Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 24. MARCA 1994
S seje izvršnega sveta
Ohraniti pastirsko dediščino na Veliki planini
Po poslovniku o upravljanju in vzdrževanju prekladal-no sortirne postaje Suhadole,
ki ga je 16. marca potrdil izvršni svet, bo prekladalna postaja od maja do septembra odprta od 6. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure, ostale mesece pa od 6. do 16. ure, delovni čas ob sobotah pa bo vse leto enak.
Poslovnik tudi določa, da praviloma dovaža odpadke na postajo le izvajalec s sme-tarskim vozilom, pa tudi posamezniki, vendar morajo biti gospodinjski odpadki sortirani. Na postaji ni mogoče odlagati posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, ter blato in usedline iz kanalizacije in iz tovarniških čistil-
Po zborih občanov o novih občinah
Proti odločitvam na pamet
Za nedavne zbore občanov, ki so v naši občini obravnavali možne rešitve za ustanavljanje novih občin, je bila značilna sorazmerno dobra udeležba in veliko zanimanje, hkrati pa tudi precejšnja previdnost pri odločitvah za območja, na katerih naj bi se volivci z referendumom izrekli za samostojno občino ali pa proti njej. Ta previdnost je bila posledica dejstva, da nihče od najbolj odgovornih organov v državi do občinskih mož ni mogel dati jasnega odgovora, s kakšnim denarjem in s kolikšnim premoženjem bi razpolagala bodoča občina. Skoraj izjema so bili tisti zbori občanov, kjer je prevladalo mnenje, da je dobro »iti na svoje«, kasneje pa bo, kar bo. »Ločiš se lahko, spet oženiš pa težje,« je bilo ponekod slišati.
Zato so se za samostojno referendumsko območje odločili v štirih od petindvajsetih krajevnih skupnosti:
Za samostojno občino bodo glasovali v Komendi (s Križem), v Kamniški Bistrici in v Šmarci. Na vseh ostalih zborih občanov so se odločili za skupno referendumsko območje z mestno občino Kamnik. Tudi celotna Tuhinjska dolina, razen Tuhinja, kjer se niso mogli odločiti za nobeno od možnosti, je sprejela odločitev, da na referendumu 22. maja glasuje o novi občini na območju, ki naj bi obsegalo območje sedanje občine Kamnik, razen seveda prej naštetih krajevnih skupnosti.
Verjetno bi bile odločitve na marsikaterem zboru občanov drugačne, če bi prej vedeli za odločitev sosednje krajevne skupnosti in če bi občani imeli na voljo vsaj grobo materialno bilanco bodoče občine.
Seveda pa bo kočno besedo o referendumskih območjih rekel državni zbor, ko bo sprejemal ustrezni zakon. Zadeve bo treba verjetno uskladiti zlasti tam, kjer po sedanjih predlogih občanov referendumsko območje ni zaokroženo (Moste) ali pa se občani niso mogli odločiti (Tuhinj).
F. SVETELJ
/O ljubljanska banka
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
Vam za Vaš denar nudi več. Ljubljanska banka dxt. že po tradiciji uspešno posluje z občani
Vse vezane vloge Ljubljanska banka d.d. revalorizira, torej ohranja realno vrednost In na to ohranjeno vrednost priznava še visoke obres«. Za zneske nad 100.000 SIT so letne obrestne mer«
Depoziti nad 31-90 dni Depoziti vezani nad 4 mesece Depoziti vezani nad 5 mesecev Depoziti vezani nad e mesecev Depoziti vezani nad 9 mesecev Depoziti vezani nad 12 mesecev Depoziti vezani nad 24 mesecev Depoziti vezani nad 36 mesecev
Ljubljanska banka d.d. daje posebej ugodne obresti za zrieske nad 1,000.000 SIT:
9,0% 9,5% 10.0% 11,0% 11,5% 12,0% 13,0% 13,5%
Depoziti vezani •nad 3 mesece
- od toooooo srr do 2,000,000 sit
- od 2.000.000 srr do 5,000.000 srr
- nad 5,000000 sit 'nad 6 mesecev
- od 1.000.000 sit do 2,000000 sit
- od 2.000.000 sit do 5,000.000 sit
- nad 5,000.000 sit 'nad 12 mesecev
- od 1.000.000 sit do 2,000.000 sit
- nad 2,000.000 sit
10.0% 10,5% 11,0%
12,0% 12,5% 0,0%
13,0% 13,5%
Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve
nih naprav.
Podjetje Publicus, ki skrbi za odvoz odpadkov, bo v kratkem pripravilo tudi predlog pravilnika o odvozu odpadkov, ki bo med drugim določal nove dneve odvoza odpadkov za posamezna območja občine.
Izvršni svet podpira raziskavo in odkup starih predmetov iz pastirskih stanov na Veliki planini pod pogojem, da se bodo ti predmeti po obdelavi predstavili na območju Velike planine. Tak sklep je izvršni svet sprejel po daljši razpravi potem, ko je Mirina Zupančič, ravnateljica Kulturnega centra Kamnik, predstavila strokovni pogled na omenjeno raziskavo, ki se
bo financirala iz občinskega proračuna. Po njenem mnenju je treba pri odločanju o kraju predstavitve etnografske zbirke planšarstva imeti pred očmi stroške postavitve in zavarovanja zbirke in dejstvo, da je treba del tega narodnega blaga pokazati tudi tistim, ki obiščejo samo Kamnik in ne gredo na planino. Opozorila je tudi na to, da je zadnji čas za to raziskavo in pri tem spomnila na to, kako izginjajo dragocena rezljana vrata iz Tuhinjske doline. Člani izvršnega sveta pa so menili, da je treba to blago predstaviti v avtentičnem okolju in ga ne osiromašiti. Najti bo treba način in obli-(nadaljevanje na 2. strani)
Referendum C31a5 telovadnico v Komendi
	
	
	tif.~"
	;|;gllt||
Krajani Komende smo se na zboru krajanov dne 28. 2. 1994 odločali o izgradnji večnamenske telovadnice v Komendi. Zaradi potreb po razvijanju vseh zvrsti športov (nogomet, košarka, rokomet, tenis itd.) in pa možnosti prirejanja raznih prireditev smo se odločili za:
1. Ugotovi in potrdi se prioriteta nadaljevanja razreševanja šolske problematike z izgradnjo telovadnice.
2. Potrdi se idejni načrt d. i. a. Janeza Urbanca, ki predvideva večnamensko telovadnico oz. športno dvorano v i/.merah 42 x 28,4 m ter dodatno shrambe za orodje (idejni načrt predstavljen v Občanu, 10. 3. 94).
3. Razpiše se referendum za izgradnjo večnamenske telovadnice, s pomočjo katerega je potrebno zbrati lasten delež, ki znaša 32 mio SIT ali 400.000 DEM.
Glede na dejstvo, da nam je Ministrstvo za šolstvo in šport v letu 1995 pripravljeno sofinancirati zadevo v znesku 400.000 DEM in da je v osnutku občinskega proračuna za leto 1994 namenjenih 200.000 DEM za telovadnico, je sedaj poteza le še na nas samih, da zagotovimo svoj delež, ki pa je osnova za pridobitev zgoraj omenjenih sredstev.
Zaradi sklepov zbora, zbora krajevne skupnosti in potrebe po takojšnji aktivnosti (po sklepu IS občine Kamnik smo namreč do 1. septembra 1994 dolžni sami pridobiti vso dokumentacijo — lokacijsko in gradbeno, pridobiti projekt, podpisati pogodbo z izvajalcem ter zagotoviti lastna sredstva), je svet KS Komenda dne 14. 3. 1994 sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Referendum bo 10. aprila 1994 od 7. do 19. ure v prostorih Društva upokojencev na Glavarjevi 104.
Omeniti je potrebno, da bo samoprispevek 2,5% od neto osebnih dohodkov za dve leti, namenjen izključno za pokrivanje stroškov izgradnje večnamenske telovadnice. Zavedamo se, da so za marsikoga sedaj težki časi, da se otepamo z nezaposlenostjo in nizkimi OD, vendar menimo, da je sedaj zadnja priložnost, da našim otrokom omogočimo dostojne (nadaljevanje na 2. strani)
VSEM OBČANOM ŽELIMO LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO VOLJE, MOČI TER
TRDNEGA ZAUPANJA V JUTRIŠNJI DAN
predsedstvo in izvršni svet skupščine občine kamnik
Vesele
velikonočne praznike!
Uredništvo in časopisni svet
Naslednja, 7. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 7. aprila. Prispevke sprejemamo do srede, 30. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 5. aprila.
ena
VELIKONOČNA PRODAJNA AKCIJA V VSEH PREHRAMBNIH TRGOVINAH
Da vam bo praznovanje prijetnejše, vam ponujamo velikonočne dobrote po akcijskih cenah:
- prekajeno PLEČE
- VRAT b. k. vak. pakiran
- SIREdamec
- HREN 150 gr
- VINO namizno belo 1/1
677,40 SIT/kg 797,60 SIT/kg 711,80 SIT/kg 114,70 SIT 129,00 SIT
- MOKA posebna primorska 1/1 60,00 SIT
- MARGARINA 500 gr 117,10 SIT
- KAVA MLETA 200 grORIENT 125,00 SIT
- KEKSI KARAT 250 gr 184,00 SIT
Imamo tudi PRALNI PRAŠEK MIXAL NOVI 3/1 po 700,20 SIT!
IZREDEN NAKUP ZIMSKE KONFEKCIJE
na 7 čekov pri nakupu nad 20.000,00 SIT v vseh trgovinah s tekstilom!
V PE ŽELEZNIM (tel. 831-444) na Tomšičevi še traja RAZPRODAJA KERAMIKE iz
opuščenih programov do 60% ceneje!!!
PE ELEKTROSPORT (tel. 831-436) na Fužinah 5 organizira od 1. do 15. aprila VELIKO PRODAJO KOLES po posebnih akcijskih pogojih!
Obiščite nas in se prepričajte tudi o naši BOGATI PONUDBI AKUSTIKE PHILIPS, GRUNDIG, SELEČO!
SALON POHIŠTVA (tel. 816-296) na Kranjski vam nudi IZREDNE POPUSTE pri
gotovinskih nakupih pohištva ter omogoča ugoden kredit ali plačilo na 6 čekov brez obresti.
Dežurstvo
V mesecu APRILU sta ob SOBOTAH dežurni do 19.30 BAKOVNIK in NEV-
LJE, ob NEDELJAH od 8. do 11. ure pa BAKOVNIK.
Na praznik, 27. 4., bosta dežurni Bakovnik in Nevlje od 8. do 11. ure!
VSE NAŠE TRGOVINE SO ODPRTE ZVEČER DO 19.30!!!
Voščimo vam vesele velikonočne praznike!
Ohraniti pastirsko dediščino na Veliki planini
(nadaljevanje s 1. strani)
ko, kako bi s predstavitvijo te zbirke v pastirskem okolju s kulturno ponudbo piživili velikoplaninsko dogajanje. Slišali smo tudi, da nova razdelitev občin ne bi smela vplivati na to, da bi se ta zbirka selila drugam. Oživiti bi bilo potrebno tudi Preskarjev stan, ki ga sedaj upravlja kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kamniški muzej pa bo do konca septembra izvršnemu svetu predstavil rezultate raziskave starih predmetov v planšarskem naselju. Izvršni svet je obravnaval
tudi poročila o delu Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik v letu 1993 skupaj z zaključnim računom za leto 1993 ter program in finančni načrt sklada za leto 1994.
Lani je imel sklad na voljo 61 milijonov tolarjev, letos pa skupaj z neuporabljenimi sredstvi iz lanskega leta (okrog 29 milijonov) 96 milijonov tolarjev. Od tega bo kar 58 milijonov tolarjev namenjenih za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti. Seveda pa bo o tem predlogu razpravljala in odločala še občinska skupščina.
F. SVETEU
Referendum CZAD telovadnico v Komendi
ZMMmMi , šil JVova poslovno-stanovanjska objekta ne bosta zakrivala razgleda višjeležečim stanovanjskim hišam, saj njihova višina ne bo presegla slemena zdravstvenega doma.
Začetek gradnje v Novem trgu
V drugem bloku vrtec ali hotel?
(nadaljevanje s 1. strani) telovadne prostore, športnikom možnost nastopanja v ligah, ostalim krajanom pa rekreacijo v domačem kraju. Ne pozabimo, da smo šolske prostore (stara šola) zgradili leta 1969, da smo na prizidek čakali polnih 24 let - do leta 1993. Ne bi bilo prav, da bi tudi na telovadnico čakali toliko časa (ob istem tempu bi jo dočakali nekje leta 2020). Zavedati pa se tudi moramo, da bo do konca tisočletja obvezno šolanje podaljšano z osem na devet let,
da bodo otroci še več časa preživeli v šoli in da bodo tudi zaradi tega še bolj potrebovali ustrezno telovadnico. Saj tudi pregovor pravi: »Zdrav duh v zdravem telesu!«.
Zato vabim vse krajane Komende, da se udeležite referenduma 10. aprila 1994 in glasujete ZA, saj bomo le tako prišli do prepotrebnih telovadih prostorov in prostora za razne prireditve.
predsednik KS Komenda ROMAN GROŠELJ
Te dni so po nekajletnih pripravah in prerekanjih zaropotali gradbeni stroji kamniškega Graditelja na travniku ob zdravstvenem domu v Novem trgu. Investitor SGP Graditelj je končno dobil gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh objektov: trinadstropnega poslovno-stanovanjskega bloka z 12 stanovanj in še enega podobnega objekta, vendar zanj le do tretje gradbene faze. Kljub začetku gradnje namreč še vedno ni jasno, čemu bo namenjen drugi blok: otroškemu vrtcu, garni hotelu ali pa bodo tudi v njem stanovanjski in poslovni prostori.
Kamniški izvršni svet se mora v naslednjih nekaj tednih od-
Krajani KS Kamnik-Zaprice za mestno občino
Z enourno zamudo se je v KS nov, da bi določil referendumsko Kamnik - Zaprice 10. marca območje občine mestne občine 1994 ob 19. uri sestal zbor kraja-   Kamnik. Zbora se je udeležilo 22
Zavod za usposabljanje invalidne mladine bo dobil prijetnejšo podobo.
ZDIM: Jeseni v novo šolo
Delavci SGP Graditelja bodo do konca marca končali z gradbenimi deli pri nadzidavi in dozidavi šolske zgradbe v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. S tem bo zavod pridobil deset novih učilnic, zbornico in kabinet. Poleg tega pa bodo prenovili tudi stare učilnice v pritličju zgradbe. Investitor je Ministrstvo za šolstvo in šport skupaj z ZUIM. Če se bo uresničila napoved, se bodo učenci osnovne in srednje šole vselili v nove učilnice že prihodnje šolsko leto. Povedati je še treba, da predlog državnega proračuna predvideva za to naložbo 100 milijonov tolarjev.
Po izjavi Davorja Dominkuša, direktorja zavoda, nameravajo ob otvoritvi šole avgusta pripraviti večnamenski program, v katerem bodo javnosti predstavili dejavnost zavoda. (fs)
ljudi, kar je manj kot 5%.
Zbor krajanov je vodil predsednik sveta KS Bogdan Košir, predlog nove lokalne samouprave pa je razlagal Igor Podbrež-nik, podpredsednik občinske skupščine.
Razvila se je dokaj obširna in tudi kritična razprava. Prisotni so tehtali različne predloge delitev sedanje občine na manjše. Ugotovili so, da vrsta vprašanj še vedno ostaja nepojasnjena, zlasti način financiranja. O predlagani ustanovitvi mestne občine Kamnik na zboru ni bilo pomislekov.
Izpostavljeno je bilo vprašanje ustanavljanja pokrajin. Po mnenju nekaterih lokalna samouprava ne bo uspešna, če ne bodo hkrati ustanovljene tudi pokrajine, za katere pa ni zakonskih opredelitev. Tudi glede ustanavljanja novih občin ni vse jasno. Nekateri kraji, ki sicer sodijo v drugo referendumsko območje, želijo ostati v kamniški občini - v okviru mestne občine Kamnik. Na zboru so ugotavljali, da je bilo premalo informacij, zato bo v posameznih predelih potrebno zbore ponavljati.
Zbor krajanov v KS Kamnik-—Zaprice je ob zaključku razprave sprejel naslednje sklepe:
1. Zbor KS Kamnik-Zaprice soglasno sprejema predlog referendumskega območja o ustanovitvi mestne občine Kamnik. Kamnik mora postati mestna občina, ne pa le ena izmed občin. Zbor zahteva od občinskih organov, da se v polni meri angažirajo za realizacijo te zahtevne naloge.
2. Zbor krajanov KS Kamnik-Zaprice ne nasprotuje vključevanju drugih predelov sedanje občine v mestno občino Kamnik, če je taka volja krajanov.
3. Zbor krajanov odločno nasprotuje podržavljanju - nacionalizaciji občinske lastnine ter zahteva od odgovornih občinskih dejavnikov, da se temu zopersta-vijo z vsemi zakonitimi sredstvi.
4. Zbor krajanov je pooblastil Vinka Gobca, da bo zastopal KS Kamnik-Zaprice pred Državnim zborom, če bo prišlo do sporov.
S. SIMŠIČ
ločiti, katero namembnost tega bloka bo podprl.
Kot pravijo pri Graditelju, se bodo prvi stanovalci v nova komfortna stanovanja vselili čez dobri dve leti.
(Is)
Razmišljanje
Znamenje križa
Križ je eden od najstarejših in najbolj znanih simbolov. Njegova pokončna in vodoravna os vznemirja človeka od najdavnej-ših časov. Križ je poznal in upodabljal že človek v stari kameni dobi, v Egiptu za časa faraonov, v stari Kitajski, na sredozemskih otokih, zlasti na Kreti itd. Križ je nastajal kot skrivnostno znamenje (simbol) s človekom na raznih krajih sveta, samostojno in v raznih oblikah, toda v skupni (sorodni) pojavni govorici. Zaradi takšnega izvora, ki izhaja iz stare duhovne zgodovine človeštva, sedanji krščanski križ ni le verskega, temveč tudi univerzalnega (vesoljnega) pomena.
V pradavni preteklosti in v času spreminjajočih se kultur, v tisočletjih za tem se križ pojavlja v glavnem v krogu, to je v sončnem kolesu s svojimi štirimi vrtljivimi točkami, pa tudi rJrez kroga. Oba križa imata podobno vsebino in pomen; križ razčlenjuje prapojav življenja, je znamenje sreče, svetlobe (sonca), topline, ljubezni, celovitost in edinost v vseh pojavih življenja, ker izžareva toploto. Kaže se v dveh smereh: navzgor in navzdol. S svojim gornjim krakom spominja na jutranjo zarjo, na prihajajočo luč, s spodnjim krakom pa na večerno zarjo, zaton svetlobe (na to kažejo krogi na križu), ki nikoli ne more zaiti, ker je simbol upanja, luč brez večera. Križ zato ne more biti samo znamenje trpljenja, kot ga pogosto doživljamo, temveč bolj znamenje obnove in odrešenja. In prav v tem je smisel bližajoče se velikonočne noči Dr. MARKO ŽEROVNIK
Na podlagi določil 7. in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77, 25/85, 18/88 in Uradni list RS št. 8/90), 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) ter sklepa zbora krajanov z dne 28. 2. 1994 je svet Krajevne skupnosti Komenda na seji dne 14. 3. 1994 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju na območju Krajevne skupnosti Komenda
1. člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju z izgradnjo večnamenske telovadnice - športne dvorane, prizidek k OŠ Komenda - Moste v Komendi.
2. člen
Ocenjena vrednost investicije znaša 112 mio SIT, od tega bo s krajevnim samoprispevkom zagotovljenih 32 mio SIT, preostali del pa bo svet KS zagotavljal iz drugih virov.
. 3. člen
Referendum bo v nedeljo, 10. aprila 1994, od 7. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu, ki ga bo določila volivna komisija Krajevne skupnosti Komenda.
4. člen
Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje dveh let in sicer od 1. 5. 1994 do 30. 4. 1996.
5. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani, ki so vpisani v splošnem volivnem imeniku Krajevne skupnosti Komenda, ter vsi krajani, ki še niso vpisani v splošnem volivnem imeniku, so pa zaposleni in prejemajo plačo.
6. člen
Krajevni samoprispevek bodo krajani plačevali po naslednjih stopnjah:
- delavci od mesečne neto plače oziroma nadomestila plače ter plačil po pogodbah o delu - po stopnji 2,5%,
- krajani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od mesečne bruto zavarovalne osnove - po stopnji 2,5%,
- upokojenci od mesečnih pokojnin - po stopnji 2,5%,
- krajani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - po stopnji 2,5% od povprečne plače v gospodarstvu v RS v preteklem letu,
- krajani od posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav - po stopnji 2,5%,
- krajani, zaposleni v tujini - po stopnji 2,5% od povprečne plače v gospodarstvu v Sloveniji.
7. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih pravic, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih ter civilnih invalidih vojne, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij dijakov in študentov ter nagrad, ki jih dijaki in študentje prejemajo na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Plačila krajevnega samoprispevka so oproščeni krajani, ki prejemajo plačo iz delovnega razmerja, pa ta ne presega ene polovice povprečne plače v gospodarstvu Slovenije za preteklo leto, ter upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno dobo za tekoče leto.
8. člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev, zbranih iz krajevnega samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih •« porabljenih sredstvih poroča enkrat letno na zborih krajanov.
9. člen
Obračun in odvajanje krajevnega samoprispevka pri izplačevalcih izvajajo računovodsko - finančne službe v podjetjih, SPIZ Republike Slovenije ter Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prihodke - izpostava Kamnik.
1Q, člen
Referendum bo izvedla volivna komisija KS Komenda, ki jo izvoli svet KS po predpisih, ki veljajo za volitve.
11. člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Komenda GLASOVNICA
za referendum dne 10. aprila 1994 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje od 1. 5. 1994 do 30. 4. 1996 za območje Krajevne skupnosti Komenda z naslednjim programom: izgradnja večnamenske športne dvorane - prizidek k osnovni šoli v Komendi. Program je bil sprejet na zborih krajanov dne 22. 11. 1993 in 28. 2. 1994.
GLASUJEM
ZA PROTI
Glasujete tako, da obkrožite besedico »ZA«, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma besedico »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjate.
12. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Komenda, dne 14. marca 1994.
Predsednik
sveta Krajevne skupnosti KOMENDA Roman Grošelj I. r.
Sklicana seja občinske skupščine
Predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc je za 23. marca 1994 sklical 36. skupno sejo vseh treh zborov občinske skupščine.
Poleg že stalnih točk dnevnega reda, to so pregled uresničevanja sklepov skupščine ter delegatska vprašanja in pobude, bo osrednja tema te seje predlog občinskega proračuna za leto 1994. To bo zadnji proračun sedanje občine Kamnik. Prihodnje leto bodo proračune sprejemali sveti novih občin. Zato bo razprava gotovo še bolj zanimiva.
Skupni prihodki občinskega proračuna bodo predvidoma 1 milijardo 359 milijonov tolarjev, kar je za četrtino več kot lani. Od tega bo 818 milijonov SIT namenjenih tekoči proračunski porabi, 269 milijonov SIT investicijam in 271 milijonov SIT proračunskim skladom.
Posebno točko bo skupščina
namenila poročilu o delu sklada stavbnih zemljišč z zaključnim računom za leto 1993 in programu ter finančnemu načrtu sklada za leto 1994.
Skupščina bo določila tudi novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Obravnavala bo predlog strategije razvoja turizma v občini Kamnik.
Ponovno bodo obravnavali osnutek odloka o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa, ki določa enosmerno ureditev prometa po nekaterih mestnih ulicah in nova parkirišča.
Po predlogu izvršnega sveta naj bi skupščina po hitrem postopku sprejela odlok o določitvi prispevka za graditev in obnovo vodovodnih in kanalizacijskih objektov v občini. Gre za nov prispevek na m3 porabljene vode.
Z osnutkom odloka o spremembah odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin bodo poenostavljeni postopki za pridobitve dovoljenj za gradnjo pomožnih objektov pri stanovanjskih hišah.
Verjetno bo v skupščini povzročilo precej razprave tudi poročilo Komisije za revizijo izgradnje telefonskega omrežja, saj se po nekaterih ugotovitvah razlikuje od podobnega poročila Sklada stavbnih zemljišč.
Z obravnavo poročila o posledicah lanske suše na kmetijskih pridelkih bo občinska skupščina zaključila eno zadnjih sej v svojem mandatu.
Upajmo, da kljub pomladanskemu razpoloženju ne bo večjih težav z udeležbo na seji.
F. S.
Iz naših krajev
TUHINJ: Delovna krajevna skupnost
Na nedavnem zboru občanov so dobro ocenili delo sveta krajevne skupnosti, ki ga vodi predsednik Zdravko Hribernik. Tuhinjci so lani kar precej storili pri urejanju svojih komunalnih zadev, zlasti pri gradnji vodovodov ter obnovi cest. Iz občinskega proračuna so prejeli 5,5 milijona tolarjev, ki so jih s svojim delom in drugimi prispevki Se obogatili. Med opravljenimi deli, ki so jih lani uvrstili v načrt ali pa so jih opravili izven načrta, je treba omeniti zlasti vodovode Stara Sela, Golice, Kovkar, Pomole-Kovkar, Tuhinj-Laze in začetek gradnje vodovoda Laze. Za obnovo vodovoda, kanalizacije in za asfaltiranje ceste Črni vrh so izdelani načrti. Tečejo pa dela na 200 m3 vodohramu v Zgornjem Tuhinju, sanirali so tudi vodovodno zajetje Golice.
Začeli so z gradnjo ceste La-ze-Vrhač, na cesti v Liplje so uredili mulde, na cestah Zgornji Tuhinj-Graben in Zgornji Tu-hinj-Golice pa so postavili odbojne ograje. Tako so izpolnili tudi načrt urejanja javne razsvetljave. Seveda so nekatera dela zaradi premajhnih sredstev morala počakati na letos. Med
taka dela sodi ureditev križišča na Lazah, javna razsvetljava v spodnjem delu Laz in še nekatera.
KOMENDA: Samoprispevek za telovadnico
V nedeljo, 10. aprila, se bodo Komendčani na referendumu odločali za samoprispevek za gradnjo nove telovadnice. Občani naj bi v ta namen v dveh letih zbrali del denarja (cca 32 mio SIT) z 2,5 odstotka od neto osebnih dohodkov.
PODGORJE: Nujno urediti križišče na Korenovi cesti
Križišče Korenove ceste s cesto Kamnik-Moste je že nekaj časa znano po številnih prometnih nezgodah. Zlasti v času, ko so ceste mokre in spolzke, je kar pogosto slišati cviljenje avtomobilskih gum in lome stekel ter pločevine. Okoličani pravijo, da bi morali policisti na tem mestu imeti kar stalno dežurno službo. Križišče je zlasti v smeri proti Križu zelo nepregledno, cesta pa gladka. Zato zlasti ob prometnih konicah, ko se na Korenovi cesti nabere kolona vozil, marsikaterega voznika ob zavijanju v levo preseneti naglo vozeče vozilo iz kriške smeri.
Križišče na Korenovi cesti v Podgorju.
Vsekakor bi morali to črno točko v Podgorju čimprej preučiti prometni strokovnjaki in ob sodelovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi takoj ukrepati.
ŠMARCA: Zbor občanov za lastno občino
Od 29 krajanov, ki so se udeležili zbora občanov v Šmarci, se jih je 16 odločilo za referendumsko območje, ki obsega območje krajevne skupnosti Smarca. To pomeni, da se bo 958 volilcev na referendumu odločalo, ali so za ustanovitev samostojne občine Šmarca ali ne. >
Predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Brulc, ki je zelo nevtralno in korektno vodil zbor, je po končanem glasovanju skli-
cal še en zbor občanov, na katerem je odstopil s funkcije predsednika sveta KS Šmarca. Po njegovem mnenju namreč ta krajevna skupnost nima prave perspektive v samostojni občini.
KAMNIŠKA BISTRICA: Razprava o prostorski ureditvi Velike planine
24. marca ob 19. uri bo v osnovni šoli Stranje javna obravnava o prostorsko-ureditvenih pogojih za območje Velike planine. Ves mesec marec pa si je mogoče tudi na občini Kamnik ogledati gradivo o bodočem prostorskem razvoju velikoplaninskega območja in pripombe vpisati v knjigo predlogov.
(je)
Po sledeh delegatskih vprašanj
Kdo je odgovoren za nedokončane postopke komasacije na območju Križa, Most in Komende?
»Po devetih letih od začetka melioracije in komasacije na območju Križa, Most in Komende postopki še danes niso končani. Med tem so nekateri lastniki zemljišča že prodali, drugi so jih podedovali, vendar ne morejo opraviti zemljiško knjižnih vpisov. Kdo je kriv za to neodgovorno ravnanje, kmetijska zadruga Domžale, občina Kamnik ali Temeljno sodišče Ljubljana — enota v Kamniku,« je vprašal Marko Zadrgal:
Izvršni svet v svojem odgovoru navaja, da je komisija za izvedbo komasacije na območju Križa, Most in Komende 10. 8. 1985 izdala Odločbo o ponovni razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju. V postopku pred izdajo odločbe so bile na predlog ponovne razdelitve zemljišč dane številne pripombe in predlogi, ki jih je komisija, kolikor je bilo mogoče, tudi upoštevala. Kljub temu se je na odločbo pritožilo 16 komasacijskih udeležencev, ki z odločitvijo komasacije nis<5 bili zadovoljni. Pritožbe so se nanašale predvsem na kvaliteto in obseg dodeljenega zemljišča.
Vse pritožbe so se reševale po redni pravni poti, o njih pa je odločala Republiška geodetska uprava kot drugostopni organ v komasacijskem postopku. V vseh primerih, ko so pritožniki s pritožbami uspeli, je morala komasacijska komisija iskati možnosti za izvršitev odločbe drugostopnega organa, kar je bila zahtevna naloga. Vsaka sprememba parcelne meje v korist pritožnika namreč lahko povzroči spremembe, s katerimi ne soglašajo ostali komasacijski udeleženci, zato je tudi razumljivo, da vsi postopki niso mogli biti končani v kratkem času.
Doslej so bili končani vsi pritožbeni postopki, razen enega, v katerem je komasacijska komisija zadnjo pritožbo komasacijskega udeleženca dne 9.4. 1992 poslala Republiški geodetski upravi. Z izvršitvijo te pritožbe bo odločba o ponovni razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju postala pravnomočna in bo možna njena izvedba v zemljiški knjigi.
Obuditi Malograjski dvor
Poslanski klub LDS je ponovno sprožil vprašanje oživitve hotela Malograjski dvor. Poslovanje hotela bi morda opravičilo večino sredstev, kijih občina zdaj namenja fiktivnemu in deklarativnemu, . ne pa gospodarskemu razvoju turizma. Svojo poslansko pobudo so razširili na vprašanje občine — dober ali slab gospodar in pri tem poudarili pomen denacionalizacijskega postopka, kjer občina nastopa kot zavezanec.
Ker gre za primer, ko je moral občinski upravni organ odstopiti zadevo Ministrstvu za kulturo, občinskega upravnega organa ni moč obdolžiti pasivnosti, saj je izvajal določila zakona, pravi med drugim v svojem odgovoru izvršni svet.
Ministrstvo za kulturo bo moralo pritegniti v postopek tudi zavezanca (občino) in odločiti o njegovih eventualnih zahtevkih v zvezi s premoženjem. Glede nepremičnin, katerih vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, je v zakonu o denacionalizaciji določeno, da se po izbiri upravičenca premoženje bodisi ne vrne bodisi se na njem vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine, ali pa se vrne pod pogojem, da upravičenec za razliko v vrednosti plača odškodnino.
Kot bistveno povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij se šteje, če se je njena vrednost od časa nacionalizacije povečala za več kot 30%.
Če povečanje ne presega tega odstotka, se premoženje vrne brez poračunavanja razlike in zavezanec nima možnosti uveljavljati povrnitve vloženih sredstev. V kolikor je občina kot zavezanec kakšno nepremičnino pridobila odplačno, bo seveda uveljavljala pravico do odškodnine.
Ministrstvo za kulturo je pristojno tudi za reševanje denacionalizacijskega postopka v zvezi s frančiškanskim samostanom. Sam samostan je javnosti odprt. V njem so določene prireditve, ki so najavljene v javnih občilih. Glede vrtca na Šutni se bo postopalo po 19. členu Zakona o denacionalizaciji, ki določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov, ali dejavnosti zdravstva, vzgoje, izobraževanja, kulture oz. drugih javnih služb, pa bi bila tako bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti.
Popravilo strehe na starem zdravstvenem domu
Zora Torkarje predlagala, da bi bilo treba zagotoviti sredstva za popravilo strehe na starem zdravstvenem domu.
Po veljavni zakonodaji je postala lastnik starega zdravstvenega doma Republiška uprava za zdravstveno varstvo - območna enota Ljubljana.
(sedaj zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
Zavod je sklenil z uporabniki prostorov ustrezne najemne pogodbe. Ker je bila zgradba zgrajena s prostovoljnim delom in s samoprispevkom občanov, je bilo opravljenih več razgovorov s predstavniki Zavoda, ki so izrazili pripravljenost, da obstoječi objekt ponovno pride v last občine Kamnik, razen pritličnega dela, ki naj bi bil etažna lastnina in namenjen za potreba kamniške izpostave območne enote Zavoda za zdravstveno varstvo. V tem času že potekajo gradbeni posegi v pritličju stavbe. Ker je v tem trenutku Zavod še lastnik celotne zgradbe, bi moral poskrbeti tudi za vzdrževanje strehe. Kasneje pa bodo te zadeve urejene s pogodbo med občino in zavodom ter bo zato treba zagotoviti denar v proračun, je med drugim rečeno v odgovoru izvršnega sveta.
Bo stari zdravstveni dom spet občinski', počakala na novega gospodarja?
Ali bo preluknjana streha
Neučinkovito vzdrževanje ulic v Šmarci
V zvezi z novembrskim popravilom ulic v Šmarci je Zdravko Šareč menil, da so po mesecu in pol še v slabšem stanju. Zahteval je odgovor, kdo nadzira izvajalce del, kolikor denarja je namenjenega za popravilo ulic in kolikšen račun je bil plačan za navedena dela v Šmarci?
Dela, ki jih izvaja Komunalno podjetje Kamnik, nadzira Sekretariat za okolje in prostor na podlagi dnevnika opravljenih del mesečno za vsako delo posebej. Za vzdrževanje asfaltnih in makadamskih vozišč z zimsko službo je bilo namenjenih 13.864.000 tolarjev za vse javne prometne površine pa okrog 84 milijonov tolarjev. Izvajalec je dobil plačilo na podlagi normativov po 1510 tolarjev za m3 uporabljenega materiala za nasutje vozišča od 0 do 3 cm debeline. Neurejeno stanje nekaterih ulic je posledica neurejenega odvodnjavanja meteorne vode. To pa je možno odpraviti le z izgradnjo kanalizacije, za kar načrti že obstajajo, vendar se v KS za njihovo realizacijo premalo prizadevajo, je rečeno v odgovoru Sekretariata za okolje in prostor.
Kdaj bo urejena Kajuhova cesta
Olafa Grbca je zanimalo, kdaj bo uresničen tisti del finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč za leto 1993, ki govori o ureditvi in asfaltiranju Kajuhove ceste in okolice telovadnice.
Sklad stavbnih zemlišč v svojem odgovoru pravi, da so 1. februarja letos sklenili s Komunalnim podjetjem Kamnik pogodbo o rekonstrukciji Kajuhove poti in asfaltiranju parkirnega prostora ob telovadnici. Računajo, da bodo vsa dela opravljena v letošnjem prvem polletju. (fs)
Na kratko
Priznanja ob Dnevu civilne zaščite
Ob svetovnem Dnevu civilne zaščite je Miha Novak, predsednik izvršnega sveta, podelil Milanu Gradišku, poveljniku štaba Civilne zaščite KS' Kamniška Bistrica, srebrni znak Civilne zaščite, Francu Osolinu, načelniku istega štaba, pa bronasti znak Civilne zaščite kot priznanje Republiškega štaba za civilno zaščito za njuno uspešno delo pri preprečevanju in odpravljanju posledic naravnih nesreč na območju KS Kamniška Bistrica.
Boljša preskrba s pitno vodo v Komendi?
Letošnjo pomlad bo Komunalno-stanovanjsko podjetje Domžale v dolini Reke pod Krvavcem začelo vrtati nov vertikalni vodnjak, ki bo pomenil rezervo v krvavškem vodovodnem sistemu. S tem vodnjakom bo možno tudi v sušnih mesecih zagotoviti 75 1/sek neoporečne vode.
Drugi del sanacije bo namenjen zamenjavi dotrajanih vOdovodnih cevi od Vodic proti Komendi v dolžini 5200 m. Poleg tega bodo letos zamenjali tudi del sekundarnega omrežja na območju Vodic in Komende. Po končani sanaciji bodo namestili tudi daljinsko upravljanje in tako omogočili večji nadzor nad delovanjem sistema, ki napaja tudi južni del kamniške občine.
Ko je izvršni svet obravnaval poročilo o sanaciji preskrbe s pitno vodo na območju Komende, je pristojnim občinskim organom naročil, naj poskrbijo za to, da se ugotovi lastninski delež občine Kamnik v krvavškem vodovodnem sistemu.
So naša zemljišča še zdrava?
Da bi ugotovili, ali so naša zemljišča še zdrava oziroma koliko so že onesnažena s strupenimi snovmi, je izvršni svet javno razpisal izdelavo študije »Ugotavljanje onesnaf enosti tal in vegetacije na izbranih lokacijah v občini Kamnik«.
Meritve onesnaženosti naj bi opravili na kmetijskih zemljiščih v Godiču, Srednji vasi in na Križu. Tu bodo merili vsebnost pesticidov v zemlji. Na Perovem, Bakovniku in v Mekinjah pa bodo ugotavljali zaradi bližine industrije onesnaženost s težkimi kovinami: kadmijem, živim srebrom, cinkom, kositrom, arzenom, bakrom in nikljem. Izmed zbranih ponudb bo predlog izvajalca pripravila posebna komisija, ki jo vodi Janez Stražar.
Studio Radia B DUR v Kamniku?
Na veliko zanimanje zasebnih radijskih postaj za kamniško območje kaže podatek, da je izvršni svet letos dobil še tri vloge za soglasje za pridobitev UKV frekvence.
Za soglasje so zaprosili Radio HIT iz Domžal, Salamonov oglasnik iz Ljubljane in Radio B DUR iz Šentvida.
Slednji naj bi poleg ljubljanskih in nekaj gorenjskih občin pokrival tudi Kamnik. Najavili pa so tudi možnost lociranja oddaljenega studia na območju občine Kamnik. Program Radia B DUR bo tekel od 9. do 21. ure in bo vseboval med glasbo sproščene govorne vložke. Vsako drugo uro pa bi bila na sporedu kratka poročila o dogajanjih v občinah.
Izvršni svet je dal Radiu B DUR pozitivno mnenje za pridobitev UKV frekvence 94,6 MHT pod pogojem, da bo oddajni studio na območju občine Kamnik.
Stari grad spet v druge roke?
Kot kaže, se gostišču na Starem Gradu spet obeta nov gospodar. Dosedanji najemnik Dvvorschak - Partner d. o. o. Domžale je namreč si. 1. 1994 odpovedal najemno pogodbo, tako da bo najemno razmerje prenehalo 1. junija letos.
Razlogi za odpoved so v prenizkem dnevnem prometu, ki ne pokriva stroškov. Da lokal spet ne bi sameval, kot pred nedavnim časom, se je izvršni svet odločil, da z javnin razpisom poišče drugega najemnika.
(s)
O novelah zakonov s področja dela
Dobro je vedeti (II.)
Nevednost je največja slepota!
Pravice iz naslova brezposelnosti so neposredno povezane s pravicami iz delovnega razmerja. Tako pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti ni mogoče uveljavljati, če delavec po lastni volji prekine delovno razmerje, ali če mu preneha zaradi kršenja delovnih obveznosti. Prav tako se pravice zmanjšajo ali celo ukinejo, če upravičenci prejemajo »postranske« ali celo »črne« dohodke, ali če ponujeno delo odklonijo.
Zaradi številnih zlorab tudi na področju uveljavljanja pravic na tem občutljivem področju je novela zakona predvsem posegla na področje pogojev prejemanja nadomestila, ko brezposelna oseba dela in si z delom pridobiva dohodek. Očistila je zakon tudi tistih socialnih pravic, ki gredo uživalcem po drugih zakonih (predvsem dodatek za nepreskrbljene družinske člane, ki ga po novem uveljavljajo na Centru za socialno delo iz naslova Zakona o družinskih prejemkih kot otroški dodatek). Želi pa tudi vzpodbuditi zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb (iskalce prve zaposlitve in brezposelne osebe, ki so neprekinje-
no več kot dve leti prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje).
Zaradi posploševanja prejemkov iz naslova brezposelnosti je dobro pojasniti, da upravičenci prejemajo dve vrsti prejemkov:
* DENARNO NADOMESTILO, katerega trajanje je odvisno od delovne dobe,
* DENARNO POMOČ, ki po novem traja največ 6 mesecev.
Denarno nadomestilo prejemajo brezposelni, ki so to postali brez lastne krivde in ki so se najkasneje v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavili pri Zavodu za zaposlovanje. Trajanje prejemanja nadomestila je nespremenjeno in sicer: 3 mesece - za najmanj 9 mesecev dela ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18. mesecih 6 mesecev - za najmanj 30 mesecev dela nepretrgoma ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih
9 mesecev - za 5 let dela in več 12 mesecev - za 10 let dela in več
18 mesecev - za 15 let dela in več
24 mesecev - za 20 let dela in več
(nadaljevanje na 4. strani)
Kamničan Anton Kadunc - predsednik Mladinske zveze Slovenske ljudske stranke
V Mariboru je bila ustanovljena Mladinska zveza pri SLS. Njen prvi predsednik je postal mladi Kamničan ANTON KADUNC, ki je bil izvoljen s prepričljivo večino zaradi najboljšega predstavljenega programa dela Mladinske zveze. Antona Ka-dunca iz Zgornjega Tuhinja vam želimo predstaviti, zato smo ga prosili za pogovor.
— Gospod Kadunc, poklicno se ukvarjate z lesarstvom. Alije izbira vašega poklica posledica dejavnosti, s katero se preživljate tudi doma?
Res je, čeprav me je veliko bolj veselilo gozdarstvo, toda zaradi oddaljenosti gozdarske šole sem se moral temu poklicu odpovedati. Končal sem srednjo lesarsko šolo v Ljubljani.
— Za mnoge ste neznana osebnost, še posebno na naši politični sceni. Zanima nas, kdaj ste se prvič srečali s političnimi dogajanji?
Že leta 1988 sem postal član SKZ in kasneje SLS. Moj oče je bil eden prvih članov SKZ, saj je bil že na ustanovnem zboru. Danes je podpredsednik SKZ pri SLS za Tuhinjsko dolino. Res pa je bilo moje delo od vključitve oziroma vstopa v našo stranko le aktivistično.
— Kdaj ste prišli do ideje o ustanovitvi Mladinske zveze pri SLS?
Zamisel o ustanovitvi Mladin-
ske zveze pri SLS ni samo moja, čeprav sem kaj kmalu opazil in tudi doživljal težave Slovencev, še posebno mladih. S tem problemom sem se želel ukvarjati. Sestavil sem program dela, ki je bil na ustanovnem zboru sprejet in tako sem bil izvoljen za prvega predsednika.
— Kako ste si zamislili program dela in kakšno vizijo dela ste predstavili?
Prvenstveno vodilo za delo Mladinske zveze pri SLS bo zagotovo odnos do našega naroda. Vedno se moramo zavedati, da smo Slovenci. To lahko povemo naglas in brez sramu. Samostojna Slovenija je naša domovina, to mi veliko pomeni, zato bi rad kar največ pomagal pri njenem lastninskem in drugem preoblikovanju. Še posebno želim aktivno sodelovati pri reševanju problemov mladih, reševanju socialnih razmer, problema brezposelnosti itd. Veste, počasno reševanje teh dveh osnovnih perečih problemov je vzrok, da so mladi postali apatični. Želim, da bi bila moja domovina veliko lepša za rod, ki prihaja za nami, želim, da bi ta rod bolj jasno videl svojo bodočnost. Program dela SLS obsega aktivno delo za naš narod z eno samo željo: da bi se živelo bolje, da se slovensko imetje ne bi raz-prodajalo tujcem in nenazadnje,
Slovenec ne more postati vsak, še posebno ne tisti, ki je še včeraj na nas gledal zviška. Tisti, ki je prišel v našo domovino po kruh, naj dobi le kruh, nikakor pa ne more biti lastnik naših dobrin, ki jih je še za naš narod premalo. Omenil sem že aktivno delo SLS pri preoblikovanju naše domovine, še posebno pri lastninskih odnosih. Ravno tu smo mladi odrinjeni od dogajanj. Prizadeval si bom, da bomo člani Mladinske zveze pri SLS zelo aktivni, kajti nas, mlade, skrbi bodočnost, mi nismo obremenjeni s preteklostjo.
— Gospod Kadunc, glede na vaša leta zelo resno govorite.
Resnično tako izgleda, toda tudi situacija je taka, Realnosti trenutka sem se zavedal že takrat, ko sem z velikim veseljem smel tudi jaz primakniti tisti »DA« na plebiscitu. Mladi želimo delovati tudi na drugih področjih. Zavedam se, da je šport dejavnik, ki mlade združuje. Trudil se bom, da se preko športnih tekmovanj združi čimveč mladih. Poudaril pa bi, da športna srečanja niso edina možnost za zbliževanje mladih, saj lahko to dosežemo tudi s kulturnimi prireditvami. Zavedati se moramo, da je narod brez kulture kot kamen, prazen, brez življenja. Na vso srečo se Slovenci lahko
pohvalimo s svojo kulturo, pa čeprav smo bili veke in veke le hlapci.
— Se boste poskusili povezovati, družiti tudi z mladimi iz sorodnih strank, ki imajo podobne poglede iz nazore?
Možnosti za sodelovanje so in bodo tudi v bodoče. Nikogar ne bomo odganjali, nasprotno, z vsakim želimo sodelovati, se pogovarjati, najti skupni jezik, saj nas, mlade, ne ločijo take pregrade kot starejše. Mi praviloma ne poznamo razlik. Glede na to, da se je veliko nekdanjih Demosovih strank odzvalo na naš ustanovni zbor, mislim, da imamo prav z njimi podobne cilje in hotenja.
— Kolikor sem vas razumel, boste Mladinsko zvezo pri SLS organizirali tudi v Kamniku?
Da, to se bo zgodilo prav kmalu. Kamnik je specifično mesto, ki ponazarja politični utrip naše države. Mnenja sem, da je treba prav pri nas uvesti, preskusiti marsikaj. Prav v Kamniku je ena tretjina delavske mladine, če lahko tako rečemo, vsi drugi pa smo s podeželja. Rad bi poudaril tudi razlike pri štipendiranju. Na glas vprašujem, kakšne možnosti ima tudi najbolj talentiran kmečki otrok. Odgovor je na dlani: nima jih. Pa o tem kdaj drugič.
Hvala vam, pri vašem delu vam resnično želimo veliko uspehov! JOŽE JELEN
Slovenci in slovenska lastnina
V Sloveniji živimo Slovenci, smo narod in imamo svojo državo. Nekatere skupine na to dejstvo pljuvajo, ker se držijo liberalnega zakona: »Vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno« oz. »Ti lahko kradeš, samo zalotiti te ne smejo«. Morala za takšne ne obstaja!
Nam zavednim Slovencem pomeni slovenstvo temelj, na katerega smo lahko ponosni. Med Slovenci je potrebno prebuditi slovensko narodno zavest, zatreti pa brezbrižnost do nemoralnih dejanj, goljufij, kraj itd.
Nemoralne liberalne skupine so na to občutljive in širijo strah pred sovraštvom do tujcev. Na drugi strani nam očitajo, da smo zatiralci njihove politike »uspešnega« gospodarstva. Te skupine so združene v levih strankah (LDS, ZL, DS,...)
Tu moram poudariti, da je levičarstvo v Sloveniji konzervativen pojav. V Veliki Britaniji so desničarji zagovorniki nekdanjih fevdalcev, ki so sedaj lastniki kapitala (za delavce neprijazni - nelevičarji). V Sloveniji je ravno obratno in so levičarji stranke prejšnjega režima, zagovorniki privilegirancev iz obdobja komunistične diktature. Po odmevnem lastninjenju postajajo lastniki kapitala. Cilj lastninjenja v Sloveniji je zamenjati dosedanje vladanje s pomočjo policije z vladanjem s pomočjo kapitala. Še v sanjah si ne predstavljajo sestopa z oblasti. In kaj je nemoralno in protislovensko? Ta slovenska klika si nezakonito prisvaja družbeno lastnino, razprodaja narodno imetje za eno enoto osebnih koristi za sto enot skupne škode. Pri teh dejanjih si pomagajo z južnimi gosti, ki pridno postajajo slovenski državljani, ter s petnajstimi odstotki volilne baze pridno glasujejo za svoje pokrovitelje. Prepričan sem, da bodo tudi nove državljane zlorabili in jim bodo pihali na dušo samo toliko časa, dokler bodo rabili njihove glasove. Ko si bodo prilastili slovensko premoženje, in ko bodo postali najtrši zagovorniki kapicala, jih bodo zavrgli kot ponošene čevlje.
Kaj nam še preostane? Upanje v organiziranje ter uspešno delovanje protikorupcijske lige. Vizija tega gibanja je povezava vseh tistih Slovencev, ki so pripravljeni svoj ugled in moč zastaviti proti korupciji in gospodarskemu kriminalu, pa tudi za socialno blaginjo oz. socialno pravično državo.
Za apatičnost in sramovanje lastnega naroda zdaj ni časa.
ANTON KADUNC predsednik Mladinske zveze pri SLS
Zveza borcev o lastninskih certifikatih
Do velike noči že šest zborov SKD
Lastninski certifikati postajajo vedno bolj zanimiv vrednostni papir. Imetniki certifikatov so razpeti med različnimi interesi in ponudbami. Odgovornost je velika, saj certifikati vendarle imajo določeno konkretno vrednost tudi v bodočnosti, zato kako uporabiti certifikate pomeni za vsakogar tvegano dejanje. Ker se za mnenja in priporočila zanimajo tudi člani Zveze borcev, je Izvršni odbor ZB in UNOB občine Kamnik o tem vprašanju razpravljal in sprejel določena stališča.
Ustanavljajo se investicijski skladi, ki imajo svoje kritje v bankah in podjetjih, a bodo delovali pod stalno kontrolo. Vlaganja certifikatov v investicijske sklade daje večjo gotovost lastnikom, da bodo v do-glednem času prišli do njene dejanske vrednosti.
Po mnenju Izvršnega odbora ZB občine Kamnik je prišla najboljša ponudba s strani družbe »Krona«, ki jo je večinsko ustanovila UBK Banka, t.
j. banka, ki pretežno dela za kemično industrijo Slovenije (kot so npr. Lek, Krka, Belin-ka). V to banko ie vključena borzna hiša, Evroimport, Fruc-tal, Kompas, Kemofarmacija in drugi.
Skladno s tem je vodstvo občinske organizacije ZB podprlo akcijo zbiranja lastninskih certifikatov, zato vabi člane ZB in druge, naj vpisujejo svoje certifikate v imenovano družbo »Krona«.
V to družbo so vključene tudi nekatere druge banke. To je gotovo v prid stališču, da bodo certifikati obdržali realno vrednost in se tudi oplajali.
Za vodenje te akcije je odgovoren član Izvršnega odbora ZB Kamnik Srečo Ivančič.
Zveza borcev in udeležencev NOB občine Kamnik pričakuje, da se bodo lastniki certifikatov umno odločali. Za vse dodatne informacije naj se lastniki certifikatov obračajo na odgovornega za akcijo ali na ZB občine Kamnik.
STANE SIMŠIČ
0 novelah zakonov $ področja dela
Dobro je vedeti (II.)
(nadaljevanje s 3. strani)
Tako ostaja 25. člen zakona tudi po sprejeti noveli neokrnjen, prav tako pa tudi 26. člen zakona v tistem delu, ki zavarovancem, ki jim manjka do upokojitve največ tri leta, podaljšuje pravico do denarnega nadomestila do upokojitve.
V času prejemanja denarnega nadomestila so upravičenci zavarovani tudi pri Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in jim teče delovna doba.
Druga vrsta prejemkov pa je ttenarna pomoč, do katere je brezposelna oseba (glede na materialno stanje družine) upravičena, ko ji preneha pravica do denarnega nadomestila. Ta se po novem izplačuje največ šest mesecev, v tem času pa delavec tudi ni več zavarovan in mu delovna doba ne teče.
Spodbuda za zaposlovanje brezposelnih
Z novelo zakona se spodbuja aktivna politika zaposlovanja. Tako bodo delodajalci, ki bodo zaposlili iskalca prve zaposlitve ali brezposelno osebo, ki je neprekinjeno več kot dve leti pri-
javljena pri Zavodu za zaposlovanje (in bo taka zaposlitev trajala najmanj dve leti), upravičeni do povračila stroškov plačila prispevkov na bruto plače, zavarovanje za primer bolezni in poškodb pri delu in izven dela. Vendar to le pod pogojem, da gre za novo zaposlitev, ki povečuje število zaposlenih v podjetju.
Tako je zapisano na papirju. Če bodo črke v praksi tudi zaživele, lahko pričakujemo, da se bo število brezposelnih le zmanjšalo. A pričakovanja po dosedanjih izkušnjah lahko ostanejo le mrtve besede na papirju. Kajti ko v državni malhi zmanjka denarja, so najprej na udaru prav iskalci prve zaposlitve. Že od meseca novembra 1993 se pripravništvo ne sofinancira, ker ni denarja. Ko se bodo gospodje poslanci v državnem zboru končno le zedinili o proračunskih sredstvih za leto 1994, pa bo zime morda tudi konec za vse mlade, ki zaman čakajo na svojo prvo zaposlitev. Kajti možnosti zanjo je bistveno manj, če delodajalci niso stimulirani s strani države.
IVANA SKAMEN
Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem so pred letnim zborom občinskega odbora SKD in letno konferenco SKD na državni ravni, ki bo od 22. do 24. 4. v Zagorju ob Savi, zelo aktivni.
Do sedaj so na ravni krajevnih odborov SKD izvedli že štiri letne zbore, v mestu Kamnik in v Tunjicah pa so ustanovili novi krajevni organizaciji.
Medtem ko so Komendčani zborovali že 2. februarja, pa so za področje Mekinj in Nevelj člani SKD imeli svoj zbor 2. marca v Nevljah. Po poročilu predsednika g. Jožeta Jerasa o delovanju v letu 1993 so lahko poslušali navzoči še izvrstno pripravljeno poročilo o naši trenutni politični situaciji. Na zboru so izvolili tudi novega podpredsednika, ki bo »pokrival« področje Mekinj, to je gospod Andrej Rifel. V bogatem kulturnem programu sta še posebej navdušila mladinska cerkvena pevska zbora iz Nevelj in Mekinj pod vodstvom pevovo-dij gdč. Jane Verbič oz. g. Marjana Gorjupa.
Že naslednji dan so imeli ustanovni zbor SKD v samem središču mesta Kamnika. Imenitni gost večera je bil prav gotovo državni poslanec in član sveta SKD Slovenije g. Izidor Rejc. V izjemno zanimivem predavanju je navzočim razkril vsa sedanja prizadevanja in težave, posebno pri sprejemanju nove slovenske zakonodaje v državnem zboru. Za
predsednika novega krajevnega odbora SKD za mesto Kamnik je bil izvoljen dr. Janez Sušnik, za tajnico pa prof. Marjeta Humar.
4. marca so se člani SKD iz fare Sela zbrali na letnem zboru njihove krajevne organizacije v kulturnem domu na Selih. Osnovno poročilo o delu KO SKD je podal njihov predsednik g. Lojze Zore. V nadaljevanju so precej razpravljali o novi lokalni samoupravi in o sedanjih političnih razmerah. Te je lepo orisal predsednik OO SKD g. Marko Magister. G. Franca Hvaleta so izvolili za podpredsednika krajevnega odbora SKD. Odlični ženski pevski kvartet je poskrbel za lep kulturni program.
V soboto, 5. marca, pa so ustanovili novo krajevno organizacijo SKD rudi v Tunjicah. Novi odbor bo vodil g. Peter Štele sen. s podpredsednico g. Ano Steleto-vo in tajnico g. Cecilijo Plevel. G. Marko Magister je navzočim orisal naš sedanji politični utrip. Tudi tu je bilo veliko razprave o novi lokalni samoupravi, o letošnjih volitvah itd. Kot drugod so tudi tu sprejeli program njihovega dela za leto 1994 in volilne člane za letni zbor občinske organizacije SKD. Tunjiški oktet jim je tudi tokrat polepšal prijeten večer.
Na tiho nedeljo so zborovali še v Motniku. Letno poročilo o delu je razgrnil predsednik KO SKD g. Branko Goričan. O našem političnem dogajanju pa je sprego-
voril predsednik OO SKD Kamnik. Pred sprejetjem letošnjega programa delovanja so navzoči potrdili g. Branka Goričana in g. Vido Novak za predsednika oz. tajnico KO SKD Motnik. Že pred tem zborom so zbrani lahko prisluhnili zanimivemu predavanju z naslovom »Krščanska sa-
mostojno?*«. Predaval je univ. prof. dr. Janez Juhant.
Po krajšem predahu do velike noči bodo Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem s svojo dejavnostjo letnih zborovanj nadaljevali.
Vsem njihovim prijateljem, volivcem in sočlanom želijo pri OO SKD Kamnik lep in globoko doživeti praznik Vstajenja!
I. S. OO SKD Kamnik
Socialdemokrati v Murski Soboti
Kamniški socialdemokrati smo se 19. 2. 1994 v Murski Soboti udeležili seje sveta Socialdemokratske stranke Slovenije in javne tribune na temo Kam Slovenija?, na kateri je predsednik SDSS, Janez Janša, spregovoril predvsem o problemih, ki izhajajo iz nedokončanih političnih in ekonomskih reform slovenske družbe. Tako smo obeležili peto obletnico ustanovitve SDSS, o kateri je spregovoril njen pobudnik, France Tomšič. Spomnil je tudi, da je bila prav SDSS tista, ki se je prva drznila označiti se kot politična stranka.
Ob tem želimo posebej poudariti, da je bila SDSS tudi prva slovenska stranka, ki se je zavedla potrebe po samostojnem organiziranju mladih v okviru strank. Tako bo letos peto obletnico praznovala tudi Socialdemokrat-
ska mladina (SDM), kot organizacija, ki zastopa interese mladih v politiki, s posebnim poudarkom na enakih možnostih za šolanje, reševanju problemov iskalcev prve zaposlitve, položaja šolajočih se itd. Organizira izobraževalne, družabne, športne, kulturne in druge prostočasne dejavnosti za mlade.
SDM s svojimi območnimi in občinskimi odbori še pokriva večji del Slovenije, sedaj pa nameravamo ustanoviti občinski odbor SDM tudi v Kamniku. Zato vabimo vse mlade, ki jih to zanima, da se pridružijo našim srečanjem in pogovorom, ki potekajo v prostorih starega zdravstvenega doma, Ljubljanska 1, in sicer vsak četrtek ob 20. uri v 2. nadstropju, kjer je tudi sedež stranke.
Iskreno povabljena, povabljen!
Blagoslovljene velikonočne praznike, novega upanja, poguma in veselja zeli vsem prebivalcem kamniške občine
Občinski odbor
Slovenskih krščanskih demokratov Kamnik
Prireditve v marcu in aprilu		
DATUM IN KRAJ	PRIREDITEV	INFORMACIJE
v nedeljo, 27. marca	Zimski pohod	PD Kamnik
	na Porezen	gospod Markuš tel.:831-345
v nedeljo, 10. aprila	Ogled znamenitosti	PD Kamnik
	v Trenti	gospa Jenko tel.:831-345
v nedeljo, 10. aprila	Pohod na Rašico	PD Kamnik
		gospod Černelič tel.:831-345
v petek, 16. aprila	Otvoritev trase	TIC Kamnik
Arboretum	alpskih cest z relijem starih avtomobilov	tel.:831-470
od sobote, 23. aprila	Mednarodna razstava	Arboretum
do nedelje, 3. maja	tulipanov in cvetnih	tel.:812-345
Arboretum	aranžmajev, vrtnarski sejem	
	Izvršni svet občine Kamnik	
		Področje za turizem
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Izvršni svet
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO GOSTIŠČA STARI GRAD V NAJEM
Predmet razpisa so:
Poslovni prostori v objektu Gostišče Stari grad, namenjeni za turistično gostinsko dejavnost, s posebnim poudarkom na razvoju priljubljene izletniške točke mesta Kamnik.
Poslovne prostore oddajamo za določen čas - 20 let. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednja dokazila:
1. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti oziroma izpisek iz sodnega registra
2. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
3. program dejavnosti
4. dokazila o finančnem stanju prosilca
5. potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču za fizične osebe
Pobude z označenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Občina Kamnik, Komisija za oddajanje poslovnih prostorov z obvezno oznako »Razpis za najem poslovnih prostorov«.
Rok za oddajo ponudb je 10 dni po objavi. Ponudbe bomo po končanem razpisnem roku komisijsko odprli. Kandidati si lahko ogledajo poslovne prostore po dogovoru.
Informacije lahko interesenti dobijo na tel. št. (061)
831-080_:_
Združenje veteranov vojne za Slovenijo
ZVVS je društvena, nepolitična organizacija, ki združuje udeležence vojne za Slovenijo. Namen organizacije je, da sprejema v članstvo udeležence vojne, pridobiva in hrani pisno gradivo, seznanja javnost s posameznimi dogodki pred, med in po vojni, organizira in se udeležuje spominskih svečanosti, ohranja in goji prijateljske vezi med članstvom, ne glede na politična in svetovnonazorska prepričanja.
Član organizacije je lahko
državljan Republike Slovenije, ki je v času od 17. 5. 90 do 26. 10. 91 ne glede na čas trajanja udeležbe aktivno opravljal naloge v pripravah in vojni za Slovenijo.
Člani organizacije niso le vojaški obvezniki, temveč tudi pripadniki policije, narodne zaščite, civilne zaščite, delavci upravnih in državnih organov, delavci v podjetjih, skratka vsi, ki so s svojimi dejanji kakorkoli doprinesli delež k zmagi nad agresorjem. Jasno pa je, da bo-
do morali to tudi dokazali, razen seveda vojaški obvezniki, katerih angažiranost je ustrezno evidentirana. To pa ne pomeni, da so avtomatsko člani organizacije, temveč morajo svojo željo po vstopu v ZVVS tudi izraziti.
Vse tiste, ki želijo postati člani organizacije, vabimo, da se zglasijo na Sekretariatu za obrambo občine Kamnik, Mai-starova 18, kjer bodo lahko prejeli prijavnice za sprejem v ZVVS. Na občinski ravni bo
delovala komisija, ki bo ocenjevala upravičenost prijavnic.
Ne glede na kratek čas angažiranja menimo, da je organizacija pomembna. Naj se ve, kdo so bili tisti, ki so svojo državljansko dolžnost opravili tako, kot je to narekoval čas. Veliko je danes tudi takih, ki niso prispevali k osamosvojiti ničesar, razglašajo pa se za junake. Tudi in predvsem iz teh razlogov se nam pridružite.
Komisija ZVVS OBČINE KAMNIK
V tej množici pa je sodelovalo tudi 7 kamniških gojiteljev z 49. pticami, ki so lastnikom prislužile kar 13 kolajn, društvu Kamnik pa v skupnem plasmanu priborile 5. mesto po številu osvojenih od-ličlj.
Drago Kovačič, ki je v konkurenci normal melanir.sko rjavih kanarčkov osvojil 2 zlati odličji tako v kolekcijah kot posamezno, je postal letošnji absolutni prvak Slovenije v tej vrsti kanarčkov. Posegel pa je tudi po srebrni kolajni pri normal melaninsko črnih in srebrni kolajni pri normal melanin izabela kanarčkih. Osvojil je torej 2 zlati in 2 srebrni odličji.
Boško Simeunovič je v ostri konkurenci čopastih kanarčkov vrste gloster corona in consort osvojil 1 zlato in 1 srebrno kolajno torej 2 kolajni.
Valentin Homar je za svoje kanarčke satinet dobil 1 srebrno in 1 zlato kolajno, v konkurenci kolekcije in posamezno.
V isti konkurenci je nastopal tudi Alojz Spruk s svojimi kanarčki satinet in osvojil 1 srebrno in 1 bronasto kolajno.
Franc Petelinkar je s svojimi agapornida papigami zaslužil 1 srebrno in 1 bronasto kolajno, Franc Govekar pa s svojimi križanci v kolekciji 1. mesto in torej tudi zlato odličje.
Vse omenjene ptice iz Kamnika so zelo visoko ocenjene in bi bile lahko resni kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu v Bocholtu (Nemčija), ki bo od 22. januarja do 6. februarja 1994, žal pa za tak nastop primanjkuje finančnih sredstev tako društvu kot posamezikom.
KODRA
Krvodajalska akcija, ki je bila od 14. do 16. marca na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani je zelo dobro uspela.
V teh treh dneh je darovalo kri 821 krvodajalcev. Še posebej pa je dalo kri 61 krvodajalcev, ki so prišli sami ali na povabilo. Skupaj je darovalo kri v tem letu že 882 krvodajalcev iz občine Kamnik. V lanskem letu je v tem času dalo kri 822 krvodajalcev. Letošnja akcija v primerjavi z lanskim letom kaže na porast za dobrih 7%.
Zelo lepo, že kar izredno udeležbo na krvodajalsko akcijo je organizirala Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik. Na
odvzem krvi je prišlo 109 dijakov in profesorjev.
Tudi v drugih okoljih, v krajevnih skupnostih, v gospodarskih in drugih organizacijah je akcija krvodajalstva naletela na plodna tla, o čemer zgovorno pričajo podatki. Ob tem velja posebej pohvaliti vse redne in izredne krvodajalce, aktiviste RK in odbore RK, ki vsakoletne akcije zelo dobro pripravijo. RK Kamnik se vsem krvodajalcem iskreno zahvaljujejo za njihovo človekoljubno dejanje.
Naslednja krvodajalska akcija bo 16. in 18. avgusta 1994.
STANE SIMŠIČ
Delo gasilcev GD Kamnik v letu 1993
29. 1. 1994 smo imeli 112. letni občni zbor gasilcev in gasilk GD Kamnik. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva smo prisluhnili poročilom referentov, ki so nas obvestili o delu društva v preteklem letu.
V letu 1993 je imelo GD Kamnik 46 akcij, za katere je porabilo 760 ur. Od tega je bilo 6 velikih požarov, 9 gozdnih požarov, 15-krat pa smo posredovali pri avtomobilskih in drugih tehničnih nesrečah. Ostalo pa so bili srednji ali manjši požari. Vzroki požarov so bili različni: nekvalitetni dimniki, požiganje lubadarja, cigaretni ogorki, otroška igra. V sušnem obdobju smo vozili in prečr-pavali vodo kar 64-krat. Prepeljali smo 281.600 litrov vode.
Poleg reševalnih akcij smo organizirali in izvedli vajo REŠEVANJE DIJAKOV OB PRIMERU POŽARA V ZUIM-u. Sodelovali so še gasilci GD Nev-lje in GD Duplica. V mesecu
Iščem KV šiviljo s prakso
za šivanje tekstila Tel. 723-028
OKTOBRU - MESECU POŽARNE VARNOSTI smo pregledali hidrante in predavali v osnovnih šolah.
Med letom smo se udeleževali tekmovanj in na njih zasedali zelo dobra mesta, tako da se bomo državnega prvenstva udeležili s štirimi ekipami: članice B, člani B, pionirke, pionirji. Skrbeli smo tudi za dobro počutje naših članov, tako starejših kot mlajših. Mlajše smo poslali na tedensko letovanje na Debeli rtič in poskrbeli, da jih je obdaroval Božiček.
V letu 1993 smo prevzeli tudi novo gasilsko vozilo tovarne LOHR za tehnično reševanje, ki nam že odlično služi pri reševanju ponesrečencev v prometnih in ostalih nesrečah.
Razveseljiv je podatek, da se društvo kadrovsko in strokovno krepi, hkrati pa tudi pomlaju. saj je pri 153 članih GD Kamnik povprečna starost pod 24 let.
Naša prizadevanja in prostovoljno delo so pohvalili gosti 112. letnega občnega zbora in nam zaželeli obilo uspeha v prihodnosti. Naj ob tem omenim še to, da se je vabilu na 112. letni občni zbor izmed vseh Krajevnih skupnosti odzvala samo KŠ Perovo, kar kaže na očitno nezanimanje za delo Gasilskega društva Kamnik.
Na pomoč!
DARJA PIRŠ
Prisrčna čestitka, kolajna in diploma so dobra vzpodbuda.
Bogata bera kolajn za kamniške gojitelje ptic
Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Republike Slovenije je v sodelovanju z Društvom za varstvo in vzgojo ptic »Lišček« iz Kranja priredilo 3. odprto državno prvenstvo in razstavo ptic v avli SO Kranj v dneh od 3. do 11. decembra 1993.
Sodelovalo je 185 gojiteljev ptic iz 25. slovenskih društev, 8 gojiteljev iz Hrvaške in 3 gojite-Iji iz Avstrije s skupaj 1514 pticami, od tega je bilo 1445 domačih in 69 tujih.
Borzni kotiček
Kot sem zadnjič obljubil, bom tokrat nanizal nekaj misli o investicijskih skladih. Ti so v današnjih časih še posebno zanimivi, saj bodo t. i. pooblaščeni investicijski skladi v procesu privatizacije odigrali zelo pomembno, če že ne najpomembnejšo vlogo. Vendar o privatizaciji in certifikatih več naslednjič. Ko se odločamo, da bomo del svojih prihrankov poskušali oploditi na borzi vrednostnih papirjev, imamo vsaj dve ekstremni možnosti. Naše premoženje portfelj) lahko naložimo v en sam vrednostni papir, ali pa ga poskušamo razdeliti na veliko število vrednostnih papirjev (temu pravimo tudi diverzifika-cija). Obe možnosti imata tako dobre kot tudi slabe strani. Če je naš portfelj strukturiran, tako, da imamo v njem zgolj en vrednostni papir, ja tak portfelj mnogo bolj rizičen kot pa portfelj velikega števila vrednostnih papirjev. Če torej pade tečaj edinega vrednostnega papirja, ki smo ga kupili, se s tem v enakem odstotku zmanjša vrednost našega portfelja. Če pa bi imeli poleg tega papirja še druge vrste papirjev, bi se v zgornjem primeru vrednost našega portfelja zmanjšala samo za tisti del, kolikor smo imeli dotičnega vrednostnega papirja.
Povedano preprosto: nositi vsa jajca v eni košari je bolj tvegano, kot če jih razdelimo v več košar. Tudi če nam potem ena košara pade iz rok, to za nas še ne bo pomenilo konca sveta. Po drugi strani pa tak portfelj ne omogoča velikih donosov. Če bi npr. namesto do padca tečaja posameznega vrednostnega papirja prišlo do dviga njegove cene, bo investitor, ki ima vse premoženje v enem vrednostnem papirju, »zaslužil« več kot oni, ki je kupil več papirjev. Odločitev o strukturi portfelja torej ni enostavna, zato jo investitorji najraje prepuščajo strokovnjakom.
Fizične osebe (občani) v tujini (v zadnjem času pa tudi pri nas) najbolj zaupajo t. i. investicijskim skladom. To so institucije, ki zbirajo prihranke »majhnih investitorjev in potem z razpršitvijo tega denarja v različne vrednostne papirje zagotavljajo vlagateljem ugoden donos ob relativno nizkem tveganju.
V svetu sta znani dve vrsti investicijskih skladov. Prvi se imenujejo vzajemni skladi ali skladi odprtega tipa (takih je pri nas največ), drugi pa so investicijski skladi zaprtega tipa.
Ko se odločite, da boste svoje premoženje zaupali vzajemnemu skladu, na določen dan vplačate t. i. »točke« tega sklada. Upravitelj sklada (npr. borzna hiša) potem z ustrezno strukturo naložb skuša zagotoviti rast točke. To ji večinoma tudi uspeva.
Če želite svoje premoženje spremeniti nazaj v denarno obliko, vam mora upravitelj sklada te točke odkupiti po dnevni tržni ceni. Pri skladu zaprtega tipa pa pravzaprav kupujete delnice tega sklada. Cena teh se potem določi na trgu vrednostnih papirjev. Upravitelj sklada vam ni dolžan odkupiti vaših delnic. Če se jih torej želite znebiti, jih morate prodati na trgu.
Število vlagateljev se pri odprtih skladih ves čas spreminja, prav tako pa tudi velikost sklada, medtem ko se število delnic v zaprtem skladu ne spreminja. Naj povem, da so se naložbe v vzajemne sklade v Sloveniji do danes izkazale za izjemno uspešne. V letu 1993 so nekateri skladi (Rastko, Neli, Diver itd.) dosegali visoke (tudi do 100% donose. Na vsako vloženo marko (oz. protivrednost v tolarjih) ste konec leta dobili dve. Če to primerjamo z donosi, ki nam jih ponuja vezava tolarjev ali pa deviz v banki, verjetno ni težko ugotoviti, zakaj se vedno več ljudi in pa podjetij (institucij) odloča za takšen način varčevanja.
Seveda je ob vsem tem treba še pripomniti, da se lahko vrednost točke tudi zmanjša (v primeru, da pride do padcev tečajev vrednostnih papirjev, ki sestavljajo portfelj sklada). Vendar je zaradi velike razpršenosti naložb verjetnost večjih padcev zelo majhna.
V dnevnem časopisju lahko nekajkrat tedensko preberemo uspešnost poslovanja posameznega vzajemnega sklada. Največkrat objavijo vrednost točke in pa odstotni porast glede na prejšnjo objavo. Poleg lahko preberemo tudi rast točke v zadnjem letu.
Vlaganje v investicijske sklade je vsekakor zelo zanimiva oblika »varčevanja« za t. i. male investitorje. Njihove prednosti so predvsem visoki donosi in relativno nizka stopnja tveganja. Od teh moramo ločiti privatizacijske sklade, t. j. sklade, v katere bo možno vložiti certifikate po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. O teh skladih in pa na splošno o certifikatih pa več naslednjič.
(MN)
Zastopane so bile skoraj vse svetovno priznane grupe oz. vrste ptic, ocenjevalo pa jih je 12 slovenskih sodnikov, od tega 8 mednarodnih in to polna dva dneva. Množičnosti tekmovalnih grup in pa konkurenca v kolekcijah ter posamezno sta zahtevali tudi množico nagrad. Podeljeno je bilo 300 kolajn in pripadajočih diplom, za šampione posameznih grup pa je organizator namenil 14 ličnih pokalov. Po enoglasni odločitvi prisotnega sodniškega zbora je izbran tudi šampion razstave, ki pa je tokrat ptiček iz vrste Favna Evrope in to brezov-ček (Achantis Flamea) mutacije AHAT, last Petra Grošlja iz Idrije.
Uspela
krvodajalska akcija
PROGRAM
ŠPORTNO-REKRATIVNIH, IZLETNIŠKIH IN DRUGIH AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV KAMNIK ZA LETO 1994:
1. Avtobusni izleti
4. 5.: Sežana-Doberdob-Kostanjevica-Sv. Gora-Cerkno,
1. 6.: Cerkno—Tolmin, Kobarid, izvir Soče, Vršič, 29. 6.: srečanje upokojencev na Rogli, 6. 7.: Kranjska Gora-Trbiž--Višarjc-Tamar-Planica, 20. 7.: Gorica-Palmanova-Be-netke, 3. 8.: Grossglockner-Tirole-Špital-Celovec, 25. 8.: Kmetijski sejem v Gornji Radgoni-Avstrija-Mlin na Muri. 9.
9. : srečanje upokojencev planincev na Jezerskem, september dvodnevni izlet na Dunaj in Bratislavo, 5. 10.: Ptujska Gora--Rogaška Slatina—Atomske Toplice.
2. Kolesarski izleti (vsak prvi in tretji četrtek ob 8. uri, od maja do oktobra)
5. 5.: Kamnik-Rudnik-Radomlje-Mengeš-Topole-Ko-menda, 19. 5.: Kamnik Komenda-Cerktje-Vodice-Ko-menda, 25. 5.: srečanje kolesarjev Gorenjske na Križu pri Komendi, 2. 6.: Kamnik-Dob-Moravče-srečanje z upokojenci Moravč 16. 6.: Kamnik-Moste-Vodice-Radomlje, 7. 7.: Kamnik-Zgornji Tuhinj, srečanje z upokojenci iz Motnika in Špitaliča, 21. 7.: Kamnik-Komenda-Preddvor. Do oktobra se kolesarski izleti ponovijo.
3. Pohodi
12. 4.: Trojane-Doline-Moravče, 23. 4.: Trzin-Rašica--Gobavica, 7. 5.: ob žici Ljubljane, 31. 5.: Kozjak-Šipek--Šmartno, 14. 6.: Trnovče Rudnik-Kamnik, 5. 7.: Tuhinj--Kostavska planina-Črnivec, 23. 8.: Motnik-Menina-Tu-hinj, 20.9.: Črnivec-Velika planina-Stahovica, 4.10.: Zakal Vegrad, 11. 10.: Moravče-Trojane-Tabor (kostanjev pohod), 8. 11.: Potok-Velika Lasna, 24. 12.: Kostavska planina
4. Planinski vzponi in ture v sodelovanju s PD Kamnik
27. 3.: Porezen, 8. 5.: Blegoš, 21.-22. 5.: Rokovnjaški pohod, 28. 5.: Stol, 5. 6.: Velika planina, 19. 6.: Kanonir--Dolnji Stegovnik, 26. 6.: Kamniško sedlo-Planjava, 17. 7.: Kokrško sedlo, 30., 7.: Krn, 7. 8.: Škrlatica 20.8.; Montaž-I-talija, 3. 9.: Kamniško sedlo, 11. 9.: Peca, 24. 9.: Raduha 15.
10. : Mali Turn-Kofce, 22.10.: Repov kot-Srebrno sedlo, 5.
11. : Kum. Športne značke: upokojenci, ki v letu dni dosežejo 8 točk, bodo prejeli značko - Upokojenec športnik. Za vsak kolesarski izlet dobijo po 1 točko, za pohod ali planinsko turo pa 2 točki.
Kulturno zabavni popoldnevi bodo organizirani vsak prvi petek v mesecu od maja do oktobra, na dvorišču DU Kamnik
Srečanja ženske sekcije bodo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu (razen v juliju in avgustu).
Počitnikovanje v počitniškem domu upokojencev Delfin-Izola bo dvakrat letno in sicer v februarju in od 2. do 10. novembra Socialno delo
Članice komisije bodo obiskale člane društva, ki so dopolnili 80 let, 90 let in starejše, bolne člane ter jubilante pa tudi zlatoporočence in biseroporočence. <
Razstava ročnih del bo organizirana v društvenih prostorih.
Gostišče GROŠ Perovo 27, m.: ais-637
(ob kamniški obvoznici) zaposli
samostojnega KV kuharja
in
dekle za strežbo.
Interesenti naj se osebno oglasijo na gornjem naslovu.
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (VI.)
Soteska Potoka
Ozka dolina med Grohatom in Hudim koncem, kjer se je Potok prebil proti Kamniški Bistrici, nmv od 550 do približno 630 m.
Greben, ki se vleče od Križiša   miniaturno sotesko, skozi katero je
(Križišča?) ali Pokovša proti dolini Kamniške Bistrice, se pred spustom v dolino razdeli na dva dela: na višjega, ki je severnejši in ki ga imenujejo Hudi konec, in na nižjega, ki je južnejši, pravijo pa mu Grohat. Med ta dva grebena se je vrczala ozka dolinica Potoka. Na nekaterih zemljevidih sicer piše Grohatji potok ali samo Grohat, kar je narobe. Domačini namreč potoku pravijo kar Potok. Na starih »mapah« pa piše tudi Za Grohatom potok. Ta izvira v nepropustnih skladih keratofirja, porfirja, tufa in se nato prebija skozi mešane kamnine vse do Kamniške Bistrice. Kjer je dno nepropustno, teče po površini, ko pride na apnenčasto podlago, pa ponikne, kadar ni dovolj vode.
Potok se izliva v Kamniško Bistrico na koncu Hudega polja, pri Iverju, kjer je Kamniška Bistrica predzadnjič (zadnjič je v Stahovici za Kalcitom, kar se lepo vidi z mostu, ki prečka Kamniško Bistrico proti (Spodnjim) Županjim Njivam) stisnjena med ozka bregova in kjer je tudi most. Na svoji poti do Kamniške Bistrice je Potok na nekaterih mestih močneje urezal svojo strugo in tako naredil zanimivo,
speljana tudi gozdna cesta, saj je celoten predel poraščen z gozdom.
Cela dolina je zanimiva tudi zaradi svoje geološke sestave, saj se tu mešajo prodornine oziroma vulkanski pepel (keratofir, tuf) in sedi-mentne kamnine (apnenec in lapor). Razlika je očitna. Apnenec je večinoma siv oziroma bel, vulkanske kamenine pa so rdečkaste, rumenkaste, oranžne, rjave in zelene barve.
Ta soteska se začne za tem, ko z desne (orografsko leve) priteče potoček in se konča po dobrih 400 metrih. Sestavljajo jo pravzaprav trije deli. Prvi je takoj na začetku in predstavlja zoženje dolinice, sledi del, kjer se bregovi spet razširijo, da bi se nato zopet za nekaj časa zožili.
V prvem zoženju je severni breg nižji in manj strm, južnega pa ustvarjajo severna pobočja Grohata in je bistveno višji, na nekaterih mestih tudi prepaden. Pod stenami, visokimi nekaj deset metrov, je nastalo celo manjše melišče, ki pa je zaradi nizke nadmorske višine močno poraščeno.
Prav na začetku te soteske je še ena znamenitost. To je naravno okno, ki pa je tako skrito v poboč-
je, da se ga ne opazi takoj. Ko gremo po cesti navzgor na drugo stran potoka, je na levi strani v smeri hoje najprej drča, nato pa skalnato rebro. In v tem rebru, prav ob vznožju nekaj metrov nad cesto, je votlina, velika okoli meter krat meter in pol. Na drugi strani je odprtina manjša, kakšen meter in pol široka in dobrega pol metra visoka. Dno je polno odpadnega listja, ki tako vedno bolj zmanjšuje odprtino. Sam rov je dolg okoli sedem metrov in se skozenj lahko samo splazimo.
Po približno 200 metrih se dolinica zopet zoži. Tokrat močneje, saj je široka samo nekaj metrov in tudi bregovi so višji in bolj strmi. Zoženje je dolgo okoli 100 m. Južni breg je bolj strm, nekateri skalni odstavki so navpični tudi do 40 m, tudi strmina je višja, do roba okoli 150 m. Strmina v severnem bregu je malo krajša, posamezne stene so visoke tja do 20 m, nato pa se nadaljujejo v manj strmem pobočju. Soteska ne poteka v ravni črti, ampak je močno ovinkasta. Na sredini je, podobno kot v spodnjem delu soteske, nastalo melišče, tudi zaradi drč, po katerih spuščajo les.
Temu delu soteske pravijo »Za stiskom«. To ime naj bi prišlo zaradi tega, ker je bila nekdaj tu soteska tako ozka, da so se skoznjo z vozom komaj prebili, zato se je moral konj z vozom »stisniti« skoz-
njo. Pozneje so »streljali« - z eksplozivom so razširili pot, tako da je prevozna za traktorje in vozove.
Kmalu na začetku tega drugega zoženja je, podobno kot v spodnjem delu, votlina, približno 6 m nad cesto. Na levi strani, gledano navzgor, je odprtina velika približno 2 krat 2 m. To je »Dolga luknja«. Po izročilu naj bi se votlina nadaljevala vse do Županjih Njiv. Lahko je res, lahko pa tudi ne. Če splezamo vanjo, se bo naša pot končala po slabih 10. metrih. Kose ozremo nazaj, vidimo, da ima tudi ta votlina svoje okence, veliko približno 40 krat 30 cm.
DOSTOP: Po cesti v Kamniško Bistrico do mosta pri Iverju. Tu čez most na desni breg Bistrice. Od tu po dolini naravnost navzgor, dokler z desne (severne strani) ne priteče potoček, a cesta se preseli na južni breg Potoka, hoje je za približno četrt ure. Ves čas hoje skozi zoženje je cesta na desni (orografsko) strani Potoka, do zoženja pa na levi.
Za obisk in ogled te soteske poseben vodnik običajno ni potreben. Če se pa gre še naprej po dolini do konca in nato zavije na lovsko pot, se lahko pride čez Okroglo nazaj v Stahovico. Raznih možnosti je veliko, vendar je potrebno imeti primernega vodnika, ker poti niso označene.
B. POLLAK
Del soteske, imenovan »za stiskom«. Sredi desnih sten je vhod v »ta drugo wukno«.
Tudi sadje ima svojo vedo
Ob vse večjem poudarku na razvoju podeželja je tudi kmetijska svetovalna služba pripravila zanimivo predavanje o sadjarstvu, ki ga je imel g. ing. Kotar iz podjetja Si vis iz Sevnice, ki je specializirano za pospeševanje sadjarstva na kmetijah.
Predavanje, ki je bilo namenjeno razvoju pridelave sadja na podeželju, je bilo v veliki dvorani občine Kamnik.
Dobro pripravljen predavatelj z obilico diapozitivov iz domovine
in tudi tujine, z veliko grafoskop-skih folij in tudi znanjem, ki ga je pridobil tudi s prakso, nam je pripravil lep večer. Zamislili smo se ob podatku, da se v naših nasadih pridela komaj kilogram ali pa nekaj malega več jabolk na m2, medtem ko so pridelki jabolk v intenzivni proizvodnji od 6 do 10 kg na m2 ali pa do 6 kg jagod in neverjetnih 60 kg kumar res veliki, morda ekstremni. Toda ko smo videli jabolka, nasajena na komaj 45 cm vrstne razdalje in 80 cm medvrstne in več kot 100 posajenih dreves na 100 m2,
Uredili bodo okolico šol
Pred časom so dobile vse centralne šole v Kamniku povabilo za sodelovanje na razpis z naslovom »Najbolj urejena šola«. Razpis so pripravili podjetje Publicus, Sekretariat za okolje in prostor občine Kamnik in Zeleni Kamnika. Posebna tričlanska komisija bi v času od začetka februarja do konca maja obiskovala šole in ocenjevala: kako v šolah ločeno zbirajo odpadke, urejenost notranjosti šol, urejenost zunanjosti šol. Najbolj prizadevne učence v tej akciji bi nagradili z lepim izletom, najbolj urejeno šolo pa s praktično nagrado.
Žal ne bomo ugotovili, katera šola je najbolj urejena. Ravnatelji šol so na svojem aktivu podprli pobudo in jo ocenili kot pozitivno. Na razpis pa šol niso prijavili zaradi
»neurejenosti« okolice nekaterih šol, predvsem pri O. Š. Frana Albrehta, O. Š. Toma Brejca in O. Š. Marije Vere na Duplici. Sklenili so tudi, da bodo posvetili večjo skrb urejenosti šol in zbiranju odpadkov. Želijo, da bi se po več letih njihovih prizadevanj našla sredstva za ureditev teh »neurejenih« prostorov okoli šol.
Vsem, ki smo sodelovali pri razpisu, je žal, da ni uspel. S tem smo hoteli povečati prizadevanja učencev za urejenost okolja, v katerem preživijo velik del dneva. Podpiramo pa ravnatelje šol v njihovih prizadevanjih, ker so okolice nekaterih šol res »neurejene«, kazijo njihov videz in s tem zmanjšujejo tudi ugled mesta Kamnik.
Zeleni Kamnika M. REBA
Takale zapuščina je ostala za tunjiškimi mladinci na igrišču pod šolo v Tunjicah. (V. M.)
LASTNIKI GOZDOV!
Obveščamo vas, da je po Odredbi o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1994 (URL. 14/94) potrebno do 31. 3. 1994 posekati in do 15. 4. 1994 urediti sečišča podlubnikov.
Če to ne bo urejeno, bo to delo moral opraviti drug izvajalec na vaše stroške.
Čim hitreje se povežite z vašim revirnim gozdarjem glede odkazila.
JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA KAMNIK
kar naj bi bilo za začetek, nam je kar zapiralo sapo. Ravno tako velja za druge vrste sadja.
Zanimiv je bil podatek, da so za razvoj svetovnega sadjarstva ogromno naredili menihi po samostanih in da se tu ne smemo sramovati imen znanih Slovencev, kot so bili Pire, Robič in seveda, lani pokojni, Kamničan ing. Lombergar.
Predavatelj je bil pripravljen odgovoriti tudi na naša vprašanja, povabil pa nas je tudi na obisk njegovih nasadov in drevesnice. Zelo zanimivi so bili njegovi predlogi za vrtove pri hišah: kako naj se uredijo, da bi se lahko čim več pridelalo.
Tisti, ki smo obiskali to predavanje, smo bili zadovoljni, da je kmetijska svetovalna služba obvestilo o tem predavanju objavila v Kamniškem občanu. Ta sprememba obveščanja je zelo pozitivna. Toda bili smo osupli nad obiskom, saj nas je iz cele občine prišlo le nekaj več kot 10. Ne vem, ali res toliko vemo o sadjarstvu, ki je pred sto leti imelo tako močno proizvodnjo, da je naše sadje pokrivalo potrebe Dunaja, Prage in še drugih mest, pa tudi doma ga je bilo dosti.
Danes ga moramo, žal, uvažati, naše domače naj pa segnije. Saj poznate tisti stari rek, da je sosedov kruh boljši od domačega, pa čeprav je črn, domač pa bel.
Spodbudila nas je misel predavatelja, ki pravi, da če bo po tem predavanju posajeno eno samo drevo, njegovo delo ne bo zaman, če bosta posajeni dve, pa bo to že uspeh.
Na srce nam je položil, da naj brez skrbi vprašamo za nasvet strokovnjaka, saj se je na lastnih napakah učiti najdražja šola.
Hvala vsem, ki ste se trudili z organizacijo. Le še tako naprej, morebiti nas bo na drugem predavanju več in tako bo tudi sadjarstvo, vrtnarstvo, pa še kakšna podobna tema dobila zanimivo podlago ne samo za kmete, ampak tudi za vse vrtičkarje.
JOŽE ROMSAK
Komovčev Janče, najstarejši krajan Tunjic, praznoval 93 let
Marsikdo, ki bo bral te vrstice, je že vsaj enkrat obiskal cerkev sv. Ane v Tunjicah, bodisi kot vernik, romar ali zgoj izletnik, pa je ob toliko zanimivostih in čudovitih razgledih daleč naokrog nevede pozabil na te najbližje strme košenine okrog cerkve ali še višji vrh, Štula mu ptavijo, in se vprašal, čigavo je to. Vse to je Ko-movčevo. Skoraj polovica bregov na tem zaselku pripada tej nekdaj mogočni kmetiji. Izraz mogočno lahko uporabimo za več stvari, v prvi vrsti za gospodarja, ki je te dni praznoval svoj 93. rojstni dan. Komovčev Janče je še trdnega zdravja, kot je nekdaj bila trdna kmetija, ki je dajala
hrano številni družini in tudi drugim, ki so pomagali pri delih na teh bregovih. Da gre za pošteno rodbino, govori podatek, da je bil oče danes najstarejšega krajana župan Tunjic tri zaporedne mandate do nastopa 1. svetovne vojne.
Naš slavljenec Janče je ob pomoči sina Stanka poln zanosa pripovedoval doživljaje iz svoje mladosti in življenja na vasi, ki je danes skoraj v celoti zatrto. Tu gori na Vinskem vrhu pa je vse še slabše. Izletnik, ki išče svoj mir, ga bo tukaj gotovo našel v katerekoli obliki, ta mir pa je zlovešč za tiste, ki tukaj živijo. Kalvarija se je začela z nastopom 2. svetov-
ne vojne in kasnejšo zmago revolucionarjev, ki so pod geslom »vse za petletko« pridno praznili hleve in kašče trdo prigaranih in z znojem prepojenih pridelkov. Ko so dosegli prvi cilj, so se polastili mlade delovne sile, ki je svoj kos kruha odslej morala iskati v »dolini«. Tu na Vinskem vrhu je to še posebej lepo vidno in obtožujoče. Komovčev oče vse to s svojim še vedno bistrim spominom pove še bolj prizadeto. Kdaj bo oživel, ta Vinski vrh, se verjetno sprašuje Komovčev oče, ko se vsak dan odpravi na sprehod okrog domačije. Njegovi pogledi proti dolini in Štuli visoko nad njo mu vedno znova slikajo prizore iz mladih let - bregove, polne mladih koscev. In ko tako obuja spomine, upa, da se taki časi še kdaj povrnejo na Vinski vrh. Med takšnim čakanjem Komovčev oče pridno nabira leta in ko sem se poslavljal od njega, mu nisem zaželel še mnogo takih let, ampak samo obilo zdravja in dobre volje.
VALENTIN ZABAVNIK
KOMO VČEV OČE v pogorovu s predsednikom sveta krajevne skupnosti Tunjice IVANOM NOGRAŠKOM. (V. M.)
OPRAVIČILO
Zupančič Tončka iz Kamnika, Kranjska c. 3/ c, se opravičujem Za-volovšek Rozaliji iz Kamnika, Poljane 2, za žaljive besede, ki sem jih izrekla dne 7.1.1994 v poslovnih prostorih tovarne Eta Kamnik, ter hkrati izjavljam, da so te besede neresnične.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
5. 4.
ob 8. uri - Motnik, pri Flegarju
ob 9. uri - Špitalič, pri trgovini
ob 10. uri - Zg. Tuhinj, pri Kavsarju
ob 11. uri - Laze, pri pošti
ob 11.30 - Šmartno, pri Hvaletu
ob 12.30 - Pšajnovica, pri Pestotniku
ob 13. uri - Veliki Rakitovec, pri Žibertu
6. 4.
ob 8. uri - Soteska, pri gostilni Zlata kaplja
ob 8.30 - Sela, pri Spruku
ob 9. uri - Srednja vas, pri Ustanku
ob 10. uri - Velika Lasna, pri Zalazniku
ob 10.30 - Vranja peč, pri šoli
ob 10.45 - Sp. Palovče, pri Kladniku
ob 11.15 - Zg. Palovče, pri Remsu
7. 4.
ob 8.30 - Šmarca, pri Jerman
ob 9. uri - Volčji potok, pri zbiralnici mleka
ob 10. uri - Tunjice, pri Jamovcu
ob 11. uri - Godič, pri Hribarju
8.4.
ob 8. uri - Komenda, pri Kramarju ob 9.30 - Moste, pri mlekarni ob 11. uri - Križ, pri Čubru ob 12. uri - Podgorje, pri Rozmanu
9. 4.
ob 8. uri - Nevlje, pri Novaku ob 9.30 do 11.30 - Veterinarski zavod, Perovo 20
11. 4.
ob 8. uri - Sp. Stranje, pri Pernetu
ob 9. uri - Kregarjevo, pri gostilni Prodnik
ob 10.30 - Krivcevo, pri Jurčku
ob 11.30 - Gozd, pri Mlakarju
ob 12. uri - Černivec, pri gostilni
15. 4.
ob 8. uri - Motnik ob 8.45 - Laze ob 9.15 - Srednja vas ob 10.15 - Komenda ob 11. uri - Šmarca ob 11.45 - Kregarjevo ob 12.15 - Kamnik, pri Veterinarskem zavodu
BREJE IN DOJEČE PSICE SE CEPIJO PO ODSTAVITVI
VETERINARSKI ZAVOD
S Prešernom po kamniških križpotjih
(razmišljanje v sedmih slikah)
nadaljevanje iz prejšnje številke
4.
Gospodje in tovariši še pomnimo, kako so svetovno znane operne hiše prek Ljubljane dobile svoje »prvake«. Tenorist Jože Gostič je prišel s Homca, sopranistka Valerija Heybalova iz Kamnika, tenorist Jernej Plahuta pa z Briš nad Nevljami...
To so le nekateri »zlati glasovi«, ki so se radi vračali v svoje domače kraje in v Kamnik so prinašali utrip evropskih odrov. Ni bilo važno, P« če so zapeli v cerkvi, telovadnici ali dvorani, prinesli so nekaj lepega in velikega.
Ob Remec-Stolovem upognjenem pohištvu in Titanovih ključavnicah so kamniško ime ponesli po svetu tudi na drugih področjih. Tekač-dolgo-progaš Jože Bručan je osvojil naslov balkanskega prvaka, plavalec Tone Cerer se je zapisal v zgodovino z vrsto rekordov in uspešnim sodelovanjem na olimpiadah, najviše pa so ponesli kamniške barve osvajalci himalajskih vrhov.
S Kamnikom in okolico so povezana številna pesniška in pisateljska imena, število univerzitetnih profesorjev, znanstvenikov in akademikov pa menda zadošča za univerzo evropskega ranga.
Precej kamniške (samo)hvale je v tem razmišljanju. Naj le bo, nekateri drugi se hvalijo z betonskimi silosi...
Čudne misli se mi prepletajo ob slovenskem kulturnem prazniku. Tudi za to razmišljanje velja očitek, da se iztverja duhu našega največjega pesnika. Res je, da bi mnogokrat potreboval odvetnika dr. Franceta Prešerna - za nekatere kamniške pravde!
»Jezičnemu dohtarju« bi z veseljem zaupal zadevo »pevska soba Lire«. To je tista soba, kjer so nekdaj peli čitalniški pevci. Leta 1882 so se po vseh pravilih registrirali in začeli peti kot Liraši; do let 1907 so bile neke vrste podnajemniki. Takrat pa so skupaj s Čitalničarji in Sokoli zbrali denar, vzeli posojilo in dodali iz svojega, mošnjička, ter odkupili društveni dom z dvorano, telovadnico, pevsko sobo in drugimi prostori. Še kavarna in korporacijske pravice so bile zraven.
Tevtonski Adolf je leta 1941 Liro in podobne ustanove prepovedal in zaplenjeno premoženje za razširjanje nemštva. Koga je leta 1945 končno »vzel vrag«, so se preživeli Liraši zbrali v svojem pevskem domu in nadaljevali s prepevanjem. Ob 65-letnici Lirinega delovanja in 40-letnici lastništva je nova in revolucionarna ljudska oblast Liro razlastila in preprosto »vrgla ven« z namenom, da bo ta reakcionarni ostanek iz meščanskih časov slovenskega narodnega prebujenja po tihem ugasnil.
Prvo slovensko pevsko društvo Lira pa je vsemu navkljub uspevalo v svojih katakombah. Proslavljalo je 70. letnico, 80. letnico, 90. letnico, 100. letnico in 110. letnico svojega delovanja, dosegalo uspehe doma in po svetu ter pripravljalo vsakoletne celovečerne koncerte in druge nastope. Pevci so se ves čas zavedali svojih korenin, niso se hoteli odpovedovati ukradeni dediščini in pogosto so vlagali zahteve za vrnitev pevske sobe...
Dr. France Prešeren bi se najbrž zamislil in se spomnil na podoben primer, ki ga je pod naslovom »zadeva Hlapec Jernej in njegova pravica« obdelal Ivan Cankar, ki pa ni bil »jezični doh-tar«. - Bila je še ena nacionalizacija, ki jo je pod drugim imenom izvajal cesar Jožef II.; kar precej škode je napravila.
Denacionalizacija pa je nekaj podobnega, kot je pripovedka o »jari kači«. Nekaj podobnosti najdemo tudi v »zadevi Martin Krpan«, kjer ponudijo tako nagrado, kije ni mogoče koristno porabiti. Vendar tudi Fran Levstik ni bil »jezični dohtar« in se nanj težko sklicujemo.
Moje razmišljanje o razgovoru z odvetnikom dr. Francetom Prešernom se je spremenilo v moreče sanje, kjer se grozeča pridiga Vladi-mirja Volfoviča Žirinovskega v cerkvici sredi Blejskega jezera nadaljuje v komercialno preurejeni kapeli na Malem gradu. »Jezični dohtar« pa je vedno bolj podoben tistemu grobo izklesanemu Prešernu iz Šmarce in postaja žalosten, utrujen in zagrenjen. — Ne gre mu v račun, da so v palači blizu nekdanjega Figovca na ukaz slovenske letalske družbe zakrili (prebelili, »za-opažili«, uničili, ubili, zaščitili pred gledalci fresko kamniškega slikarja Staneta Cudermana. Na sliki je bilo ustoličenje koroških vojvod in mnogo različnih narodnih noš. Tisto letalsko družbo je vodil nek magister, tako rekoč »jezični dohtar«, ki mu zgodovinsko pričevanje o slovenski državnosti najbrž ni bilo pri srcu.
Le zakaj gnjavim s temi čudnimi zadevami Prešerna in sebe še v sanjah?
»Večer s Prešernom« je vendar primerna priložnost za pogovor o duhovnem očetu kulturnikov iz Šmarce. Gledališki entuziast Ciril Gostič, ki je v Šmarci pripravil mnogo dobrih odrskih stvaritev, zasluži, da se ga spomnimo.
Tudi v Kamnik je prišel in pod njegovo režisersko roko so gimnazijci v improviziranem letnem gledališču na šolskem dvorišču zaigrali Hamleta. Dobri, stari Shakespeare bi gotovo pohvalil mlade igralce, režiserja in gledalce, ki so zaviti v odeje spremljali zgodbo danskega kraljeviča, kije svoj »biti ali ne biti« povedal v hladni kamniški večer v meglici nad travniki in prodom med »Žajspohom« in Bistrico. »Žajspoha« ali Mlinščice, ki je stoletja s svojimi vodami branil Kamnik in gnal mline in žage že dolgo ni večin tudi za »travniškega kovača« malokdo ve. Ostali so spomini in mladina, ki uživa svojo mladost. Le oblečena je nekoliko drugače — v kavbojke...
Dovolj je razmišljanja in morastih sanj, ki niso najboljše razvedrilo za bralce Kamniškega občana. So stvari, ki jih je treba povedati in napisati, ter trmasto ponavljati, čeprav so neprijetne! - Morda se bo kmalu premaknilo na bolje. Dokler bodo igrali in peli v Šmarci, Komendi, Mostah, Tunjicah in vaseh Tuhinjske doline, se bo moralo na kulturnem (in ne samo na kulturnem!) področju odzivati tudi mesto Kamnik. Morda se bo znova prebudila zavest pripadnosti v bodočih občinah, ki se bodo izoblikovale v okvirih nekdanjega »političnega« okraja Kamnik.
Menim, da se te zavesti ne da izbrisati, saj se je izoblikovala stoletja, ko so bili na Kamniškem tesno povezani« z mestom na bregovih Bistrice, kjer se patina streh, zvonikov in razvalin zliva z zelenjem okoliških hribov med ravnino polja in verigo belih vrhov od Kočne do Ojstrice — zato pa je Kamnik mesto z dušo in zgodovino! V obeh odseva usoda malega naroda, ki je na stičišču romanskega, germanskega in madžarskega sveta uspel ohraniti svojo zemljo, jezik in kulturo. Na teh diagonalah je živel in živi Kamnik s svojimi ljudmi, ki so ustvarjali mozaik slovenskega bivanja; brez kamniških kamenčkov bi bil nepopoln in osiromašen.« (Iz fotomonografije »Kamnik«, 1991)
JANEZ MAJCENOV1Č
Ob dveh petdesetletnicah
OrSeja na dveh bregovih
Nežno akvarelno slikarstvo
V razstavišču Veronika razstavlja akvarele MOJCA PLESTENJAK - BAHAR. Avtorica sicer ni šolana slikarka, saj je diplomirala in celo magistrirala iz veterine, vendar pa je obiskovala likovne tečaje, kar je vsekakor ugodno zaznamovalo njeno slikarstvo.
Mojca Plestenjak-Bahovec je našla svoje ljubiteljsko zadovoljstvo predvsem v tehniki akvarela, kateremu se posveča z nežnostjo, vztrajnostjo in strastjo. Akvarel je pravzaprav zahteven slikarski postopek, saj zaradi prelivajočih se, prosojnih vodenih barv niso več možni kasnejši popravki, kot je to mogoče pri drugih tehnikah. Reče-
mo lahko, da je slika uspela ali pa ne »v enem zamahu«, kjer je vse odvisno od avtorjeve veščosti in razpoloženja, pa tudi od slikarskih naključij ali celo (pri slikanju v naravi) od trenutnega vremena. To je lepo opazno tudi pri naši razstav-ljalki kjer nekateri akvareli delujejo izredno sveže in izčiščeno, drugi pa so bolj zabrisani, trdi, v slikarskem žargonu bi lahko rekli »zmatrani, utrujeni«.
Slikarkin osnovni motiv je idilična, neokrnjena krajina, včasih že kar stereotipni pogledi, značilne kompozicije z vodami in drevesi v ospredju. Akvareli so solidno, res »prelivajoče« in transparentno izve-
deni, nekateri barvno bolj, drugi manj izčiščeno. Nekateri zares za-pojejo v orkestraciji jesenskih barv ali v sivinah meglenega jutra. Slikarstvo Mojce Plestenjak-Bahar so predvsem nežno čuteče upesnjeni akvareli, včasih nežni kot dih, včasih že prenežno razvodeneli do ane-mičnosti. Slikarka upodablja svoje krajine na malih intimnih formatih. Na takšnih so tudi njene rože, ki so slikarkin drugi najpogostejši motiv. Njena cvetlična tihožitja so navadno barvno močnejša, intenzivnejša, kjer je čutiti izžarevanje barv cvetnih listov.
DUŠAN LIPOVEC
Na eni strani je bil pesnik revolucionarnega zanosa. Borbe, vizije svobode in življenja, tudi ljubezni in krvi, na drugi poet preobčutljive senzibilnosti, mistične religioznosti, hrepenenja in neizživete erotike, tudi pesnik ognja, smrti in krvi.
Oba sinova slovenskega naroda, po letih sodobnika, v šolanju sopotnika, sta vsak na svoji strani prijela za puško, prepričana v svoj prav in v cvetu mladosti končala v krvi
— na nasprotnih bregovih.
Nista se poznala, nikdar osebno srečala, čeprav sta nevede drug za drugega prijateljevala z isto žensko in obiskovala isti slavistični seminar. Oba sta občudovala ruskega pesnika Vladimira Majakovskega.
Prvega pesnika so zaradi komunističnih idej in agitacij že kot gimnazijca preganjali in zapirali, drugega so leta 1942 za pol leta internirali italijanski okupatorji v zloglasno taborišče Gonars.
Eden in drugi nista za življenja dočakala izida svoje pesniške zbirke.
Prvega je »po božje« častil komunistični režim v Sloveniji vsa leta svoje vladavine, drugega je postavila na najvišji piedestal neka druga, zamolčana Slovenija: tista v zamejstvu, v Argentini, v Kanadi ...
Verze prvega so se morali učiti na pamet že osnovnošolci; za drugega, so razen v emigraciji, vedeli le v akademskih krogih in redki poznavalci in pesnikovi sodobniki.
Bila sta pripadnika dveh različnih vojsk istega naroda, ki sta si bili predvsem zaradi ideoloških nasprotij, hujši sovražnici, kot sovražnik
- okupator. Prvi pesnik je padel pod streli okupatorjev, drugemu je končala življenje krogla, izstreljena iz partizanske puške. Kot da se na Slovenskem  zgodovina nenehno
ponavlja; že od časov pokrščeva-nja, ko »Valjhun sin Kaj timara boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero« in ko »Slovenec že mori Slovenca, brata!«, preko obdobja pro-tireformacije v 17. stoletju, ko je moral zaradi luteranstva emigrirati, zbežati v tujino cvet slovenskega izobraženstva in avtohtonega kranjskega plemstva pa vse do tragedij v tem stoletju.
Vladajoči režim je prvega pesnika vse povojno obdobje vsiljeval kot model »vzor/č/nega poeta« iz vrst borcev in revolucionarjev in iz njegove poezije koval svoj politični kapital. Ravno tako skušajo danes ob evforiji v zvezi z drugim pesnikom nekateri krogi izkoristiti poeta in njegovo poezijo za pritlehne politične in strankarske nečedne posle in razprtije.
Tako ostajata ob petdesetletnici svoje smrti pesnika KAREL DE-STOVNIK - KAJUH IN FRANCE BALANTIČ predvsem zaradi
tradicionalne slovenske razdvojenosti, sprtosti, neprizanesljivosti, nevoščljivosti in kar je še naglavnih grehov Slovenstva še vedno na dveh bregovih.
Naj ostanejo in pojejo le še njune pesmi!
Vajina poezija, slovenska poeta, naj bo vez sprave!
DUŠAN LIPOVEC
V spomin pesniku Kaj uhu
Ob 50-letnici smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha je Zveza kulturnih organizacij Kamnik v soboto, 12. marca, v razstavišču Veronika pripravila glasbeno-literarni recital Kajuhovih pesmi »Še veš, ko si prinesla mi jasmin«. V programu kulturnega večera so sodelovali: Rajko Koritnik - tenor, Irena Baar-Vremšak sopran, Vladka Vremšak - klavir, Samo Vremšak - bariton, klavir. Številni poslušalci so prisluhnili tudi recitatorjema Barbari Božič in Tonetu Ftičarju. VERA MEJAČ
Elka Podbevšek
Pesem mi pomaga živeti
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je Ivanka Učakar v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik v sredo, 16. marca, ob 18. uri pripravila večer s pesnico Elko Podbevšek. Njene pesmi so recitirale dijakinje kamniške gimnazije Barbara Iskra, Urša Vidmar in Nuša Gosar; na kitari jih je spremljal Tine Brišnik.
V Matični knjižnici tudi sicer potekajo redna mesečna srečanja vseh, ki so se že srečali z abrahamom, pa si še želijo novih znanj in spoznanj.
Naslednje srečanje bo v sredo, 21. aprila, ob 18. uri prav tako v Matični knjižnici Kamnik. Z besedo vas bo na sprehod po starem Kamniku popeljala prof. Anda Peterlin.
VERA MEJAČ
Čemu tako spoštovanje do Pepela — da o grabnu ne govorimo
Po vojni so o možeh postave krožile različne šale. Ena pripoveduje o njihovi slabi pismenosti: Na temni ljubljanski ulici so miličniki pozno ponoči naleteli na človeka pri neodložljivem opravku. Napravili so zapisnik. Ko ga je kršitelj javnega reda prebral, se je začel smejati. Opozorili so ga na spodobno vedenje. Mož jim je pojasnil: »Kako bi se ne smejal, ko pa pišete drek z veliko in Ljubljana z malo začetnico.« Res je, ta zgodba je za dobre želodce. Najbrž tudi ni resnična. Ali pa? V Kamniku se namreč pravkar ponavlja - čeprav pravijo, da se kolesa zgodovine ne da obrniti nazaj. Neznanje je, kot kaže izkušnja, večno.
Pri nas skrbi za smeti podjetje z imenitnim imenom Publicus (slovensko bi mu rekli javen). Tako je zapisano tudi na novih plastičnih smetnjakih. Zakaj latinsko ime, lahko samo ugibamo. Mogoče so različne razlage:
- uslužbenci tega podjetja so klasično izobraženi,
- vse njihove stranke govorijo latinsko, zato se jim skušajo z latinskim imenom približati,
- podjetje se ukvarja s proučevanjem ali poučevanjem latinščine,
- dejavnost, ki jo opravljajo (in je zelo potrebna in pomembna), se jim zdi premalo imenitna, da bi jo slovensko poimenovali. Tedaj bi vsi Slovenci razumeli, s čim se ukvarjajo. Razumeli bi tudi Kamničani, ki so v glavnem Slovenci (le malo je med njimi latincev - namreč tistih, ki znajo latinsko - Latincev pa sploh ni več).
Najbrž je zadnja razlaga precej blizu resnici. Da pri Publicusu nimajo jezikovno izobraženih ljudi, kaže opozorilo na smetnjakih, napisano pod imenitnim imenom: Ni za vroč Pepel. Kakšno spoštovanje! Ali je to strahospoštovanje pred vulkanskim, radioaktiv-
nim, elektrofiltrskim pepelom ali tistim, ki se shranjuje v žarah? Ne! Le čisto preprosto jezikovno neznanje! Velika začetnica pri besedi pepel, ki ni lastno ime, ampak obče poimenovanje za sivo, prahu podobno snov, ki ostane po gorenju (Slovar slovenskega knjižnega jezika), je napačna. »Z veliko začetnico pišemo prvo besedo v povedi, lastna imena, izraze posebnega razmerja ali spoštovanja, svojilne pridevnike iz lastnih imen in izrazov posebnega spoštovanja in še nekatere druge besede.« Pravi veljavni Slovenski pravopis. Iz tega lahko sklepamo, da možje pri Publicusu ne znajo dobro slovensko, kaj šele latinsko. Treba se bo posuti s pepelom in ugotoviti, da je tudi ime Publicus le pavje perje. (No, upam, da me publicusovci zaradi te ugotovitve ne bodo spremenili v prah in pepel, pač pa bodo nove smetnjake opremili z ustreznimi napisi).
Da slovenskemu jeziku niso kos niti podjetja, ki imajo pridevnik slovenski v svojem imenu, kažejo vozovnice za kamničana (vlak, ki vozi proti Kamniku). Slovenske železnice so jeseni prodajale vozovnice, s katerimi se je bilo mogoče peljati na progi Ljubljana-kamnik graben (kaže, da v Ljubljani še ne vedo, da je Kamnik mesto že nekaj stoletij in da je bil Graben nekoč njegovo predmestje, zdaj pa je v mestnem osrčju), na januarskih vozovnicah so napis popravili v Ljubljana-Kamnik graben. Upajmo, da je marčevska različica pravilna: Ljubljana-Kamnik Graben.
V obeh primerih gre za poslovno-uradovalno zvrst jezika. Zanjo veljajo slovnična in pravopisna pravila knjižnega jezika. Po njih se pišejo z veliko začetnico lastna imena, ne pa obča poimenovanja. Kdor se želi ustno ali pisno obračati na javnost, mora jezik znati, kajti poslovno-uradovalna sporočila morajo biti jezikovno in vsebinsko pravilna, jasna, razumljiva in kratka. Iz njih mora biti viden tudi spoštljiv odnos do naslovnika. MARJETA HUMAK
Ob materinskem dnevu
Z vero zrem v življenje
Za vas, dragi bralci, smo pripravili pogovor z zanimivo kmečko materjo devetih otrok - Frančiško Krt, Devavčevo Francko s Podjelš 1 pri Kamniku. Ko sem jo prosila za nekaj njenega dragocenega časa, mi je, skromna kot je, odklonila kakršnokoli medijsko popularizacijo. Povedala je, da se tako kot ona tudi otroci ne želijo izpostavljati pred javnostjo. In ko sem ji razkrila željo, da bi ob materinskem dnevu radi predstavili prav njo, ki je rodila in ki vzgaja sedem hčera in dva sinova, je privolila v pogovor. Ob moji besedi »mati« so se v njenih očeh zalesketale solze sreče in ponosa. Beseda MATI je tudi zanjo najlepša beseda, kar jih premore slovenski besednjak.
Takoj sem ugotovila, da je gospa Francka prijetna sogovornica. Razkrila je, da se z materinstvom nima namena hvaliti, da so otroci božji dar, da na tem svetu ni nič nastalo samo od sebe, vse je odvisno od narave, ki jo je ustvaril Bog.
Francka Krt seje rodila 14. 12. 1938 v Godiču in je osma od dvanajstih otrok Matijeve delavske družine. Njena mama je bila zaradi številnih porodov izčrpana in zato šibkega zdravja. Prav zaradi tega je Francka pri trinajstih letih zaključila šolanje in doma
pomagala mami. Od dvajsetega do osemindvajsetega leta se je zaposlila v Keramiki - današnjem Svitu. Medtem se je 1962. leta poročila z Jožetom Krtom in kmalu so začeli na svet prihajati otroci, eden za drugim. Skoraj vsaki dve leti je Francka ponovno doživljala srečo novega materinstva. Devetkrat po devet mesecev je pod srcem nosila zaželeno dete.
Potožila je, da za kmečke otroke ni bilo nobenih otroških dodatkov ali paketov ob rojstvu. Ko je pričakovala četrtega otroka, je službo pustila, saj sta jo družina in kmetija še kako potrebovali.
Najmlajši hčerki je bilo komaj tri leta, ko je leta 1983 v številno Krtovo družino udarila huda nesreča - zaradi bolezni je umrl mož Jože. Nič čudnega, da je takrat vdova mati z devetimi otroki zgubila tla pod nogami. Strah jo je bilo prihodnosti, kako bo sama preživljala in vzgajala otroke. Zaradi skrbi je Francka zbolela. Potreben je bil čas, ko je ugotovila, da ji le Bog lahko pomaga, ljudje ji niso mogli. Noč in dan so ji rojile po glavi težke misli, ni ne spala ne jedla. Z besedami ne more opisati skrbi za dom, za vsakega otroka posebej, za njegovo šolanje, tudi za kmetijo — skratka za preživetje druži-
Frančiška Krt z drema od devetih otrok — materinstvu ni potreben hvalospev.
Mama Francka je z veseljem prisluhnila melodijam, ki jih je iz citer izvabljala njena hči.
ne. In iz teh hudih misli se Franc-kin pogovor obrne k sreči in zadovoljstvu. Sreča ni, da v življenju grabiš skupaj, da si bogat. Sreča je v skromnosti in ne v hlastanju za bogastvom. Za Francko je sreča, če gre obiskat hčerke, če ji rože lepo cvetijo, če polje lepo uspeva, če so otroci zdravi in pridni. Skromne stvari jo osrečujejo. Skoraj nima želja, le eno, mogoče za marsikoga malce nenavadno, in sicer da bi poletela z zmajem nad domačijo oziroma nad domačim krajem.
Krtovi otroci so bili vajeni skromnosti in šele po očetovi smrti so bili deležni nekaj družbene pomoči. Francka jim je iz svojih in očetovih oblek šivala oblačila, iz odpadnih koščkov blaga je sešila puščice za šolo, iz trakov ženskih najlon nogavic je spletla šolske copate. Hrano so pridelali doma, tudi marmelado, ki je bila otrokom edini posladek, in ki jo je mama vsako jesen skrbno pripravila iz domačega sadja. Otroci niso poznali piškotov, bonbonov ali čokolad. Velik praznik je bil v Krtovi družini, ko so jih obiskali dobri strici in tete in otrokom prinesli omenjene dobrote in pomaranče.
Francka kritično priznava, da njeni otroci prav tako, kot drugi, doživljajo puberteto in takrat so tudi problemi. Otrokom poskuša biti predvsem v stiski vzgojiteljica, tolažnica in prijateljica. Tudi sicer z njimi čuti in jih spremlja, se veseli njihovih uspehov in se boji njihovih razočaranj.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Malo naokoli in počez.
Burni časi mlade slovenske države se nikakor nočejo končati: najprej plebiscit, nato vojna za osamosvojitev, sedaj pa enako pomemben element na poti v demokracijo, to je lokalna samouprava, vmes pa afere in aferice ter lastninjenje.
Moč in sloga, ki sta krasili Slovence do osamosvojitvene, vojne, sta se razblinili in Slovenec je spet Slovencu Slovenec.
Novih občin nočemo, ker se zdi, da ne znamo vladati in gospodariti, če pa že v »naši krajevni skupnosti« to kdo ' zna, je bolje, da nas vodi nekdo iz nekega drugega okolja, saj tako laže pridemo do morebitnih privilegijev. Pa še lepše nam je pri srcu, če naš sosed ni nekakšen funkcionar v novi občini. Sprememb ne maramo, razen če nam jih priporoča nekdo, ki nam jih je priporočal že od Čebin naprej. Kaj bomo pridobili ali zgubili z novimi občinami, nam pa tako ali tako nihče ne razloži.
To je razmišljanje povprečnega Slovenca.
Zakaj od Karantanije do zdaj nismo imeli svoje države in ali smo potomci Slovanov ali Keltov, je tema za kako drugo razmišljanje, razlogi za to pa so najbrž v tem, da smo raje tlačani. Le ko nas kdo stisne v kot, pokažemo zobe, ko pa stiska mine, smo spet sluge - enkrat Dunaju, drugič Beogradu. Največ pa smo zamudili, ko smo bili sluge komunizmu. Pravijo, da se je ogromno naredilo v tem času, da se je Slovenija zelo razvila v vseh pogledih. Res je, toda ko prideš čez severno ali zahodno mejo, nisi več prepričan v razvitost, saj so naši severni ali zahodni mejaši vsaj dvajset let pred nami. Seveda se porodi vprašanje, katera ideologija jih je vodila, da so nas tako prehiteli. Pravijo pa tudi, da so bile za časa Avstro Ogrske te razlike manjše. Naj nam ne bo žal za tistimi časi, le za njihovimi zakoni in predvsem spoštovanjem bi nam pa lahko bilo.
Lastninimo družbena podjetja; nekatera delavci, druga direktorji, ponekod bodo lastniki oziroma delničarji zaposleni, drugod direktorji - kapitalisti v pravem smislu besede.
Tam, kjer direktorji in menedžerji svoje osebno premoženje vlagajo v firmo, ki jo vodijo, prav gotovo ne mislijo krasti. Tam pa, kjer razprodajajo osnovna sredstva, da sploh lahko dobijo denar za plače in govorijo o utopijah in kjer imajo količinsko največ delnic posamezni zunanji vlagatelji, bo hitro prišlo do lobiranja in delavci bodo potegnili krajši konec. Tudi rešitev, da direktor sploh nima ali pa ima manj delnic v svoji firmi kot ostali zaposleni, je dobra. Direktor bi moral biti menedžer, postavljen od sveta delničarjev (delavskega sveta), ki mu določa plačo in ga lahko v vsakem trenutku odpusti.
Lokalna samouprava je taka, kot je bila prvotno zamišljena z upravnimi okraji, mestnimi občinami in občinami in kakršno je vsiljeval predvsem g. Ribičič, predsednik komisije za lokalno samoupravo. Načrtovali so jo torej ljudje iz socialističnega sistema, zato da bi lahko vladali. V 26. mestih je laže vzpostaviti oblast, ki jo želijo, kot pa v 90. ah več. Zdaj vemo, da je ta načrt propadel, zato od vlade in razlagateljev tega procesa ne dobimo jasnega odgovora, kaj pridobimo in kaj zgubimo z novimi občinami. Vse odločitve bodo vsekakor padle v državnem zboru, nekatere pluse in minuse pa vendarle že lahko vidimo.
Vse krajevne skupnosti, ki imajo pogoje za občino, bi jo morale imeti, že zaradi financiranja, ki je na prebivalca zagotovljeno z zakonom, če je zaposlen ali ne. Če pa ostanejo v okviru sedanjih občin, to ne bo tako, saj bi o dodeljevanju sredstev odločal parlament upravne občine, ki pa gotovo ne bo pljuval v lastno skledo. Dodatna državna sredstva, ki bodo na voljo, bo za svoje akcije mnogo laže pridobila obrobna ali gorska občina kot pa mestna. Kadrovsko pa stvar tudi ni problematična, saj je v vseh krajevnih skupnostih dovolj sposobnih ljudi. Le možnost, da se izkažejo, morajo dobiti. Stroški funkcioniranja občine pa se tudi ne morejo bistveno povečati, ker več kot eden profesionalec in en honorarno zaposlen v vsaki občini gotovo ni potreben.
Leta 1990 smo poslušali, koliko bo nova država dražja, če se odcepimo od Balkana. Danes poznamo rezultate.
FRANC SITAR KOSIŠE
Javna zahvala!
Že vrsto let skrbi za mojega jeklenega konjička mojster avtomehanik Milan CIBAŠEK iz Most. Z njegovimi uslugami sem vedno zadovoljen. V opisanem primeru pa se je še posebej izkazal z velikim čutom do človeka, ki se s pokvarjenim vozilom nenadoma znajde nemočen na cesti. Sredi Ljubljane mi je odpovedal avto, prijazen voznik mi ga je pomagal odstraniti z voznega pasu. Kaj sedaj? Spomnil sem se na mojstra CIBAŠKA, poklical sem ga po telefonu, mu opisal, kaj se je zgodilo in ga poprosil za pomoč. Prišel je kar se da hitro in na mestu popravil okvaro, vendar mi je svetoval, naj naslednji dan pripeljem avto še v delavnico, da bo preveril, če je vse v redu. K sreči ni bilo komplikacij in kmalu sem se vesel peljal proti domu, saj je bil tudi račun proti pričakovanju zelo zmeren.
V nesreči spoznaš človeka, pravi lep slovenski rek. To velja za mojstra CIBAŠKA. Želim mu še obilo delovnih uspehov in za vse prisrčna hvala.
ŠTEFULA DRAGO Komenda
Ko jo poprosim za nasvet, kako vzgajati otroke, pove, da ne želi drugim soliti pameti, da to . lahko dela le pri svojih otrocih, dokler je zanje odgovorna. Ko gredo od doma, se ne vmešava v njihova življenja. Tudi pri izbiri poklica je bila mama vedno z otroki. Veliko je bilo skupnih premišljevanj, vendar so se otroci vedno sami odločili. Vseh sedem odraslih otrok ima najmanj srednjo izobrazbo, predzadnja hčerka obiskuje gimnazijo in z mamo dobro vesta, da bo treba na fakulteto. Najmlajša hčerka končuje osemletko in bo nadaljevala izobraževanje na usnjarski šoli v Domžalah. Prav tako se bo lahko ukvarjala z oblikovanjem, kot če bi šla na ljubljansko šolo za oblikovanje, kamor ni bila sprejeta, ugotavlja mama Francka.
Ob misli na sedem hčera in na le dva sina mama Francka poreče: »Ali ni lepo, da sem dobila že pet pridnih zetov in imam zdaj prav tako sedem fantov?« Ponosna je na deset vnukov, ki jih ne obdarja materialno, ampak duhovno - z ljubeznijo. Otročički to čutijo in ji ljubezen prisrčno vračajo.
Zberejo se ob godovih in ker je kar nekaj otrok obiskovalo glasbeno šolo, mami vedno kaj zaigrajo. Zanjo je to najlepše darilo. Najprej vsakemu pripravijo »freh«, nato sedejo za mizo in poslušajo citre, iz katerih eden izmed otrok izvablja prečudovite melodije.
V prostem času, katerega pa na kmetiji ni veliko, prebirajo časopise in revije: Kmečki glas, Družino, Ognjišče, Prijatelja, Čebelarja, Slovenske brazde, Misijonska obzorja... Za otroške časopise in knjige je mama vedno preskrbela denar. Troši vedno za tisto, kar je potrebno in koristno in šele nato za prijetne stvari, če je seveda denar. Pohvali glasbeno šolo v Kamniku in v Stranjah, saj so jo otroci obiskovali z znižano šolnino.
Ko mama Francka danes sprejema svoje otroke, je zanjo vedno srečen dan. Takrat ve, da njeno delo in njen boj nista bila zaman. Ponosna je na svoj rod, takrat bi jim mogla tudi reči: »Vi niste kakor drugi otroci, vi ste samorast-niki, vrženi v svet kot samorasla setev, ampak obdani z ljubeznijo, močjo in poštenostjo.«
Otroci pa se ji zahvaljujejo za ta dar in še posebej za brezmejno ljubezen.
VERA MEJAČ
V mesecu žena in materinstva
In svet čaka na naše prijateljstvo!
Kot da je bilo večeru, ki smo ga preživeli v kamniški Matični knjižnici z gostjama Manco KOŠIR in Tanjo ZAJC ZUPAN,
usojeno v zvezdah, da se bo spregovorila preprosta, a tako čarobna misel o svetu, ki da ga osmi-šlja le prijateljstvo med žensko in moškim. Prav ta misel je ves večer odganjala besede, ki so v našem vsakdanjem življenju tolikokrat izrečene, besede o zapostavljeni, zagrenjeni, celo žrtvovani ženi in materi, brez katere bi bil svet brez moških prazen in dom osamljen. Že res, a prav takšen bi bil svet brez moških in očetov. Tega večera se nas je dotaknila globoka resnica, da je prijateljstvo in ljubezen med moškim in žensko nujno in toliko večje in globlje, če oba ohranjata svojo različnost, le da jo skušata oba po svojih močeh prepoznavati in jo sprejemati. V takšnem sožitju lahko rasteta oba, predvsem pa otroci.
Ah, ti naši otroci, tako ljubkovanj, na ustih in v srcih, so bili tudi tega večera z nami. Dotik matere in očeta ni dovolj samo rožnatemu bitju, potrebuje ga tudi, ko odrašča in odraste. Ljudje, ki svet poznajo, pravijo, da so prav afriški otroci najbolj ljubljeni, ker so v stalnem dotiku s svojimi starši. Igrač ne poznajo, a jih tudi ne potrebujejo. Morda pa našim otrokom manjka prav to. Večno pomanjkanje časa nas sili, da praznino skušamo zapolniti z vsemi mogočimi izpolnjevanji njihovih želja. Koliko zares poznamo svoje otroke?
Ganljiva izpoved mladenke o dobrih mislih in besedah njene mame, ki jo spremljajo na poti v šolo vsakokrat, ko se nahaja pred preizkušnjo, nam je podarila nov biserček spoznanja, da so dobre misli silna življenjska energija, ki premaguje vse stiske in strah. Vendar treba je vedeti, kaj se z našimi otroki dogaja in si vzeti čas zanje. Dobre misli so tudi čarobno zdravilo za očiščevanje grdih misli in besed, ki jih v trenutkih slabosti in največkrat nekontrolirano izrečene, obžalujemo.
Zato je dobro vedeti in se v življenju znova in znova učiti, da je potrebno različnost v ljudeh spoštovati, predvsem pa pri ljudeh, ki jih imamo radi, in jo sprejeti takšno, kot je. In jo ljubiti, četudi nas včasih razdeli in oddalji drug od drugega. Ni potrebna zamera in jeza, če nas naši moški včasih ne razumejo, še manj pa nam je ženskam v čast »kokošje« obnašanje v obliki ponižnosti in
V imenu Kluba staršev se je Manci Košir za prijetno srečanje zahvalila Ivana Skamen.
navidezne dobrovoljnosti, saj nas slej ko prej zlomi in spremeni v sitna, brezbarvna bitja. Takšnih nas nihče ne mara.
Vsem ljudem je dano življenje, da ga živimo. Čeprav velikokrat silno težko, a v težavah se kalimo in duhovno rastemo. Zato se je življenju samemu treba zahvaliti in se mu oddolžiti z... Da, z ljubeznijo!
Kajti ljubezen je univerzalna in je vsem na razpolago. Od nas
Na srečanju so se odprla ženska srca, zato klepeta še dolgo ni bilo konec.
samih pa je odvisno, koliko smo ji pripravljeni odpreti svoja pol-kna. Nesebična in stvarna bo obsijala naša življenja.
Venček takšnih in podobnih misli in besed se je spletal na večeru z Manco KOŠIR in Tanjo ZAJC ZUPAN. Prvi je uspelo prebuditi v nas to, kar smo pravzaprav že vedeli in se bali izpovedati, druga pa je žlahtna razmišljanja odela v mehkobo zvokov citer.
Bil je lep večer, od katerega smo se poslovili v avli knjižnice. Ob prigrizku se klepet še dolgo ni polegel. Imeli smo si toliko povedati, potem ko nam je uspelo odpreti polkna ljubezni in razumevanja.
Po zanimivem pogovoru o ženskah in o družini se je gostja v avli Matične knjižnice še nekaj časa zadržala s Kamničankami.
SPOŠTOVANI STARŠI!
Vse starše, ki želijo vključiti svoje otroke v šolskem letu 1994/95 v vrtec, prosimo, da čimprej oddajo prošnje, ki jih dobijo na UPRAVI VVZ ali v eni izmed naših enot, na
UPRAVO VVZ ANTON MEDVED, Raspov prehod 2, ali pokličejo na tel. številki 831-327 in 817-017.
Da bi bilo takih večerov še veliko, razmišljam in se zahvaljujem Matični knjižnici Kamnik, ki nam je odprla svoja vrata, svojim prijateljicam iz Kluba staršev, ki so večeru vdahnile pomladni vonj, gospodu Florjanu Mlakarju, ki nas je pogostil, kot zna to le on, in tovarni SVILANIT Kamnik ter knjigarni FORUM, ki sta prisluhnili apelu za pomoč pri organizaciji srečanja. Hvala predvsem obiskovalkam in »pogumnim« obiskovalcem, ki so »krivi« za lep večer!
Tekst: IVANA SKAMEN Foto: VERA MEJAČ
Smučarski skoki - Gora 94
Nedelja, 20. februarja 1994, je bila za vaščane Gore pri Komendi praznik. Gorjanski skakalni komite, ki ga sestavljajo prizadevni krajani na čelu s predsednikom Rudijem Jerajem, je uspel uspešno pripraviti in do konca pripeljati tekmovanje GORA 94 za pokal HRAM GORJAN.
Tudi letos zima ni natresla snega, zato so si morali organizatorji pomagati z umetnim snegom. Treba je bilo prebedeti nekaj noči, da so lahko zasnežili »gorjan-sko lepotico«, kot jo sami imenujejo. V pripravo skakalnice in tekmovanja so vložili mnogo truda in prostega časa, povračilo za vse pa je bila uspela prireditev.
Kljub hladnemu vremenu se je v izteku skakalnice zbralo ogromno število ljudi. Organizatorji ocenjujejo, da jih je bilo okoli 1000, lahko pa tudi več. Letos se je tekmovanja udeležilo rekordno število tekmovalcev, saj jih je bilo na startu kar 140, od tega 6 predstavnic nežnejšega spola.
Začetek tekmovanja so označile gorjanske fanfare. Sledil je govor predsednika gorjanskega skakalnega komiteja, nato pa je sledil še blagoslov skakalnice, ki ga je opravil komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. Skakalnico je odprl in prerezal trak lastnik zemljišča, ki je hkrati dovolil izvedbo tekmovanja, gospod Peter Petelin. Sledila je še točka z motornim zmajem, ki je najprej nekajkrat preletel skakalnico, nato pa odvrgel startno zastavico, da se je tekmovanje sploh lahko pričelo.
Najprej so se po smučini spustili osnovnošolci. Najmlajši med njimi je bil star komaj 7 let. Sledile so predstavnice nežnejšega spola, njim pa so sledili veterani, superveterani in najmočnejša kategorija, to so člani. Zasedba tekmovalcev je bila zelo pisana, saj sta nastopila tudi tekmovalca iz Novega mesta in Celja, zastopane pa so bile tudi vse občine, ki mejijo na občino Kamnik, in
seveda prebivalci kamniške občine. Najpogumnejši so dosegali kar dolge daljave, drugi pa so se držali načela »Važno je sodelovati, ne zmagati!« Zanimivo tekmovanje so naredili nekateri tekmovalci tudi z najrazličnejšimi padci in s tem pripomogli k smehu med gledalci pa tudi med samimi tekmovalci. Na srečo vseh, tako tekmovalcev kot organizatorjev, med tekmovalci ni bilo niti najmanjših poškodb.
Po končanem tekmovanju je sledila uradna podelitev nagrad, za kar so se organizatorji zelo potrudili, saj so za prvih 6 v vsaki kategoriji pripravili bogate nagrade, poleg tega so prvi trije dobili medalje, zmagovalci pa tudi pokale, ki jih je prispeval glavni pokrovitelj tekmovanja HRAM GORJAN.
Podelili pa so nagrade tudi za najlepši padec, najlepšega stilista in najmlajšega tekmovalca.
Doseženi rezultati po kategorijah pa so bili naslednji:
OSNOVNOŠOLCI: 1. Matej Resnik - Komenda (160 dm, 165 dm), 2. Sebastjan Kern - Komenda (155, 165), 3. Blaž Stre-hovec - Gora (155, 155).
ŽENSKE: 1. Damjana Streho-vec (140, 155), 2. Jana Pogačar (120, 115), 3. Mateja Pogačar (115, 110), vse Gora.
SUPERVETERANI: 1. Milan Zorman - Gora (140, 145), 2. Ludvik Mežnar - Novo mesto (135, 140), 3. Stane Zorman
- Gora (115, 115). VETERANI: 1. Bojan Glo-
bočnik - Lahovče (190, 175), 2. Jože Arko - Foto Repanšek (185,180), 3. Tine Osolnik - Su-hadole (180, 180). ČLANI: 1. Robert Slapnik
- Gora (185, 185), 2. Peter Osolnik - Kamnik (180,185), 3. Nejc Pančur - Gozd (180, 185).
Po zatrdilu organizatorjev lahko pričakujemo takšno tekmovanje tudi drugo leto!
Torej na svidenje drugo leto na tekmovanje GORA 95.
JURIJ KERN
Občinsko prvenstvo v atletiki
OS Marije Vere osvojila vse naslove
Tudi letos je športna zveza v sodelovanju s Smuk d. o. o. organizirala občinsko šolsko prvenstvo v atletiki v dvorani. Tekmovali so v tekih na 40 in 400 metrov, v troskoku, skoku v višino in metanju težke žoge.
Fantje in dekleta so tekmovala v dveh konkurencah in sicer 5. in 6. razredi skupaj ter 7. in 8. razredi skupaj.
Tokrat so bili rezultati zelo pošteni, saj so bili na tekmovanju prisotni nevtralni sodniki.
Pa preidimo kar k rezultatom: najprej 5. in 6. dekleta:
40 m: 1. Erika POVŠE, FA, 2. Špela ZEBRE, MV, 3. Alja BER-GANT, FA.
400 M: 1. Špela VEROVŠEK, ST, 2. Bernarda KOSIRNIK, FA, 3. Polonca KOČNIK, MV.
Troskok: 1. Petra GORJUP, 2.
Andreja PAVLIC, TB, 3. Sonja MALI, TB.
Skok v višino: 1. Petra HOLC, MV, 2.-3. Neža UDOVČ, FA in Nina SKITEK, MV.
Suvanje žoge: 1. Slavi MANOJ-LOVIČ, MV, 2. Andreja KOLESA, TB, 3. Anja JERIN, TB.
Fantje:
40 m: 1. Andrej ŠALEJ, MV, 2. Zlatko ALAGIČ, FA, 3. Jaka KO-KAIJ, FA.
400 m: 1. Refko ADROVIČ, MV, 2. Luka PRODNIK, ST. 3. Rado DRAGAŠ, FA.
Troskok: 1. Rok JESENŠEK, 2. Matjaž PLEVEL, 3. Matjaž ŽAV-BI, oba MV.
Skok v višino: 1. Tomaž MALI, FA, 2. Stane URŠIČ, TB, 3.-4.
Z mladinskega državnega prvenstva
Luka KRANJEC, MV in Marko KALIŠNIK, FA.
Suvanje žoge: 1. Iztok SEBIČ, FA, 2. Dragan BOSANČIČ, 3. Da-vor GOLOB, oba MV.
7. in 8., dekleta
40 m: 1. Barbara KUTNAR, MV 2. Irena ŠTELE, FA, 3. Mateja JAZBINŠEK, MV.
400 m: Nataša ŠAREČ, MV, 2. Andreja MOČNIK, ST, 3. Olivera MAĐOVA, MV.
Troskok: 1. Karmen MARČUN, MV, 2. Katja HUMAR, MV 3. Damjana DROLC, FA. Skok v višino: 1. Katja PLEVEL, FA 2. Špela GRKMAN, ST, 3. Simona BAJDE, TB.
Suvanje   žoge:    1. Barbara KLADNIK, FA, 2. Lucija PER-KO, ST, 3. Nina SKOK, MV. Fantje
40 m: 1. Janez HOMŠAK, TB, 2. Tomo SENEKOVIČ, MV, 3. Goran SPASIČ MV.
400 m: 1. Dejan ŽELEZNIK, TB, 2. Sašo CERAR, FA, 3. Marko KRIVOROTOV, MV.
Troskok: 1. Matej LAVRIČ, TB, 2. Cerim KIJAMET, FA, 3. Grega ZALAR, FA.
Skok v višino: 1. Kazimir KOLAR, 2. Rešad ADROVIČ, 3. Matej PILIĆ, vsi MV.
Suvanje žoge: 1. Toni CVETA-NOVSKI, MV, 2. Damjan BURJA, MV, 3. Marko ALBIČ, TB.
EKIPNO DEKLETA 5. - 6. r.
1. MV 127 tč, 2. FA 109 tč, 3. TB 101 tč, 4. ST 61 tč.
EKIPNO FANTJE 5. - 6. r.
l.MV127tč,2.FA121tč,3.TB 93 tč, 4. ST 89 tč.
EKIPNO DEKLETA 7. - 8. r.
1. MV 133 tč, 2. FA 112 tč, 3. TB 96 tč, 4. ST93tč, 5. ZUIM 3 tč.
EKIPNO FANTJE 7. - 8. r.
1. MV 128 tč, 2. TB 122 tč, 3. FA 116 tč, 4. ST 46 tč, 5. ZUIM 10 tč.
Kot kažejo rezultati, najbolje delajo na osnovni šoli Marije Vere, kjer pa imajo tudi najboljše razmere za delo (dve telovadnici). Povejmo še to, da bodo najboljši na tem prvenstvu zastopali Kamnik na področnem prvenstvu.
CICO I.
V Mariboru se je 19. februarja letos začelo Mladinsko državno prvenstvo v šahu. Odvijalo se je med zimskimi počitnicami do 25. februarja. Pravico do udeležbe so imeli vsi, ki so se na regijskih tekmovanjih uvrstili med prve tri. Iz nekaterih regij se je uvrstil na državno prvenstvo tudi četrti in med njimi sem bila tudi jaz. Poleg mene se je kot prvouvršče-na z regijskega tekmovanja uvrstila tudi sošolka Tjaša Ipavec. Obe sva tekmovali pri deklicah do 10 let.
V Maribor smo se odpravili 19. februarja zjutraj, kamor nas je peljal predstavnik Šahovskega kluba Komenda. V Maribor smo prispeli ob 13. uri in se nastanili v dijaškem domu Serž. Spali smo v triposteljnih sobah. S Tjašo in njeno sestro Petro, ki naju je spremljala kot svetovalka, smo imele sobo v četrtem nadstropju. Hoja po stopnicah nas je zelo utrudila, saj smo jih morali vsak dan petkrat prehoditi. Vendar smo bili s hrano in stanovanjem še kar zadovoljni.
Tekmovalni del prvenstva se je začel, ko smo se vsi prijavili, že kar takoj prvi dan. Prvo kolo pr-
venstva smo začeli popoldne ob 16. uri. Po končanih partijah smo povečerjali in kasneje že analizirali prve partije. Utrujeni od vožnje in igranja smo kmalu legli v postelje in zaspali.
Naš dan se je začel že kar zgodaj zjutraj. Vstajali smo pred sedmo uro in ob osmih imeli zajtrk. Vsak dan smo igrali dve partiji, prvo ob 9. uri in drugo ob 15. uri. Kosilo je bilo ob 13. uri. Po kosilu smo se pripravljali na partijo ob 15. uri in po odigrani partiji odšli na večerjo, ki je bila ob 19. uri.
Prostega časa smo imeli zelo malo, kar smo ga pa imeli, smo ga izkoristili za sprehode po mestu. Šli smo tudi v kino, kjer smo gledali film o Denisu Pokori. Ob večerih smo za sprostitev igrali tudi tarok.
Kljub temu, da bi lahko dosegli še boljše rezultate, sem bila na koncu z doseženim 6. mestom zelo zadovoljna. Še boljša, peta, pa je bila sošolka Tjaša. Domov smo se vrnili z velikimi izkušnjami. Želim si, da bi doživela še veliko tako uspešnih tekmovanj.
NEŽA ŽNIDARŠIČ
Plavalni klub Edigs
SOC/J.
Č.O.O.
Maistrova 16, 61240 Kamnik. TeL: 0611831-243
SVETOVANJA S PODROČJA INVALIDSKIH POSTOPKOV, ZDRAVSTVENEGA VARSTVA.
UVELJAVLJANJE POKOJNIN, NADOMESTIL, PREJEMKOV.
RAZREŠEVANJE VPRAŠANJ DELAVCEV INVALIDOV, UPOKOJENCEV IN DRUŽINSKIH ČLANOV.
Plavalni klub Edigs tudi v zimskem času ne miruje. Veselje in voljo do vsakodnevnih odhodov na treninge v ljubljanski Tivoli kamniškim plavalcem dajejo uspehi, ki jih dosegajo prav na vseh tekmovanjih. Leto 1993 so uspešno zaključili na Božičevem memorialu v Mariboru, kjer so skupno osvojili 4. mesto med 15. sodelujočimi plavalnimi klubi iz cele Slovenije.
Najboljši rezultati so bili naslednji: 100 m prosto
2. mesto: VOJKO JONČESKI 100 m prsno
1. mesto: ANA DUKOVIČ 100 m delfin
2. mesto: VOJKO JONČESKI štafeta 4x100 m mešano za dečke
4. mesto: PRODNIK, JONČESKI, BAJC, OGRIN
Novoletni miting rekordov v Ljubljani, ki je bil na sporedu teden dni kasneje, pa je bil posebej uspešen za Vojka Jončeske-ga, ki je priplaval dva državna rekorda, in sicer v disciplini 100 m mešano in 50 m delfin.
Leta 1994 je Plavalni klub Edigs pričel z vadbo pod vodstvom novega trenerja Vlada Hanžekoviča.
Po 4. kolu mnogobroja v Kranju, kjer sta se izkazala predvsem mlajša plavalca Luka Prodnik in Blaž Baje, so se Kamničani 15. in 16. januarja udeležili mednarodnega plavalnega mitinga na Ravnah na Koroškem. Med 200 plavalci in plavalkami iz 12. slovenskih klubov ter iz Madžarske in Avstrije so plavalci Edigsa dosegli izredno dobre rezultate med 200 plavalci in plavalkami iz 12. slovenskih klubov.
Pa si poglejmo najboljše izide:
100 m kravi
letnik 81 - 3. mesto: PETRA GORJUP, letnik 80-1. mesto: VOJKO JONČESKI, letnik 79
- 1. mesto: MARKO JUSTI-NEK, letnik 78 - 4. mesto: VLADO VUČKO
50 m prsno
letnik 81 - 1. mesto: ANA DUKOVIČ,   4.   mesto: ANJA RNJAK 100 m delfin
letnik 81-1. mesto: LUKA PRODNIK, letnik 80-1. mesto: ANA BAJC, 1. mesto: VOJKO JONČESKI 50 m hrbet
letnik 79 - 3. mesto: MARKO
JUSTINEK
50 m delfin
letnik 81-1. mesto: LUKA PRODNIK, 3. mesto: PETRA GORJUP, letnik 80-1. mesto: VOJKO JONČESKI, letnik 79
- 3. mesto: MARKO JUSTINEK
100 m prsno
letnik 81-1. mesto: ANA DUKOVIČ, LETNIK 79-1. mesto: MATJAŽ VIDIC 50 m kravi
letnik 81-2. mesto: LUKA PRODNIK, 3. mesto: ANA DUKOVIČ, letnik 80-1. mesto: VOJKO JONČESKI, letnik 79-1. mesto: MARKO JUSTINEK, letnik 78 - 2. mesto: VLADO VUČKO
Ob tem velja omeniti, da je Luka Prodnik v disciplini 50 m delfin dosegel najboljše točke po svetovni lestvici in zato prejel pokal.
Odlično 3. mesto pa je osvojila tudi štafeta dečkov^ 4x50 m kravi, v sestavi VUČKO, VIDIC, JUSTINEK IN JONČESKI.
NATAŠA JAZBINŠEK
ZVEZA KULTURNIH KAMNIK
VABIMO VAS...
ORGANIZACIJ
Petek, 25. marca, ob 19. uri
Osnovna šota Tunjice
SKUPNI KONCERT TUNJIŠKEGA OKTETA IN KVARTETA JUTRO Iz Jezerskega
Vodja skupine Jutro: Jože Smrtnik Zborovodklnja Tunjiškega okteta: Ana Štele
Petek, 25. marca, ob 19. uri
Osnovna šola Stranje
ŠOPEK ZATE, NAJDRAŽJA
GiedahSko-glasbana predstava učencev šolskega kulturnega društva OŠ Stranje Mentorici: Mira Papež in Karla Ur h
Sobota, 29. marca, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
PESMI ZA MATERINSKI OAN
Koncert ŽPZ DKO Solidarnost Kamnik Zborovodkinja: Olga Štele
Sobota, 29. marca, ob 19. ur!
Kulturni dom, Šmarca
VEČER OB MATERINSKEM DNEVU
Praznična prireditev v organizaciji in Izvedbi članov Kulturnega društva šmarca
Nedelja, 27. marca, ob 16. uri
Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik MATI, DOMOVINA, BOG
Prireditev v počastitev materinskega dne v organizaciji
MEDŽUPNIJSKE KAftITAS KAMNIK Nastopajo: Mladinski PZ župnije Kamnik, otroci z enode-janko In recitacijami, harmonikar, flavtisti, pianist in pove-zovalka Manja Žebaljec.
Sreda, 30. marca, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ODPRTJE RAZSTAVE likovnih del dijakov SREDNJE ŠOLE ZA OBLIKOVANJE Is Ljubljane
Mentorica: prof. Silva Zule, dipl. ing. arh. Razstava bo odprta do S, aprila
Ponedeljek, 4. aprila, ob 20. url
frančiškanska cerkev, Kamnik
KONCERT IZ CIKLA MUŠICA AETERNA: MEŠANI PEVSKI ZBOR MUŠICA VIVA KRANJ
Nastop enega najboljših kranjskih pevskih zborov pod vodstvom zborovodkinje NADE KOS, povezovalec programa Janez Dolinar, klavirska spremljava dr. Arne Mavčič.
SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK '94
bo potekalo v Kulturnem domu na Duplici in sicer se bodo v prvem delu zvrstile tri predstave:
ČETRTEK, 7. aprila, ob 20. uri Janez Jalen: LESENA PEČ
Veseloigra v treh dejanjih v uprizoritvi
Gledališke skupine KO Zgornji Tuhinj, režija: Danilo Bajde
PETEK, 8. aprila, ob 20. uri Pefer Shšffer: ČRNA KOMEDIJA
Dramska predstava v enem dejanju v uprizoritvi Mladinske gledališke skupine KD Zgornji Tuhinj Režija: Prane tajmlš
SOBOTA, 9. aprila, ob 20. url
Lablche - Petan - Fritt: GOSPOD EVSTAHIJ IZ
ŠIŠKE
Vudevtllska komedija v treh dejanjih v uprizoritvi Gledališke skupine KD Ivan Cankar iz šrnartna Režija: Franc Hribar
Vstopnice za gledališke predstave bodo v prodaji pred prireditvijo rta blagajni Kulturnega doma Duplica, vse ostale informacije pa lahko dobite na sedežu ZKO Kamnik, Glavni trg 6, tel. 831*612!
VABLJENI!
Vrnitev z olimpijade, pa takoj spet naprej
e • e
Tudi Kamnik jc. imel letos svojega olimpijca - Matjaža Kladnika, ki nas jc zastopal na 17. zimskih olimpijskih igrah.
Spremljali smo nastope vseh naših športnikov, za Matjaža pa smo še posebej držali pesti. Bili smo ponosni nanj, ko se je pred očmi milijon gledalcev z vsega sveta spustil po zaletišču in predstavljal Slovenijo in Kamnik. ',
Iz Lillehammerja se je vrnil domov za dva kratka dneva pred odhodom na Finsko. Matjaž je žrtvoval uro spanja, ki je v domači postelji najslajše, in prišel v fitnes klub, da so mu lahko člani in njegovi občudovalci izrekli dobrodošlico ob vrnitvi z olimpijade.
Vedro je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih zastavljali mladi oboževalci, med katerimi so bili tudi njegovi številni bratranci in sestrične.
Pripovedoval jc, da jc Norvaške lepa dežela, ljudje predani zimskim športom in hkrati navdušeni navijači ter dobri gostitelji.
Hrane Matjaž ni pohvalil, bilo je preveč rib. Pogrešal jc zeleno solato in govejo juho, ki je v mamini kuhinji najboljša.
»Ponosni smo nate, Matjaž. Pa srečno!« smo mu zaklicali, ko je odhajal domov med svoje.
AD
Uspeh Janeza Jegliča v Patagoniji
Janez Jeglič (AO Domžale, GRS Kamnik) je skupaj z Markom Lukičem in Mihom Praprot-nikom v južni steni Cerro Torreja preplezal ekstremno težko prvenstveno smer. V steno so vstopili enajstkrat, da so smer preplezali do konca. Med plezanjem so uporabljali vse vrste tehnične opreme: hudičeve krempeljce, nože, več vrst metuljev. V mesecu in pol plezanja je bilo le šest dni lepega vremena.
Južna stena ima najmanj sonca od vseh sten Cerro Torreja, ob lepem vremenu le dve uri in pol na dan. Takrat po steni teče voda in padajo kosi ledu. Skala je izredno krušljiva, polna nevarnih lusk.
To je tretja nova smer, ki so jih slovenski alpinisti preplezali na to goro. S tem vzponom naj bi bili Slovenci edini, ki imajo tri prvenstvene smeri od šestih.
Iz Ljubljane so odšli 5. januarja in 14. 1. prišli v bazni tabor: Naslednji dan so se že odpravili v steno. Bivakirali so na ledeniku in 16. 1. zvečer prispeli do vznož-
ja južne stene. Zaradi slabega vremena so zapustili steno ter ponovno vstopili 22. 1. popoldan. Dva dni kasneje se je vreme zopet pokvarilo. Kljub slabemu vremenu so 4. 2. zopet odšli v steno. Plezali so ekspedicijsko in pritrjevali vrvi. Po več neuspelih poskusih so 25. 2. vstopili zadnjič. Bilo je vetrovno in ob 21. uri so končali prvenstveno smer z oceno (VIII-, A?, 90°, 800 m), kjer so jo priključili klasični Mae-strijevi smeri. Sestopali so v deževnem vremenu, premočeni in ozebli, in 1. 3. so bili pod steno.
Njihova avantura se je končala.
Jegliču je bila to peta odprava v Patagoniji. Leta 1983 je preplezal vzhodno steno Fitz Roya, leta 1985 vzhodno steno Cerro Torre-ya, 1986 južno steno Torre Eg-gerja, 1988 južno steno Cerro Torreja in 1994 južno steno Cerro Torreja. Razen teh vzponov je plezal še v Himalaji (Bagirati--Everest), Yosemiti (El. Capi-tan), Koloradu.
DARE BOŽIČ
Na zasneženi Snežnik
Mol vračanjem navzdol od Sviščakov so se Kamničani veselo razpoloženi postavili pred fotoaparat.
Pohod na Snežnik pomeni za planince posebno doživetje. Tudi tokrat je bilo tako. V soboto, 12. 3. 1994, je Planinsko društvo Kamnik pripravilo obisk 1796 m visokega Snežnika. Dviga se na stičišču mediteranskega in kontinentalnega podnebja, zato so vremenske razmere težko predvidljive. V dolini je že prava pomlad, na severnem delu Snežnika pa je še vedno veliko snega, do 2 m, južni del pa je že kopen.
Kamniški planinci so sed odpeljali z dvema polnima avtobusoma z 98 pohodniki. Vožnja do Ilirske Bistrice in dalje do Sviščakov je minila brez posebnosti. Proti dve uri oddaljenemu Snežniku so se napotili skoraj vsi, le nekaj jih je izbralo za svoj pohod krajšo turo. Po lepi uhojeni poti se je vila dolga kolona. Kljub snegu je bila hoja zelo prijetna.
Lepo sončno vreme je dajalo pohodnikom voljo in moč, da so v relativno kratkem času prišli do planinske koče pod vrhom Snežnika. Tu so uredili formalnosti, popili čaj, nato pa odšli na vrh, se slikali in v zatišnem delu počili in se tudi okrepčali. Pod vrhom
v zahodnem delu Snežnika je bilo sonce mamljivo, le pri koči je nekoliko bolj pihalo. Razgled s vrha je bil čudovit. Pogled je segal vse do Alp, do morja, na hrvaški strani do Snežnika, vsa Notranjska se je kopala v soncu. Po krajšem času so se pohodniki začeli vračati nazaj proti izhodišču — Sviščakom.
Na vpisnih mestih so planinci registrirali svoj 1., 5., 10., da, tudi že 13. pohod. Letošnji pohod je bil jubilejni, že 20., zato so vsa Planinska društva prejela posebno priznanje. Množica ljudi vsako leto v zimskih razmerah zelo rada obiskuje to goro. Ta dan je prišlo približno 1800 po-hodnikov. Ob 14. uri so se Kamničani odpeljali nazaj proti Ilirski Bistrici. Kavica, pivo ali kaj močnejšega se je vsakomur prileglo. Kmalu zatem pa sta avtobusa že peljala proti Kamniku.
Prijetno razpoloženje je že spodbudilo željo po novem pohodu. Na zimski pohod na Porezen bodo odšli 27. marca 1994. Prijave sprejemajo na PD, prijavljenih pa je že zdaj kar veliko.
STANE SIMŠIČ
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
Janez Jeglič in njegovi prvenstveni vzponi v Patagoniji.
Vaterpolo
Jih še prepoznate?
Delo z mladimi je v Vaterpolo klubu vse bolj resno in prvi rezultati, 3. mesto na pionirskem državnem prvenstvu v Kopru (do 13 let), je le en dokaz za to trditev.
Sedanja generacija bo nasledila tiste pionirje iz leta 1974, ko so bili kamniški vaterpolisti pionirski prvaki Slovenije in leta 1976 mladinski prvaki Slovenije. Med leti 1976 in 1981 pa je ista ekipa zelo uspešno nastopala v takratni 2. zvezni ligi.
Fotografija je iz leta 1976, posneta je bila v Kranju. Na njej so kar trije Kamničani. Če prepoznate vsaj dva in želite sodelovati v nagradnem žrebanju, ki bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri pred trgovino Kvit, d. o. <».., jeans klub, na Fužinah 6 v Kamniku, nam do petka, 8. aprila, pošljite pravilne odgovore. En izžrebanec bo dobil kavbojke po izbiri, podaril pa jih bo Kvit.
Odgovore pošljite na dopisnici na naslov:
Kvit d. o. o.. Fužine 6, Kamnik.
MačVa
Pohorska smučina
Nastop na tekaškem maratonu Pohorske smučine smo imeli že večkrat v načrtu. Letos sva se ga udeležila s Tomotom Uršičem. Tekmovanje je bolj turno-smu-čarskega značaja, vendar je bilo vredno nastopiti v družbi dvesto tekačev. Na letošnji že 11. Pohorski smučini, ki je potekala od Kop, mimo zasneženih Lovren-ških jezer, preko Rogle do Areha na mariborskem Pohorju pa smo preizkusili naše tekaške sposobnosti.
Klub bolj skopi beli zimi je bilo Pohorje pokrito z dovolj debelo snežno odejo, tako da je bilo možno presmučati vseh 50 kilometrov brez pešačenja. Organizatorji, GRS Maribor, so dan pred tekmo progo lepo pripravili, vendar je na tekmovalni dan močno pihal veter in padal sneg, tako da je bil njihov trud izničen, tekmovalci pa smo imeli otežene pogoje.
Poleg 10 cm novozapadlega snega in snežnih žametov je oblačno in megleno vreme preprečilo   enkratne panoramske
razglede na širše Pohorje in okoliške Alpe. Na triurnem maratonu (za nekatere mnogo daljšem) smo se ob grizenju v smučini lahko razgledovali le po obsežnih planotah Pohorja, ki so bile odete s snegom in zavite v meglo. Da Pohorska smučina spada med zahtevnejše tekmovanje, poskrbi valovita proga, zraven pa še svojevrsten spust, imenovan »šinkla-rice«, na koncu pa še vzpon, dolg več kot 5 kilometrov. Spust v srednjem delu je v bistvu veleslalom po celem snegu med stoletnimi smrekami, zato ni čudno, da se imenuje »šinklarice«. Tu so v preteklih letih lomili smuči in palice, letos pa nam je bilo s tem prizanešeno.
Na cilju je bilo za nas lepo poskrbljeno. Vsakdo, ki je pretekel razdaljo, je prejel kolajno, najboljši trije pa smo prejeli pokale. Maraton šteje za Kaveljce in in korenine ter Koroške grče, vendar nima širšega odmeva, ker se s tem športom ukvarja malo Slovencev.
METOD MOČNIK
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (XV.)
Gor
me
vleče
Posebno
po letu 1971, ko so bili podeljeni prvi častni znaki in ko se je na ta dan začelo podeljevati tudi redne članske značke, priznanja in diplome, sta bila zanimanje in udeležbe vedno večja. Za vsakega je bilo zanimivo ceremonialno žegnanje golaža in pa seveda kapljica, ki je tekla zastonj. Na nekaj takih prireditvah (1974, 1975, 1976) je bilo 300 in več udeležencev te slovesnosti, na kateri ni manjkalo humorja, muzike in petja. Na teh slavnostih so nastopili tudi posamezniki s svojimi programi, ki so bili zelo uspešni, kot npr. »Encijan« in »Stegn«.
Čas prinese spremembe. Majhna sprememba je tudi pri »golažu«, ki ga od 1985. leta plača vsak sam, če ga hoče jesti, in plača pijačo, če hoče piti. Je pa vseeno prijetno in zabavno.
Planinski oziroma velikoplaninski krst do sedaj ni bil omenjen v tem pisanju. Je pa leta 1976 na Kamniškem sedlu dobil čisto novo besedilo po zaslugi »fajmoštra«. Bajtarji so že do tedaj (od 1971. leta) imeli svoj velikoplaninskii krst. Vane je bil kot g. župnik in avtor novega besedila nadvse uspešen. Ta »bajtarski krst« je bil izvajan na vseh pohodih širom Slovenije.
Pustni smuk je omenjen kot vsakoletna prireditev. Vendar so mu posamezni primeri dali svoj pečat. Tako je na primer leta 1975 »Spencer« (S. Erjavšek) zabaval prav vse, ki so bili takrat prisotni. Bilo je lepo sončno vreme.
Žal pa je naslednje leto slabo vreme nagajalo zelo dobri zamisli s pustno masko »krava«, ki sta jo predstavila Stegn in Andrej. In zopet je bila atrakcija naslednje leto ob lepem Vremenu »dvosedežni bob«, ki pa je bila navadna masivna zakonska postelja. (S. Erjavšek in B. Pogačar). Zapisanega je malo - samo to, da so dobili prvo nagrado za najboljšo masko - vse drugo je razvidno iz fotografij in dia posnetkov.
Na občnem zboru ŽBVP 2. januarja 1982 v Domžalskem domu na Mali planini so izvolili novo vodstvo županstva bajtarjev. Županstvo je prevzel Marjan Kopitar. Na tem občnem zboru so proglasili za častnega župana bajtarjev na Veliki planini Načeta in se mu zahvalili za prizadevno, dolgoletno in uspešno županovanjc. Program prireditev je potekal skozi vse leto.
2. januarja 1983. leta je bil občni zbor ŽBVP v Domžalskem domu. Zgodile so se vse prireditve, predvidene v bajtarskem koledarju. Županstvo je vodil Vane.
Velika tura je potekala iz Kamniške Bistrice na K. sedlo, od tu pa drugi dan na Kokrško sedlo in zopet v Kamniško Bistrico. Na turi je bilo pet bajtarjev. Iz zapisnika je razbrati, da je bila skupna tura že leta 1962, nato dve leti nič in že naslednje leto zopet, nato pa vsako leto.
Tudi 2. januarja 1984. leta je bil občni zbor ŽBVP v Domžalskem domu na Mali planini. Za župana je bil izvoljen Mihol.
V tem letu so bile v mesecu januarju izvedene pastirčkove igre.
V igrah - smučanju - smejo sodelovati otroci do 14. leta starosti. Igre so prvič uspele, posebno v zadovoljstvo najmlajših.
NACE NOVAK (nadaljevanje prihodnjič)
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE Kolodvorska 6
prične v torek, 5. aprila, ob 16.30 z INTENZIVNIM TEČAJEM STROJEPISJA
V enem mesecu boste obvladali desetprstno slepo tipkanje. Pokličite nas po tel. 711-082, 712-278
Ne zamudite izredne priložnosti!
TRGOVINA »PRI ZINKI«
Zgornji Tuhinj 4/b
Cenjenim strankam sporočam, da bo od ponedeljka, 28. marca, trgovina odprta vsak dan od 8. do 15. in od 18. do 21. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Vesele velikonočne praznike vam voščim.
GOSTILNA PLANINKA
Kamnik, Glavni trg 19 tel.: 831-451
vošči vesele velikonočne praznike in se priporoča.
Zgodba nekega turista
V Kamniku je najti vse mogoče in včasih, če je sreča mila, v Kamnik zajadra tudi kak turist, kot se je to primerilo oni dan.
Nek popotnik iz daljnje Holan-dije je na noč pripotoval iz bele Ljubljane, saj mu je nekdo rekel, da je Kamnik lepo, zanimivo in nadvse prijazno mestece, ki je bilo v minulem letu celo drugo najbolj turistično mesto v Sloveniji.
»Ni vrag,« si je mislil turist, »da v takšnem mestecu ne bi dobil snažne in ne predrage sobice, ki jih mora biti v izobilju. Prijazno me bodo postregli z obilno in okusno domačo večerjo, zjutraj, pa me bo »v naročju planin« prebudil gorski zrak in prijetno dišeč zajtrk.«
Prijetno je sanjaril turist in utrujen od celodnevnega potepanja po Ljubljani kinkal na goseni-častem avtobusu, ki se je skorajda neskončno dolgo vozil iz Ljubljane proti Kamniku. Iz samega dolgega časa je prebiral obcestne table: Domžale, Mengeš, Komenda ... Želel si je čimprejšnjo večerjo, dobro kapljico in mehko posteljo, sam pri sebi pa je razmišljal: »Dolga in ovinkasta je pot. Ni tako blizu, kot so mi rekli, da bo. Ah, pa kaj... Toliko bolje, dlje od Ljubljane grem, lepše bo in ljudje bodo bolj nepokvarjeni, domačni in prijazni.« Slednjič je avtobus sklenil svojo pot in sprevodnik, ki ga je turist že nekajkrat gnjavil, če je postaja, na kateri se je avtobus ustavil, Kamnik, ga je skorajda z olajšanjem pospremil z avtobusa.
Na slepo srečo se je naš »leteči Holandec« odpravil proti mestu, kjer mu je v oči padel čez celo cesto viseč, ne lep, toda opazen napis: Turistično informativni biro.
»Ravno to iščem,« si je dejal in olajšan vstopil.
Prijazen fant je sedel v turistični pisarni med nekakšnimi modro belimi porcelanastimi lutkami brez obrazov, ki so se turistu zdele hudo domače — holandskc, in če bi bile še nekoliko drugače napravljene, bi si upal trditi, da so Made in Holand.
»Znajo poskrbeti za domačnost. Tu sem v pravih rokah,« je pomislil in se popolnoma sprostil.
Zaupal je svoje težave in želje prijaznemu mladeniču, ki ga je jel oblagati s prospekti in katalogi ponudbe, ter mu v isti sapi pravil o lepoti gora in mesta, v katerega ga je zaneslo naključje, nato pa mu s profesionalno hladnokrvnostjo povedal, da so, žal, vse mestne kapacitete zapolnjene.
Mrzla zona je oblila nesrečnega turista, ki je začel obupavati nad svojo usodo in neumnostjo. Jezen je bil na samega sebe, ker je na noč silil v tako turistično mesto, kot je Kamnik, ko je bilo vendarle pričakovati, da so vse kapacitete mesta zapolnjene, saj je mesto konec koncev le drugo najbolj turistično mesto v tej mladi državi.
Pa ga razveseli prijazni mladenič s turističnega biroja, da stvar le ni tako tragična in da mu ne bo treba spati pod mrzlim zimskim nebom, le nekoliko iz mesta bo moral stopiti.
»Ni problema,« si je oddahnil mladi turist in pazljivo poslušal navodila, ki mu jih je prijazno dajal turistični uslužbenec. Ta mu je na listek napisal naslov gostišča, kjer ga je telefonsko najavil in kjer so še imeli prosto sobo oziroma kapaciteto. V nekih Tunjicah ali kje?
Ustrežljivi uslužbenec je še pospremil s prtljago oprtanega turista do izhoda, kjer mu je na njegovo vprašanje, kje so Tunjice,
z roko pokazal smer proti planinam, kamor naj gre. Če pa ne bo prepričan, da je na pravi poti, pa naj kar koga vpraša, kje je pri S..., kjer ga pričakujejo. Žamr-mral je še nekaj o nekakšni lepi cekrvi.
»Ali je daleč,« je še vprašal turist.
»A, kje pa,« mu je prijazno odvrnil turistični uslužbenec, nakar sta si prijateljsko podala roke in krenila vsak svojo pot, turist proti Tunjicam, prijazni mladenič pa nazaj v toplo pisarno med modrobele brezobrazne lutke in prospekte.
Težko sopiha ubogi turist pod bremenom svoje prtljage in piha toplo sapo v mrzlo zimsko noč ter grize v hrib, kakršnega nima cela Holandija. Hodi in hodi, pa ne zagleda žive duše, da bi jo vprašal, če gre prav. Strah ga je v gozdu, da ga nemara ne poje kak medved ali volk in redki avtomobili, ki pridrve zdaj s te zdaj z one strani, so skoraj prijatelji, ki vsaj za hip razsvetlijo temno cesto. Zaželi si, da bi se zgodil čudež in da bi mu ta ali oni neznani voznik ustavil ter ga prijazno vprašal, če ga lahko kam zapelje, hkrati pa ga je strah, da bi se ne pripeljali kaki sovražno nastrojeni tolovaji, ki bi ga oravbali in pretepli, če že ne kar umorili.
»Na Balkanu nikoli ne veš. Ko bi se pripeljal vsaj kak taxi,« si potiho dihne v premrle roke in ozre naokrog.
Včasih ga že ima, da bi stopil do vrat te ali one redko posejane hiše in prosil za pomoč, pa ga obupanega, kot je, izpred vsake, če že zbere pogum, nažene besen pes.
Žal mu je, da je prišel. Malce teče, malce hodi, pa teče, pa spet hodi, da bi se vsaj malce ogrel, da bi ne bilo tako sakramensko mraz in da bi bilo te preklete poti
že konec. »Raje bi šel kam v Turčijo ali Izrael,« si je mislil na svoji Kalvariji in vsak korak podkrepi s sočno kletvico v svojem materinem jeziku: »Hot frdomn! Hot frdomn! Hot frdomn!...«
* * * »Končno,« zavzdihne in se izčrpan malodane zgrudi čez prag, ko se navsezadnje le privleče do težko pričakovanega zavetišča.
Njegovega trpljenja je konec, saj ga postrežejo z obilno večerjo in mu odkažejo snažno sobico, kjer se bo lahko zavil v mehke pernice, za nemeček pa mu plačajo še pijačo. Vse je bilo tako, kot je sanjal, kot si je želel. Še prijazni so bili z njim.
Kasneje je, na pol v spanju, ko se je slačil in lezel v postejo, ugotovil, da ima pravzaprav veliko srečo in zadovoljno se je nasmihal v lahni utrujeni pijanosti. Vseeno pa je vedel, da ima hribov in planinskega zraka dovolj in da bo zjutraj navsezgodaj še pred zajtrkom, odšel v kake bolj prijazne kraje.
Se zadnjič se je nasmehnil, nato pa sanjal o deželi neskončnih ravnin, polni taxijev, razsvetljenih cest in ustrežljivih turističnih delavcev, ki te tudi sami kam zapeljejo, če je treba...
* **
Turistični delavec je obrisal prah s priznanja za drugo najbolj turistično mesto, se samovšečno nasmehnil odsevu lastne podobe v zrcalu in zadovoljen legel spat.
Kot vedno se mu je sanjalo o množicah turistov, pa vendar sanje niso bile lepe, saj so turisti nezadovoljni bežali iz »naročja planin«.
Zjutraj si je v ogledalu ogledoval klobasaste podočnjake morastih sanj, prelistaval sanjske bukvice in se spraševal: »Kaj neki bi sanje lahko pomenile?«
* * *
Turist je bil že daleč stran.
IZTOK ČEBAŠEK
KAJ VABI TURISTA V KAMNIK?
LEPE tX3V0ZNE
KOČA NA ST. GRAW-;B03>
Iz Kamniškega občana, št. 7., oktober 1962.
RAZVOJ KAMNIŠKEGA TURIZMA
Nekatere stvari so večne. Tako je z iskanjem absolutne resnice, smisla življenja ali z rešitvijo kamniškega turizma. Kdo ve, zakaj se Kamničani toliko obremenjujejo s tem vprašanjem. Da pa se zares in to kar naprej, še več - vsebina problemov ostaja zelo podobna, dokazuje karikatura iz ene od prvih številk Kamniškega občana (št. 7. okt. 1962).
Če sodimo po eni izmed karikatur, so naše mame in očetje imeli v Kamniku celo kino. Ko bi ga imeli še danes...
pripravila B. P.
Predstavili naše delo Enodnevno potepanje po Beli krajini
Že vso jesen smo se ukvarjali z našim projektom Loke skozi čas. Kar nekaj šolskih ur smo posvetili temu projektu.
Izdelovali smo skico Lok, zbirali stare predmete, slike, knjige, in-tervjuvali smo stare ljudi...
Vendar naše delo ni teklo čisto po načrtu. Zakaj?
Zaradi bolezni. Skoraj ni bilo dneva, da bi bili vsi pri pouku. Nekaj časa se s projektom nismo več ukvarjali. Ko smo se učili dvogovor, se je vse zopet začelo. Vsak je napisal kakšno igro. Pri tem smo bili uspešni. Odločili smo se, da jih predstavimo. Nismo veliko vadili.
Že se je približeval 8. marec in porodila se nam je imenitna misel. Projektu smo dodali še predstavitev nas samih in ker je bilo tu še Valentinovo, smo napisali še naša razmišljanja o ljubezni. Naučili smo se nekaj pesmi in vadili igre, katerih avtorji smo bili sami. Ves ta projekt in vse igre smo predstavili prav na 8. marec, dan žena. Dopoldne smo izdelali čestitke. Ob štirih popoldne
smo imeli vaje. Ob petih je šlo že zares. Čeprav smo povabili tudi očete, niso prišli. Najbrž so se sramovali, saj bi bili med samimi ženskami.
Naša predstavitev se je pričela. Tovarišica je povedala kratek govor. Odigrali smo igre, čeprav, priznam, smo imeli vsi malo treme. Na koncu smo zapeli pesem, zaradi katere je marsikateri mamici po licu zdrsnila kakšna solza. A ko smo jih razveselili še s čestitkami, je morala moja mami, po pravici povedano, vzeti robček.
Najbolj so bile vesele naših pisem. Moja mami pravi, da se je tistega dne res počutila tako, kot da ima praznik. Tudi sama zelo nasprotujem temu, da bi materam vzeli ta praznik, saj je skorajda edini.
VIDA BURJA 4. r., OŠ Loke
Napočil je dan, ko se je tudi 3.E razred z razredničarko in su-per vodnico Valerijo P. odpravil na pot proti Beli krajini, ki leži v jugozahodnem delu Slovenije med Gorjanci, Kolpo in Kočevskim višavjem.
Ob 7.30 smo se pridno zbrali pred šolo, kjer nas je že čakal KAM-BUS. Prerinili smo se v avtobus, kajti vsak je hotel imeti najboljši sedež - to so sedeži v zadnjem delu avtobusa. No, pa smo odrinili. Na poti do Ljubljane smo pobrali še nekatere dijake in se odpeljali do Žužemberka, kjer je bila naša prva postaja. Tu smo pomalicali in se pogreli v bližnji gostilni. Po tej pavzi smo nadaljevali pot v Metliko, kjer nas je čakal obisk belokranjskega muzeja. Vodnik nas je popeljal po zanimivih oddelkih, kjer smo
PRODAJAM
zemljo za vrtove, humus za sajenje, uležan hlevski gnoj, pakirane mešanice za balkonska in druga korita.
Tel.: 721-888.
z ril LN z
SERVIS
MENGEŠ
7? 73 84 09
Hišo z vrtom v Kamniku, Glavni trg 25, prodam najboljšemu ponudniku.
Samo pisne ponudbe: Benvenuti Petra, Ljubljana, Miklošičeva 36.
[grMIIIMIIlIlliimn
SGP »GRADITELJ« KAMNIK
Maistrova ulica 7
RAZPISUJE
ZA ŠOLSKO LETO 1994/95 ŠTIPENDIJE
ZA PRIDOBITEV POKUCA:
- TESAR - (V. stopnja strokovne izobrazbe
- ZIDAR - IV. stopnja strokovne Izobrazbe
Kandidati naj prošnji za dodelitev štipendije priložijo še naslednje:
- kopijo spričevala 8. razreda osnovne šole
- izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije
- potrdilo o vpisu v šolo
- potrdilo o državljanstvu R Slovenije
Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja ali na naslov SGP GRADITELJ, Kamnik, Maistrova 7, 61241 Kamnik, do 30. 6.1994. Dodatne informacije dobite na tel. 817-121.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1994.
si lahko ogledali razne zanimivosti belokranjske zgodovine, umetnosti, domače obrti... Še posebej privlačna je bila predstavitev zgodovine gasilstva in vinogradništva. V gasilskem delu smo si ogledali zanimive rekvizite: gasilske uniforme, čelade, priznanja, gasilska vozila...
V vinogradniškem delu pa so bili na ogled razni sodi, pripomočki pri proizvajanju vina, razne čutare, škarje za obrezovanje trte, preša...
Ob koncu ogleda'se nam je pridružil mestni vodnik, gospod Tone. Kmalu pa smo postali spet lačni, zato smo odšli v bližnji hotel, kjer so nekateri naročili kosilo, drugi pa pice. Ko smo si napolnili želodčke, nas je vodnik odpeljal do slikovitega izvira reke Krupe, ki je žal močno onesnažena. Naslednja postaja je bila kmetija nedaleč od Metlike. Pričakala nas je prijazna gospa in nas pogostila s potico, neke vrste sirovim in jabolčnim zavitkom. Seveda pa nismo kmetije obiskali zaradi pojedine, temveč zato, da
bi videli, kako tu poteka delo. Na tej kmetiji imajo 77 glav goveda in 20 prašičev. Čeprav imajo na voljo vso moderno mehanizacijo, jim dela nikoli ne zmanjka.
Približno 200 m od kmetije je vas Adlešiči. Tu smo obiskali čebelarja, katerega priimek je enak imenu kraja. S čebelarjenjem so se ukvarjali že njegovi predniki, sam pa je na svoje delo zelo ponosen. Povedal nam je nekaj o marljivih čebalah in o njihovem delu. Bilo ga je zelo zanimivo poslušati, kajti iz njegovih besed je vela resnična ljubezen in spoštovanje do teh majhnih bitij. Poskusili smo tudi izredno dober domač med in takoj lahko ugotovili veliko razliko med domačim in industrijskim medom. Nekateri so bili tako navdušeni, da so ga tudi kupili.
Nato pa nas je pot peljala do zakoncev Cvitkovič, ki se ukvarjata s tradicionalno domačo obrtjo - tkalstvom. Prijazno sta nas sprejela in nam razkazala razstavni prostor, v katerem smo si lahko ogledali narodne noše, razne prte, pregrinjala in pripomoč-
ke, ki se uporabljajo pri tkanju. Gospa nam je tudi pokazala, kako se tke platno in krasijo pisanice.
Za konec nam je preostala še pokušina vina v Drašičih. Seveda je bil to vrhunec izleta, ki so ga mnogi proti koncu že prav težko pričakovali. V zidanici so nam pogrnili mize in postregli z vinom, narezanim sirom, orehi in suhimi slivami. Poleg teh dobrot pa so pripravili še nekakšno pecivo, ki je po okusu zelo podobno kruhu. Z vseh obrazov je sijala sreča in veselje ob pogledu na vse te dobrote. Vsi so bili dobre volje in nasmejani do ušes. Ko pa so v kozarce natočili vino, vsak ga je dobil 1 del, pa se je nasmešek še povečal.
Konec dober in srečen. Kaj bi si lahko še lepšega želeli?! Imeli smo sijajnega vodnika in geogra-finjo, ki nas je peljala na to čudovito ekskurzijo. Ekskurzija je bila zasnovana drugače kot vse poprej in bila tudi dosti bolj zanimiva. Vsi smo bili zadovoljni, dijaki in razredničarka, in upamo, da bomo kmalu spet šli na podobno ekskurzijo.
TANJA TURK SŠRM
Z geografskim krožkom v Krakov
V začetku decembra smo se člani geografskega krožka kamniške gimnazije z agencijo Royal odpravili na ekskurzijo v Krakov. Za to mesto smo so odločili predvsem zaradi pestrega programa in ugodne cenc.
Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Šentilj do Dunaja. Tu smo se zadržali celo popoldne in večer. Ogledali smo si dvorec Schon-brunn, Štefanovo cerkev in sc zapeljali po Ringu. Zvečer pa smo se sprehodili po najelitnejši dunajski ulici Karnten Strasse. Res je, da ne moreš v celoti spoznati utripa te evropske prestolnice v enem dnevu, a je bilo vseeno lepo občutiti prednovoletni Dunaj.
Sledila jc nočna vožnja čez Slovaško. Peljali smo se mimo Bratislave in šc nekaterih večjih slovaških mest. Šele proti jutru smo prispeli do slovaško-poljske meje, čez dobro uro pa smo bili že na cilju naše poti. v Krakovu.
Najprej smo si ogledali Krakov iz avtobusa. Moram priznati, da moji prvi vtisi o mestu niso bili najboljši. Vse skupaj je izgledalo precej sivo in realsocialistično. Kmalu smo izvedeli, da je tako zaradi industrijskih predmestij. Po dopoldanskem počitku v hotelu so sc začeli naši ogledi. Moja prvotna sodba o mestu se je kmalu spremenila. Krakov je namreč kulturno in univerzitetno središče Poljske. Tu je Jagelonska univerza, ki je ena najstarejših v Evropi. Tudi sicer jc mesto zelo živahno, znano kot mesto boemov, jazzovskih in rockovskih klubov ... Po ogledu mesta smo imeli tudi nekaj časa za nakupe. Cenc na Poljskem so za naš žep zelo ugodne, kar so nekateri s pridom izkoristili.
Najmočnejši vtis je name naredil grajski grič Wawel z gradom in katedralo. Tu so kronali in pokopavali poljske kralje - Krakov je bil namreč v srednjem veku glavno mesto Poljske. V mestni katedrali
pa je maševal tudi krakovski nadškof Karol Wojtyla, bolj znan kot sedanji papež Janez Pavel II.
Naslednji dan smo se odpeljali dobrih 10 km iz mesta, kjer smo si ogledali rudnik soli. To jc bilo zame najlepše doživetje na izletu. 130 m pod zemljo smo si ogledovali različne skulpture iz soli - celo cerkveno dvorano so naredili več kot 100 m pod zemljo. Iz rudnika smo sc odpeljali s pravim rudarskim dvigalom.
Naša ekskurzija sc jc počasi iztekala. Imeli smo šc en prost večer, zjutraj pa smo se odpravili na dolgo pot proti domu.
Izlet je minil v prijetnem razpoloženju. Za to gre zahvala zelo dobri organizaciji agencije Royal in mentorici geografskega krožka prof. Podjcdovi. Želimo si še kakšnega podobnega izleta.
PETER PANČUR, 3. d. SŠRM
Kamničan9 violina in poštar
Jesenski dnevi niso prijetni. Najmanj v zgodnjih jutranjih urah. Zbudiš se z mačkom, da moraš v šolo, kar sploh ni vzpodbudno. In že sama misel, da te lahko ta ali oni od sitnih profesorjev pokliče pred kateder, te zmrazi in spravi v slabo voljo.
In vendarle upaš, kajti »šc vedno jc bilo tako, da je nekako bilo«, kot je zapisal Krleža. Ta sposojeni stavek je bil vedno čislan in v rabi.
In ko se bližaš postaji, premišljuješ, kako določiti današnji vagon, kajti to je moja stalna naloga. Danes pa res ne vem kako, v zadregi premikam jeziček mojega »rechenschieberja«, manjkajo mi vsi parametri. Ože ni iskal svojih nogavic, mami kava ni cvrčala po štedilniku, sestri mi nista potegnili »kovtra« in brat sc tudi ni hotel prikazati iz čumnate.
Ampak stari teti se je brada kar naprej premikala in tresla sem in tja, pa gor in dol... Parameter je torej le tu in z dvema potezama ugotovim število pet.
Vsi navalimo na petico.
Triumvirat je zbran, Balantič o nečem tuhta, pravkar vstopa Polde, v ozadju teče debelinko z violino. Še Meta na spodnji postaji, mogoče tudi Hanz'1, če le ne bo zaspal.
Prostora je še za dva, že na Duplici pa se nam vsili prvi vrinjenec.
Kakšno minuto se ogledujemo, nato se oglasi Miran: »Debelko, zaigraj vendar današnjo vajo...
Debelinko hodi na učiteljišče in violina je obvezen predmet. Vsi vemo, da je brez posluha, ampak igrati pa vendarle mora, kajti to je presneto pomemben predmet. On sicer tega ne ve, prepričan je celo v svojo brezhibno popolnost, mogoče celo v absoluten posluh.
Srečen, da smo ga izzvali, se pripravi, napne lok, ga podrgne s kolofonijo in prične...
Igra in igra ..., vedno živahneje, vse bolj vehementno, prevzet nad lastnim igranjem pogleduje zdaj tega zdaj drugega. Neznosno čudno škripanje je to, nihče sploh ne ve, niti ne sluti, čemu naj bi bilo podobno. Resno ga opazujemo ter s strani škilimo proti vsiljivcu.
Minuto, ali dve vzdrži na miru, nato se prične
presedati..., dviguje roke, si tišči ušesa, zmajuje z glavo. Debelko pa kar naprej in naprej .... Vrinjenec nazadnje obupa, sunkovito se dvigne, s truščem odpre vrata, jih zaloputne za seboj.
Pol minute smo šc vedno resni, ravno toliko, da se na hodniku zgubi.
Nato pa Polde:
»Dos't je Debelko..., spravi ta prekleti škant nazaj v škatlo...« In tja do Domžal imamo mir. Nihče nas več ne moti.
Na domžalski postaji se tare ljudi in še predno se ustavimo, se trop najurnejših že vzpenja in ruje po stopnicah.
Meta hitro zagrne zavese na hodnik, a poštarja, ki se v hipu pojavi med vrati, to prav nič ne moti.
»Tule je še en p'vc,« - glasno zabrunda in skozi sprednjo škrbino precizno usmeri pljunek natančno na tla poleg sedeža.
Glasno protestiramo, vendar brez uspeha.
Mož že sedi, se škodoželjno reži in meče oči proti Meti.
»Debelko..., še nekaj si pozabil...« prične Janez.
»Oh, madona..., saj res...« se urno oglasi, že odpira škatlo, napenja lok in prične vleči po strunah.
Napeto čakamo,.... poštar pa nič.
Še vedno se kar naprej reži, iz žepa privleče polovičko »drave«, jo prižge s predpotopnim bencinskim vžigalnikom, globoko potegne vase ter iz-puhne prvi dim Janezu pod nos.
Neusmiljeno škripanje se nam upira, poštarja pa sploh ne vznemirja. Kar naprej se reži in reži ter puha smrdljivi dim drave zdaj temu zdaj drugemu pod nos.
In tam nekje okoli Črnuč, ko imamo tega škripanja, ki na poštarja sploh ne vpliva, že daleč preko glave, se prisrčno privoščljivo in škodoželjno oglasi:
»Na takšno mačje m 'ja vkanje pa jez ne trzam..., pr n's ga, .mamo za cel pehar...« Odprtih ust se spogledamo. »Torej smo pogoreli,« se vmeša Mctin glas. »Ena nič za poštarja,« se zakrohota ,Poldc.
mag. CENE MATIČIČ
CHEMO - KEMOSTIK
TRGOVINA »NEVA«
Kamnik, Perovo 27, tel. 812-873
(v novem poslovno-trgovskem centru)
Super akcija!
- jupol (30 kg) 2.350,00 SIT
- belton in beltop še po starih cenah
- ugodna ponudba parketa
- vse vrste plute
- ugodno paloma izdelki: brisače, toaletni papir...
- natočeni mehčalec in detergent za posodo po res ugodni ceni.
PRODAJA NA TRI ČEKE!
PODJETNIKI, OBRTNIKI!
Vabimo vas k oglaševanju v Kamniškem občanu, ki vsakih štirinajst dni zaide v vsa gospodinjstva naše občine. Prejemajo ga tudi podjetja, ustanove, zasebniki in drugi naročniki iz kamniške in sosednjih občin.
PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST, STORITVE, PROIZVODE...
Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361.
Del ponudbe:
POHIŠTVO »UIZ KARANTANIA« VELIKI SPOMLADANSKI POPUSTI
do 40% ZNIŽANJE
21 modelov kuhinj vseh najboljših proizvajalcev (kuhinja VVideale, 3 metre samo 74.600 SIT) velika Izbira dnevnih sob domačih In tujih prozvajalcev (COMP sestav 2,6 metra, samo 64.750 SIT)
in ostalo pohištvo v salonu LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, teL 711-804.
Delovni čas od 8. do 12. in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
*£^££*4     KO ZAGORI, JE PREPOZNO
STOL
Ženski nogometni klub Jarše
prireja
ZABAVNI VEČER
z ansamblom »GAMSI«
v soboto, 26. marca, ob 20. uri v dvorani KINO DOM Kamnik.
Za družabne igre z bogatimi nagradami, hrano in pijačo je poskrbljeno.
Predprodaja vstopnic v PIZZERIJI MELITA in GOSTILNI PLANINKA ter uro pred pričetkom prireditve.
PIZZERIJA MELITA
zaposli dekle za strežbo v lokalu.
Tel. 812-505.
Knjigarna in papirnica
Kamnik, Šutna 38, tel. 832-586
Pisarniški material, šolske potrebščine, igrače, darila Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ura
Vesele velikonočne praznike vam voščimo
Mali oglasi
V najem oddam parcele za vrtove na Duplici. Tel.: 815-351, od 19. do 20. ure.
S tehniko nehipnotične regresije do vzrokov vaših težav. Tel.: 811-134.
Prodam risalno desko Robotron REISS tip NOVO Ul ZA FORMAT 2AO (miza 2x1,25 m) in avto BIS 126 (bolha s prtljažnikom, vodnim hlajenjem, ventila-torskim ogrevanjem, nasloni za glavo, brisalcem zadnje šipe), letnik 91, oboje v odličnem stanju. Tel.: 811-663 zvečer.
Stanovanje v centru Kamnika, 2+2, 70 m2, v 1. nadstropju, sončno, komfortno, CK, sat. tv, tel., klet 20 m2, balkon, prodamo ali zamenjamo za primerno v Ljubljani. Tel.: 324-324.
V bližini Kamnika prodam zazidljivo parcelo. Tel.: 811-823.
Oddam lokal 35 m2. Informacije osebno na Tomšičevi 17, Kamnik.
Izkušena frizerka išče delo. Tel.: 811-401.
^i.es, suh, za ostrešje (grušt), dolžine 8,60 m kupim. TeL 815-361,831-311.
SERVIS
MENGEŠ
Hi 73 84 09
Zato že danes prepustite skrb za brezhibnost vaših gasilnih aparatov Gasilski službi podjetja STOL, ki razširja svojo dejavnost na servisiranje in atestiranje ročnih gasilnih aparatov ter prodajo na drobno. Naša služba je mobilna, kar pomeni, da na vašo željo po aparate pridemo, jih servisiramo in vam brezhibne dostavimo.
Servis in atestiranje opravimo strokovno, hitro in po konkurenčnih cenah.
Vaša cenjena naročila sprejemamo v prostorih podjetja STOL na Duplici ali na telefon 812-211, int. 432.
MESO
KAMNIK, d. d. Usnjarska 1
tel.: 831-103, 831-275
vam zeli vesele
velikonočne
praznike.
Za bogato obloženo mizo in prijetnejše praznovanje vam pripravljamo   okusne šunke v vseh oblikah.
Dobite jih v naši poslovalnici na Usnjarski 1 v Kamniku in v vseh prehrambenih trgovinah Kočne ter ljubljanske Delikatese v Kamniku.
Priporočamo nakup!
Samopostrežna TRGOVINA
CENJENI KUPCI!
PRED PRAZNIKI SMO ZA VAS PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO;
ŠINK SIR
BRAVO SOK HAPPYDAY PIŠKOT1150 g PIŠKOT1100 g SIRUPI 0,751
600,00 SIT/kg 700,00 SIT/kg 105,30 SIT/I 120,20 SIT/I 00,00 SIT/kom 68,00 SIT/kom 177,20 SIT/kom
PETRA
HIP Ljubljanska 21 A, DUPLICA
NUDIMO PA VAM TUDI NASLEDNJE UGODNOSTI:
* za ceno 9 KINDER jajčk dobite 10 jajčk
* za ceno 7 pločevink BRAVO soka dobite B pločevink
* pri nakupu nad 5.000,00 SIT 5% popust v blagu
* velika izbira čokolad in HARIB0 bonbonov
* velika izbira drogerijskih izdelkov
NE MOREMO VAM POVEČATI OSEBNEGA DOHODKA, LAHKO PA VAM OMOGOČIMO, DA ZA SVOJ DENAR DOBITE NAJVEČ
FRIZER
Marjana Juh
Tunjiška 1, Kamnik tel. 831-232
Modno striženje in preparacija las z uvoženimi materiali. Zdravimo tudi poškodovane lasa
Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek In petek
od 8. do 12. In od 15. do 19. ure; sreda od 8. do 13. ure;
sobota po naročilu.
Vesele velikonočne praznike vam voščimo!
VAŠA MARJANA
TRGOVINA MOJCA
Kamnik, Medvedova 16 (na Grabnu) tel. 831-100
moka tip 500 sladkor olje Zvezda margarina 1/2 kg orehi
mehčalec 4 I kava Merx 100 g namizno belo vino
48 SIT 94 SIT 189 SIT 109 SIT 815 SIT 369 SIT 70 SIT 129 SIT
Upokojenci, Izkoristite 7% popust 31.3,1. In 2.4J Vsem kupcem voščimo vesele velikonočne praznika
s ' ........m
AV SERVIS RTV KONCILIA in TRGOVINA
Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) teL 831-383
Prodaja na obroke:
- TV, vldeorekorderjl, akustika
- SATELITSKE ANTENE
Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
ITA - IZLETNIK CELJE
vabi na
prvomajske počitnice
v Novigrad z ugodnimi aranžmaji!
- hotel Maestral, polni penzion,
3 dni, od 29. 4. do 2. 5., 125 DEM
5 dni, od 27. 4. do 2. 5., 190 DEM
6 dni, od 26. 4. do 2. 5., 225 DEM
- hotel Laguna, polni penzion, 3 dni, 95 DEM,
5 dni, 145 DEM,
6 dni, 170 DEM
Plačilo v dveh obrokih.
Vse informacije in prijave na tel.: 811-695.
TRGOVINA
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice)
tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
barve, lake, valjčke, brusni papir, lepila za les in parket, Belton 4 I po stari ceni 1.960 SIT, suhe oxidne barve -oker, zelena, rdeča, rjava, črna, Silvanol G za zaščito lesa, lestve, PVC posoda, porcelan, likalne mize 2.350 SIT, WC školjke po 4.490 SIT, armature Armal, vrtna kosilnica Alko 30.040 SIT, cevi za zalivanje 15 m 1.250 SIT, cvetlična korita, kolesa Rog na 4 čeke...
Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke! Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar doo, trgovina Veriga se priporoča in vam želi vesele velikonočne praznike!_
SERVIS PLINSKIH NAPRAV
- štedilniki
- bojlerji
— peči
— rezervni deli
Jože
Hladnik
Vrhpolje 125 Kamnik 9 832-872
SAMOSTOJNI PODJETNIKI ACTIVA     IN PODJETJA!
Nudimo vam računovodske storitve
in svetovanja po novih predpisih - ažurno
in po ugodnih cenah.
Tel. 712-590 (dopoldne) in 731-092 (popoldne).
Po proizvodnih cenah
vam nudimo  lesene karnise
stropne in stenske, vseh dolžin.
Markovo pri Kamniku, tel. 817-133
VULKANIZACIJA DERNIČ
Šmarca, Habjanova 2 tel. (061) 811-658 Po konkurenčnih cenah vam nudimo:
- avtoplašči MICHELIN
- zelo kvalitetno obnovljene avtoplašče BANDAG že od 2.300 SIT naprej (garancija do izrabe)
- kvalitetne avtoplašče KUMHO (Južna Koreja) vseh dimenzij
(tudi za športne avtomobile, terenska vozila in kombije)
- avtoplašče MARANGONI
- vrhunske avtoplašče in aluminijasta platišča YOKOHAMA
- avtoplašče SAVA in SEMPERIT
- popravilo avtoplaščev in zračnic ter centriranje koles
Pri nas kupljene avtoplašče montiramo BREZPLAČNO! PRODAJA NA 2 ČEKA ODPRTO TUDI OB SOBOTAH PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE!
<0
Modno frizerstvo *     IRENA KLADNIK C
Šufinc« 36, Kamnik
Fr/zer za vso družino!
Cenjenim strankam voščim vesele velikonočne praznike in vas obenem obveščam, da bo od 1. aprila dalje frizerski salon odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Zagotavljamo vam kvaliteto
4vseh modnih novosti v frizerstvu! a
O
Zdravimo tudi poškodovane lase! jfctf
Odločite se, ne bo vam žal!
Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi Se tu? Nositi moramo vsak svojo rano, da mu ne zmotimo miru...
ZAHVALA
Kruta usoda nam je v 23. letu življenja vzela dragega sina, brata in strica
NIKA BERNOTA
iz Spodnjih Palovč
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Alprema, Gmajnarjevirr., sosedom, gospodu župniku za lep obred, pevcem, gospodu Krtu za zaigrano Tišino in njegovim prijateljem za lep govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot, njegov grob zasuli s cvetjem in mu prižgali svečko v spomin. Vsem, ki ste ga imeli radi, se enkrat hvala. Vsi njegovi
Spodnje Palovće, Velika Lasna, Krsić, Velik hrib, marec 1994
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža, očeta„ brata in strica
EJDA ILMIČA
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in sodelavcem podjetja KIK Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kamnik za nego in nesebično pomoč, g. Marjanu Vrhovniku pa za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Asima, hčerki Sanela in Jasna, bratje z družinami in drugo sorodstvo
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 76. letu zapustil naš dragi' mož, oče, stari oče in stric
SILVO KRALJ
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem podjetja Stol, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Kamnik in UKC Ljubljana za skrb in nego v Času njegove bolezni. Iskrena hvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano Tišino in praporščakom za zadnji pozdrav.
Žalujoči: vsi njegovi
Duplica, Kamnik, Cirkuse, Trst, marec 1994
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 63. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
FERDO BALOH
iz Šmarce
Najiskreneje se zahvaljujem vsem, ki ste ga obiskovali v času hude bolezni, ga pospremili na njegovi zadnji poti in izrekli sožalje. Iskrena hvala bratu Matevžu in sestrični Angeliki, ki sta mi stala ob strani v težkih trenutkih slovesa. Hvala dr. Ahlinu, patronažni sestri Romani in drugemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik za nego in lajšanje bolečin, prav tako tudi vsem za darovano cvetje, sveče ter darove zS maše. Iskrena hvala cerkvenemu zboru za zapete pesmi, g. župniku za lep obred, domžalski godbi in trobentaču.
Žalujoči: žena Fani in drugo sorodstvo
Januar 1994
Svedra
Trgovina z obutvijo
Perkova 15, Perovo (nad obvoznico) Tel. 814-022 _
Po ugodnih cenah pri nas lahko kupite:
- italijansko obutev - moško, žensko in otroško
- medvedke po 2.324 SIT
- copate
- nogavice
- hlačne nogavice - italijanske: laycra 244 SIT, streech 153 SIT, navadne 99 SIT
- dekliške hlačne nogavice - 2 para 227 SIT
- torbice
- čistila za čevlje
- platnene superge Simod: otroške 1.283 SIT, ženske 1.416 SIT, moške 1.470 SIT
PRIDITE, CENE SO UGODNE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, električnih štedilnikov, bojlerjev,
malih gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.
V naSa srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, « in čeprav spokojno spis, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oCe, stari oče, brat
in stric
FRANC MALI
iz Špitaliča 41
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveCe, za sv. maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem Ete Kamnik, Gozdnega gospodarstva Kamnik, Zavarovalnice Triglav Celje in predsedniku društva upokojencev Špitalič-Motnik za besede slovesa ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za ganljivo pelje in gasilcem za spremstvo.
Žalujoči: žena Francka, sinova Pavle in France ter hčerki Anica in Malka z družinami in drugo sorodstvo
_Spitalič, marec 1994_
		Pomlad je na tvoj vrt prišla
		in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
		ZAHVALA
		V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
	m     ' &	ALOJZU LOZBSfSEK
		iz Most pri Komendi
Zahvaljujemo sc sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. dekanu za lepo opravljen obred in pevcem iz Komende za zapete žalostinke.		
		Njegovi najbližji
		Marec 1994
Pomlad prišla je na tvoj vrt pogrnjati zeleni prt, tebe ni več tu nasla zajokala je in odšla.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in praded
JAKOB GOLOB
iz Gozda U
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izreCeno sožalje, podarjeno cvetje in sveCe ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Svoboda iz Črne in gasilcem z Gozda.
Vsi njegovi
Gozd, marec 1994
»POLOS« -
TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice tel. 824-096,823-585
vam nudi
- vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog)
- kocke
- oreh
- kosi
- premog, pakiran v vreče
- žagana drva
Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom.
Se priporoča - Jernej Jerman!
Drevesa so sklonila veje, utihnil v njih je ptic Sčebet, ostale gozdne steze so samotne, ker ni le več.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
SILVA ŠINKOVCA
z Gozda nad Kamnikom
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. Posebej hvala dr. Logarju za zdravniško pomoč.
V žalosti mama Ivanka, sestri Ivanka in Marija z družino ter brat Stane z družino
Gozd, Kamnik, Ljubljana, marec 1994
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi. Je res, da tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 72. letu življenja nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
FELIKSA ZABRETA
Celarjevega ata iz Most
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo v njegov prerani zadnji dom. Posebej hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede in komendskim pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Cilka in Marjeta z družinama in drugo sorodstvo
Moste, Mlaka, Duplica, Ljubljana, marec 1994
Zdaj iSčem te na cestah nepoznanih, strmim v obraze neprijazne, tuje in mi hudo je. Ko pa je najhuje,
te najdem v svojih sanjah pokopanih.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi najinega sina
IVANA HACETA mi.
se zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob, mu darovali cvetje, sveče in za maše. Hvala za izrečena sožalja, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoča starša in drugi sorodniki
Vrhpolje, Kamnik, Moste, Duplica, marec 1994
Čas ni dal, da bi nam roko vsaj podal.
ZAHVALA
Nenadoma nas je mnogo prekmalu, v 58. letu življenja, zapustil dragi mož, oče, brat, stric in bratranec
JANEZ MALEŠ
iz Komende, Breg 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem, znancem in sodelavcem za nesebično pomoC v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala duhovnikoma Ivanu Jagodicu in Marku Senici, posebej pa še g. dekanu Nikolaju Pavlicu za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
Vsi njegovi
Breg pri Komendi, Jarše, Suhadole, Ljubljana, marec 1994
NAPREDEK
D O M Ž A L E
Napredek vošči svojim kupcem iz Kamnika lepe velikonočne praznike!
IZREDNA PONUDBA domačih in italijanskih oblačil in obutve:
^ 1 ^ < <°,a **<5^     za ^JJiJi" ceno
za
OBIŠČITE: Blagovnico Vele, Super N, Češminko in Zarjo v Mengšu
Dajemo ugodna posojila od 3 do 6 mesecev
Gotovinski popusti:
5% za nakup pletenin, perila, metraže, dekorative in 10% za nakup moške, ženske in otroške konfekcije,
Prodajamo na 2, 3 ali 4 čeke ki b0 večJj kot 12 000 SIT
CENE IMAMO ZELO UGODNE
NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI!
1|I Cenjeni občani!
Vabimo vas v tradicionalno
SLAŠČIČARNO »LENČEK«, v KOMENDI, Krekova 10
Na razpolago so Vam slaščice vseh vrst, sladoledi, sadne kupe, kava, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače.
Obiščite nas ter nam zaupajte Vaše skrite sladke želje, katere Vam bomo skušali izpolniti.
ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 20. URE
Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst. Telefon: 061/841-291.
Voščimo vam vesele velikonočne praznike!
SE PRIPOROČAMO Janez Lenček
slaščičarski In kuharski mojster
SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN GOSPODINJSKIH APARATOV
Železnik Miro
Nevlje 19, tel.: 831-494
Popravilo:
- hladilnikov
- gospodinjskih aparatov
- zamrzovalnih skrinj
- gostinskih hladilnih naprav
- popravilo izolacij hladilnih skrinj
»KGM«
TRGOVINA S PREMOGOM
JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel. 823-609, 824-424
Na zalogi imamo kvalitetne vrste premoga iz Zagorja, Trbovelj, Velenja, nemške brikete in češke kocke.
Omogočamo vam plačevanje s čeki.
Vesele velikonočne praznike vam želi in se priporoča
TRGOVINA »KGM«,
Janez Kalan
Gostišče Grm
Perovo 27 tel.: 812-637
(ob kamniški obvoznici)
V novem poslovno-trgovskem centru na Perovem smo vam pripravili ugodno in kvalitetno gostinsko ponudbo:
- malice po 300 SIT
- jedi po naročilu in druge gostinske storitve Obiščite nas, prijetno boste presenečeni!
Voščimo vesele velikončne praznike in se priporočamo.
FOlfilAi
Novi trg 41 a . Kamnik vhod srednješolskega'centra telefon: 831 452
Can
NOVO ARVN0 NJE
-300
gorenjeotfi)gfopr®^ap
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AHAČIČ Domžale, SERVIS   Prešernova 1/a, TRGOVINA   tel. 722-107
Velika izbira:
- pralni stroji
- hladilniki in štedilniki
- hladilne omare in skrinje
- TV aparati in glasbeni stolpi
- mali gospodinjski aparati
Plačilni pogoji:
- Popusti za gotovinska plačila -1 + 5 obrokov brez obresti
- prodaja na več obrokov
- zakup (LEASING) na 25 obrokov
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
MATEJA MARKET
Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608
Ugodna
velikonočna ponudba:
šink
prekajena rol šunka s kostjo pomaranče kava (200 g) sir Gauda velikonočna potica
740 SIT    - šunka prešana 750 SIT
- šunka pizza 592 SIT
710 SIT    - maslo 129 SIT
70 SIT    - margarina Petra 121 SIT
120 SIT    - olje Zvezda 183 SIT
638 SIT    - vino namizno belo 117 SIT
Cenjenim kupcem voščimo vesele velikonočne praznike!
Kamniški ObČan _ ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d,o.o,, Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mcjač. Lektorica Breda Podbrcžnik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški .občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana. Dunajska 5.