k
slovenska stran
20. Mart 1978. - Naše Novine - 9.
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOSOROK IN PAVLA GRUDEN
PO
SLOVENIJI
Rado Radešček:
MESTO KAMNIK
Po sledeh legende in resnice
LJUBLJANA - Ljubljančani vedo, da ze dolgo časa vdihavajo zelo slab zrak.Verjetno pobeden sydneyskemu. Ze dve leti je v veljavi odlok o treh alarmnih stopnjah. Enaindvajsetega decembra lani je bila koncentracija nesnage v. ljubljanskem zraku zelo močna. Vendar je ostalo le pri poročilih, nihče pa ni uveljavil strogih prepovedi, ki jih predvideva odlok. Republiški izvršni svet je zato priporočil nujne ukrepe glede varstva zraka.
Ponosno se dviga v ustju doline Komniske Bistrice starodavno mestece Kamnik. O njegovi pomembnosti se dandanes pričajo razvaline Starega gradu, ki je bil opuščen v 16 stoletju. Na skalnem griču sredi mesta pa je v srednjem veku nadzoroval cesto skozi Tuhinjsko dolino, tedaj najpomembnejšo zvezo med ljubljansko in celjsko kotlino. Mali grad. Zato je bil Kamnik precej časa celo veljavnejsi kot Ljubljana.
Najstarejse znano poročilo o Malem gradu je listina iz Vidma z dne 6. februarja 1202, s katero zastavlja Be-rthold, vojvoda Marenijski, oglejskemu patriarhu Pergr-inu II, svoja dva gradova v Kamniku. V naslednji listini iz prve polovice septembra leta 1250, s katero je oglejski patriarh sklenil z Ul-rihom, vojvodo Koroškim, vojno zvezo proti goriškemu grofu, pa je omenjena tudi kapela. To pa je pravzaprav skoraj vse, kar lahko iz zgodovinskih virov razberemo o kamniškem Malem gradu.
Le stežka bi danes lahko natančno določila, koliko je pravzaprav star Kamnik. Domnevamo lahko, da je moralo biti kamniško področje bržkone naseljeno ze v najstarejšem obdobju. Tej domnevi vsekakor govori v prid Valvasorjevo poročilo, ko pravi, da je bila menda malograjska kapela v preteklosti poganska malikovaln-ica. Zal pa je ajdovsko obdobje toliko razsezno, da nam tudi ta podatek ne
more z gotovostjo povedati, kdaj naj bi na skalah današnjega razsula Malega gradu pozidali prvotno staros-lovansko gradišče, ki ga omenja vec vzporednic pripovedke o Veroniki. Pisanih virov o starosti Kamnika ter nekaterih vasi v okolici pa imamo, zal, bore malo. Zdi se, da so najstarejsi podatki listine iz prve polovice 13. stoletja, ki omenjajo oba kamniška gradova - Stari in mali grad. Sari in Mali grad. Stari grad naj bi se preprosto imenoval Steih oziroma- Oberštein, Valvasor pa navaja tudi ljudski vzporednici Kamnek ter Kar-nek. Torej bi lahko sklepali, da je bila gradnja starejsa od samega naselja in da je naselje dobilo ime po gradu.
RAVNINA JE BILA NEKOČ JEZERO
Med drugim nam tudi Anton Milk pri opisu Kamniške ravnine omenja, daje le-ta mestoma pokrita s prodrnimi nanosi zadnje ledene dobe. Po vsej verjetnosti so ohranjene naplavene res prinesli drseči ledeniki v poledeniskem obdobju, čeravno podoben nanos puščajo za seboj tudi reke ali jezera, ki so kasneje odtekla.
Pa vendarle bi lahko povsem drugače sklepali iz Valvasorjevega poročila v "Die Ehre des Hertzogthums Cr-ain". V zapisu poudarja, da kjer stoji danes mesto, je daje nekoč bilo jezero. Se pred nekoj leti, pravi, so na obzidju tako imenovanega Malega gradu videli zelezne obroče, ki so bili za pri-
vezovanje ladij. Jezero se je baje odteklo tam, kjer gre pot iz mesta v predmestje, Sutna imenovano. Kjer pa danes tece Bistrica, je bilo, pravijo, jezero tako visoko, da je Mali grad ležal spodaj ob vznozju gore. Ta gora pa je bila takrat eno in sele kasneje se je razcepala na dvoje, ker se je utrgal strahovit oblak. Na ta način sta se ločila bratska gradova Mali in Stari grad. Po st-arom' pripovedanju je tedaj jezero preplavilo Mengeško polje, odneslo samostan med Mengesem in Homcem ter posejalo polje s kupi kamenja.
Valvasor torej navaja, naj bi kamniško jezero obstajalo se sorazmerno kasno, saj sta bila tedaj ze pozidana oba gradova. Posebno na podatek, naj bi vodna ujma odnesla samostan med Mengšem in Homcem podpira domnevo, naj bi se je zanimiv Valvasorjev podatek, ko pravi, da meje nekdanjega jezera postavlja staro izročilo k cerkvi v Nevljak, ki je posvečena sv Juriju in so jo se v dobi slavnega kronista mnogi imenovali sv. Jurij ob jezeru.
Zdi se da mora biti v Valvasorjevem poročilu vsaj zrno resnice o obstorju nekdanjega jezera. Obroči za privezovanje ladij, ki jih omenja Valvasor v zidinah Malega gradu, bi bili navsezadnje lahko vzidani se v pogonski dobi, vendar pa vsi ostali podatki podpirajo domnevo, da je moralo jezero obstajati se znatno kasneje.
VSEM BRALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
5 -«M*»'-
Smarjeta nad Pliberkom: Po blagoslovitvi velikonočnega žegna.
LJUBLJANA- Slovensko podjetje Lesnina opremlja tri etaže Centralnega doma turistov v Moskvi, prvega objekta za prihodnjo olimpiado. Vrednost del znase 600 tisoč dolarjev. Spodnji prostori hotela, ki jih opremljajo, so zelo zahtevni. Sovjetski arhitekt namreč zahteva da z lesom in z lučmi ponazorijo valovanje morja.
LJUBLJANA - Največ vina v Jugoslaviji popijejo prav Slovenci. V povprečju popije v Slovenec 42 litrov na leto (Francoz popije 100 litrov). Slovenski pivcise vse bolj zanimajo za poreklo vina, ki ga popijejo. V vinoteki na Gospodarskem razstaviscu v Ljubljani so v zadnjem letu prodali 100 tidoc steklenic vina.
LJUBLJANA - Božidar Ja-kac, slikar, je na sovenski televiziji v trebi oddajah pokazal svoje predvojne dokumentarne filme, med njimi tiste, ki jih posnel v Združenih Državah Amerike. Oddaje so naletele na veliko naimanje.
LJUBLJANA - Franc Stiglic, poznan filmski režiser, snema nov slovenski celovecerni film Praznovanje pomladi. Scenarij za film je narejen po igri Francka Rudolfa Koza megle. Poleg znanih igralcev Radka Polica, Zvo-neta Agreza, Zvezdane Mlakar in drugih bo v filmu nastopilo v filmu vec kot sto statistov, med njimi bodo tudi ptujski kurenti.
LJUBLJANA - Ljubljanska mednarodna in tranzitna telefonska centrala bo končno začela obratovati v začetku aprila. Del centrale ze delile mednarodna centrala, ki bo omogočala avtomatski telefonski promet s tujino pa bo delovala predvidoma z začetku aprila.
LJUBLJANA - Od petoga aprila dalje bo vzpostavljena neposredna letalska zveza za med Brnikom in New Yo-rkom. Obhod iz Ljubljane je od 11.30 uri, pristanek v New Yorku pa ob 16. uri po lokalnem casu. V prvih mesecih bo letalo letalo tipa Boeing 707, od sredine julija pa DC 10. Ko bo prek poletja zaprto ljubljansko letališče, bodo ta letala vzletala in pristajala v Zagrebu. Vsa ostala letala pa bodo preusmerjena na mariborsko letališče.
TOLMIN - Dom upokojencev, ki bo imel za 125 postelj, je ze pod streho. Dom bo imel poleg navadne restavracije celo dietno restavracijo, ki bo na voljo tudi zunanjim gostom. Okoli lične nove stavbe bodo uredili lep park.
SEVNICA - Mladi člani ra-ketarskega krožka se lotevajo izdelave vedno večjih raket. Nazadnje so izstrelili 1.6 metra dolgo in 16 kg težko raketo. Zdaj ze izdelujejo ze 4 metra dolgo raketo. Računajo, da bodo z raketami dosegli od osem do devet
IN MED NAMI
ST. JOHNS PARK
Med nami je zopet društveno glasilo TRIGLAV, sicer z nekoliko zamude, vender po daljšem casu precej zanimivegta branja. Ce pregledamo le društvene novice in zanimivosti, ter vso družabno dejavnost med nami, lahko mirno trdimo, da se je slovenstvo dokraj razmahnilo med nami. Poleg tega imamo precej nivic in zanimivosti iz domovine in pa zopet obnavljena stran za mladino. Pod rubriko: THE YOUNG TRIGLAV ali Mladi Triglav, je priloga za naso mladino, bodisi za šolarje, kot za ostale. Čeprav dvojezično, vendar naj dobi vsak svojo besedo in naj se pac izraza, kot se pac zna.
Poleg novic, poročil iz društvenega in družabnega življenja, najdemo tudi druge zanimivosti vredno branja. Posebno smo pozorni na članek pesnika Cirila Zlobca, ki se je mudil prejsni mesec med nami v Avstraliji. Pod naslovom O Slovencih in slovenstvu, nam govori o svojih vtisih-s poti po Avstraliji. Razmisljuje o svoji poto po Avstraliji in o nas Slovencih, vredno da preberemo in razmislimo tudi mi.
HORSLEY PARK
Prešernova proslava je za nami. V nekakem nemirnem zatišju se besedna vojna na papirju nadeljuje. Nemirni duhovi ne odnehajo. Porez-eni ne priznajo poraza! Odborniki in člani so se uporno zagrizli v delo. Vsaj nekateri. Eni dokončujejo klubske prostore, notranjost dvorane se je polepšala, razen poda je skoro vse gotovo.
kilometrov višine. V to višino bodo poslali naprave za merjenje tlaka v ozračju in balon iz aluminijaste folije, ki bo prišel prav radioamaterjem.
PORTOROŽ - Letališče Portorož v Sečovljah bo pripravljeno za javni letalski promet septembra letos. Tokrat bo v Portorožu tudi veliki letalski miting.
MURSKA SOBOTA - Komisija, ki so je sastavljali kanadski inšpektor in jugoslovanski inšpektorji, si je ogledala tovarno mesne industrije v Murski Soboti in napisala priporočilo, ki je potrebno za prodajo na kanadsko trzisce, kamor bodo prodajali sunke, in druge mesne izdelke v pločevinkah. Prodaja v Z.D.A. pa poteka ze nekaj mesecev.
GORNJA RADGONA - Podjetje Radgonske gorice se je lotilo obnavljanje dolgo zanemarjenih vinogradov, lani so jih obnovila za 20 hektarjev, letos jih bodo prav toliko. Sezidali bodo tudi novo sampanjsko klet. V novi kleti bodo povečali proizvodnjo od sedanjih tise steklenic na milijon. So ednini v Jugoslaviji ki proizvajajo šampanjec po klasični francoski metodi.
NOVO MESTO - Sredi letošnjega leta bo Novo Mesto pod Karpatljem dobilo težko pričakovani hotel B kategorije. Novi hotel bo imel 53 sob, savno ter tri večje in manjše konferenčne dvorane.
Drugi so se zagrizli v druga dela: zaceli s solo, mladina si organizira prostore za sport. kot za namizni tenis, teren za košarko, tenis itd. Drugi pripravljajo zabave, servirajo, čistijo olepsujejo prostore, uredili dokončno knjižnico in se in se...
Mladina se vneto pripravlja na veliki ples, ki bo 8. aprila v klubskih prostorih. Bo nekoj posebnega pravijo, za to priliko so najeli tudi posebno godbo: Live band "URSHA MINOR", za mladino posebno presenečenje, zato-ne zamudite te izredne prilike ne "mladi, ne stari", rekli bi, da bo to največji mladinski bal v letu.
NEWTOWN
Kot nam je vec ali manj znano, da so se v Avstraliji nahajali jugoslovenski književniki, tako smo imeli v soboto 11.3. posebno cast se z njimi spoznati malo po-blize. Nemrec obiskali so Jugoslovansko stnicko solo v Newtownu. Obiskali so vsak razred posebej, tako tudi nas slovenski razred. Ucenici so bili, vsaj starejsi prijetno iznenadeni nad obiskom. Se je le eden našel in me vprašal, zakaj ni med njimi nobenega Slovenca. Objasnil sem, da je pac Slovenec ze bil in se je ravnokar vrnil, ker je pac prisostvoval velikemu slovenskemu prazniku, ki smo ga imeli Slovenci v Sydneyu ob priliki odkritja spomenika velikemu pesniku Prešernu. Zal da večina otrok tega ni vedela. Po zaključku sole, se je izbralo lepo število učenčev, starisev in gostov v solski dvorani. Zal je dvorana veliko premajhna, da bi mogli prisostvovati vsi otroci in vse starisi. Prvo je mladina pozdravila visoke goste s kratkim kulturnim programom. Seveda brez govoranc tudi to pot ni slo. Verjetno je požela največji aplavz starosta jugoslov. književnikov, profesorica in velika pesnica Desanka Maksimovic. Izrazila je, da je nad vse presenečena nad. tako velikem številu otrok in usencev v daljni tujini in nad toliko ljubezni jo do domovine. Kot je vsak začete težak, tako smo se tudi tu znašli pred tezkoto in to da nimamo na razpolago nebenih učnih knjig. Tudi Triglavska sola jih nima v izobilju, vseeno so nam priskočili na pomoč in nam jih nekaj odstopili. Ker jih tudi za vse sole v Sydneyu ni dovolj, vsaka knjiga niti nebi odgovarjala za nase prilike, so jih potasnili, sicer so nevezane ali prva pomoč je tu. Vodstvu triglavske sole, prav iskrena hvala! Vice konzul pa nam je obljubil, da nam bo iz domovine preskrbel se ostala učila in pripomočke za pouk slovenskega jezika.
NEWTOWN
Književno Društvo Južnih Slovanov v Avstraliji je te dni izdalo svojo prvo številko svojega glasila NASE SLOVO. Kot prvenac je sicer precej nebogljen, vendar dobro volja se je pokazala. Pac gmotni položaj kaj vec in boljcega ne dovoljuje. Tiskan je na 9 straneh. Pričakovati bi bilo vsaj boljši tisk. Slovence zastopa z eno pesmijo Pavla Gruden.
CARINSKE POVLASTICE
Korisnik ove poviastice au-zan je, uz zahtev za oslo-badjanje od placanja carine, pod neti carinarnici:
1)	potvrdu da je na radu u inostranstvu proveo najma-nje dve godine ili 24 meseca u tri uzastopne godine, od-nosno neprekidno najmanje 4 godine. Potvrdu moze izdati diplomatsko ili konzularno predstavništvo, opstin-ski zavod za zaposljavanje preko koga je radnik upuc-en na rad u inostranstvo ili domača organizacija udruz-enog rada koja je uputila radnika na rad u inostr-' anstvo. Potvrdu za članove posade jugoslovenskih brod-ova koji saobracaju sa ino-stranstvom izdaje zapovedn-ik broda, odnosno domača organizacija udruzenog rada ciji je brod.
Ako korisnik ove poviastice ne raspolaze ovom potvrdom u iznetom smislu, vreme pr-vedeno na radu u inostranstvu dokazuje se na drugi odgovarajuci način (pu-tnom ispravom, odgovaraju-com ispravom inostrane službe za socijalno osiguranje, stranog poslodavca i si.).
2)	Pismenu izjavu da je poslednje dve, tri, odnosno cetiri kalendarske godine ni-je koristio povlasticu po ovom osnovu.
3)	Pismenu izjavu da se vrača sa rada iz inostranstva u Jugoslaviju. Članovi posa-da, jugoslovenskih brodova ne daju ovu izjavu.
4)	Dokaze da je predmete domacinstva koristio za potrebe svog domacinstva.
5)	Spisak predmeta domacinstva, odnosno. koje ce naknadno uneti.
Spisak predmeta domacinstva korisnik poviastice je duzan podneti najkasnije uz zahtev za oslobodjenje od placanja carine carinarnici i to u dva primerka. Jedan primerak spiska carinarnica prilaze deklaraciji, a drugi primerak overava i vrača korisniku poviastice. Ako korisnik ove poviastice naknadno uveze predmet svog domacinstva u propisanom
roku od sest meseci, duzan je carinarnici podneti i overiti spisak predmeta koji mu je carinarnica vratila.
Carinarnica koja je overila spisak stavlja o tome zabe-lesku na putnoj ispravi, označuje datum i ostavlja pečat carinarnice.
Dan povratka iz inostranstva korisnika poviastice carinarnica utvrdjuje iz putne isprave ili na drugi odgovarajuci način.
Pregledom robe carinarnica utvrdjuje da su u pitanju upotrebljavani predmeti domacinstva korisnika poviastice. Korisnik poviastice po-dnosi carinarnici dokaze na osnovu kojih se moze ut-vrditi da je predmete koje uvozi upotrebljavao u svom domacinstvu. Kao dokaz da je predmete koje uvozi upotrebljavao u inostranstvu u sopstvenom domacinstvu, korisnik poviastice moze carinarnici podneti račun o kupovini ili drugu odgova-rajucu ispravu, priznanicu o placanju pretplate televiziji, ugovor o zakupu stana, po-lisu o osiguranju stana, odnosno druge dokaze kojima se ova cinjenica moze ut-vrditi.
Svaki član porod ice koji ispunjava uslove u pogledu osnova i vremena boravka u inostranstvu, moze se koristiti ovom povlasticom za predmete u okviru jednog domacinstva do ukupno pro-pisane vrednosti.
U predmete domacinstva koje po ovom osnovu jugo-slovenski državljani mogu uvesti, odnosno uneti bez placanja carine, spadaju:
1]	Televizor, sa pripadajuc-im uredjajima,
2]	1 nosivi televizor,
3J 1 radio-aparat, sa pri-padajucim uredjajima,
4]	1 magnetofon, sa pripa-dajucim uredjajima,
i sa 20 traka.
5]	1 gramofon, sa pripada-jucim uredjajima i sa 100 ploca.
6]	Električni ili plinski hi-adnjak,
7]	1 klima uredjaj,
Novogradnja-Dogradnja
POD (patos)
-	Ako ste se odlucili da gradite novu kucu ili mozda dogradjitfete koje odeUenje vise, pa cak i na neko renovirax\je stare kuce, ne budite u dilemi koga biste da Vam uradi dobro a jeftino kad Vam
FORMIRA BUILDING CO.
stoji na ras polaganju.
-	Najjeftiniji pod od prvoklasnog drveta u svim standardnim dimenzijama [75mm, lOOmm, 112mm] postavljamo samo mi. Nase musterije su nasa reklama ali ako nemate prilike da sretnete ni jednog od nfih a da biste se uverili da najbolje nye uvek i najskuplje, nazovite me lično.
Milosavljevic Miloš Tel: 601-3727, Liverpool
8]	1 električni, plinski ili kombinovani stednjak,
9]	1 usisivac za prasinu,
10]	1 m as in u za pranje rublja, sa pripadajucim uredjajima,
11]	1 masinu za pranje po-sudja,
12]	1 tranzistorski i radio--prijemnik,
13]	1 aparat za mlevenje i mesenje namirnica - kuhinjski mikser komplet,
14]	1 električni Ili plinski grejac, grejalica ili radiator,
15]	1 masina za peglanje rublja,
16]	sivena tekstilna i kožna roba za licnu ili kucnu up-otrebu.
17]	1 masinu za sivenje,
18]	1 fotografski aparat,
19]	knjige i časopisi domačih i stranih autora,
20]	predmeti namestaja, po-steijine, zavese i slicno,
21]	pribor za jelo i servisi do 12 osoba i odgovarajuci kuhinjski predmeti i posudje,
22]	2 tepiha,
23]	1 klavir ili drugi muzicki unstrument,
24]	1 portabl pisaca masina,
25]	slike i drugi umetnicki predmeti,
26]	u krasni predmeti, uk-Ijucujuci i predmete folklora
27]	ostali predmeti domacinstva u vrednosti od 5.000 din ara.
Ako se uvoze kombinovani predmeti (radio sa gramofonom i si., vrste predmeta u spisku, odredjuje se prema vrsti proizvoda koji daje osnovne karakteristike tom kombinovanom predmetu. Ako ukupna vrednost predmeta prelazi propisani iznos, carina se plača na iznos preko propisane vrednosti. Korisnik poviastice po ovom osnovu moze pravo na oslobodjenje od placanja carine ostvariti za predmete koje uvozi, unosi ili prima iz zemlje iz koje se vrača sa rada.
Po zahtevu za koriščenje ove poviastice carinarnica donosi resenje. Pod neprekidnim boravkom u inostranstvu, smatra se i vreme provedeno na godi-snjem odmoru, kao i vreme provedeno u Jugoslaviji službenim poslom, radi posete porod ici i si. Ako je korisnik poviastice bio sprecen usled >vise sile da u roku od sest meseci uveze predmete svog domacinstva, vreme delovanja vise sile ne uracunava se u taj rok.
Posebna povlastica za lica koja su provela u inostranstvu najmanje dve odnosno cetiri godine.
Lica koja su provela u inostranstvu najmanje dve odnosno cetiri godine, a dolaze u posetu porod ici, rodjacima i si., mogu jedanput godi-snje uneti bez placanja carine predmete koji nisu namenjeni preprodaji Nastavak u sledečem broju.
Nudi Vam povoljne VOZACKU DOZVOLU
uslove da dobijete
Za: Automatik, mijenjac. kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
Nasa kamera
DESANKA MAKSIMOVIC, toplo kao sto samo ona ume, toplo i rodoljubivo kakva je i njena poezija, pozdravlja djake i roditelje.
SNIMAK ZA USPOMENU: Nasi knjizevnici sa nastavnicama Etnicke skole.
SNIMIO: NIKOLA KANDIC
Uz posetu naših književnika Etnickoj skoli u Newtownu.
Nasa etnicka zajednica detaljno je informisana o poseti i boravku delegacije Saveza književnika Jugoslavije Australiji. O tome je nas list opsirnije pisao u proslom broju. U. ovome donosimo izvode sa konferenčne za stampu koja je odrzana u Sidneju, kao i ove fotografije sa posete Etnickoj skoli u Newtownu.
Desanka Maksimovic, Tome Momirovski, Saša Petrovič i Goran Babic ispred zgrade etnicke skole sa: Jovankom Nuseir, osnivacem Jugoslovensko-australijskog udruzenja u Newtownu, Gospodinom MURKINOM, direktorom skole i velikim prijateljem naših doseljenika i Konzulom SFRJ u Sidneju - Antoni BARBIROM.