJO... Davor - V celi kontrolni nalogi sem napisal samo Torino in Milano. Ko je učitelj razdelil kontrolke, je rekel, sa imamo v tem razredu tudi enega genialca, ki je pisal 0 točk od stotih. Vsi so se mi smejali. Nejc B. - Še večji šok je bil zame, ko smo se preselili na OŠ Trbovlje. Bilo je polno starejših učencev, ki sem se jih bal. Ko sem prihajal v šolo, sem se bal, da mi bodo kaj naredili, kajti vedno so sedeli pred šolo in se pogovarjali. Toni - Mislil sem, daje osnovna šola podobna mali šoli. Ko pa sem stopil skozi vrata prvega razreda, sem se začudil čičkam in čačkam na stenah. Nejc V. Vsak dan je isto: zjutraj šola, popoldan šola. Samo šola. To je vse, kar se meni dogaja v okviru šole. In zato sva s šolo bolj sprta. Saša - V 2.razrpdivSmo se dekleta prepirala, družila, zabavala in smejala. Vsak teden pa so s "...NE UGAJANJE, V Galeriji Delavskega doma v Trbovljah je za sladokusce likovne umetnosti spet na ogled poslastica, ki je ne gre zamuditi. Lansko leto v tem času se je publiki s svojimi deli že predstavil Benjamin Kreže v družbi z Zoranom Pozničem, letos pa sta se mu pridružila absolventka Pedagoške fakultete - smer likovna pedagogika Katarina Drobnič in kipar - rezbar Radovan Gros iz Maribora. Misel za njihovo skupno razstavo se je rodila na likovni delavnici v Semiču, kjer je bil Benjamin Kreže eden izmed mentorjev. O vseh treh umetnikih in njihovem delu je spregovoril na otvoritvi profesor Aleš Gulič, ki je publiki blagohotno svetoval:"...ko boste šli naokrog, ne iščite podobnosti z zunanjim svetom, ko si ogledujete slike, ampak iščite podobnosti s svojim notranjim svetom, če že morate iskati kakšno podobnost, najbolje pa je, da se sliki prepustite, naj gre v vas ali pa vi vanjo pa boste videli, ali boste lahko živeli skupaj ali ne..." Pisati o slikarskih in kiparskih delih je AMPAK SPOROČANJE SVOJIH MISLI..." nehvaležno opravilo, treba jih je videti, začutiti..,,o umetnikih pa tole: Benjamin Kreže je zvest svojemu načinu ustvarjanja, ko:"...slika realistične podobe z nadrealističnim prizvokom, pri čemer ne uporablja perspektive, ker vse, kar naslika, zvrača na dvodimenzionalno ploskev nosilca s svojevrstnim pogledom od zgoraj. Pri tem se še posebej trudi, da bi bila vsaka slika otipljiva in realna, k čemur če posebno pripomore uporaba visokega reliefa." je ob lanski razstavi med drugim zapisal Darko Slavec. Ob umetnikovih novejših delih pa Zoran Poznič ugotavlja, da:"... potrjujejo prepričanje, da motiv slike ni tako pomemben kot njena kompozicija. Neenakomerne lise živih barv ustvarjajo lirično podobo, ki spominja na mozaik utripajoče svetlobe. In ravno svetloba je cilj, je smoter, je bistvo, h kateremu teži Benjamin Kreže." "Slikarski objekti Katarine Drobnič, nastali v zadnjih nekaj letih, so sestavljeni iz številnih, po svoji uporabni funkciji običajno odsluženih in odpadnih sestavnih delov, ki pa v likovno estetski funkciji in splošnem likovnem smislu delujejo svojevrstno živo in bogato. To še posebej v razvrstitvenih kombinacijah s številnimi v bližnje sosedstvo razpostavljenimi soobjekti in likovnimi elementi...Likovna dela, ki jih avtorica običajno poimenuje "Brez naslova" nosijo v sebi korenine kolaža in asemblaža ter se spogledujejo z reliefnim kiparstvom...Odpadni material je tako dobil novo mladostno nadgradnjo, ter se iz neuporabnosti prelevil v silovito konstrukcijsko in dinamično likovno tvorbo..."so izvlečki iz zapisa o Katarinini umetnosti, kot jo vidi Darko Slavec. Tretji umetnik se po starosti precej razlikuje od prvih dveh in vendar je to pravzaprav prva njegova razstava, kot je omenil Beno Žnidaršič, poleg dveh skupinskih razstav mariborskih rezbarjev. Radovan Gros je začel kipariti že v otroškem vrtcu in vendar se je nekako skrival, čeprav se tej zvrsti umetnosti ni nikoli odpovedal. Rezbari v lesu, oblikuje pa tudi glino in kamen. "Simbolizem in fantastika, ki sta v srednjem veku in večkrat pozneje igrala v kiparstvu pomembno vlogo, sta v Radovanu Grosu našla novega ustvarjalca...v svet čiste fantastike sodi Grosova figuralna oblika pipe, ki je po oblikovni izdelanosti obraza vredna imena mojstrskega rezbarjenja..." je zapisal dr. Cene Avguštin. Razstavo si je prav zaradi svoje drugačnosti vredno ogledati, saj omogoča vsaj kratek pogled na "sosedovo dvorišče". MAH POVZETEK 22. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRBOVLJE V ponedeljek 29. 10. 2001 je bila 22. seja Občinskega sveta občine Trbovlje. Prisotni so obravnavali pet totčk dnevnega reda: Pregled realizacije sklepov 21. Seje občinskega sveta z dne 24. 09. 2001, predlog »Odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 2002«, Predlog »Odloka o ureditvenem načrtu GAGL E 7/5 in E 7/1 - del«, predlog »Odloka o spremembi Odloka o sprejemu ureditvenega načrta za del območja urejanja PE 6/2 prometnoenergetski koridor - del rekonstrukcije Separacije v Trvovljah ter predlog za odpis delnic LB d.d. Ljubljana. 3. člen odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 2002 določa proračun za leto 2002 v naslednjem obsegu: prihodki in drugi prejemki skupaj v višini 2.267.562.585 Sit ter odhodki in drugi izdatki v višini 2.267.562.585 Sit. Podatek priča o usklajenosti planiranega proračuna glede prihodkov in odhodkov. Naprej v 19. členu Odloka o proračunu občine piše, da se občina v letu 2002 ne bo dodatno dolgoročno zadolževala. Iz uvoda in obrazložitve proračuna občine Trbovlje za leto 2002 pa je razvidno, da nameravjo poleg ustaljenih virov dohodkov za proračunska srestva občine pridobit še Republiška sredstva za plazenje tal. Načrtovana sredstav bodo namenjena za sanacijo plazov pikapolonica in Klek. Republiška sredstva za sofinanciranje regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, ki naj bi okrepila občinski proračun za cca 50 mio Sit. Republiška sredtva za komunalno infrastrukturo, ki bodo namenjena za saniranje na cestah po neurjih v maju in juniju 2001 v višini 17 mio Sit. Republiška sredstva za zdravstvo, ki bodo namenjena za ureditev nadzidanega podstrešja Zdravstvenega doma Trbovlje vključno z gradnjo dvigala- Republiška sredstva po zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki bodo namenjena za razvojno prestrukturiranje Zasavja. Vrednost teh sredstev je za leto 2002 predvidoma 1.100 mio Sit. Za občino Trbovlje je v letu 2002 predvideno 170 mio Sit teh sredstev. Republiška sredstva za adaptacijo osnovne šole Tončke Čeč. Republiška sredstva za bazen v višini 5 mio Sit. Ostala sredstva za sanacijo letnega kopališča v višini 25 mio Sit tio občina Trbovlje pridobila na račun sredstev fundacije. MAŠ- Itl.TiTftTriD 6PACK ČUKUP Začetki tega 22 letnega Velenjskega raperja segajo daleč nazaj v dcvedeseta, ko je s takratno sredješolsko skupino EROS RAMAZOTIS WORST NIGHTMARE prepeval hard core- regge popevke v Velenjskem undergroud-u. Njegovi hip hop začetki pa so se v bistvu začeli malo kasneje. Veliko ljudi gaje prvič videlo freestylat na različnih jazz večerih v lokalnem Max klubu, kasneje tudi v Mariboru ,v obliki skupine MARIBOR VELEJE CONNECTION.Na odru seje pojavil celo z metalci KAOZ. Kmalu gaje odkrila skupina FUNK YOU, s katero je sodeloval na njihovem cd-ju in turneji po Sloveniji. Besedila, ki jih piše sam, so večinoma na osnovi zabave in iluzij. Kdaj pa kdaj pa tudi zelo realna, kajti Velenjske ulice so še vedno njegov drugi dom. Njegova desna roka je Saša Lušič, ki skrbi za bite in glasbo .Na plošči bo tudi veliko gostov (M.C,-jev iz cele Slovenije) BRONNTARZ, POLLV, l.C.O.... Vruštvo mrtvih pesnikov vas obvešča: Društvo mrtvih pesnikov je v ponedeljek premierno predstavilo nov spot Ti si vse in tako po mnenju nekaterih po dolgih žurerskih letih (Čutm te, Rabm, Me že ma) na svež način razkrilo nekoč značilno podobo benda, ko so bili znani predvsem po otožnejših tonih v uspešnicah Ko prižgeš nov dan, Ti in jaz. Ko te ni... V spotu postanejo mrtvi pesniki angeli, ki se igrajo z majhnimi dobrimi deli. NE SE BAT. PRIHAJA AVI Napovedujemo izid novega, po vrsti že desetega albuma priljubljenega Adija Smolarja Številno občinstvo Adija Smolarja bo gotovo razveselila novica, da je njihov ljubljenec podpisal večletno pogodbo o sodelovanju z založbo Nika Records in da bodo že v začetku novembra lahko uživali ob poslušanju svežih skladb z njegovega najnovejšega albuma NE SE BAT'. Adi je tako kot vedno snemal v Studiu Činč v Ljubljani, in sicer v družbi glasbenikov, ki so z njim sodelovali že na prejšnjih ploščah in kot vedno je seveda avtor glasbe in besedil vseh dvanajstih skladb, ki jih je izbral za albumu NE SE BAT'. Poleg naslovne skladbe Ne se bat' so to še: O ne -o ja, Mi smo pa špilali, Soboška frajla, Zabava za dva, Moj trombon. Pravice ni - pravica je, NedcUa lep je dan, Na travniku, Vroči telefon, Emperatrice in Pismo dedku Mrazu. Že iz naslovov lahko sklepamo, da se Adi Smolar kot vedno loteva zanimivih tem iz vsakdanjega življenja. Nekatere pesmi nas bodo zabavale in nasmejale, druge ganile, spet tretje morda povabile k razmišljanju ... Iz vseh pesmi valovi Adijeva dobrodušnost in pozitivna naravnanost, ki je mnogim Slovencem vseh starosti segla v srce in zlezla pod kožo, kar nedvomno dokazujeta izjemno zanimanje za njegove koncerte in rekordna prodaja njegovih albumov. Za album Je treba delat je Adi Smolar lani prejel priznanje 2X PLATINASTA PLOŠČA, kar je v slovenski glasbi izreden dosežek. Kot zanimivost naj povemo, da je ta Adijev album presegel zlato naklado že v prvem prodajnem dnevu. Ne se bat'! Adi Smolar vas bo tudi tokrat navdušil s svojim avtorskim in izvajalskim šarmom! TABU - PONATIS. VIDEOSPOT Predvidoma čez kak teden bo pri založbi Menart izšel ponatis albuma Tabu, na katerem bo poleg vseh ostalih komadov tudi zadni Tabujev cukr Lahko sem srce, na CD-jki pa bo tudi čisto svež spot zanj. Prav tako bodo na CD-ju vsi do sedaj posneti videospoti, desktop vvallpaperji in se kup digitalnih sladkarij. Videospot se je že dalo videti na nekaterih televizijskih oddajah, zelo v kratkem pa ga lahko pričakujete tudi na Videospotnicah. M//an Kamnik Na policah prodajaln je nova CD plošča Milana Kamnika “JE ŠE KDO SREČNEJŠI KJE?”. Naslovna skladba je stara delavska pesem iz časov, ko je bil Milan še zaposlen v Železarni na Ravnah. Imeti delo -biti srečen. To je vodilo, ki vas bo spremljalo ob poslušanju naslovne skladbe. Vseh 10 pesmi je Milanovo avtorsko delo. Vsaka izmed pesmi je pravzaprav zgodba zase in težko bi našli rdečo nit skozi celoten album. Tudi tokrat ni pozabil na Prežihovega Voranca, pesmi Slovenec sem iz Solzic in Vode pa ni (Vodnjak) iz Samorastnikov nas spomnita na klenega, vztrajnega in ponosnega Slovenca, ki bi moral biti bolj prisoten v vsakem izmed nas. Slavospev Uršlji gori je po Milanovih besedah začetek poustvarjanja Prežihovih del. Na albumu je slabih 40 minut glasbe za vsakogar, tudi za ljubitelje lepega koroškega narečja, ki je pač Milanov zaščitni znak. Njegova glasba je , kot radi rečemo, prijazna glasba. Za razliko od večne teme - ljubezni je le-ta prisotna v drugih oblikah. Blues Lokalni veljak bo zagotovo zelo aktualen pred naslednjimi lokalnimi volitvami, v skladbi Ni mi vseeno pa je Milan pokazal da ima ‘jajca’, saj je potarnal v imenu mnogih muzikantov, ki za svoje avtorsko delo ne dobijo tistega kar si zaslužijo. Frderban svet prinaša srhljivo sporočilo, kako kriminal prihaja tudi na podeželje, otroški vokali pa so obupen klic na pomoč. Unanie za Božič je pesem, ki vas bo zagotovo pregrela v mrzlih decemberskih dneh, poletna uspešnica Gremo na kavo v Portorož pa je zagotovo pospremila ploščo v mnoge arhive. Vseskozi je zvest svoji Koroški, zato ne preseneča, da je skoraj polovica njegovih pesmi v tem lepem slovenskem narečju. Po mnenju mnogih je ljudski pevec, ki zna združiti vpliv svojih glasbenih idolov z vztrajnostjo, neposrednostjo, močnim, malce hripavim a nežnim glasom, ki skupaj z orglicami in kitaro pričara Koroško besedo in pesem marsikateremu popotniku. Milan ni avtor, ki bi bil prisoten na vsaki 'kravji zabavi’, zato je toliko več vreden, čeprav tega še ne cenimo dovolj. Lahko se zgodi, da bo Kamnik moral ponatisniti tudi oba predhodna albuma Dolina smrti in Ibržnik. Pesmi za ploščo "JE ŠE KDO SREČNEJŠI KJE?" so bile posnete v koroškem studiiu Melopoja v Pamečah pri Slovenj Gradcu s pomočjo domačih muzikantov, kitaristov Matjaža Steržeta, Mika Orešarja in Robija Sterkuša, basistov Uroša Medveda in Boštjana Podlesnika, ki je bil tudi tonski mojster, bobnarjev Grege Gorenšeka in ‘Franza’ Andreja Pintariča, klaviaturista Boža A. Koleriča in spremljajočih vokalov Marjane in Lenarta Mlinar, Špele Peruš in Milanove hčerke Mojce. Marjan ‘Ožbi’ Popič je s harmoniko nastopil v naslovni skladbi, Simona Jambrovič pa z violino v Uršlji gori. Aranžmaje sta si razdelila Božo A. Kolerič in Matjaž Sterže(Wellblott). jr j. 77.4 j, £ Ir (i jT SLOVENIJA-TRBOVLJE IN LUXEMBOURG FORUM 2001 Od 13. do 18.10.2001 je v Luxembourgu potekal Forum 2001 na temo Evropa in mladi (Evropska unija in mladi). Cilj Foruma je bil druženje mladih iz različnih evropskih držav, dialog, prizadevanje za tolerantnost in multikulturnost Evrope. Slovenijo smo zastopale štiri dijakinje Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje: Živa Rački, Maja Pešl, Tina Pirnar, Jasna Gabrič ter mentorica prof.Tina Pušnik. njenimi značilnostmi (bilje edini). Družine so bile zelo prijazne, prav tako drugi Luxembour GLASOVNICA ZA naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona ___ - " — Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) Dragi ata in mama Mirko in Darinka Zupančič iz Zagorja! Pred 50 leti v zakon roko sta si podala, drug drugemu zvesta sta ostala. Naj sonce sreče v ljubezni vaju greje še naprej. To vama želita vnuka Aleš in Mitja P. P j. fr G Brezplačne male oglase za Zasavca, ki izide 22.novembra, sprejemamo do petka, 16.novembra. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. Stanovanja, parcele KUPIM ALI NAJAMEM lokal v Trbovljah (od 30 do 40 m2, tel.: 031/795-519 ali 56-26-899 ODDAM stanovanje v Hrastniku - 40m2, opremljeno, obnovljeno in po možnosti takoj vseljivo, tel.: 041/ 712-666 CtC nEpRcimčnine UllCfl I. lUflllfl 7. TRBOVUE TElMiDMi-it-MUMS-l« pnoDnm, mkup. momi. nii, POIIOVOIII PROllOliOV, VIKMDOV Ifl PRRCEl Avtomobilizem, deli PRODAM 4 zimske gume dunlop winteršport 145/70 R13, rabljene eno zimo, za 15.000 SIT, tel.: 56-68-054 PRODAM audi A6 TDI 2.5, letnik 1994, reg. do 06/02, temno zelene perla barve, pomočna streha, el.paket, notranjost usnje, lita platišča, servisiran, tel.: 041/482-570 Razno PRODAM 2 pralna stroja gorenje, eden 14 programov, driugi 10, tel.: 041/212-706 ali 56-43-565 PRODAM črno šestkotno kuhinjsko mizo 1,20m+0,40m raztegljiva, poceni prodam tudi peč za etažno centralno kurjavo, tel.: 041/691-953 PRODAM otroški voziček inglesina, velika kolesa, košara+sedež, 2 strehi, vzorec modro zelen karo, kupcu podarim nekaj oblačil, cena 30.000 SIT, tel.: 041/380-606 PRODAM računalnik commo-dore 128/64, kasetar, disketar, tiskalnik in igralno palico, tel.: 56-43-565 ali 041/212-706 Osebni stiki PRIJATELJICO si želi spoznati upokojenec 61/165/65, dobro situiran, z lastnim stanovanjem in avtomobilom. Prijatelj^ iz Zasavja, po možnosti iz Trbovelj, piši mi na Zasavca pod šifro: "Olajšajva si življenje". Inštrukcije, delo INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura brezplačna, tel.: 031/527-607 NUDIM možnost dodatnega zaslužka, tel.: 040/586-262 POLAGANJE stenskih in talnih oblog, polaganje keramičnih ploščic ter zidanje s siporexom. 40% ceneje kot drugje, pokličite, ne bo vam žal. tel.: 040/869-366 ali 031/472-886 PONUJAM brezplačne informacije o delu na domu, tel.: 040/586-262 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735 Izdelava strešnih kovinskih konstrukcij, ograj, stopnic ter dvoriščnih vrat po naročilu, Varko s.p., tel.: 041/251-980, 031/548-138 V NESREČI SPOZNAS PRIJATELJE Iskreno se zahvaljujem prijatelju in poslovnemu partnerju g.Mirku Živoderju - slikopleskarstvo in fasaderstvo iz Trbovelj, za njegovo nesebično pomoč v težkih trenutkih mojega soočanja s hudo boleznijo, pri organizaciji ter kvalitetni in strokovni izvedbi še nedokončanih del na mojih projektih. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so pod njegovim nadzorstvom dela opravili. Pokazali ste svojo pripravljenost pomagati v stiski, za kar sem vam vsem skupaj neizmerno hvaležen! Marjan Brumen, Zagorje ob Savi vS#'“ - :o brezplačni mali oglas I O z, Moj naslov: nlrizncVniTn KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVUE VABI 13.11.2001 OB 18.URI NA ZABAVO V STILU HARRV POTTER! VSI, KI VAS JE HARRV POTTER NAVDUŠIL, PRIDITE OB 18. URI V ČITALNICO NAŠE KNJIŽNICE IN SKUPAJ BOMO UŽIVALI V ČAROVNIŠKIH DOGODIVŠČINAH. Mladinski pevski zbor Vesna vabi na slavnostni koncert ob 130-letnici mladinskega petja v naši dolini. Gost: Mladinski pevski zbor Sluničko (Češka). Koncert bo v petek, 9.novembra 2001 ob 19.uri v veliki dvorani Kulturnega centra Delavski dom v Zagorju. Vabljeni! Galerija Kozole Trbovlje vabi na otvoritev prve zasebne prodajno razstavne galerije ter obenem otvoritve razstave slikarskih in kiparskih del Karla Kozoleta v petek, 9.novembra ob IS.uri v prostorih Galerije Kozole na Partizanski cesti 40 v Trbovljah. Vabljeni! Muzej premogovništva Velenje vabi na ogled razstave Jožeta Ovnika iz Trbovelj, ki bo odprta vse do 31.12.2001 v razstavišču Črna garderoba Kulturno umetniško društvo Glasba vabi vse ljubitelje slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi na koncert družine Galič. Prireditev, ki bo obenem javno snemanje nove zgoščenke te priznane glasbene skupine, bo v nedeljo, 18.novembra ob 16.uri v Kulturnem domu v Kisovcu. Vabljeni! SKUPINA ERA Trgovsko podjetje d.d. Totrošnja ZAGORJE OB SAVI Bi želeli delati v podjetju s tradicijo, ki traja že 50 let ? V kratkem odpira vrata kupcem Nakupovalni center v Kisovcu, zato bomo potrebovali nove sodelavce prodajalce. So vaše lastnosti poštenost, komunikativnost, prijaznost, učinkovitost, imate veselje do dela s strankami in končano trgovsko šolo ? Če ste stari do 35 let, imate vsaj 1 leto delovnih izkušenj v trgovini in obvladate delo z računalnikom, potem je pravi čas za vašo odločitev. Pošljite pisno prijavo skupaj z dokazilom o strokovni izobrazbi in navedbo delovnih izkušenj v roku 8 dni od objave na naslov : TP Potrošnja, d.d. Zagorje Kidričeva 1 1410 Zagorje ob Savi O naši odločitvi boste obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Informacije in rezervacije: 03/56 55 108. 56 55112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si MARTINOVANJE NA ZREŠKEM POHORJU ŽE ZA 9.850 SIT- lO.novcmbcr EGER(Madžarsfca) IZLET V ZIBELKO TOKAJA 9.-11 .november samo 31.500 SIT UMAG htl. SOL KORALI**** 24.11,- 01.12. ZA NEVERJETNIH 37.300 SIT VIKEND V PEKINGU 19.12. - 129.000 SIT LEIVTI-nakupovalni izleti ob sobotah 3.000,00 Z osebo NA VOLJO SO NOVI KATALOGI ZIMA 2001/2002 ! VABUENI NA VIKEND SMUKO V DECEMBRU: KRONPLATZ ŽE ZA 25.900 SIT S PREVOZOM! MVOUZMl PRAZNIKI HOTELI PALAČE PORTOROŽ Ugodni 4 in 5- dnevni paketi od 28.12.do 2.1.2002 V UMAGU e od 22.900 SIT naprej Lahko si že rezervirate silvestrovanje v Franciji, Budimpešti, Pragi, ob Blatnem jezeru, vzdolž jadranske obale... 1 Sanjska potovanja poceni kot e dolgo ne: 4-dnevno kri arjenje po Bahamih za 27.400 SIT/osebo! Najlepše plaže Tajske 10 dni, 197.000 SIT SRI LANKA 8 dni za 170.000 SIT ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00 fe POTOVANJA in... fo p/rroVANJA z INT54NAT^ 1)0 fin n tl osi, 8. L1STOPADA 2001 ri 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Veliko razmišljate o sebi. Ne dovolite, da bi vas dvomi oslabili. Kdor se zaveda svojih pomankljivosti, jih lahko tudi premaga. V ljubezni seje sreča začela končno obračati tudi vam v prid. Št.: 19. Zadnje čase ste precej muhasti. Čeprav se zdi, da so vaše odločitve samo izraz trenutne volje, temu ni tako. Kar ste zadeževali v sebi mora pač priti na dan v takšni ali drugačni obliki. Št.: 3 Pred vami so uspešni in ustvarjalni dnevi. Imeli boste občutek, da lahko končno najdete nekaj več časa tudi za tiste stvari, ki vas resnično veselijo. V vas se prebujajo romantična čustva. Št.: 15. Čeprav vas na delovnem mestu čaka kup dela, ki vas bo močno izčrpavalo, se , boste doma hitro l spet napolnili z energijo. Polni ste idej, kako preživeti prosti čas, tako da preprosto ne bole imeli časa za utrujenost. Št.: 10. Tokrat preprosto ne boste imeli nobenih težav. Sprostite se in uživajte vsak trenutek posebej. Nikar ne razmišljajte preveč o problemih, da sijih ne boste ustvarili kar sami. Preživite čim več časaspartneijem. Št.: 21. Čeprav vas v službo ne bo prav nič vleklo, bodo na delovnem mestu spremebe, pri katerih morate sodelovati, če nočete 24.8.-23.9. potegniti krajšega konca. Bolj sproščeno vzdušje bo doma, kjer boste imeli vse, kar potrebujete. Št.: 7. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. mseZf/V č7žf RES///ČEM /MEČE/C Z g EH STRAST/ /ZAE/Z/CRAT (Jean Paul) ...rezultati so pred nami: od 22. 10. do 4. 11. 2001 se je ta trditev izkazala za presneto resnično dvajsetkrat - dvanajst fantkov in osem deklic je živ dokaz! 22. 10. 2001 Darja Stuclja, Brdce 34, Hrastnik - sin Nik Suzana Litrop, Renkovci 64, Turnišče - hči Živa Anita Sekirnik, Pristavica 2a, Rogaška Slatina - sin Nik Spoljar 23. 10. 2001 Elvira Bcšič, Ulica talcev 38, Zagorje - hči Jasmina Mešaljič 24. 10. 2001 Liljana Potočan, Pot Vitka Pavliča 6, Hrastnik - hči Ana Dacar Danijela Brodnik, Savska 5, Zagorje - sin David Mojca Kukoviča, Dolenja vas 5, Zagorje - hči Jona Kerin 25. 10. 2001 Janja Kreže, Podkraj 38 a, Hrastnik - sin Urban 27. 10. 2001 Helena Ključcvšck, Obrezija 25, Izlake - sin Jožef Natalija Kuharič, Dobovec 6a, Dobovec - sin David 28. 10. 2001 Sancla Okič, Trg Franca Fakina 2a, Trbovlje - sin Elvis 30. 10. 2001 Urška Mali, Ravne 11, Izlake - sin Aljaž Kristina Režun, Borje 17, Zagorje - hči Anja Verbajx 31. 10. 2001 Dragica Žunko, Sava 58, Litija - sin Matej Daniela Barle, Rafolče 50, Lukovica - hči Samanta Abdič L 11. 2001 Katarina Potušek Kuhar, Cesta 3. julija la, Hrastnik - hči Zala Kuhar Soiua Hrovat, Na Jelovo 27, Radeče - sin Luka 2. 11. 2001 Bojana Miletič, Bratov Vošnjakov 14, Celje - sin Staš 3. 11. 2001 Uršika Hočevar, Dolenji Boštanj 111, Sevnica - sin David 4. 11. 2001 Paša Hodžič, Eberlova 7, Zagorje - hči Alisa Iskreno čestitamo! egan trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c. 3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Zmogli boste postoriti več stvari kot ponavadi. Čeprav bo vaš urnik natrpan od jutra do večera, boste obdržali 24.9.-23.10. nasmeh na obrazu. Poskušajte se malo manj jeziti, če ne bo šlo vse tako, kot načrtujejte. Št.: 5. Trdno ste odločeni, da boste izpeljali svoj načrt do konca, čeprav dobro veste, da se večkrat v zadnjem trenutku premislite, še posebej, če je pred vami pomembna odločitev. Osredotočite se na to, kaj je za vas dolgoročno bolje. Št.: 17. Na delovnem mestu boste dobili nove zadolžitve, kar vas bo prav razveselilo, saj ničesar ne sovražite bolj kot brezdelje in dolgčas. V prostem času se boste najbolje počutili v družbi prijateljev. Št.: 24. Potrebujete nekaj časa za počitek in sprostitev. Čeprav boste v prostem ..času nekoliko pasivnejši, se ne obremenjujte s tem, da gre čas v nič. Včasih koristi tudi malce lenarjenja. S partnerjem bosta veliko razmišljala o prihodnosti. Št.: 23. Čaka vas nekaj novih izzivov, ki vam jih ne bo težko premagati. Premislite, kaj bi radi spremenili v partnerskem odnosu. Partner bo imel posluh za vas, če se boste le obrnili nanj s pravimi besedami. Št.: 20. Večino svojega časa boste preživeli kna delovnem mestu. Če ne drugače, se boste doma v mislih vračali k službenim težavam. Zato se lahko zgodi, da vam bodo domači očitali, da jih zanemarjate. Št.: 1. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. razvedrilo NAGRADNA KRIZA/N/KA ^ NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: SNOOPIE LESNI SLADKOR OSTANEK PO TREBUE- NJU PAUL EHRLICH BLIJSKA ARIJINA MATI BALTIŠKA -i»r IGRALKA ZETTERLING PREGIBNA BESEDNA VRSTA DUŠEVNO IN TELESNO SPROŠČANJE FEVDALNI TURŠKI OBLASTNIK DIVJA REDAR NA KOPALIŠČU ČLOVEŠKI ZAJEDAVEC IVO, ROBIČ STAROGR. MESTO V BOJOTIJI MESTO V BELGUI ZIMSKA PADAVINA PREDHODNA MERITEV PREMIKANJE PO ZRAKU. LETENJE TRAVI PODOBNA RASTLINA. OBETANJE OBLAČIL ŠČIN- KAVEC RASTLINA ZENIKEU ANGI AMER! PLOŠ( SKA MERA GLO- RIŠKA ŠČIN- AFRIŠKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM KAIRO GROFOV SIN HITCH- DKOV COCKOV FILM UČO REKA GRŠKE IKEM vHTOLOŠKEh/ PODZEMLJU AFG PaiT TARAKI NADZEMNI DEL RASTLINE FILOZOF DES- CARTES ZBIRALEC NAROČ- NIKOV IZRAZ ZA STRMINO PISNO ZNAMENJE ZA GLASOVE HUMORIST- ŠPANSKI KOVANEC RAZLIČNA VOKALA FLOREN- TINSKI NOVEC ZČANA SADRA MOČAN VRTINČASTI TROPSKI VIHAR TKANINA Z VTKANIMI ZLATIMI NITKAMI VEČJA KOTANJA. NAPOLNJENA Z VODO NEKDANJI RUSKI VLADARSKI NASLOV ŠUMENJE AM REŽI-SER WOOO DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE AMERIŠKI NOVINAR SZULC MESTO SEŠITJA -ŠPORTOV-KEMIJSKI ZNAK ZA TORIJ ZAJETJE SOVRAŽ- NIH VOJAKOV RAČJI SAMEC ČEŠKI PESNIK (JOSEF /ATOPLUK) V JUŽNI TURČIJI SLOVARČEK- MACHAR: češki pesnik GRAFEM: pisno znamenje za glasove ZEBA: ščinkovec NUR: ime afganistanskega politika Tarakija Vicoteta Številka "Ali vas lahko še kdaj vidim, lepa neznanka?" "Ob priložnosti mi lahko telefonirate." "In vaša številka?" "Je v telefonskem imeniku." "In vaše ime?" "Je poleg številke." Ocvrt piščanec Učitelj biologije učencem kaže fotografije domačih živali: "No, Janezek, pa mi ti povej, katero domačo žival imaš najraje?" "Ocvrtega piščanca." Zloba Katja v mestu sreča prijateljico: "Od kod prihajaš?" "Iz lepotilnega salona." "In zakaj te niso sprejeli?" Zagorel Po težki operaciji so zdravniki svetovali bolniku mesec dni počivanja na morju. Na žalost nesrečne žene pa je mož umrl tretji teden počitnic. Na ogledu pokojnega pogrebnik reče vdovi: "Kako lepo je zagorel!" "Ja. Ta počitek na morju mu je res dobro del." OTE STE VGDGHLoo Eden najpomembnejših elementov ribolova s trnkom je vaba, ki mora biti za ribe kar se da privlačna. Poleg naravnih poznamo tudi dve vrsti umetnih vab. Ene skušajo čimbolj posnemali naravne vabe (razne žuželke), druge pa naravnih vab ne posnemajo, vendar njihovo gibanje in barva ribe privlačita. ooooo Starogrški filozof Aristotel je v svojem delu z naslovom Poetika zapisal naslednje: “Za otroke je posnemanje nekaj povsem normalnega. V primerjavi z živalmi smo ljudje glede tega v veliki prednosti, saj se s posnemanjem učimo, hkrati pa sc ob njem tudi zabavamo.” OOOOO Kitajske oblasti vsako teto za-sežejo večje število okamene-lih dinozavrovih jajc, ki jih skušajo tihotapci na skrivaj odnesli iz dežele. Na mednarodnem trgu je mogoče za vsako takšno jajce iztržiti okrog 170.000 tolarjev. Iz Ta 7, 8. LISTOPADA 2001 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 22.11.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.22Z 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še Številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 20/ 2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): 1. : Praktična nagrada: Justina Milar, Trg revolucije 4, Trbovlje 2. : Praktična nagrada: Anemari Potušek, Novi Log 17, Hrastnik 3. : Praktična nagrada: Martina Šoba, Novi dom 44b, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 12.11. do 16.11.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRBOVLJE Ob tetrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5-t-5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 1») ift ® » a »i h M 'D Kino Zagorje 8.11. - 11.11. ČAROVNICA IZ BLAIRA 2 (srhljivka), čet., sob. in ned. ob 19.00; 10.11. - 13.11. 100 DEKLET (komedija), sob. in ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; 15.11. - 16.11. MOJ VRAŽJI PRIJATELJ (komedija), čet. in pet. ob 17.00; 15.11. - 19.11. AMERIŠKA PITA 2 (komedija), čet., pet., sob. in ned. ob 19.00, pon. ob 17.00; 17.11. - 20.11. SCARV MOVIE FILM DA TE KAP 2 (parodija srhljivk), sob, ned. ob 17.00, pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 20.11. FILMSKO GLEDALIŠČE: MOULIN ROUGE (drama), ob 21.00; 22.11. - 25.11. HANNIBAL (triler), čwet„ pet., sob. in ned. ob 19.00; 23.11. - 26.11. MALI VOHUNI (akcijski), pet., sob, ned., pon. ob 17.00; 26.11. PREDPREMIERA: KAJ ŽENSKE LJUBIJO (komedija), ob 19.00; 29.11. FINAL FANTAST (animirani),lob 17.00; 29.11. AMERIŠKI PSIHO (srhljivka), ob 19.00; Kino Izlake 11.11. 100 DEKLET (komedija), ob 19.15; 18.11. FILM DA TE KAP 2 (parodija srhljivk) ob 19.15; 25.11. MALI VOHUNI (akcijski), ob 19.15; Kino Trbovlje 8.11. - 10.11. MAČKE IN PSI (komedija), čet., pet. in sob. ob 18.00; 9.11. - 13.11. OPERACIJA MEČARICA (triler), pet., sob. ob 20.00, ned. ob 18.00 in 20.00, tor. ob 18.00; 12.11. - 14.11. MOULIN ROUGE (drama), pon. in sre. ob 18.00 in 20.30, tor. ob 18.00; 15.11. - 19.11. PLANET OPIC (ZF), čet. ob 20.00, pet. ob 17.00, sob, ned. ob 19.00, pon. ob 18.00; 16.11. -18.11. SLADKE SANJE (drama), pet. ob 19.15, sob. in ned. ob 21.15; 16.11. - 19.11. ŽENSKA ZA ZNORET (krim.komedija), pet. ob 21.15, sob., ned. ob 17.00, pon. ob 20.15; 20.11. - 26.11. UMETNA INTELIGENCA (ZF drama), tor. ob 18.00, čet., sob. ob 17.00, pet., ned. in pon. ob 20.00; 20.11. - 25.11. LUKNJA (triler), tor. ob 20.30, sre., pet., ned. ob 18.00, sob. ob 19.45; 27.11. - 30.11. DR.DOLITTLE 2 (komedija), tor., čet. in pet. ob 18.00; 27.11. - 30.11. CORELLIJEVA MANDOLINA (vojna melodrama), tor., čet. in pet. ob 20.00, sre. ob 18.00; Kino Hrastnik 8.11. - 11.11. 15 MINUT SLAVE (triler), čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 9.11. - 11.11. JESEN V NEW VORKU (romanca), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 12.11. - 13.11. NI KINO PREDSTAVE; 14.11. - 18.11. CUKR IN POPR (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 16.11. - 18.11. DRAKULA 2000 (grozljivka), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 19.11. - 20.11. NI KINO PREDSTAVE; 21.11. - 25.11. JURSKI PARK 3 (pustolovski), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 23.11. - 25.11. CESARJEVA NOVA PODOBA (animirani), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 26.11. - 27.11. NI KINO PREDSTAVE; 28.11. - 29.11. HITRI IN DRZNI (akcija), sre. in čet. ob 19.00; 30.11. PUNČKA, MOGOČE PA BO (romantična komedija), ob 17.00 in 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 9.11. 15 MINUT SLAVE (triler), ob 18.00; 16.11. CUKR IN POPR (komedija), ob 18.00; 23.11. JURSKI PARK 3 (pust.triler), ob 18.00; 30.11. HITRI IN DRZNI (akcija), ob 18.00; j j.jr.n j. CEmro i. 2. s (petnlkimcoocdle 3L J5c: ® -t Cb o H J w « S 3L Bogdan, iz Gimnazijske ulice v Trbovljah, ki želi zaenkrat ostali neimenovan, me sprašuje: ,,Ali smem psa, ki me je napadel in obgrizel v parku in to v prisotnosti gospodarja, v samoobrambi brcniti v gobec?,, Ne priporočamo, ker bi se lahko oglasil kakšen iz društva za začtito čevljev... Z^C - ev,, STATUS SLO,, ... V Nemčiji, na primer, danes živi 3,5 miliona pripadnikov islama. Od teh jih je 80% iz Turčije. In nihče ne ve koliko spečih atentatorjev poteg našteih, še živi v nemških velemestih. Niti ni tako dolgo nazaj, ko so mnogi zahodni politiki v en glas trdili in kritizirali pokojnega hrvaškega predsednika Franjo Tudmana zaradi njegovega odnosa, skepse naspram Bosni in njenih teženj da Hrvate izvleče iz Balkana. Danes vemo zakaj... ZAUVC - ev „ AVTOBUSNI NERED „ ... Medtem, ko je za taxsiste redoma izbrana takšna čakalna lokacija, ki bi bila vseprej kot njim, primerna invalidom, se teh lokacij taxsisti ne upoštevajo. Niti se je ne trudijo upoštevati ...Kot se ne trudijo upoštevati niti CPP, za izdajanje računov pa je potrebno še kaj več kot samo osemletka, da pa o oliki in slovenskem jeziku, kot edinem oficielnem jeziku na slovenskih tleh ... kar je že druga zgodba, niti ne pišem posebej. Zagotovo pa še kdaj drugič ... dokumentirano s kakšno lepo fotografijo na naslovnici... ZASAVC-ev „ FANTOM V BOLNICI „ ... Eklatanten primer zlobe malih, priročnih novinarjev in njihovih urednikov, je ravno "vest”, ki je obšla medije ob ponovnem poslabšanju zdravstvenega stanja premierja R. Slovenije, dr. Janeza Drnovška. Vest se je dala nekako brati pod nadnaslovom: "Zasavc na kirurški mizi". Ob vseh nadaljnih brezobzirnih lažeh o zdravniku (in zdravstvenemu osebju z dolgim jezikom), za katerega se govori, da je poteg vsega ostalega tudi ideološko in strankarsko povsem drugače usmerjen, kot njegov klient. Ves ta morbidno skonstruiran slučaj neobvezujoče mračnjaško sugerira na to, da je Drnovška pregledal na podlagi ideoloških razlik in ne etično profesionalno. In ta detajl je več kot očiten primer tiste vrste slovenskega novinarstva ,,a la bla bla,, ki ima še kako dobro podlago pri bralcih primernega intelekta ravno zalo, ker smrdi do neba. In naprej...______________________________________________ Z^C-evi,, KOLIBERACIONALISTI „ ... Po zadnjih, vse pogostejših poskusih opozicije in njenem trmastem odpiranju starih, že skoraj zaceljenih ran iz slovenske polpretekle zgodovine, v kateri smo, to samo tako, mimogrede, Slovenci skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, Veliko Rdečo armado in ameriškimi zavezniki prišli kot zmagovalci, me močno skrbi, da me ne bodo nekoč v prihodnjosti podobni tiči obsojali kot zločinca ker sem se boril za to, čemur pravimo danes neodvisna, svobodna, demokratična pluralistična država... In ne pozabimo. Te iste politike, ki danes odpirajo stare rane, in gledajo nazaj, namesto da bi iskali stabilno, varno gospodarsko pot mladi slovenski državi v prihodnjosti, je naplavilo na povšje ravno obdobje osamosvojitve... Zasavc - ev „ INTERTITO - CUP „ ... Bog pomagaj! Zadnje ideje o ponovni uvedbi nekakšne Balkanske nogometne lige nikakor ne pridejo v poštev. Edini možen razlog za takšna razmišljanja je stoposto monotonost in pomankanje denarja v bivših nogometnih velikanih južno od Kolpe. Pravzaprav pa, zakaj bi se Slovenci še šli to igro?? Imamo dobre igralce, imamo boljše klube od njihovih, imamo boljše trenerje, imamo boljše navijače, hodimo lepo na svetovna prvenstva... zato močno dvomim, da bi Balkan po vsem naštetem še želel igrati z nami... Jože OVNIK Iskrice Igorja (■ ošteta VENDARLE Ob deseti obletnico odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je nekaj o tem in tudi o povojnih izvensodnih pobojih spregovoril tudi predsednik Milan Kučan, ki je dejal: »Ni opravičila za kolaboracijo in izvensodne poboje. Zločin je zločin. Storilci morajo zanje odgovarjati. Mrtvi pa zaslužijo dostojen spomin in mir. » Končno, bi lahko rekli. Čeprav je predsednik v isti sapi dejal, da naj se obrnemo v prihodnost in naj pustimo preteklost zgodovinarjem. Če ne bi vedel, daje naš predsednik pravnik, bi menil, daje tudi on »zgodovinar«. Saj je v nasprotju s svojo izjavo, daje treba gledati v prihodnost, udeleženec skoraj vsake proslave NOB... KOŠARKAR NAJ BO Je knjižna uspešnica mladinskega pisatelja Suhadolčana. Pa se človek vpraša, ali se bo še dolgo splačalo biti košarkar, ko pa lahko vidimo, da je pod našimi obroči vse več tujcev ali naturaliziranih Slovencev. Pri Olimpiji igrata le še dva Slovenca: Zdovc in Udrih, pri Krki Telekom pa trije: Lakovič, Grum in Drobnjak. O doma oziroma v klubu vzgojenih košarkarjih pa ni ne duha ne sluha. Zelo podobno je tudi pri Zagorjanih. So tudi zato dvorane, predvsem v Tivoliju in v Zagorju na košarkaških tekmah vse bolj prazne? Ali mogoče ne bi bilo boljše, da bi vsaj v manjših klubih (tudi v nogometnih) ekipe gradili na doma vzgojenih igralcih? OBVEZNO ČTIVO Revije Mag, Demokracija, Ampak (tako imenovane desne oziroma opozicijske revije) bi morale biti poleg levih: Mladine in treh osrednjih dnevnikov, obvezno čtivo. Predvsem za vse tiste, ki se ukvarjajo z novinarstvom, mi je pred časom dejal dober prijatelj Tomaž. Se popolnoma strinjam. Tudi sam, ki mnogokrat v svojih člankih spregovorim o politiki in politikih, sem redni bralec omenjenih večinskih levih in manjšinskih desnih časopisov in revij. Žal pri mnogih »komentatorjih« opažam, da vztrajno prebirajo le Miheljakove, Šetinčeve, Meršolove, Severjeve ali Ježeve stvaritve (in jih kujejo v oblake, čeprav ne delajo drugega kot pljuvajo po ne »ta naših« kot so Janša, Bajuk, Logar, Brezigar, Jančar, Rode), niti slučajno pa si ne vzamejo čas, da bi prebrali še drugo mnenje izpod peresa Slivnika, Steinbucha, Jančiča, Nežmaha, Markeša ali publicista Jančarja. Mnogi tako imenovani demokrati se kar stresejo, ko slišijo za omenjene avtorje, ki si upajo napisati kaj tudi proti »našim«. MANIPULIRANJE JAVNOSTI In če bi kdaj odprli tudi kakšen Mag, Ampak ali Demokracijo, bi lahko prebrali tudi kaj o tem, kaj tam komentatorji menijo o naših voditeljih, ki uporabljajo predvsem »leve« medije za to, da zanje opravijo umazano delo, manipulirajo z javnim mnenjem (NATO, EZ, napad na ZDA, blatijo že tako šibko opozicijo, pa rimskokatoliško cerkev...). Nič dobrega. In v mnogočem imajo prav. Sicer pa po svoje razumem tako imenovane režimske novinarje, ki s svojim pisanjem ne delajo drugega, kot zavajajo javnost in udrihajo po tistih ali tistemu, ki ima-jo najmanj vzvodov oblasti v svojih rokah. Le zakaj bi se s kritičnim pisanjem o svojih vladarjih soočali s težavami, s katerimi se njihovi »neumni« kolegi (nočni telefoni, »prijazna« pisma, grožnje ipd)?!! POŠKODBE? Če bi z 280 športniki sestavili nogometne ali rokometne ekipe in organizirali turnir, bi bilo zagotovo več poškodb kot jih je bilo na kockboks turnirju v Zagorju. Še vedno menite, da je kickboks nevarnejši in bolj grob kot nogomet, rokomet,...? P.S. Na turnirju v Zagorju je bil skoraj edini, ki bi jo lahko skupil naš direktor, a se je še pravočasno izmaknil padajočemu kickboksarju. To se ti lahko pripeti, če si preveč strasten fotograf. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ^a po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, s • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. O c. Varčuj mo skupaj v Celje - skladišče D-Per 6/2001 5000009957,22 COBISS o Tolarska varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni Devizna varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni L/"'. Rentno varčevanje Vo Srebrno obročno varčevanje /O 50% znižanje provizije pri plačilu položnic na bančnem avtomatu ZO banka zasavje Bunka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje 2 Če ste preresni, zadržani ali v težave zakopani pa radi se od srca hi nasmejali, tu smo mi. ZA(J F) B AVLJ A(' za vaše razpoloženje vsak mesec redno enkrat poskrbi ... ('e nas naročite se dobre volje ne znebite ter na dom nas garantirano in redno dobite. ZA(JE)BA VUAČ JE PAST TISTIM, K! PEZ DARIJE USTVARJAJO IN LAST ONIH, K! NANJE OPOZARJAMO! <-■ j f i* # * f t < t f * / t t i » * * t * t / * J * t 4 f * < { 4 4 * »t * KOAJJCIJA O Slovenska vlada se odločila je za boj. Ojoj! V koalicijo vstopila je demokratično, svetovno zdaj. Ojoj! Proti terorizmu z NATO o moj brat, bo bila boj. Ojoj! Na Kosovu in v Makedoniji so naši fantje zdaj. Ojoj! Po novem spoznali bodo še Afganistan. Ojoj! Prejoj! Me f isto . . _ . iv io&fe ~■ *//" Adam je ugriznil v kislo jabolko. In zabredel v sladki greh. Mi: n sr o Diri ktor 7..\(|K)ba\'i.|.\(’;i:v: Pi n:ii RAVNIKAR ( 11. \Y\ I URliDMK ZA(| H)B \VI,|AČHV: M oj M Ml MAČEK ll)l .|\ \ PRliDI.OC A, I liKST: Anion Š IJ T A R - M lil isto A [' (N ) O R IZ M I, IIICILASIIII. IN \RA\Z.IRAI.: Vlado P C) R E 1) O Š - PouuiK Karikatura, it no, i-otomontaž\, ra<:u\ai.n iški PRlil.OM, I I.KS I' IN l.liKTORIRANI li: JOŽIi OVNIK- PlCRKMANDlil.JC * j* s* ir-tr ** m * j* .v a Po mnenju Ministrstva za kulturo RS sodi Z A(J E) B AVLJ A C med proizvode, ki (še vedno) niso oprošecni temeljnega in (p)oselmena davka na pamet!! * * t ir AT AT AT. AT jr 0- .+■ .Ar AT .0' jt a » .r * J * A * .• A- r- r 4- r » a *-#*>■ a- at a a- r m 0 ^ !! NEPOSREDNO IZ PARLAMENTA!! *♦ v 4 KrivicA Jelinčiču se slrašna krivica godi! Za dejanje »časti«, plemeniti, imunitete ne dobi. Pistoljeros slovenski na sodišču brani! bo plemenito svojo čast in vsesplošno, dobro plačano politično oblast. Mf.fi s tO «01Y WAR! »0LY (ShitI STROGO ZAUPNO IZ STROGO ZAUPNO IZ ZASAVJA TRBOV£J€ Cementarna Trbovlje se je odločila za posodobitev proizvodnje. Namesto mazuta bodo po novem kot glavni energent uporabljali visokokakovostni in visokokalorični premog. Za to so se odločili zaradi cene premoga, ki je nižja od mazuta. Predvidevajo 50.000 ton letne porabe tega energenta. Škoda, še kakšnih deset takšnih porabnikov pa bi lahko v Zasavju ponovno razmišljali in kleli po knapovsko vsaj še nekaj desetletij. No ja, bomo pa po zaslugi odločitve cementamiških vodilnih, na železniški postaji lahko vsaj gledali uvoženi, visoko kalorični kvalitetni premog, in se spominjali, kako lepo je bilo biti knap. M e f i s t o Kaj s e zgodi če zmagajo Talibani...?? ZAGORJC Septembra so nepridipravi, ki sicer niso iz Zasavja temveč so tolovaji uvoženi iz Šentjerneja in Novega mesta, iz nekega podjetja v okolici Zagorja ukradli električni kabel vreden okoli milijon tolarjev. Novica je bila sicer objavljena v enem izmed slovenskih časopisov in bolj podrobno opisuje kriminalno dejanje odtujitve tuje stvari. Meni pa je nehote prišlo na misel, da so morali biti nepridipravi dobro obveščeni, saj je takšno bogastvo v zasavskih podjetjih in Zasavju na sploh, redka stvar. e f i s t o RAZNO IZ sVLOVEVnue IN ŠIRNEGA SVETA ►Ljubljana. Gospod plemeniti Jelinčič Zmago bo menda kandidiral ZA PREDSENIKA SLOVENIJE. GLEDE NA GENSKI ZAPIS, KI GA V SVOJIH GENIH PLEMENITI GOSPOD IMA, BI OB MOREBITNI IZVOLITVI MORDA SAMEGA SEBE PROGLASIL ŠE ZA VISOKOST. KAR BI POMENILO, DA BI SLOVENIJA DOBILA SVOJEGA PRVEGA KRALJA - S TEM PA POSTALA MONARHIJA. BOJIM SE LE, DA BI BILA DRUŽBENA UREDITEV PO NOVEM -FEVDALIZEM. Mefisto ► London. Angleži že obžalujejo, da SO NORE KRAVE TAKO NA HITRO ZAŽGALI NA GRMADAH. KOT UDELEŽENCI VOJNE S Talibani bi lahko nore krave UPORABILI, KOT BIOKEMIČNO OROŽJE. V OBLIKI HUMANITARNE POMOČI, SE VE. Me f i s t o Najbolj zavedni Slovenci se pišejo na - ič. Vlado KDO JE TVOJ NAJLJUBŠI 5UPERHEROJ?? sram n m&m n fieman g ZGODOVINA ČLOVEŠTVA JE - ZGODOVINA VOJN! S V LDS se pripravljajo na spremembe ZLSD je s svojim delovanjem poslala v samem vrhu slovenske politike, ko do te mere neprepoznavna, da niti naj bi zamenjali dr. Drnovška, kot njen predsednik Pahorjev Borut veš ne predsednika vlade. Omenjajo Ropa dr. Toneta, ve ali naj bi šel v nedeljo k maši ali na kakšno Anderliča obritega, Golobica 'Zgovornega, dr. borčevsko snidenje. Maneken slovenske politike, Rupla bradatega in Bavčaja močno velikega, po javnomnenjskih anketah sodeč, pridobiva Pozabili pa so na naš, zpgo^ke doline, list — simpatije volitev (beri volilk). Stranka pa po isti Svagana žetega. Taj hočemo. V LDS pač lestvici drsi vse nižje. Ja kaj bo pa potem, ko se nimajo pojma. Mermo boš postaral tovariš, oziroma, gospod Borut. MefistO PRIJATELJSTVO Ob spremljanju najnovejših svetovnih dogodkov se ne morem načuditi kako se je svet spremenil. Nekdanji hudi nasprotniki, če ne kar sovražniki se trepljajo po ramenih, objemajo, poljubljajo in si segajo v roke. No ja, kakšna sporna zadeva še vedno kali ta, na videz, idiličen odnos med nekdanjimi sovražniki. Toda, kakšno prijateljstvo pa bi to bilo, če si ne bi odkrito povedali kaj koga pri drugem moti. Ne pomnim, da bi kdaj skupaj v istem prostoru, na isti dan ob isti uri skupaj sedeli in kramljali o usodi sveta predsednik Rusije, Kitajske in ZDA. Pa se je zgodilo. Vzrok — islamski terorizem. Človek ne more verjeti, kako lahko se med seboj razumemo, če imamo isti problem. Kako lahko imamo podobne, če že ne kar iste poglede na svet, če nas preganja isti strah. Spominjam se dogodkov leta 1991 v Sloveniji, ko nas je želja po osamosvojitvi poenotila do te mere, da smo pozabili na vse vrste medsebojnih sporov. Toda vojna pri nas je, vsaj uradno, trajala borih deset dni, kar je bilo očitno premalo, da bi se navadili na medsebojno razumevanje. Takoj, ko nismo imeli pred očmi več zunanjega sovražnika smo le - tega začeli iskati med seboj. Pričelo se je ločevanje na verne in neverne, na bele in rdeče. Na dan se je privleklo vseh vrst umazano perilo. In kar pozabili smo, da živimo za sedanjost in prihodnost. Kar naenkrat je bila najpomembnejša preteklost. Preteklost v kateri nas večina niti živela ni. Saj sem za, da se zgodovina napiše tako, kot je v resnici bilo. Toda, da bi zaradi tega trpela neka generacija, ki te zgodovine ni pisala je pa noro, mar ne? Bojim se, da bo tako tudi s prijateljstvom Rusov, Kitajcev in Američanov, ko bodo nekega dne umirili neubogljivega verskega fanatika in terorista bin Ladna. Ali pa si bo, naprimer, Amerika poiskala novega sovražnika, ki bo po meri vseh in bo imel dovolj trdo betico, da bodo lahko nanjo metali na novo proizvedene bombe. MeHsto Zdi se mi, da nam bodo po končani denacionalizaciji ostali grunti samo še v »tegelcih«. Vlado TERORIZEM & TURIZEM "^Nihče ni niti pomislil, da bi zaprli borzo. Če že ne zaradi drugega pa vsaj zaradi minimalnega spoštovanja in sočustvovanja do še toplih trupel. Strašna zver kapitalizma je zarila svoje zobe v telesa mrtvih in v hipu ponovno ustvarila velikansko bogastvo v vsega nekaj urah. Temu se niti ne čudimo preveč. Veliki špekulanti so plavali, plavajo in bodo plavali v bogastvu neke nerazumljive ekonomije, ki vsako leto pobije na stotine milijonov siromašnih. In kaj potem mislite, da za njo pomeni 20.000 mrtvih v New Yorku? je zapisal veliki italijanski dramatik Dario Fo, In bil preklet do pasjih jajc ... _____ Ni sc torej treba veseliti vzrokom avio kataklizme v New Yorku, toda slovenski turizem bi od ameriške krize, pravzaprav od razračunavanj s teroristi, lahko imel neizmerne koristi. Ne smemo pozabiti niti, da je Slovenija pozicionirana v severnem delu Mediterana. Naš položaj bi lahko pametno izkoristili, če hočemo preživeti vse tisto, kar se še lahko zgodi. In sc že dogaja. V odnosu na dmge, južne države, bi lahko Slovenija, kot katoliška trdnjava na preddverju Evrope, bila v velikanski prednosti. Države s pretežno muslimanskim prebivalstvom - predvsem Tunis, Maroko, Egipt, Bosna, Kosovo, Albanija in Turčija čeprav same niso krive za svetovno krizo, bodp, kot že .rečend, prav kmalu občutile posledice islamskega fundamentalizma. Za Turčijo vemo, da je že leta v strahomem turističnem zaletu, da nam odnaša doberšen del, predvsem nemških turistov -ker v tuškem turizmu prevladuje, jasno, predvsem nemški kapital ... dalje, del gostov, ki prihajajo z letali, in ti so najbolj ogrožena skupina, znaša v skupnem seštevku slovenskega turizma borih 20%. Odstotek je zanemarljiv zaradi dejstva, da še vedno prevladujejo potniki, ki k nam prihajajo z lastnim avtomobilom ali avtobusi. Ni pa zanemarljiv procent Slovenskih železnic. Ti potniki pa (zaenkrat še) ne spadajo v ogroženo skupino. Zato bi lahko imel slovehski turizem, ravno zaradi varnostnih razlogov povezanih z* daljšimi potovanji, korist že prihodnjo sezono, seveda pod pogojem, da se bo vse več ljudi iz Evropske unije odločalo za krajša potovanja z lastnim avtomobilom in v vama področja. Se pravi, na jug ... Če verjamemo hipotezi, da bodo nuklearno kataklizmo preživele samo podgane in tisti leteči toplokrvni sesalci, potem pridemo do zaključka da so se mali slovenski mišjaki zazrli za kapitalnimi vzorci svjetovnega podganaraja. Toda te miši — kapitalci, so si davno tega nazaj že brisali svoje brčice nad številkami pogrešanih in mrtvih pod ruševinami World Trade Centra Zato ni niti malo čudno, da si je tudi slovenska naveza k svojemu prispevku moralnega kraha civilizacije Denarja izbrala ravno področje, na kateremu se je pri nas tudi do sedaj poniževalo vse ljudsko, kar se je dalo ponižati. Namreč, filozofija turizma, po kateri človek ni bitje temveč neobsončena telesna tvorba, ki ji je potrebno odreti kožo s sramomimi cenami nočitev na poklozlanih federmodrocih, s pokvarjenimi žari za dva jurja in razvodenelim, toplim pivom. In zato je tmdi mogoče, da strategi slovenskega turizma že manejo svoje pohlepne roke. In tudi nad mogočo planetarno kataklizmo, upajoč, da bo sezona propada sveta napolnila razjahane postelje in zmajane stole po grill gasthausih, ki bazirajo na prežganem olju vse od Ankarana do Dubrovnika ... PerkmandeljC PRIČUJOČA FOTOGRAFIJA NEISPODBITNO POTRJUJE, DA SO PRED SKORAJŠNJIM VSTOPOM V EVROPSKO UNIJO, BREZ VSAKEGA DVOMA, VSI NAJVITALNEJŠI DRŽAVNI ORGANI V POPOLNI PRIPRAVLJENOSTI!!! pezkamndeljc Ce bi Washington v prvih 24-ih urah po terorističnem napadu na WTC poslal serijo projektilov na talibansko infrastrukturo, potem bi bila prepričljivost današnjih političnih naporov bistveno večja, psihološki položaj pa bistveno čvrstejši. No, kar je, je. Namesto topov bo od zdaj naprej grmela ljubezen PerkmandeljC f«-A KEV AFCOji^. NEW TEKAŠ g } .CHEKROK . X EXX0N •v 'j' 1 Ahn PRO Zvečer se mož in žena pogovarjata v postelji: ,,Povej mi kaj lepega, saj veš, miška, muca prosi žena moža. „Miška,, pravi mož ... ,,No ja, pa še kaj si sam izmisli,, ne da miru žena možu. ,,Lahko noč,, odgovori zakonski partner ... MefistO ET »Moral boš bolj paziti, kaj počno stranke!« opozarja lastnik trgovine trgovskega vajenca. »Zadnji kupec je dejal, da je vzel deset kosov, v košarici pa jih je imel enajst«. »Vem, vem šef, jaz sem mu jih računal pa dvanajst«. MefistO CONTRA Gresta oni dan trbov'c pa Zagorjan na ribolov. Pa sta nalovila rib, da svet ne pomni kaj takega!!! ,,Mat’ kur'a!!,, pravi trbov'c. ,,Nekuk muorma pucahnt tale pl’c. Sej veš, ne ... z drugič!!,, ,,Prov maš!! je kimu zagurjan, in takoj narisa! veeeliiik križ na dno čolna. In tako sta zadovoljno priveslala do čolnarne, ko je pa Zagorjana nenadoma zaskrbelo: ,,Ti, trbov'c, kuga borna pa n’rdi/a, č’ drugič nouma dubila gl ih t ’ istgd Čolna??,, PerkmandeljC PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX PREŠ SEX NEKOČ SO KOMUNISTE IN LOPOVE ZAPIRALI V LOČENE KLETKE, DANES PA JE TO NEIZVEDLJIVO... PerkmandeljC ........ PREJ-. C ^1» n \ •EL. 1^ F'' r; n ilLŽLLJ t . Sivih i- Li FiL 'Mr * ■'"»M J POTEM ■ ■; I A ; 'n ' 'ir- r r , 4 n 'n, .j. • ,.i ir Ji r' n J Li Ht- ri , nllTlIi '""M; I ! Ji^rl f 'i J'» ii .ni PRI NEKATERIH SLOVENSKIH GLASBENIKIH SO Ml NAJBOLJ VŠEČ PAVZE. vlaJu Slovenci, tako kot tudi mnogi drugi narodi jugovzhodne in srednje Europe, imamo še dandanes nekakšen podzavesten kolektiven spomin na osmanlijske osvajalce, na islam, ki je še v XVIII st.(H) skoraj popolnoma uničit krščanstvo vse do Dunaja (Martin Krpan!!) in Budimpešte. Morda bodo Amerikanci šele po zadnjih grozodejstvih na njihovih tleh spoznali kaj pomeni spopad, tudi mentalni, islamskega in krščanskega sveta. Perkmandeijc ! INVITATION ! Saturday-BOMBS-PARTY in World Trade Center, with DJ BIN -LADEN, FEATURING HIS NO. 1 HIT ”ITWASN'TME”. Fly IN DIRECT, Sponsored by AMERICAN AIRLINES ... WELLCOME ... Tako, dragi prijatelji, to je bilo zaenkrat vse. Ostanite pri življenju vsaj še do prihodnje številke, mi pa se od vas do taktrat poslavljamo in vam vsem skupaj, ki nas berete, pošiljamo ... |3oX(3rA IX ^c\SAV]A