vi#> it, PaStnJn* ?»fa?ana w *?©fis«rfnl. V IJu&SJsni, ¥ ffsedteilo 1®* iulil® sssmm 1922, P®$am» št« 75 p. ”tes81q> Socialistične stranke Jiig^fJawiIe« 5SS5EC5R2 Zadnja dvanajstina. Govor posl. sodr. Etbina Kristana v Narodni skupščini dne 30. junija 1932). pij ^0sPodje, Narodna skupščina je vsto-je nrPHira-Zpravo prvesa proračuna, ki ji (jan: ai°2en na rešitev, odkar obstaja se-Ootrehn nova država; sredi te tako mo n e Proračunske razprave pa ima-debatneni Posebno delno proračunsko Žeta 7’ e^ato 0 enem delu budžeta, bud-težkn ^ Ir|esec dni. Zdi se mi, da bi bilo striraf1201'^'^ ^’a'- kar ki moglo bolje ilu-želi, k' ,a..normalne razmere v naši de-‘Rospod ilus^rira to dejstvo. In ko je Horn nr 5?an.čni minister Pred enim ted-kon o , . *°žil Narodni skupščini svoj za-lievani c^yanaistini, je v svojem uteme-Sl>reiern ve,a*- ^a se *’e takrat, ko sta se t°v0sti jadnii dve dvanajstini, z go~ nieseca račnnalo. da bo do konca tega Že g-- 'C Orodni skupščini odobren tudi , "oračun za leto 1922./23. ??ia5aI • sern S2^e 'u vprašal bi vas, biti ’ m Ponekod bi bilo zanimivo do-ltl*nistra°Vi0r °d gospoda finančnega v°stjo r’ x °. in kdo je mogel z goto- Seca v cv b° c'° konca tega rne- ®rt>ra&i* odglasovan in sprejet *tt. k0^J za leto 1922.123.. ki ni bil v ča-Jajstin: h °^Slasovali zadnji dve dva-le : a?delan niti v finančnem odboru. Minister1 3C uPat>ja' temveč gospod vOstj0. .m'avi> da se je računalo z goio-»«in ’ ,ln, t°. gospodje, karakterizira ves M ali .an\a in upravljanja v tej deželi, se niora nfl ^nister si vtepe v glavo, da ^isli, rvn • 'n to tako in tako zgoditi: on faradi tlma K°tov°st. da bo baš tako, in ukreDa eKa ne stori niti najmanjšega tem, a eventualen drug slučaj. In po-^feditj KS? T>revari* če Bog oče ni hotel •svoji oj a!? tako, kakor si ie izračunal v ue v3‘-, e’ tedaj' stojiš pred praznino, 1 Q0 aj storiti. razDravSl>°^,1e’ nekolikokrat smo imeli ^eni reo dvanajstinah tukaj na dnev-Se je v 0 'e bilo sploh vse. pri čemer JC V fpki 1 v / °MlUU V 0 Drora* ^npsčni sploh moglo govoriti In ^Van^-11!1^ vprašanjih. Dvanajstine VsakovrJf ? — ^e bi se rad spuščal v ne, k ? Podrobnosti, zlasti zaradi te-razDrav(fr lniaino Pred sabo proračunsko ? ^noeih -V ^ateri se bo moralo govoriti Ie- kadari^"!- mn^ih rečeh, toda, gospodje 7ar01 Se POkazujejo v deželi pri-^novrc-tH1 Poetičnih, gospodarskih in SD°die n,i . Pomanjkljivosti sploh, se go-stey, d viade izgovarjajo, da ni sred-rftzvi{0 u fOs^0^arsko življenje ni dobro Sredstvi i' v.Vevec^a- Kako pa naj ima ■ ^v.a> kak ?’ ^ako nai se dobe sred-8:5 če'°v.lla’ se gospodarsko življenje .^secadn^1 država sama vedno le od 'i?aj z'a ena1?08603, država sama nima Uredila q .° celega načrta, po katerem •v Gosiirvi;01? gospodarsko življenje? 0 u^nkuiein’t ko bi govorili o tem, ka-• ]° te večne dvanajstine na po- lili prosvete, na polju socialnega življenja, na trgovino itd. ioda Vam. gospodje, je neka institucija posebno prirasla k srcu, namreč vojska, in zato bi vam priporočil, da bi pri posameznih delih, pri raznih vojaških šefih poizvedeli, kako ste to svojp vojsko spravili na psa s svojim dvanaj-stinskim gospodarstvom. Ta ali ona armada mora nabaviti hrano za svoje moštvo, sena za konje, slame itd. Ne navajam vam tega. kot da bi mi bila vojska najbližja institucija, ampak zato, ker se boste za vso stvar morda vendar nekoliko bolj zanimali, če spoznate, kako ste ta aparat, ki vam ie tako važen, oškodovali. Komandant ali referent hoče nabavit’., kar ie potrebno. On poizve pri liferantih za cene in druge pogoje in dobi nemara cene. ki so kolikor toliko ugodne. In sedaj ga najprej ovira birokratizem, ki se ie vtihotapil tudi v vojsko. Tudi če so mu krediti na razpolaganje, ne sme zaključiti kupčije, ampak mora poslati naznanilo enemu pa drugemu predstojniku, in preden pride odgovor, ie že davno konec do-tičnih dvanajstin. Tedaj je treba poizkušati iznova. Ampak če hočeš sedaj kupiti, kar bi bil moral kupiti pred dvema mesecema. so cene poskočile za sto ali tudi za dvesto odstotkov. Takrat bi bil lahko za vse leto kupil potrebščine po sprejemljivih cenah: sedaj moraš za visoke cene nakupiti za dva meseca in se pripraviti na to, da bodo do prihodnjega nakupa cene zopet poskočile. In tedai je naravno, da ni dovolj sena za konje, da ni dovoli hrane ?a liudi. da ni dovolj obleke, postelji-ne da ni ničesar. In če pogledate našo vojsko, bi včasi mislili, da ie to skupina beračev, za silo z gnanih v nekakšne tabore za namene, ki jih ti ljudje sami ne razumejo in ne poznajo. (V. Brkič: Feclai ie opoziciia kriva, ker ne da kreditov.) Da tako se potem govori. Opozicija Je kriva ker ne daje kreditov. Gospodje, to Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. nedajanje kreditov, ki se opoziciji vsak čas očita, sc mi zdi že smešno. Prav tako izgleda. kakor da so tukaj sami ljudje, ki še nikdar niso videli kakšnega parlamenta od znotraj, dočim vidi človek tukaj skorai same stare parlamentarce, ki lahko pri.oovedujeio ne le vsakovrstne anekdote. ampak dovolj resnih spominov iz svojega parlamentarnega življenja. Kako morete od opozicije pričakovati, da nai dovoljuje kredite? To ni bila nikdar na-: loga opozicije. Naloga opozicije je ta. da vodi kontrolo in da podpira delo nar la--menta s svoumi predlogi. Ali veste, kaj pomeni dovoljevanje kreditov? To pome-: ni nekaj posebnega, to pomeni izraz za* upanja, in opozicija ni bila nikdar zato v kakšnem parlamentu, da izreka vladi zaupanje. Na noben način ni to njena nat loga. Pravi se: Vi zahtevate to in ono, sredstev pa ne daste. Naša dolžnost je a zahtevami in predlogi pokazati, kai da je potrebno, izvajati pa morate vi. zakaj vi vladate, a ne mi. in za svojo vlado nosite* vi odgovornost. Mi ne moremo odgovarjati za vlado, in dokler ne morem za kakšno vlado sprejeti odgovornost, se tudi ne more od mene zahtevati, da dajem tej vlad kredite in na ta način sodelujem z. vlado. - .. Za nas socialiste velja zlasti to. da ne moremo vladi dajati kreditov, ker smo opozicija ne le proti osebam, ki danes vladajo — Ln še najmanj proti osebam — ampak smo opozicija proti temu sistemu, obstajajočem v tej in v mnogih drugih deželah. Taka načelna opozicija ne more nikakor glasovati za proračun, ali pa za proračunski del. izražen v teh dvanajstinah. Toda. gospodje, zato imamo vendar pravico ne le govoriti o tistih velikih pro-gramnih točkah, ki nas ločijo od vas, ampak imamo tudi pravico in dolžnost — in če bi bila večina na svojem mestu, bi pozdravila tako delo — da s svojim svetom, s svojo kritiko, s svojimi zahtevami in predlogi podpremo delo te skupščine. In to smo vedno delali. (Dalje prih.) Zakaj ministri ne odgovarjalo na vprašanja? (Konec.) Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo ima zopet gospod Etbin Kristan za vpra-Sanje na predsednika zacadi neke in ter-pelacije na gospoda ministra za zunanje zadeve. Etbin Kristan: Dne 28. aprila sem podal na gospoda ministra za zunanje zadeve interpelacijo, o kateri mislim, da bi lahko zanimala to skupščino in našo javnost snloh. Znano je. da so razmere med našo državo in Italijo nekam labilne, in znano ie tudi. da obstojajo važna vprašanja ki se tiče.io naše države in deloma tudi Italije, in ki zahtevajo nujne rešitve. O teh vprašanjih so se vodila tudi poga- janja. časopisi so pisali o tem. Žalostno je zares, da ne more Narodna skupščina črpati svojih podatkov iz drugih virov, kakor iz časopisja. Časopisi so pisali, da se vodijo nekakšna pogajanja med našo državo in Italijo. Vodila so se pogajanja v Santi Margheriti in v Rimu, kolikor nam ie znano zopet po časniških vesteh. Dr, danes pa nismo mogli izvedeti, kako so se z Italijo pogajali in kako so se pogodili. (Medklic: Oni so dobili šole v Dalmaciji.) In v Genovi, gospodje, srno imeli konferenco svetovne važnosti: konferenco, na kateri so bile zastopane takorekoč vse evropske dežele, nekatere azijske itd. Tudi naša država se je. kolikor nam je znane, udeležila te konference. Pa zopet nima Narodna skupščina kot zakonita predstavnica našega naroda uradno nobenega pojma o. pogojili, ped katerimi je šla naša delegacija tja; Narodna skupščina nima najmanjšega pojma o direktivah, ki jih ie_delegacija dobila: Narodna skupščina nič ne ve. kako je delegacija zastopala naše interese, kako. se je ozirala na interese drugih narodov Evrope. Jaz sem gospoda ministra za zunanje zadeve z interpelacijo vprašal o teh rečeh. To je bilo dne 28. aprila. Do današnjega dneva nisem dobil od gospoda ministra nikakršnega obvestila, ali misli in kdaj da misli odgovoriti na to interpelacijo* To je ena tistih interpelacij, ki pe bodo imele nobenega pomena več, če nai čakamo še štiri ali pet mesecev na odgovor. To je interpelacija. na katero bi bilo treba nujno odgovoriti (Barič: Ki je že danes skoraj zastarela..,) Ne vem, ali je gospod minister sploh pri volji odgovoriti in kdai misli to storiti, (Hrup. — pr. Milan Korun: Minister Ninčič sploh ne misli odgovarjati. On ni bil še na nobeni seil na kateri so bila vprašanja zanj. — Klic; Niti na eni ne,) Kakor imamo naivečje spoštovanje ,do našega, predsednika, moram vendar, ker nisem dobil od gospoda ministra še nikakršnega obvestila, vprašati gospoda predsednika, ali ie sploh izročil mojo interpelacijo gosppdn ministru, zakaj ta bi bil seveda nekriv, če se to ne bi bilo zgodilo, dasi ntoram priznati, da se mi to zdi zelo neverjetno. Če gospod predsednik ni izročil moje interpelacije, bi si dovolil vprašati, iz kakšnih razlogov se to ni zgodilo. Ce jo je izročil gospodu ministru, bi rad izvedel, ali pride ta interpelacija, ki je doslej še aktualna in važna in ki mora zanimati vsakogar v deželi, na dnevni red in če morem pričakovati odgovora nanjo. (Hrup. — Medklic: Treba bi bilo! — Ploskanje.) Gospodje, ko smo v razpravi o poslovniku zahtevali, da dobi ta skupščina odbor za jmnanie zadeve, se ie to odbilo. In kakor sedaj stvari stoje, nimamo drugih sredstev na razpolago, kakor interpelacije, če hočemo kal izvedeti o stanju par še zunanje oolitikeh In č§ pri tem Je V&-nistri ne odgovarjajo na naše interpelacije, tedai, gosnodje. je ta skupščina degradirana tedai ie skupščini ^ploji odvzeta pravica, da kontrolira poj iti k o. |ii je tako važna! kakor ie pač zunanja. (Ploskanje. Hrup.) Zatp. gospod predsednik, mi je čast vprašati, ali ste moio interpe^ lačno Izročil] gospodu ministru, in če ste jo, kdai pride ta interpelacija na dnevni red in kdaj se bo odgovorilo nanjo. Predsednik dr. Ivan Ribar: Čast mi ie naznaniti, da sem interpelacijo, o kateri se govori, na (j4. seji dne l- maja oddal gospodu ministru, gospod minister ml na do danes še ni odgovoril ničesar o interpelaciji. Zahteval sem odgovor od gospoda ministra, kdai bo odgovarjal na to interpelacijo, (Hrup. Klic: Hvala bogu! — Ploskanje,) NARODNA SKUPŠČINA. 14. aprila. Posl. dr. Veljkovič, predsednik finančnega odbora ie podal zanimivo sjiko k predloženemu proračunu. Povedal je, ^ da se je finančni odbor pač pečal z uveobo davka na imetje, pa ie zaenkrat to še nemogpče, ker bi bilo treba popisati vse imetje državljanov. (Samo dva odstotka so nameravali odvzeti, pa še to iim ie bilo preveč — pQQjSa ne morejo izvršiti!) Dalje mu ni všeč, da je voj- ni minister prekoračil proračun za 514 milijonov — nam tudi ni. Vemo. da krčijo pouk po šolah, da mečejo ljudi iz bolnic iz strahu, da ne bi bil prekoračen proračun. Samo vojni minister ima korajžo — sever da. saj je vojak! Govornik zahteva višje neposredne davke in manj vojaštva, Popoldne ie imel končno besedo poročevalec posl. Šečerov. Izjavil ie. da je finančni odbor v sporazumu z vojnim ministrstvom znižal število stalne vojska od 131.000 na 109.000 mož. (No, to je že lep korak, a treba bo storiti še vse večjega: armada nas stane po proračunu nad 1 milijardo Din. dočim prosveta ne zahteva niti pol milijarde. Ali je torej Ju-goslaviia bolj za prosveto, ali bqli za militarizem?) Po izvajanjih poročevalca je prešla skupščina na glasovanje: .164 glasov je bilo za, 44 na proti. Prihodnja seia jutri s na dnevnem redu bo speciialna debata o proračunu. j m IŠ« sli %\ +FašiS{ovS;ii (»nor y Zagreb«. Hrvata z dne 14. t. m. porooa o uniorn znanega člapa Hrv. Sokola in elana Snorfeiega kluba *£roa-'tie«, Rudolfa Rožiča. V vNarodni kavarni* je bila vežia družtaa, med katero je nastal prepir. Policist je 3 reti ral uek&*;i Mihailoviča, ki ie prič.el_ klicati na poanoč. Za aretirancem je šlo voč ljudi, da bi Dodali svctje iajave pri policiji. Pri Balkanski banki so tedai nenadoma padli štirje streli, katere je sprožil, po izpovedbah raznih prič uradnik Jusosjavgnske Banke, Š.ipušitf, ki je glasno preklinjal Ijrvaško mater. Zgrudi} se je mirni gledalec Rožič, smrtno ranjen. ’ &i-pivššča, ki je postal v zadnjem času navcjušen demokrat, nacionalist in {»štst. so takoj aretirali. Pri njem niso našli samokresa, pač pa dorna, kar pa si razlagajo z dejstvom, da operirajo fašisti z večjo množina samokresov. Vsekakor je ta unwr zanimiv, ker nam dokazuje, da se je posrečilo belgrajski vladi do pajvišip jnerg raz-byrkati ljudske strasti, ki vidijo danes samp Srba in Hrvata. Vzrok tiči seveda v nezavednosti. v kateri se valia srbski, kakor tudi hrvaški narod. Ne smemo namreč pozabiti, da je med niijna okoli 70% analfabetov. ~r Na Reki so našli v prostorih mestnega komunističnega udruženia veliko zalogo bomb. min in nušk. Karabinierj so vso zalogo zaplenili, komuniste pa pozaprli. Delavski npložai. ki je že itak neznosen, se je še poslabšal, ker 59 areta* cj.ie na dnevnem redu. -k Verovanje mednarodnega žen? skesa udruženia. Od 18. avgtjsta dp 2, septembra t. \, se vrli v Varese ztjpr^va* nie mednarodnega ženskega udružetiia, Sodelovale bodo lahko »osebe vseh narodnosti brez razlike spola, stanu, vere ifi političnega naziran.ia. katerih duh ni omeje il od narodnostnih mei in ki eutj potrebp co sktmnem naporu m dosego miru In sporazuma med narodi«. Zborovanje bo imelo obliko poučnih tečajev ter se bo vršilo n o d Pokroviteljstvom mednarodnega ženskega udruženia za mir in svobodo, ki je med vojno nagtajo v Haagu in bilo notfieno na zborovanjih v Curihu in Salzburgu. za Pojasnila se vsakdo lahko obrne na sledeča dva naslova: 1. Lega internacionale femminib (Sezione italiana) Milano. Via Kramer 6; 2. Bur g Laenstein jniss Balph Ruc Vieux coli ege. 2epeva. -j- V Italiji ]s prišjp pri Valenziji do trčenja vlakov, ki je zahtevalo okoli 30 žrtev. Nesrečo ie zakrivilo prometno ministrstvo ki ni odredilo varnostnih odredb vkljub pritožbam od strani železniške uprave. -j- Na državni koherenci č-škoslo-vaških rudarjev 30 razpravljali o prošnji krščansko-sociahuh strokovnih organizacij za sprejem v koalicijo treh rudarskih Konferenca je odgovorila, da sprejmejo krščansko-socialno organizirane delavce le kot posamezne osebe. ‘+ V finančnem odboru berlinskega Reichstaga so sprejeli predlog, s katerim so odredili prisilno posojilo v znesku miliard mark. -j- I(oimufistie?ia _ »Iuternag. Prssse Korresnondenz« v Berlinu skuša z vser^ mogočimi sredstvi opravičiti potek obravnave proti socialnim revohicionarien v Moskvi. Zlasti pa še sedaj,_ kp je energično protestiral proti komnnlsUčunnJny~ todam sam njihov dušni vodja M|*vS Gorki |n francoski pisatelj Matolef1^. " ce', ki ga komunisti zelo čislajo. y J1 J; se potvoriti resnico zlasti še zaradi ■ ker vedo. da v zapadni Evropi sploh majo pristašev oziroma v tako ‘ množini, da sploh ne prihajajo v pos * To se je pokazalo posebno še na " su angleške delavske stranke »LaD^1 Partv«. ki je s tremi milijoni glasov 260,000 glasovala proti Moskvi. Trep ie pomislitj: da šteig ruska komumsi*u. stranka komaj §00.000 lianov. jih vsa lil. internacionala v .Ij;. §lueaiu komaj en mUliom Ta va naravnost katastrofalno *3a \ l stične pristaše, ker govori več -v le skladovnice knjig. Kako je ^ rana komunistična stranka pri skein procesu, nam najbolj dokaz^^g-stvo da so sodniki obenem tudi lij, in sieer komunistični vodje:M, flQVa, Lunačar-skj, Ppkrovski, M ima- L je Bakanvi in drugi. Tekom razoraV? " tC( že dognalo da so komunijstiepe iuCjp-da so se uprli obtoženi socialni J"*?'.-’ 0bia-narji z orožjem v roki sovjetski11] v stim. ničeve. Naravno ie- da ie P® ,. ja. socialističnih vrstah zelo velik 111. ^ate-kemu sodniiskemu postopal#^. i3U " - rem stremo komunistični vodje. _ čitj svoie nezmiselnp ravnapi®’ . zuie. da jim ie zelp malo do &ii- T Ruski komunisti o Uo:num»f‘r'1, wunisf! mu. Nihče n c more tajiti, da soCial«a revolucija brez trdne precej nfiredili z.a spcializam- 1o 5ariin, di' so naski komunisti primorani vra*-®} koipanft10* tailizmu. Ljsni« sajtn ie oznanil uu»*» komuni5^’ •vr Puclji O--J \ rilSKI v Rusiji. Sistem, ki ga izvajajo ru . linjstlčn® ni zadp^.-oljii niti ogromnega de13 - p0^pi3an stra,Tke_y_Ru5«i. e po4 1 ;ično PfC z doigoietne iečo. in izg®iEtm. Pros'a,s,_ s^ratiifa v Kusut. Ker je r«*® od iVtias^ikova, bivšega etapa , ■ Carsfeiw stranke. Mjasnikov je moraj P režamesp pihati svoje komunisticjio .g ^gUr3i* z dolgoletne iečo. in izgo.no.m. ’ a ip_ ? dlje 14 marc,a t. \. je l??os vm rVoiPi8 prapovS»aja' žiriti, vendar pa rusKih mej. Proglas obtpžnje ruske Jsomuniztisne strapje*. cla . • ,-z pra&1*' in revoiueiš«. V iiiformaeiip ped««11« „ sa Sledeče odstavke: »Izraz " V&K še za pravilno pziiažbo ^vamo V1 iB Hj! i&e, katere Žrtve so naši padli toV^s> sVpUi* vsi, ki smo se s poštenim Hamenoj;' proglas stranki «1 komunistioiii intisrnacionai^r ^ -L%- opišuje n^i\'dixšea\ie ruslseg^ 'šapisp1 Cetku revolucije ter govoit o s kfvi.. - ge- ntski revolucionarni zg-Gdovrai- Uh je na dlani. Akq pa patentiranii v ■ lavslfih mas prilagodijo tek zS»4°Y^*vo. instinktom, je tp kvalificirano g0 gani® preiliv^io’ kri ip ker uničijo stvar, w y«*tt zavzeli. To so demasosi. ki. KI P* oceaai kFVi. ki sq vse razrušili ‘11 ’ stvai pritiska k tlom žeje^na pest .. iin-nailt, „ niisli in ženrav skuša kakor reakS*^ ^Lidual**1^' boljša mnenja fevolupj^tarneg# ie nwT^ je vendar uoravičenp vpraš^n^ 'delav^6 ta železna pest pasti na glave rusKi 0^q-in kmetov? Kdo potrebuje pri nas n ra,.0]j1eP< vtrv in novih naaobčnil-cov? med obf' ali vilada? Kje je v Rusiji ločilna ^ viaJo ma. c Proslas navaja dokaze, da so » ____________________1-- ^..hrienne vse in komunistično stranko zabrisane i#W Dalavska opozicija obtožuje obe. ^ke^ pja- interesp delavskega razreda in ,.fa lotariata. Oni so voditelji nftve bu .g ja boli zločinska in krvoločnejša ^ prež ' ivaritclji najboli krw^»’vga^g brez stara. Oni so ustvaritclji niani delavstva, ki so izropani noan, , usinilion-ia. Mi, ruski delavci smo ip^liciiskiii in stavkovnih pra^U^1^ _ • • veJ»d proglas zapadnoevropslco delavstvo, C&V ie doumeta! d i ■ ' *Masa ruskik dclav- Pred tako prevaro W° Prcvaraila ter vas svari dam slavcev ta»i hupajte »rdečim« bcse-v«5e dežele! V imenu svarilno dekv™ i ® 1 ruskih delavskih mas pred mnovRvho t ^ tovili.z.jraneza zajada za ka4cro Pretekli KTWUfSi-Čili aleiliat v Parizu. Bouve dvfS ,5e oddaI mla'di Q«stav ta ki ko i a na Policijskega urefek- WnikaJMiHV0?1Jred avtomobilom pred-At^tor* ki » nikogar M h h * > sr.cce- zakai m Generalni 'tafnik^ iC- Z??n anarhist in 'e iziavii , aiPlk lv(>niUHisticne omladine. Ra prefelfiaa Jh s £f^al zato na PoHcijske-Maiai J; da l;,i opozoril na sramotni hroletaviaf m hren! se 'taltaJa francoski Mo r.rdm? • a atentate, ki jih uprizarjati, Vel ”11’1 oti’.oci' !e vsekakor obžalo-da se , lzV"lisn’e do ^anes so pokazale, sc rl J Paletarj.ati! po atentatih še slab-tariata ,.2. °tP°c bo izšla edino iz prole- %)?an m a .‘'P pa ie tedak če bo orga-tem Sa JI zaveden. Zunanja država je po- + v SS vnrn*anj'e časa. Hzu ; ;f%p05«ar.iska konferenca v Ps-hnj-fj : _ Uzbeno črtala kraljevino črno d it tuni-,- If171'jjda Evrope z motivacijo, ^kvita Ze 1 bistven del Ju- S" F* o ?St§ye ,rancosko ministrstvo za zunanje ^'dticoa-: bbiavilo »rumeno knjigo« o j. Politiki glede Balkana v treh '^ati ,'SvJ°vno vojno. Knjiga skuša ^ tair v' p a ie Francija vedno stremela o tem onk Poznavalca razmer knji-več ša ,J s.eveda ne bo prepričala, tem- % ° Še utrH-i ne 00 Prepričala, tem-nNl mn J • v niegovem ravno nasprot-"ikdar str*111'' francoski kapitalizem ni l}° DrDfitl1C1;ld '-0 111 *ru, temveč vedno le pihati v i J,Ra Pa ie mogel še najbolj vJteimh dobah. žil ,;š'vk5 ž'3le?nl<:!-.Kw'« , Oei]pXi .‘ JPU2H1 flllp RledJ onferenei ni dosegel spora-/ .'Plenu -- V'Sok k* bi1 zahteva Francija ijng * , oancoskih lastnikov obveznic fJiin znice. se bodo pogujania med hrihTi 'lanc7J0 v Rhnti nadaljevala-.. 2raf,n }° Zd eno miiiardo lir v zlatu. ^BešJ r 0vn3 nromet Pariz-Dunaj*Buta zra£jJlle 16. t. m. se bo začel dnev-i Unaiein fijPj. Promet med Parizom, .a.2VezF, Ppčimpešto. Ta proga bo ime-ZraJ J°ao Praga-Varšava in na-a' ’ na n0v čo odletel iz Pariza ob mDe§{0 Unal Priletel ob 15.30. v Bu-cr* m ob 17.45. bocteJ’ Ž°b(i|0Vn l,^|i! Zavarili v Liubltani pri-"ruT' e^ačefia- V T' tamburažki zbor »Svo-T° je L J. f.?1. dcvc‘i'i zvečer. Vrtw obspJJac v a ! koilccrt' k' ga priredi Zb0Jc‘> rcoeri J11, kavarni. Zbor preduaSa ^DtaJ^dje ‘ sTig l, < Dreci?)iQ pod vodstvom J} izrnva kekRUmprja. Občinstvo se hih« ^riiitvn J p°bvaIno. *}*>?&- ?rei?'iTmo s r rej el liuui, sledeči dopis: Ode-lci izkoriščajo težki po!o- fest^i1'S. bJn^n!Vm?v i SVaiB r,r,oJi* -v hubljanski zastavljalnici ilioui presti Za r^ dnie miotjeV Plačati mora C^o plaJa^0 L 1 \5V ”a leto- ho ' JuPaj toJi JJ.W>1 lcia t. i. 20% na citan piol o J °hržl Jn to za popolnoma var-6°iib J enem rcsi. zastovlje,ni predmet re-2ttase -?5 Din r£U,11-’ ?e dlažal za 100 Din po-94 obresf&$ -in 10 pristojbin, kar utodnp?a tiad7nr.t vanic- Ali nimamo v državi 8uC*ttva: MestnVa cderuStva? - (Pripomba lVnivVs2a.to ne •„ J zastavljalnica [Ctav’cs2ato «e zastavljalni ...... taiu,} n!0 govoriti tu o oderuštvu iz- izkazuie '^ifeJuT*wsn, po pošti 40 para več. Zgoraj omenjeni zakon, ki je velevažen za podjetnika. kakor tudi za delavca je pravkar izšel -in .se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. ObIIcžs Iz resolucija, sprejete na zborovanju državnih nameščencev dne 2. julija 1922 v hotelu »Union« v Celju. Državni nameščenci vseh strok in brez razlike na politično pripadnost. z,branl na stanovskem zborovanju v Celju: i. Smatramo, da je čimprejšnja in zadovoljiva ureditev či-novškega vprašanja ena izmed najnujnejših nalog Narodne skupščine. Ministrski svet naj zato predloži osnutek zakona o civilnih državnih nameščencih z od stanovskih društev predloženimi spremnje-valpinii predlogi predsedništvu Narodne skupščine v svrho pospešenega delovanja vsni tako. da stopi zakon v veljavo najpozneje 1 avgusta t. i. 2, Protestiramo proti maksimiranju draginjskih doklad nižjim državnim nameščencem in zahtevamo, da se to maksimiranje takoj ukine ter prizadetim razlika od h maja naknadno izplača. — Protestiramo obenem proti nameravanem maksimiranju draginjskih doklad ostalega uradništva. 3. Zahtevamo ponovno, kakor že na zborovanju dne 11. oktobra 1921 ip 21. novembra 1921. da sc vsem kategorijam državnih nameščencev temeljne plače enotno urede na podlagi oficirskih plačilnih stopinj. 4, Zahtevamo, da se draginiske doklade regulirajo avtomatično sorazmerno z naraščajočo oziroma uadnjočo draginjo. ?€®yg!te©r. Na Slovenski Kalvariji je izbruhnil v petek zvečer požar v smrekovem gozdu pivovarnarja. Tscheiiga. Prlspelp je mnogo ppžarnih hramb, katerim se .ie posrečilo ogeni omejiti. To so samo socialistični strahovi, pravi ••Tabgr«. čc jrovoriino, da pripravlja buržoaziia liove vninc. Is Tabora« je razvidno, da ni niti ene: a rnislečc-fca birržuja, ki hi vojno hotel. Optimistični buržiiii pri »Taboru« _ so seveda izvzeti. Nanje pismo nikoli mislili, kadar smo {tovorili o teh stvareh, ker vemo, da ne igrajo v meščanski družbi odločilne ulove. Njjh naloga je le, da prikrivajo in olepšajo v siv oj etn žurnalu {o, kar počenja tista gospoda, kj jih plačuje. Prav gotovo niso oni krivk če pošiljajo vladni sabljači na bolgarsko mejo anpradn, da pokrijejo zlnčipe. ki so jih po svojih uodrepnikih livi Sevali nad nesrečno niacedonsko rajo. Tudi niso •op; krivi, če kapitalistična . reakcija v Nemčiji kolje in strelja najčistejše ljudi, ker nočejo nič slišati o kakean revanšnetn klanju z aiitantnim itnperializrmvp. ali čc Japonski in ameriški krvoses z mrzlično naglico oborožisieta kadre. Le v toliko je greli na vas. ker nimate pogipna, da bi poslušali svojo vest in bi se kot ljudje uprli temu, kar počenjajo vaši delodajalci po vsem svetu in kar počenja tudi vaša stranka kot pripravo k bodočim klmtjero. Le bnrjšpazija ne misli na vojne, čemu potem snoma zadržuje milijone ljudi cd poštenega oela pod tornistro v ®ad«žljivjh uniformah? Zakaj se ne uprete takemu stanju pri nas? Mi socialisti smo tudi rekli, da m mislečih buržujev, ki h: želeli novih vojn. Ampak zato, ker mislečih buržujev sploh ni. Ena, vašega tipa. ne smejo nič misliti, ker morajo mehanično blebetati to, kar jim diktira krušna košarica njih vzdrzevateljev; drugi, vodilnega tipa. pa že zato nič np mislijo, ker so nočejo zavesti, kako grozno se motijo v mnenju, da sc jim bo še kdaj dobro posrečila peklenska nakana, pognati v svojo korist svetovni proletariat z ročno granato in bajonetom proti proletariatu. Vojna bo. neizprosna in žilava do konca, toda to je vojna proletariata proti bur žoaziji, neprestano napadalna, v kolikor bo Pro Jctariat z mirnim organizacijskim delom osvojal drugo za drugo vse postojanke, ki jih še poseduje vladajoči razred, krvava, dokler še bomo morali braniti proti oboroženim mahinacijam kapitalistične fronte proti nam. Ta vojna je bila cd vsega začetka, traja še danes z potenciranim besoan in bo v bodočnosti še hujša, za to vam jamčimo. Strnišče pr? Ptuju, Gospod Čuček iz Ptuja, o katerem smo že večkrat pisali, da ic s 1. januarjem 1922 postal lastnik bivšega beerunskesa taborišča v Strnišču, se hudo iezi nad vsemi, ki .sc na en aii drugi način zanimajo za stvari, ki po njegovem mnenju brigajo samo njega. Kot ljudje, ki nočejo nikomur delati krivice, pa tudi žc je večkratni milijonar, smo sc potrudili in poiskali Čučkov curriculum vitae. da se črno na belem prepričamo, ali je g. Čuček res tak revež, da komaj izhaja. In res smo se iz podatkov prepričali« da je g. Čuček revček, ki si more privoščiti ie prežgano juho in ogrske cigarete. Upamo, da bodo tudi drugi, ki se več aii mani interesi rajo za take malenkosti uvideli. da je treba g. Čučku nekoliko bolj pomagati. Uto vam podatkov; Vojni dobičkar in večkratni milijonar; veleposestnik, veletrgovec in veleindustrijalee, član upravnega sveta »Petovije« ter raznih drugih podjetij in bank, odbornik trgovske in obrtne zbornice ter Zveze industri-ialcev ip trgovcev; predsednik priprav-Ijanega odbora za dobavo falske elektrike; prodajalec vina, žganja in kampusa na debelo ter navdušen čian protituberkuloz-ne lige, jugoslovanski vciepatrljot, ki prav. pridno išče inozemski kapital za povzdi-go obratov, ki jh je kupil od države in ki! so kot njegova last postali »narodni«, do-čim so bili prej samo »državni« itd., itd. Predolgo bi trajalo, ko bi hoteli navesti: še celo vrsto drugih stvari, s katerimi sp. »ubogi« g. Čuček bavi. Mislimo pa, dai navedeni podatki zadostujejo v dokaz, da je g. Čuček res vreden usmiljenja in pomoči. Zato bomo skušali mu v bodočo nekoliko bolj pomagati. Če mu naša pomoč ne bo izdatno prijetna, naj se g. Čuček nikar ne jezi, ker jeza povzroča obolenje. to pa moti uživanje — milijonov. U strss9f«@- Poziv! Glavarstvo v Sfovenjgradcu ie izdalo na občine razglas z navodili glede sestave volilnih imenikov. Opozarjamo, da ni v teh navodilih povedalo, da imajo volilno pravico vsi jugoslovanski državljani, torei tudi tisti, ki so pri zadnjih volitvah kot Neslovani ostali brez volilne pravice. Sedai ima pravico biti vpisan vsak naš državljan, ki prebiva v občini že 6 mesecev. Sodrugi! Skrbite, da se bodo vse občine ravnale po določilih zakona, glei »Uradni List« št. 31. od 1. aprila 1922. —• Krajevna pol. org. SS,f v Slovenjgradcu. Gospodarstvo. Vrednost denarja. 1 dolar velja 81.75 Din 1 lira 3.74 Din, 100 avstrijskih kron 30 para, 100 naših kron velja v Curiehti 1.55 švic. frankov. P® svetu, ” ’ _ Nevarnost kidnstrliskeiu dela na domu. Nekateri tovarnarji Imajo navado, da oddajata dela na dom. V državi kliode lsland sc ta vršita preiskava, kako vpliva indtrstrtalno delo na domu na zdravje delavcev, posebno pa na zdravje otrok. Pri preiskavi so našli, da so od-rašSeni in bolni ljudje delali v družbi otrok. Delo se vrši v nezdravih in zatohlih sobah in marsikateri otrok naleze kal jetike v takih stanovanjih. kateri navadno podleže, še prodno odraste. Dalje je preiskava dognala, da ie bilo pri takem delu zanoslenih 5000 otrok pod šestnajstim letom. Otroci so bili v starosti od pet do petnajst lot, Današnja krščanska družba se zgraža i*ad betlehemskim detemorom. Kaj pa je to. če kdo zapodi otroka, katerega organizem je še nežen, v zatohlo, nesnažno in nezračno sobo ■in ga tam iprSdene na delo v pozno noč, če ne | detomor? Proletarski stariši niso krivi, da morajo otroci delati v domači industriji. Do tega jih prisilijo razmere. Če bi oče prejemal poSie-110 mezdo, da lahko pošilja svoje otroke v šolo, jih oblači in^ prehranjuje, bi gotovo ue dovolil, , da otrok prične delati že s petim letom. Mati bi Pa Se toliko mani pristala na kaj takega. Ampak današnji gospodarski sistem je tak, da tisti žive v največ;^ revščini, ki so pridni in opravljajo najbolj težka dela, medtem ko tistim ni utba_ delati, ki so zagledali luč tega sveta v palači bogatina, pa vseeno razkošno in razsipno žive. Kjer je vpeljana domača industrija, so tudi delavske mezde najnižje in tam tudi vlada največja revščina. Otroci so ogoljufani za otroška leta, kar toliko pomeni, da so varani za vse njih življenje. Ko se drugi otroci igrajo in uživajo brezskrbnost otroških let, morajo defavJe ^ otroci delati in si služiti vsakdanji kruh. mrh dela za odpravo otroškega dela v tovarniški domači industriji, pomaga graditi podlago do J človeški družbi, v kateri ne bodo več lzkorist li malčkov zaradi malika — profita! — Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ) Odgovorni urednik : Anion Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Akcijska družba za eksploatacijo premogovnih rudnikov v Petrovcu, Pozarevaekem išče večje število dobrih, izvežbanih radarjev gBHMMPBMHEBHBBraBgSB za dela pri črnem in rjavem premogu. Delo je na akord, zaslužek dober, stanovanje na razpolago. Nastop takoj. Ravnateljstvo premogovnih rudnikov, Petrovae, Pozarevački. S*Ba|^©«|a 2®8©ga li i .li - se priporoča za nakup najboljših instru-mentov izvrstnih to- vam po najsolidnejših LJubsjan«, Hllšer|eva uHica št 5 in nizkih cenah. 13: Naznanilo. JUtM: M« Naznanjam sl. občinstvu, da sem p53@$©li9 svojo «©w8!aa*sfes dl©13sw^Fi«o iz Žabjaka št. 3 V K0J0€lw©r$lt© sala®© št. “33, kjer bom izdeloval vsakovrstne luksuzne čevlje. Zaloga čevljev na drobno in debelo; trgovci imajo popust. Priporočam se vsem svojem cenj. odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu za nadaljna naročila. Zetoksr ASeizU, Mirti mojster, < !LlEafe5Ians, Kolodvorska taESca 18. S za člane, članice, naraščaj in deco po predpisu Jugoslov. Sokol. Saveza ima v zalogi Drago Schwab (preje Schwab & Bizjak) Ljubljana, Slavnostni kroji po meri se izdelujejo v najkrajšem času v lastnem Pod Narodno kavarno, Dvorni trg 3. Na željo se razpošiljajo posamezni deli in sokol, sukno proti povzetju. Siaga n prtviako divanov in top pohištva j v veliki izberi, daije različno platno in juiol jyjg|] za fapeinike, sedlarje i. t. d. priporoča iniiha:j. “ J . trezne « ~ „'izvežbani, prvovrstni, a. ® 1= 5»teaS»era® »a p»nudb<, na i i a i l i a n =, Msstal lrS St. t®.; fekcijsba tovarna ,1™" & — Ljubljana, Emonska cesta «• Istotam se odda krojačem proti kavciji delo dom. Spretni, zanesljivi in tr delavci se pa sprejmejo v tovar_j 85 kg medu^ pristnega, dobi oni, ki f01 prej preskrbi v Ljuh‘Ja mr stanovanje "•J z dvema sobama, kuhiW^va pritiklinami. Naslov pove up * Na prej-a" Fil flliiffllšl® ,, trgovina Mmrn la zalega Casjseska ulica a S © Več tesarjev se takoj sprejme v trajno delo pri Stavbni družbi d. d.5 Ljubljana, Levstikova utica št. 19. P pow© cvetl® suhe sobe U.r jazraovfsfesa ZMSravSEna s©S|iš?a Sn Rers«®0 kruh in pecivo l«d©lawsk® p@ltarf®® v Ljubljani. Kolezijska ulica 4, ki je nalboliif V LjaSiljesl is okolici ss preilaja i neb wto\Ml li so aiaatsas s tozsflev LJUBLJANA. Pr®š®rn&va talka $&. 5©, v Bastnem PosSojsi^. SifiOčat?BJ naslovi: gC 55 E SS S E.JUELJAS1A. - TaSafaji 2«, 4S0 in «57. Obrestovan]© vlog, na^u.E prodaja vsakovrstn« vrednostnih papirjev, de in valut, borzna Ear0Cl ’ predujmi in krediti vsa vrste, eskompt in jla menic ter kuponov, na^aZ, v tu- in inozemstvo, sa # : -: deposits itd.