Ustanavljanje nadaljevalnih tečajev. Vprašanie nadalievalne šole se plete že od leta 1876. Postalo te aktuahio dve leti Dozncie. ko sm'o dobili na bivšem Kraniskem nona"\iialTio Solo. Ce tudi ni imela ponavljalna šola, ki se ie uvedla z deželnim zakonom leta 1874. i>o svoiem orogramu nobenega kmetiiskega značaia ie takratni deželm šolski svet vendariV uvidel. da ie treba nouka tudi iz kmeti'stva in da ie bil ves tsdariii ix.uk v tetn ooclecki nedostaten. Izdal k zaradi | tetra na vse okraine šolske svetie Doseben i razelas. s katerim se ima na Donavlialnih . šolah uvesti uouk v kmetiistvu. Obemem ' ie izdal hidi podrobneiši načrt za u s t a - J navlianie kmetiisko nadaliev a 1 n i h S o 1. ki nai bi se bile vpeljale posebno na večrazrednih lhidskih šolah. Do izvedbe tega razerlasa va. ni prišlo. v kolikor se tiče nadallevalnih šol. Pač na se ie upelial kmetiiski tx>uk na p»na\lialni 5oli. toda tudi ne sploSno. ampak le do eotovih šolah. Naučna uprava ie vpeliala za pospeševanie kmetiiskega nouka tudi k m e t i is k i o o u k n a u č i t e 1 i i š č u in ie priredila tudi v tem času nekai k m e t i i 5kih tečaiev za liudskošolske učiteIve na kmetiiskih šolah. naiprei na brvši vinarski in sadiarski šoli na Slami. že leta 1S83.. in Dotem na kmetiiski šoli na Grmu, da ve že nreceišnie število učiteltev clovr$rk> te kiirze. a!i vse to ni dosti Domaealo tiri osnovi nadalievalnih tečaiev. V z r o k e . da nismo do danes prišH do nadalievalne šole na deželi. iščemo lahko navzgor in navzdol. hjaučna uurava fe pri vseh ntetiih odredbali premalo intenzivno nosneševala to vorašanie in se ie zaradi teea tudi oremalo dclalo T<> sklenamo lahko iz deistva. da se v teh 44. letih. odkar imamo načrt za nadalieva^no šolo ni nravzaprav ničesar ukrenilo v izpolnrtev učnega načrta za nadalicvalno šolo. Dočim so se ustanavliale. ureievale in popolnievale obitne- in treovske nadaUevalne šole. se ni za kmetiiskcMiadalievalne tečaie ničcsar storilo. kar bi bilo lažie oinopočilo mistanek teh tečaiev. Prvotna zasnova te bila namreč taka, da se ni motTel ta nouk n e oričeti. ne nadadjevati in vspešno razvijati. Na ponavlialni šoli se ie vpeliaval kmetiiski nouk. toda ostal ie v obče n e dostaten. in sicer iz sledečih vzrokov. Prva in glavna napaka 1e bila ta. da se ie nouk iz kmetilstva uvrstil v nonavlialno šolo kot nostranski n r e d rn e t. ki nai se ooučuie v izrednih -.irah iu le no eno uro na teden poleg zakonito oiednisanih rn obveznih učnih Dredmetov. ki so zavzemali brez krščanskega nauka no 4 ure na teden. Drnea nanaka ie tičala v teni. di se k temu piouku ni smei n \ h č e s i liti. da je bil ves pouk fakultativ e n za učenca kakor tudi za učitelja. Kai pomeni to v naših razmerah vo deželi si lahkn vsak sarn credstavlia. Slabo ie vnlivailo t>a tudi t». da ie manikala enotnegain smotrenega učne?a nnčrtaln ravno tatoo tudu nrimerneffa strokovneora vodstva in n a. d z o r s t v a. Da nodnrem svoio trditev o nedostatnem t)oukii. nai navedem sledeče števil'Ke. Kraniska dežda šteie nkroelo 450 liudskih šo!. Po štatistiki iz leta 1916.'17. se v noučevalo kmetiistvo komai na 69 šoiah. tako da ie bilo le 15% šol detežnih teca ooiika. dočim ie ostalo 85% šol brez vsaketra kmetiiskeea t>ouka. Okraii ki šteieie no 40 do 50 šol. kakor n. pr. novomeški in kranjski so imeli kmetiiski nouk le nn 4 šotah. Črnomeliski okrai ic bi! v tem oodediii naislabši. kaiti tam fe °9 §o|. in se ie kmetiistvo Doučeva!o le r.a eni sami šoli. Pa še ta nonk ie bil brez vsaskeea smotrenega načrta, kar se jasno vidi na Stevilu ur ki so bile oosvečene temu txv uku. Tako n. nr. da navedem samo en slu6ai ie bilo v nekem doieniskem šolskem okraiu na eni soli 34 teoretičnih ur in samo 2 uri nraVHčneera nouka. na drud šoli ravno isteea ¦okraia pa samo 6 ur teoriie in 56 ur Draktične^a nouka. In tako se ie z malimi iz!emami godilo tudi po drueih šolah m okrauh. Načrti za kmetiiski nouk. ki so iih predlagali u^telji na okrajne šol. oblasti ^o se kratkpmalm odobrili in nal so bMi še takn različni in neprimerni. to Da zsnoli le radi te^a. ker ie bilo na višiihmest»ih nremalo smisla in zaraditega tudi n r e m a 1 o zanimania za ta postranski nouk. kateremu se -ni nripisovalo rK>trebi>e važnnsti. Na menodaiTiih mestih ie manikalo vodstva in nadzorstva. Vzroka nezadostnih usoehov te iskati seveda tudi spjdai med aičitelistvom safnim. in sicer onravičeno. ker učitelii niiso dobivali za svoi trud tisteea Driznania. ki bi bilo neobliodno notrebno. ako naii se dobro stvar nospešuie. Pri znatio slabih emotnih razmerah našeca učitelistva. ki so vladale dio zad"•e^a časa niso preiemali za izredhi Douk v ktnetiistvu naerad. kakor bi iim šle Po vsel pravici. Za ves pouk v kmietiistvu na vseh kraniskjh šolah re bilo postavlienih le 3000 K. Ta znesek se te v zadniih l&tih od strani bivšeea deželnega odbora nekoliko zvišal. in sicer na txxllagi doseženih vspebov. vendar ie ta kredit tako nizek. da ne more nobeneea ocrevati za obilno delo. ki ie v zvezii s poučevanjem kmetiistva v posebnih izrednili urah. In tako ie danasnji oovsem nezadostni kmetiiski nouk le naravna nosledica talkih-le razmer. Teera položaia niso moell spremeniti naiboli vspeSni kmetiiski tečaii. ki so se vršili svoi čas r.a Grmu. dasiravno so bili ndeležniki v«i navduSeni za uvedbo nadalievalnih tečaiev Marsikatera beseda se ie med tein časotn izoreeovorila m suisala v ivriloč retonne nadalievalne šiole. toda do danes brez pozitivnega a!i vidnega uspeha. BHžie se ie stooilo rešitvi icssa vurašmia sedai do voini. ko ie nostalo aktualno sploh vse vprašanje reforme aa§e nsnovne šole. Bilo je pred dobrim letom. 14. juniia I. I.. ko se ie na nosebni e n k e t i razpravlialo oreformi nižiesra strokovnega pouka. Takrat sem dobil tudi naloro. da sesta-vim učni načrt za kmetii?ko-nadalievalno šolo. Temu oozivu sem se odzval. Obdetevalo se ie to vorašanie tudi na okraini učiteliski konferenci v K r š k e m , lani 13. septembra. Wer sta irnela referate nadtičiteli Š k u 1 i in nčiteHica P ; r k o v i č . nrvi o kinetitsko-nadaHevalnih tečaiih. druea o srospodinisko-nadalievalnih tečaiih Udeležil sem se te konference na vabiLo okrainetra šolskega nad?,omilka Stiasnv-ia. Kakor znano sa se v načrt državnega zakona o narodnih šolah za kraliestvo Srbov. lirvatov in Slovencev sorelela že do'očila fitd^ nadalievalne šole. o katerih vravori 51 25.. da se ima do končani osnovni š(>li začeti ;-n traiati dve letl. in sicer prvo leto o b v e z n o . drusro oa n e o b v e 7. n o. Kako se bo dalo to izvesti 1e seveda 5e vnra?anie. Zamuiati pa ni danes nobenega časa več. vsai stnn dosti dolsro odlašali in zavlačeva!: te tečaie Čas ie. da rvridemo do demni. Ako sp «e nnverieništvo za kmetiistvo seJai iniciiativno lotib te?a vnrašania. ie le raravnn ker ie iiPodna rešitev kmetiisko-nadalievalne šole v tesni zvezi 7 tnferesi ki v\\ zasleduie na^e Doverieništvo. Prei>ričan sem. da se bo z nadalievalno šolo velFKo d^abreea doseek) ne le nri m.ladini- ki notrebnie m končani osnovni šo!i še nravstvene in stanovskve vzgo ie in skrbnep"a vodstva. amtiak tudi v nanredek naše?a krnetiistva. Danes se ne gre pri kmetski mladini samo za to. da ji damo na pot življenja samo gotovo mero splošne izobrazbe, ampak tudi za to, da k> ohranimo domači grudi. da K> ohranimo svojernu poklicu, da io s-tanovsko vzgojlmo in oravstveno dvigneino in da ji vcephno veseljle do priroienega kmetifskega dela. Na noben način ?ie smemo kir.etsko mladino, ki odraste osnovni šoli. v vzgoinein ozini zanetnariati in ii orltreovati oouk. ki se ii ie že pred 44 leti namenil. ki se pa ni izvaial zaradi nedostaikov. ki smo iih sami krivi. Naša mladina ie t>o končani osnovni soli že toliko srodna in dn5evnn razvita. da se začne zavedati svoiesa odklica in zaninati za stanovske zadeve. Lahko bi se ml ugovarjalo. da imajo 7a .kmeiiisko-stanovsko irobrazbo skrbeti kmettiske šole. ki so v to i>oklacane in da nai se raie te norrmože Ltu<Iska §ola pa nai ostane Dri svrviem splošno izobraževalnem dehi. Temu na7iraniu nasproti moram čv^ le rcomdariati. Prvlč se na nadalievalnih sr/lah ne <?re za strokovni Douk v nravem Domenu besede. ker ie za to velikio premalo časa in kur ie mladina za poooleti kmetiiski nouk tudi premalo zrela. Gre v tem slučam lc za orloravlialni stanovski oouk Drugič moram pa poudarjati. da je te?a Dauka trcba suloh naši kmetski mladini zunai i>o deželi in da še doteo ne bomo dbbili toliko kmetiiskih šol da bi bile ta)Vo splošnn pristorme. kakor bi bdlo v tem slučafu želeti. Liudska §ola z vso svoio 'osnovo bo astala še dolsro edlna za kmetiiski naraščai. In tei mladini mora liudska šola poiTineati. da se stanovsko dviene in lažje pribori do boljšega domačega kruha. Če imamo danes za obrtniške in treovske vaience Polee treovskih in obrtnih šo! tudi nadalievalne šole. Hh moramo diobili tivdi za nase kmetiiske sdnove. Katerim r.i usoieno oriti v kmtetiisko šolo. Zakai bi se ;im odiepovala stanovska iziobrazba na nadalievalni šoli ki k> boli po-trebuieio. kakor druei obrtirški stanovi. če hočemo. da se bodo davni stebri države boli okreoili. Če bi se bila pri nas takoi s početka vpeliala nadalievralna šola. kakor se ie po drueih državah. bi bilo tudi Drl nas marsikai na bolfšem. Z reformo liudskeea šolstva dobimo gotovo tudii nadalievalno šolo. tako kakor imaio Srbi svoio »produžno« šok>. Dokler na nimamo zakonskih določil za nadalievalno šolo. io lahko ustanavliamo v Drehodni dobi na podlagl razsrlasa iz leta 1870 s potnoč.io kraine in akrame šolske oblasti. Okraina šolska oblast ne bo delala zaorek. Glavno ie. da oridobimo 2-s. vpeliavo nadalievalnega tečaia Krajno oblast. tedai krami šolski svet m da se učiteHstvo s ootrebno vnemo loti tesra dela. Poveiieništvn za kmetiistTO bo po svodih niočeh podniralo vsako tako prizadevanie in bn daialo tudd potrebne naerade. Danes imarno med praktičnlmi učitelii že tako število vo^čih močii. ter toliko za-  vednih občin. da bi sc dalo brez vsakega odloea iti na delo. Treba ie le dobre voiie na cni in na umei strani. Naš položai ie daties — da še enkrat na kratko ponovim — tak. da nimamo nadalievahiih šol in da ie Douk na Donavlialm.i šo!i elede kiTietiiskeca nouka blizu tain. kjer smo bili pred 44 leti in da se višji šol. svet prav lahko obrne na vsa podreiena šolska oblastva z ravno takim razelasom kakor leta 1876. ko ie lmel dobesedno sledečo vsebino: »da se akrai. šolski sveti vnovič in nuino oozivliajo. da kar uaiboli skrbe za goritev. in oospeševante tenietliskeea couka in da zlasti v sporaztimu z dntičnimi kro?i nalkreakeie delu\e'w> na in. da kar najhltreje ustanavliajo kmetiisko-nadaltevalne šole. Dosebno tam. kier so potrebtie in kier so večrazredne šo!e.« Vse to velia do Dičjce še danes prav tako. kakor Tircd 44 leti. Glede gospodinjsko-nadaljevalnih šoi nismo storili dosedai še nobeneea koraka. Imaino sicer načrt za takozvane delovne šole. kii ie na Pa osta! clede eosoodiniske^a pouka ravno tako na Daotriu. kakor načrt za kmetiisko-nadalievalne šole. In vendar moranro ro vsei pravici zahtevati da oride čimnreie do rospodinisko nadalievalnih tečaiev po deželi in da začnemo ttidi tukai že enkrat ledino orat'". V. Rohrman.