J Ct^si

Službeni reglement

ali

za

cesar, in kralj, vojsko.

c. k. stotnik 7. peš-polka barona Maroičiea.

1876.

Natisnila tiskarnica družbe sv. Mobora v Celovcu.

V založbi tiskarnice družbe sv Mohora.


'9

Stran

XVI. Oddelek.  O marših. (Marsche.) . . 1

XVII. „ O taboru. (Lager.) ... 71

XVIII. „ O nastanovanju po hišah.

(Kantonirungen) ....  106
XIX. Oddelek.  O varstveni službi. (Siche-

rungs - Dienst).111

„  „ A. O varstvenih kerdelih na

maršu. (Marsch-Sicherungs-
Truppen.).114

Kako ste sprednja in zadnja
straža na maršu naprej močni
in kako sestavljeni in kako
daleč ste od glavnega ker-
dela in ena od druge. (Starke,
Zusammensetzung und Di-
stanz-Verhaltnisse der Vor-
u. Nadihut im Vormarsche.l 119
B. O sprednjih poštih. (Vor-
posten.).126

1

XVI.  Oddelek.

0 marših.

(Mdrsche.)

§• l.

Splošne določbe.

(Allgemtine Bestimmungen.)

1. Vsak poveljnik vojaškega kerdela ali
prateža (trena) na maršu je odgovoren za to,
da pride kerdelo o pravem času in brez ne¬
opravičene zamude za boj sposobno na svoj
določni kraj.

Poveljnik mora skerbeti, da se neprene¬
homa vzderžuje red in disciplina, varnost in
urna gotovost za boj, vendar tako, da se ker¬
delo varuje in se mu olajšajo vse težave, ko¬
likor le te določbe ali razmere dopuščajo.

2. Da se more poveljnik s terdnim upanjem
zanašati na izpeljanje največih maršev, ki se
dajo doseči, uriti se morajo kerdela že v času
mini, prehojevati daljna in težavna pota in
morajo biti obložena z vsem, kar je predpi¬
sano za vojno, ne le v vajnih marših, ki se
včasi verše, ampak tudi o vsaki priliki pri
vseh drugih vojaških vajah, ki so z marši
združene; — predpisi o marših se morajo
vselej natanjko spolnovati.

1

2

§■ 2 .

O uredbi maršev.

(Anordnung der Marsche.)

3. Ako ima vojska kam marširati, mo¬
rajo zat<5 pooblaščena poveljstva in oblastnije
posameznim kerdelom to o pravem času na¬
znaniti, da se morejo v to potrebne priprave
storiti in preskerbeti primerni živež in stanišča.

4. Ako ima izveršiti kerdelo kako večje po¬
tovanje, d& se mu navadno verh maršnega ukaza
(Marsehbefehl) tudi maršni načert (Marsch-
plan), ki obsega način, kako naj se potuje,
štacije, v ktere mora priti kerdelo, in dni, v
kterih se počiva, kakor tudi kraje, v kterib
in na koliko časa se preskerbuje s prirodni-
nami (Naturalien) ali raznim živežem.

5. Po maršnem načertu in po izkazu stana
potujočega kerdela napravljajo zat6 poobla¬
ščeni uradi ali poveljstva potno kazalo (Marsch-
route). Oskerbovališča so dolžne dati tistim,
ki se izpričajo z maršnim kazalom, potrebni
živež; ravno tako so dolžne politične in krajne
oblastnije, dati kerdelu stanišče, brano, po¬
trebne konje in vozove po o tem veljavnih
ukazih.

6. Ako se ni bati, da bi se srečal so¬
vražnik , je za maršno dispozicijo (maršne

8

načerte) v času miru in v času vojne mero¬
dajno , da se kerdelo, priprava in dežela va¬
ruje ; kedar je pa sovražnik blizo, naj se ozira
le ne taktične terjatve.

Ako se pomikajo kerdela blizo sovraž¬
nika, mora obsegati ukaz za marš te-le reči:

a)  maršni cilj (Marschziel) in pot, po kteri
se mora tja iti, dalje določbo, če se ima
vložiti kerdelo v tabore pod milim nebom
(Freilager), ali v stanišča po hišah (Kanto-
nirung):

b)  maršni red za sestavo in uverstitev ker-
delj in pratežev (trenov);

c)  čas odhoda in prihoda;

4)  kraje, v kterih in čas, kako dolgo se
ima počivati;

e)  določbe za hrano in kuhanje (kermenje);

f)  naredbe zarad varnosti na maršu in po
končanem maršu, ravno tako naredbe, da
ostane kerdelo na maršu vedno v zvezi
s sosednimi kolonami in kako se ima ob¬
našati , kedar pride do sovražnika;

g)  stanovališče poveljnikovo na maršu in
njegovo prenočevališče;

h)  vse še sicer potrebne naredbe in poročila
o namenu marša, splošno stajo glede na
sovražnika in razdeljenje lastnih kerdelj in
pratežev na različnih maršnih čertah tako,

1 *

4

da se more v vseh okoliščinah primemo
in po namenu poveljnika ravnati.

7. Prejemši maršne načerte (dispozicije) naj -
niži poveljniki potrebne posebne naredbe store,
in so kakor vsak oddelkini poveljnik v svojem
področju odgovorni, da se marš natanjko iz¬
peljuje in da se morejo kerdela pripravno
razdeliti za boj, ako bi terčila na sovražnika.

§• 3 .

Kako se preskerlmjejo in uredujejo
stani še a.

(Vorbcreitung d er Unterkunft.)

8—13. Vsak polk ali samostalni bataljon
(vsaka divizija) odpošlje nekaj dni pred od¬
hodom enega stotnika ali nadlajtenanta popred,
da uredi stanovališče. Ta oficir uredi v vseh
štacijah in v zadnji postaji po sprejetih uka¬
zih vse naredbe, ki so gledč nastanovanja
potrebne; o tem se pogovori z vojaškimi in
političnimi, oziroma krajnimi oblastnijami in
določi, kam naj se štabi in oddelki vlože.

14. Stanišča za posamezne oddelke v marš-
nih postajah ovedajo (ausmitteln) stanodelniki
(Quartiermacher), kteri se odpošiljajo dan pred
odhodom kerdela v sledečem številu:

Vsak bataljon (vsaka konjiška ali bate¬
rijska divizija — Kavallerie- oder Batterie-

5

Divisioti—) enega nižega oficirja (Subaltern-
officier), vsaka kompanija enega podoficirja z
dvema možema; ako je kompanija v vojnem
stanu, enega podoficirja s štirimi možmi; vsaka
konjiška škadrona enega podoficirja in od vsa¬
kega voda (cuga) enega ali dva moža;

vsaka baterija enega podoficirja s štirimi
do šestimi vojaki;

vsaka vozniška škadrona (Euhrwesens-
Eskadron) v mirnem stanu (Friedensstand) in
vsak vod take škadrone v vojnem stanu enega
podoficirja in enega ali dva pratežna vojaka.

Manjši oddelki odpošiljajo stauodelnike v
primerno manjšem številu.

Kot stanodelnika za polkni štab se od¬
pošiljata en podoficir in en vojak, ktera se
pridajeta oficirju, ki ureduje stanišče za ba¬
taljon (divizijo).

Stanišča za bataljonske (divizijske) štabe
morajo preskerbovati stanodelniki kake kom-
panije (švadrone, baterije).

15. Stanodelniki oddelkov, enega in istega
kerdela, ki skup marširajo, vodijo se pod po¬
veljstvom najvišega oficirja ali podoficirja
t maršno štacijo.

16. V oddelkih, kteri ne pošiljajo oficirja,
ki bi stanišča uredoval, ima dolžnosti tega.
oficirja poveljnik stanodelnikov.

6

Poveljniku se d d odpert ukaz (offene
Ordre), dalje vsakemu izmed ostalih oficirjev
in podoficirjev od poveljnika podpisan razkaz,
o številu oseb in konj, ki se imajo nastaniti.
S temi listi in z naredbami, vravnanimi p&
oficirji, ki ureduje stanišča, po ktere mora
iti poveljnik stanodelnikov precej, ko je pri¬
šel v štacijo, gre ukvartirajoči oficir, kjer pa
takega ni, najviši podoficir k vojaško-štacijski
(krajni) komandi, oziroma h krajni oblastniji
in si d4 odkazati stanišča.

17. Vojaki se morajo tako nastaniti, da
se taktična zveza kolikor mogoče vzderžl. V
hišah, kjer bi se utegnila kaka bolezen nalesti,
nastaniti se ne sme nikdo, tudi ne smejo bivati
vojaki v eni izbi z bolniki.

Oficirji se morajo ob vojni vselej, v mir¬
nem času pa kolikor mogoče v okrogli svojih
oddelkov nastaniti, konjiki in vozniki naj se
ukvartirajo blizo konj.

Od stanodavcev (Quartiertrager) se ima
terjati, naj o pravem času skerbe za stanišče
in hrano za vojake, kteri se bodo pri njih
nastanili, da dobijo po težavah marša potrebni
počitek in okrepčanje. Pove naj se tedaj, ako
je moč, stanodavcem ura prihoda.

Kamor pridejo konji, mora se stanodav¬
cem veleti, naj konjske hleve (konjake) pred

7

prihodom kerdela prevetrč, pripravijo, jasli in
gare skerbno osnažijo.

Ce so konjaki slabi ali nezdravi, naj se
ovedejo za konje skednji ali drugi pokriti
prostori.

Bolni konji naj se devajo, kolikor mo¬
goče, v blizo sknp stoječe konjake, da se mo¬
rejo lažje zdraviti in primerno nadzorovati.

18. V vsakem kraju se mora iznajti
prostor, na kterem se kerdelo zbira (izbu-
nišče ali hrupisče — Alarmplatz) in za vsak
oddelek kraj, na kterem se razreduje; pri
topničarstvu in prateži je park tudi lirupišče.

Ako bi se morali vojaki in konji ene
baterije v več krajev nastaniti, postavijo naj
se vendar vsi topovi in vozovi na parknem
kraju blizo štacije poveljnikove.

Po tem pravilu se morajo tudi odločiti
parki za raztreseno nastanovane kolone s stre¬
livom in druge prateže.

Prostori za parke se morajo izbrati z do¬
voljenjem krajne oblastnije; gledati se mora
na terda tla, na zavarovanje pred ognjem, da
imajo dovolj vhodov in izhodov in da niso
preblizo obljudenih hiš.

Parkna straža naj se nastani, kolikor mo¬
goče, blizo parka.

8

19. Oficir, kteri ureduje stanišča, mora
poznati okraje, ki so odkazani posameznim
oddelkom, in pregledovati stanišča in konjake
(konjske hleve), kolikor mu pripušča čas in
kolikor more; vsakako pa tiste, o kterih so
se mu naznanile ovire in pomisleki.

20. Stanodelniki se morajo prepričati o
kakovosti vseh stanišč in konjakov (hlevov)
in skerbeti, da se hrana o pravem času pripravi.

Opovire, ki bi se pripetile pri nastano-
vanju, naj podoficirji precej naznanijo sta-
nodelnemu oficirju, ako se pa tak ni odposlal,
najvišemu podoficirju.

Ta naj opovire postavno odpravi in uravna.

21. V krajih, kjer se prejemajo prirod-
nine, se mora vse pripraviti, da se hitro raz-
dele, po okoliščinah se morajo oddelkom, kteri
so po samem uastanovani, pripeljati.

22. Stanodelniki pričakujejo kerdelo peš
primerno uredeni pred vhodom v mesto ali
štacijo, oglasijo se pri svojih poveljnikih in
jim naznanijo, kako je kerdelo nameščeno,
'kakova so stanišča in kje je štacijska straža
in alarmišče.

Oficirji od konjištva in topničarstva je¬
zdijo marškoloni nasproti.

28. V vaseh, v kterih so hiše ali sku¬
pine hiš preveč saksebi oddaljene, mora se

9

skerbeti po krajni oblastniji, da se pošljejo o
prihodu kerdela kažipoti na mesto, kjer se
kerdelo razpostavi, ki vodijo potem vojake v
stanišča.

Kedar se nastanujejo oddelki v na samem
ležeči vasi, morajo se stanodelniki prepričati,
de so pota, ktera peljejo tje, shodna, in tam,
kjer se ločijo te pota od maršne čerte, naj
se postavijo o pravem času vojaki ali posli
za kažipote.

24. Ko se je kerdelo nastanilo, odrinejo
stanodelniki v drugo štacijo.

25. O dnevih počivanja se morajo stano¬
delniki menjati.

26. Razun enega nižega oficirja za vsak
bataljon (divizijo) odpošlje vsak manjši od¬
delek toliko podoficirjev in ž njimi po dva
oziroma po štiri vojake, in vsak polkovni štab
toliko podoficirjev in vojakov, kolikor maršev
je do prihodnjega dne počivanja; vendar se to
zgodi le tedaj, kedar treba kerdelo varovati
in to pripuščajo druge okoliščine potujočega
kerdela.

V takih primerljejih mora pripraviti sta¬
nišča v vsaki štaciji število podoficirjev in
vojakov, kakor je predpisano v točki 14;
ostali stanodelniki pa se podajo drugo jutro
v drugo štacijo in ne čakajo na prihod kerdela.

10

Oficirji, kteri pripravljajo stanišča, puščajo
tudi v štacijali, kjer ni dneva počivanja, kratke
pismene raporte obsegajoče:

a)  kako je kerdelo nastanovano in kteri
okrogi so vsakemu oddelku odkazani;

b)  kje je stanišče poveljnikovo:

c)  kje je kraj za štacijsko stražo;

d)  kje je alarmišče (park);

e)  vse, kar verh tega še treba vedeti, po¬
sebno če so bolnišnice in zapori v mestu.
Ako maršira več oddelkov ali kerdel,

pred kterimi se odpošiljajo oficirji kot stano-
delniki (kvartiraži), v eni koloni, mora napra¬
viti najviši verh omenjenega še onemu podo¬
ben pismen raport, v kterem je razvidno, kako
je nastanovano celo kerdelo in ga oddati po¬
veljniku kolone.

Ti raporti se oddajajo po tistih podoficirjih
zaostalih stanodelnikov, kteri imajo pripravljati
stanišča za štab, dotičnim poveljnikom.

V štacijah, v kterih se počiva in v zad¬
njih štacijah čakajo tudi oficirji, ki priprav¬
ljajo stanišča, na kerdelo in za to pismenega
raporta ni treba.

27. Stanišča za poveljnike brigad pri¬
pravljajo stanodelniki kakega onim podverže-
nega polka.

11

28. Ako je v posebnih primerljejih treba,
da se kerdelo hitro spravi pod streho, od¬
pošlje kolonini poveljnik popred jezdnega oficirja
(generalštabnega oficirja) s potrebnimi pomoč¬
niki . če mogoče kerdelskimi pribočniki (ad¬
jutanti) , naj pripravi stanišča, in manjši
oddelki se nastanijo v okrogih, ktere jim od-
kaže poveljnik kolone; kerdelski in oddelski po¬
veljniki vravnajo potrebne naredbe zarad pre-
skerbovanja.

V takih primerljejih se mora z največo
ostrostjo ravnati, vaščanje se morajo braniti,
da se jim ne dela krivice ali da se od njih
ne terja preveč; ako ostane vojska več časa
v kraji, morajo se težave nastanovanja pri¬
merno urediti.

§• 4 .

O odhodu.

(Abmarsch.)

29. Poveljnik naj dobro prevdari vse okoli¬
ščine, ki zadevajo marš ali bližnji spopad s
sovražnikom in določi uro odhoda tako, da
pride kolona na cilj o pravem času in za boj
dobro pripravljena tudi tedaj, kedar bi jo na
maršu manjše nenadejane opovire mudile.

Zato se mora ozirati na zapreke na maršu,
ktere ji je premagovati, na prestani trud, ka-

12

kor tudi na razpostavo (stanišča, tabor pod
milim nebom), dalje tudi na red, v katerem
se ima kolona sestaviti.

Navadno se ne odmarširuje pred zorom;
vendar treba gledati na to, da pride kerdelo
na cilj pred nočjo, o vročem poletji kolikor
mogoče pred poldansko vročino.

80. Kerdelski (pratežni) poveljniki (Trup-
pen- [Train-] Koinmandanten) vele dati gleue
na uro odhoda, ki jo je odločil poveljnik ko¬
lone, in na red, v kterem pride kerdelo (pratež)
v marškolono, in na to, kako so nastanovani
v staniščinem (taborskem) okrogli, znamenje,
naj se oddelki zberejo („snid, odrinite s konji,
odrinite“ — Vergatterung. ausriicken zuPferd.
ausrucken —) in sicer tako, da se zbere ker¬
delo malo pred odhodom.

Ako ima kerdelo v silnih primerljejih
precej odmarširati, se da znamenje „hrup“
(Alarm); na to se mora nagloma vsako ker¬
delo popolnoma napravljeno in oboroženo na
alarmišči zbrati.

31. Ako tirjajo okoliščine, morejo oddelki,
ki so se najprej vredili, precej odmarširati,
vendar se mora gledati na to, da nemudoma
po pravi poti nasledujejo oddelki, kteri so se
pozneje zbrali ali došli.

13

Ako treba, puste se na zbirališču šarže
in prazni vozovi, če so pripravljeni, naj po¬
samezne zaostale vojake ali za marš nespo¬
sobne zberejo.

32. Ako se ima na tihem odriniti, naj se
opuste vsi signali in očividne naredbe; ukazov
k maršu prebivalci ne smejo izvedeti, razglasijo
naj se tedaj v okoliščinam primernem načinu.

33. Oficirji in podoficirji morajo biti vse¬
lej najpervi na zbirališču, da ogledujejo v
svojih oddelkih vredevanje, napravo in opravo
(kako so nasedlali, natovorili in napregli), in
da zabranujejo in odpravljajo vse, kar bi bilo
protiredho, ali bi odhod mudilo.

Vsak oddelski poveljnik prebere in
kliče imena vojakov in naznani neposrednje
predpostavljenemu poveljniku število ali mod
svojega kerdelca.

34. Kakor hitro so vojaki (v vode
cuge) razversteni. ne sme samolastno nikdo
izstopiti iz reda in verste in le iz tehtni h
uzrokov se sme to izjemno dovoliti ; nezanes¬
ljivim in bolnim osebam, ktere izstopijo, mora
se dati zanesljiv mož, da nanje pazi in jih
podpira.

Pri konjištvu in topničarstvu se dajejo
vojaki brez konj in področni konji pod po¬
veljstvo podoficirja.

14

Ako ima v vojni kako kerdelo mnogo
področnih konj, mora en mož po dva konja
voditi, da se bojno moštvo preveč ne zmanjša.

Kedar se kerdelo ureduje, pripeljejo se
tudi nazaj pripravnosti in vse straže, ktere
na maršu ne ostanejo pri prateži.

Inšpekcijski podoficirji (razvodniki) pri¬
peljejo vpehane in bolne o pravem času na
za to določeno zbirališče, kjer jih inšpekcij¬
ski zdravnik pregleduje. Tisti, ki ne morejo
hoditi, se ualože, če treba, po dogovoru s
provijantnim oficirjem na prazne vozove.

Inšpekcijski oficir, ki gre za kolono, ka¬
kor tudi poveljnik zadnje straže morata izdatno
podpirati provijantnega oficirja v spolnitvi
njegovih dolžnosti, ktere so v predpisih za
pratež zapopadene; posebno pa morata gledati
na vse, kar se tiče tega, da pratež o pravem
času odide; da se red vzderži in da se more
pratež na maršu brez opovir pomikati.

36. Treba je gledati na to, da se snidejo
prateži ali njih deli, kteri posebej ali pri
svojih oddelkih taborujejo, pri odhodu o pra¬
vem času in pridejo v redu v kolono.

37. Kedar je zapustila potujoč kolona
(pri večih oddelkih vsak bataljon, vsaka šva-
drona, baterija ali pratežni oddelek) kraj od¬
hoda, veli kolonini poveljnik, oziroma oddelski

15

poveljnik odtrobiti (abblasen). Na to znamenje
so sledeči olajški dovoljeni:

sablje se zavarjejo (pike se vzamejo na
pravo roko);

pešci smejo nositi puške po priložnosti,
vendar tako, da nikogar ne nadlegujejo;

tobak kaditi je sploh dovoljeno, vendar
vojakom, ki sedijo na vozeh s streljivom in
na vozeh s strelno robo, je prepovedano; ravno
tako tudi ne smejo kaditi vojaki, kteri so o
močnem vetru blizo takih voz.

Verh tega more poveljnik kolone oficirjem
in vojakom dovoliti, da smejo odvzeti ovrat¬
nike (Halsbiuden), razpeti jopič, plašče in
bluze.

§■ 5 .

O poveljstvu.

( Kommandofiihrung.)

38. Poveljnik potujočega kerdela (povelj¬
nik kolone) vodi marš in gleda na to, da se
maršni predpisi (Marschvorschriften) in dani
ukazi spolnujejo; on določi tudi v vseh pri-
merljejih in okoliščinah, za ktere se v maršni
dispoziciji (maršnem načertu) ni oskerbovalo
po lastnem mnenju.

IG

§• 6 .

O redu In uredenju na maršu.

(Marschordnung und Marnchformation )

41. V mirnem in vojnem času maršira
vsaka kolona s prednjo in zadnjo stražo (Vor-
und Nachhut), pred sovražnikom po potrebi
tudi s stransko stražo (Seitenluit).

44. Da je mogoče na maršu zapreke od¬
pravljati ali napravljati, pridajajo se sprednji
straži — na marših nazaj tudi zadnji straži —
tehnična kerdela, ali pesni (jezdni) pionirji,
ali pa tudi tehnična kerdela in pesni (jezdni)
pionirji.

Med maršem maršira zadnja straža za
pratežem, ki je tik za kerdelom.

Na koncu vsakega samostalnega kerdela
(polka, bataljona) ali prateža, za ktero ne
gre tik zadnja straža, je v primernem številu
„straža za jetnike 11  pod poveljstvom podoficirja,
da prejema in sprevaja jetnike, ki se po raz¬
ličnosti hudobije ne morejo puščati v redu in
versti. Pri topničarstvu se sestavlja taka straža
iz topovnega varstva (Geschutzbedeckung), če
je pri topovih.

Te straže marširajo zmiraj z natak¬
njenim bodalom (golo sabljo) in prejemajo
potrebne ukaze od inšpekcijskega oficirja, kteri

17

maršira na koncu kerdela, oziroma od divi¬
zijsko - inšpekcijske šarže topničarstva (dotoč¬
nega pratežnega poveljnika).

Y samostalno marširajočih baterijah ali
pratežih, ki nimajo varstva, jezdi en ali dva
podoficirja na 200 do 300 korakov pred kolono,
da se morejo ovire o pravem času zapaziti
ton odpraviti ali se jih ogniti.

Tudi na koncu take kolone mora iti
en podoficir ali dva, ki imata dolžnosti zad¬
nje straže.

45. Eed, v kterem marširajo deli kolone,
zavisi od namena marša in od kakovosti
potov.

Ako kerdelu ni treba marširati v tes¬
nem redu (gedrangte Marschordnung), marši¬
rajo pešci v dvorajdi, konjiki po štirje, top¬
ništvo in vozništvo posamoč.

46. Posamezni deli kolone morajo vzder-
ževati predpisano oddaljenost, da se vsaka
zastaja in zmešnjava odverne, kedar so ko¬
lone globoke.

Ako se dA povelje, naj se maršira v tesnem
redu, zmanjšati se mora v vseh kerdelskih
intopničarnih oddelkih, kakor tudi pri bojnih
pratežih ta oddaljenost na polovico, ako se
ni razločno kaj druzega zaukazalo.

Vendar ni treba nepogojno vzderževati

18

teh oddaljenosti, morejo se zmanjšati cela
tako, kakor je v vadbinem pravilniku |Exerzir-
reglement) za red kolone predpisano in sicer
tedaj, kedar se del kolone, ki maršira spredaj,
počasi premika ali zastaja.

Pervotna oddaljenost se spet ponovi, ke¬
dar je bil dal poveljnik znamenje „stoj u  (Halt)
za celo kolono in se potem zopet začne mar-«
širati.

47. Ako se kolona na maršu preterga,
mora se gledati na to, da se predpisana od¬
daljenost spet doseže, vendarne naenkrat, ampak
polagoma. Vsakako pa morajo taktični od¬
delki (kompanije, švadrone, baterije) na maršu
v zvezi ostati.

48. Vsak del kolone mora ostati ne¬
prenehoma v zvezi se spredaj marširajočim
delom.

Da bi se ta zveza vzderžala. vstavljajo
se, ako treba, patrole po dva moža v pri¬
mernih oddaljenostih med posamezne oddelke.

§• 7 .

O meri na maršu.

( Ma^schtempo.)

49. Marš mork biti bister in koloca
mora kolikor mogoče enakomerno stopati.

19

Enakomeren marš manj vtrujuje, kerdelo
ostane bolj v redu in more maršni cilj laže
o pravem času in za bolj gotovejše doseči.

Poveljnik sam vravnava tempo na maršu;
ravna se pri tem po kakovosti ceste, po vre¬
menu in po sposobnosti kerdela.

50. V početku marša mora biti tempo
zmerno in še le po malem se preide v normalno.

51. Kedar marširajo pešci, morajo bob¬
narji (trobači) menjdje se bobnati (trobiti);
blizo sovražnika ali na maršu čez mostove
se ne bobna (ne trobi).

52. Samec marširajoče konjištvo mora
tam pa tam po ugodnib tleh brez preneh-
ljeja dirjati, roda nikdar ne čez 20 minut.

53. Slabi remonti, bolni konji in po
potrebi tudi področni konji se peljejo, kedar
drugi dirjajo, pod poveljstvom oficirja ali
podoficirja v koraku za kerdelom.

Bolnim konjem naj se verli tega pusti
večkrat postati, da se spočijejo in okrepčajo.

54. Sameč marširajoče baterije in pra-
težni oddelki morajo voziti v mirnem ena¬
komernem koraku.

Jezdne baterije, ki so konjikom vverstene,
morajo tudi ž njimi dirjati.

55. Na čelu vsake kolone, vsakega ba¬
taljona, vsake švadrone in vsake baterije

20

mora marširati oficir, da daje primerno mero
ali takt in pazi, ter naj pri tem primerno
prevdarja kakovost poti, po kteri maršira
kerdelo.

§• 8 .

Red (disciplina) na maršu.

( M arschdisciplin).

56. Ojstro vojaško strahovanje na marša
je glavni pogoj velikih maršnih uspehov
in tirja najživahnišo delavnost vseh povelj¬
nikov.

Posebno na silnih marših imajo biti
oficirji in podoficirji moštvu v izgled, pospe¬
ševati morajo moralično krepost svojih voja¬
kov in naj si prizadevajo, vzderžati red in
dobro voljo. Ako maršira kerdelo hitro, v
polnem redu in brez zaostajavcev, mu je to
v čast in kaže njegovo notranjo in pravo
vrednost.

57. Po pravilu morajo pustiti pešci in
konjiki na maršu eno stran ali sredino ceste,
topničarji in pratežni oddelki pa eno stran
ceste prosto.

Y mirnem času naj se maršira in iz¬
ogiblje na tisti strani ceste, na kteri je v
deželi navadno.

21

Ako kolona na cesti obstoji, mora ostati
leva stran prosta.

58. Inšpekcijske šarže kompanij in ba¬
taljonov marširajo na koncu tistih oddelkov,
pri kterib opravljajo službo. — Tudi na
koncu vsakega pratežnega dela mora biti
vselej kaka inšpekcijska šarža.

Vsi podoficirji ostanejo v svoji razver-
stitvi. Kedar se prične boj, podajo se vsi
oficirji in vse inšpekcijske šarže na mesta,
ktera so jim odkazana. V tem primerljeju
gredo tudi straže od jetnikov, kakor hitro
mogoče, k svojim oddelkom, jetniki se jemljejo
ali v bojno linijo, ali se pa oddajo najbližnji
pratežni straži.

Strežbenim topničarjem pešbaterij se
mora po mnogih trudih ali kedar se pričakuje
velik trud, dovoliti, naj se vsedejo na topove
ali na vozove se strelivom. Strežnim top¬
ničarjem jezdnih baterij se zaukaže, naj raz-
sedejo, kedar treba, da se okrepčajo ali pa se
konji spočijejo. Eazsedli vojaki marširajo po¬
leg topov ali pa zraven vozov s strelivom.

59. Oficirji in podoficirji morajo paziti
na to, da ostanejo njih oddelki sklenjeni, da
derži moštvo marštempo, da signale, in avize
hipoma spolni, pri topničarstvu verh tega,
da ne odpirajo vojaki samolastno premnih

22

(lafetnih) in predvoznih magazinov (Laffeten-
und Protzenmagazine) ali vozov s strelivom.
Ako bi pa bilo treba, da bi se odperli, mora
se prepovedati kaditi za ta čas tobak.

61. Poveljniki pratežev in pratežnih od¬
delkov morajo strogo gledati na to, da se ne
vozi seboj več konj ali vozov, kakor je pred¬
pisano, in da se ni kdo ne mudi pri prateži,
kdor tje ne spada.

Prestopki in neredi naj se pri pra¬

teži z vsemi sredstvi zabranjujejo.

62. Le v najsilnejših primerljejih smejo

predpostavljeni od kompanijskega poveljnika
naviš dovoliti moštvu, da sme izstopiti na
maršu iz reda in verste, posebno v vaseh,

pri studencih in oštarijah. Ako treba, pridd
se izstopivšemu vojaku kak drug vojak.

O gorkem vremenu naj sprednja straža
skerbi, da postavijo prebivalci v vaseh po¬
sode s pitno vodo ob cestah, da se more

vsak mimo gredoči vojak, ne da bi motil

red, z vodo preskerbeti.

63. Ako bi bilo treba, da bi se popra¬
vile kakemu konju podkove, opravlja se to
na strani ceste, da se marškolona ne zader-
žuje. Jezdci se podajo potem v diru v svoje
verste.

23

Ti in vsi jezdci, kteri morajo iti poleg
kolone naprej ali nazaj, morajo se deržati
kolikor mogoče zraven ceste, vsakako pa tako,
da kolono v maršu ne zaderžujejo.

64. Nikomur ni dovoljeno kak top (voz)
samolastno ustaviti, iz verste spraviti ali dru¬
gemu pred voziti. Ako lop (voz) ne more kak
naprej, naj se, če mogoče, v stran pomakne
ali pa se ga morajo drugi vozovi izogniti.
Ko se je spet za marš pripravil, mora se
koncu najbližnjega topničarnega (voznega) od¬
delka pridružiti in se še le med kakim po¬
čitkom v svojo razverstitev odpelje.

65. Inšpekcijske šarže, oziroma šarže,
ktere marširajo na koncu pratežnih oddelkov,
morajo zaostale, ki so za marš sposobni, zbrati
in med pervim počitkom v njib razverstitev
poslati.

Tisti zaostalci, ki pravijo, da so za
marš nesposobni, se morajo zdravniku pred¬
staviti; takim dovoli poveljnik pratežnih od¬
delkov vsesti se na vozove, ako zaukaže zdrav¬
nik: ako pa zdravnika ni pri roki, dovoli
se jim vsesti na vozove samo tedaj, kedar
je očividno. da ne morejo marširati.

Inšpekcijske oziroma tiste šarže, ki mar¬
širajo na koncu pratežnih oddelkov, morajo
vse, kteri so postali za marš nesposobni, v
zapisnik zapisati.

24

Zbolele konje mora konjski (živinski)
zdravnik pregledati.

66. Vsesti se na pratežne vozove smejo
le nejezdni konjski zdravniki in kovači, strežci.
privešenih konj (VVildbahnpferde) pri tro-
vprežnih vozeh (dreispannige Ziige), za marš-
nesposobni in po okolščinab — ako glede
težkih del treba — tudi rokodelci, kteri se
ne vporabljajo za pratežno stražo.

Vendar se morajo poslednji ranjenim,,
bolnim ali vpehanim precej umakniti.

67. Vojaki, kteri bi se na maršu s su¬
rovimi hudobijami pregrešili, imajo se oddati
jetniški ali pa zadnji straži.

68. Zadnja straža ima vzderžavzti red
vzad potujoče kolone.

Zadnja straža zbira vse zaostale v od¬
delek, skerbi, da se dalje spravljajo za marš
nesposobni in pošilja zaostale vojake pri
pervi priložnosti k oddelkom, h kterim spa¬
dajo. Ako ni mogoče, da bi se naložili za
marš nesposobni na vozove, pusti se jim v
varstvo nekaj vojakov. V vojni, zlasti na
marših po spuntanih krajih, naj se na vso
moč prizadeva, da se zaostali varujejo.

Pri zadnji straži mora biti kak zdravnik,
ako treba, tudi kak živinski (konjski) zdravnik.

25

§ 9-

O zaderžaujn v posebnih pri meri je j ih.

(Verhalten in besonderen Fallen).

69. Kedar bi v mirnem času nenadni,
posebno natorni prigodki potujočemu kerdelu
ali blagu škodovali, ima poveljnik pravico,
marš ustaviti in kerdelo brez ozira na maršni
načert (maršni list) v najbližnjih vaseh na¬
staniti ali pa po okoliščinah pod milim
nebom se vtaboriti.

To se mora vendar nemudoma (če mo¬
goče telegrafično) naznaniti ne samo oblast-
niji, ki je kerdelo na marš poslala, ampak
tudi vojaško-štacijskim poveljstvom; kjer pa
takih ni, civilnim oblastnijam tiste štacije, v
ktero bi imelo priti kerdelo.

Ako bi bilo kerdelo kmalo vstopilo v
okrog druge vojaške oblastnije, ktera bi ga
dalje napotila, naznaniti se mora zaderžek
tudi tej.

70. Konjištvo naj gre po silno stermih
potih peš in vodi konje z roko.

Kedar vozijo pratežne kolone dalj časa
po stermih klancih, mora se pustiti med po¬
sameznimi vozmi veči prostor, da bi se konji
zadnjih voz ne poškodovali, če bi kak voz
nazaj uhajal.

26

Ysi vozniki (Fahrmannschaft) morajo
razsesti in osedlane konje za uzdo peljati.

Kedar se vozi navzdol, morajo se kolesa
zavreti. Jezdci konj v raji (Stangenreiter)
ostanejo v sedlu, sprednji in srednji jezdci
(Vor- und Mittelreiter) pa razsedejo in bra¬
nijo konjem vleči.

Kedar se vozi več časa navzdol, se more
celo gredelnica (Vorauszugwage) odvzeti in
voz se pelje samo s konji v raji.

Po posebno nezvožnih cestah se morejo
konji enega voza drugemu pripreči.

71. Ako se kak voz ne more spraviti z
mesta, razdeliti se mora blago, ktero je na¬
loženo , na druge vozove. K vozovom, ki se
le za malo časa ne dajo dalje spraviti, se
postavi, če treba, tako dolgo straža, da se
morejo odpraviti.

Pred sovražnikom, kedar je nepogojno
treba, da ostane na cestah na vsak način
prost prehod, imajo se na ukaz dotičnega
kerdelskega ali pratežnega poveljnika vozovi
in blago nemudoma kakorkoli odstraniti.

Denarnice in kancelije pa se morajo
vselej dalje spraviti; zloži se tedaj z vozov
vse drugo blago in se z denarnicami in kan-
celijami nalože.

27

V takih primerljejih se najprej seno in
pijača, potem oves in kruh s primerno stražo
popuste , pervemu kerdelu, ki pride, naj se
veli, prevzeti te reči, ako jih potrebuje.

Vsak kerdelski ali pratežni poveljnik je
dolžan, če mogoče, uničiti ali pokončati dati
erarično blago, razun zdravstvene robe, in
sicer tedaj, kedar bi očividno sovražniku v
roke padlo, ali pa kedar to tirja ozir na splošni
blagor kerdela.

Vsak vojaški poveljnik, ki je take na-
redbe izveršil ali izveršiti opustil, kedar je
bilo treba’, se mora •— ako njegovo obnaša¬
nje po okoliščinah ni popolnoma in brezdvom-
no opravičeno pred vojno sodbo zagovarjati.

74. Na mosteh ali na posebno za to
napravljenih prehodih čez zemljiščine zapreke
se razvijejo v znamenje po dnevi svitloplava
bandera, po noči se pa izpostavijo na njih
svetilnice s plavim steklom.

75. Ako se srečate dve koloni na maršu,
morate se izogniti navadno na desno stran.

76. Ako je cesta ozka in je kolonam
nemogoče zogniti se, ali kedar se poti dveh
kolon križate, odloči omenjeni poveljnik, v
kakem redu imate koloni inarširati. On more
tudi zaukazati, naj se koloni kolikor mogoče
sklenete in bataljoni (škadrone, baterije) v

28

širše verste vrede, in veli zdaj enemu zdaj
drugemu oddelku prek razpotja hiteti (dirjati).

77. Na marših po noči morajo vse
šarže svojo delavnost zvišati, da hi vzderžali red.

Pešstvo in vozništvo naj se neprenehoma
budljivo izderži.

Ako oddelki ne marširajo tik eden za.
drugim, mora na razpotjih kaka šarža ali
kak vojak, ki maršira na koncu prednje ko¬
lone, tako dolgo čakati, da se približa druga
kolona.

V vaseh morajo biti za čas prehoda,
okna pri cesti razsvetljena. Od poveljnika
zavisi, če ima to sprednja straža zaukazati;
ravno tako tudi, če se morajo svetilnice, ki,
jih nosi vsaki vod seboj , in koliko se jih.
ima prižgati.

78. V hudem mrazu naj jezdci včasi
konje razsedejo, ravno tako naj zapuste tudi
tisti, ki sedijo na vozeh in so za marš spo¬
sobni včasi vozove in naj gredo peš, da jim
udje ne premrejo.

79. Pregazi in brodove morajo pregaziti
ako je dopustljivo, najprej pešci, potem ba¬
terije in pratež, slednjič še le konjiki.

Pešci in konjiki naj pregazujejo kolikor
mogoče v širokih oddelkih, topovi (vozovi)
po dva.

29

Daljave enega oddelka od druzega, po
okolščinah tudi daljave ene verste od druge,
se morajo podaljšati, ako so valovi močni,
da se voda ne zajezi; v vsaki rajdi se morajo
ljudje, oziroma topovi (vozovi) kolikor mogoče
skleniti. Da se vojakom v glavi ne zverti,
mora se jim, preden se v vodo podajo, pove¬
dati, naj zmiraj ravno pred-se na drugi breg
gledajo.

80. Pri marših čez vojne mostove se
morajo nepogojno izpolnovati ukazi mostov¬
nega poveljnika.

Pešci grejo čez vojne mostove v dvoraj-
dah, ako treba tudi v širjih razredih, konjiki
po dva, topovi (vozovi) pa posamoč. Jezdci
in vozniki, razun jezdcev v raji, razsedejo
konje in jih peljejo za uzdo tako, da gre
vojak ob robu mosta na vnanji strani konja.

Plašljivi področni konji se vodijo ravno

tako.

Topovi (vozovi) ostanejo kolikor mogoče
v sredi mosta. Ako je most ozek, preloži se
blago, ktero je naloženo ob straneh vozov,
tako, da ne dela ovir.

Pešci morajo iti hitro čez most, vendar
ne v rednih korakih, zato se blizo mostov
in po mostovih tudi ne sme bobnati (trobiti).

30

Ako bi moralo kerdelo na mostu obstati,
se rajde (topovi, vozovi) ne smejo skleniti,
marš pred mostom se mora precej ustaviti.

Ako bi imela vojska na mostu več časa
stati, mora se precej spraviti z mosta.

Kedar so mostovi obočno napravljeni, se
vozovi ne smejo zavirati, da se mostovi pre¬
več ne pretresejo; da se pa vozovi prehitro
ne pomikajo, morajo se se zavornico zader-
ževati, ali jih mora pa moštvo nazaj deržati.

Ako pade kak konj v vodo, mora se
precej izpustiti, da se marš ne ovira ali most
ne poškoduje.

Vsak oddelek, kteri je prišel čez most,
mora izhod precej prost pustiti, za to se sme
sesti na konje in topove (vozove) še le v ne¬
koliki daljavi od mosta.

81. Po slabih mosteh, po ledu in po
močvirnih potih se mora vselej varno hoditi.

82. Ako se spravljajo pešci čez vode v
pontonih ali ladjicah, grejo v ladjice posamoč,
v veče po dva z ravnovisnimi puškami (Ba-
lancel v roki vselej na sprednjem delu, nikoli
pa ne na strani ali ob boku.

Vojaki se pomikajo potem polagoma v
zadnji del ladje, kjer je kermilo, postavijo
puške k nogi, se obernejo proti prednjemu
delu in se sklenejo tako, da veslarjev ne

31

ovirajo; ako so pripravljeni v ladji sedeži,
se vojaki vsedejo. Tudi se smejo vsesti na
dno ladje v dveh ali treh rajdah tako, da
sedi mož med nogami drugega.

To se mora zgoditi vselej v modnem
vetru, posebno kedar piha nasproti.

Kedar se prevaža konjištvo, morajo vo¬
jaki konje razsesti in jih posamoč, največ
po dva, pri sprednjem delu v ladje voditi in
se polagoma pomikajo proti kennilu.

Konji se postavijo vselej navpik dolgosti
ladje. Ako so ladje samo tako široke, da
morejo stati konji v njih le v eni rajdi eden
zraven druzega, naj se konji zarad razmerne
naklade z glavami drug proti drugemu po¬
stavljajo. Kedar širja ladja pripušča, da se
postavijo konji v dve versti, obračajo se ravno
tako z glavami nasproti.

Pohlevni konji naj se stavijo ob straneh,
konji, kteri so si navajeni, naj se pustijo
skupaj.

Teža se mora enakomerno razdeliti, vstop
se mora pospeševati; pri tem naj pelja vsak
mož svojega konja na tisto mesto, kjer ima
stati.

Kedar je ladja naložena, se staje konj
ne smejo več preminjati.

32

Med vožnjo derži vsak mož svojega konja
za uzdo in gleda, da se ne plaši.

Ako skoči kak konj v vodo, naj se izpusti.

Topove (vozove) spravlja, če treba, mošt¬
vo v ladjo in jih postavlja ali soravno ali
pa navpik ladjini dolgosti.

Med vožnjo so konji vselej izpreženi.

Topovi (vozovi) in konji se v ladji tako
razdele, da je teža na vseh krajih enaka.
Konji se prepeljavajo le tedaj ločeni od topov
(vozov), kedar to tirja kakovost in razmera
ladje.

Moštvo in konji stopajo iz ladje tako,
kakor so vstopali, vselej le pri sprednjem
delu.

Nikdo se ne sme ganiti s svojega mesta
preden se ni velelo; vojaki izstopajo potem
v polnem redu in ne da bi se tlačili proti
izhodu.

Sedeči vstajajo še le takrat, kedar so
na versti, naj izstopijo.

83. Kedar se prepeljavajo vojaki čez
vode v pionirskih ladjah, mora se ravnati
posebno po ukazih pionirskih oficirjev, koli¬
kor zadevajo ti ukazi tehnične izveršitve pre¬
važanja; pri prevožnjah po drugih, naj se
spolnujejo ukazi, ki jih dajejo v svoji lastno-

33

sti čolnarji (Bootsleute), vodniki čolnov (Kahn-
fiihrer) in prevozniki (Fahrmanner).

Kedar se porabljajo v prevožnjo plitve
(Flosse), mora kerdelo posebno paziti in ne
sme iti naenkrat v veči množici na nje ali
pa z njih.

Pešci stopajo na plitve v rajdah, konjiki
pa peš po dva; tisti, ki pridejo najprej na
plitvo, se vstavijo na sredi, sledeči pa naj se
razdelijo na levo in pravo tako, da je teža
enakomerno razdeljena.

Kedar se prevažajo topovi (vozovi), se
postavijo najteži na sredo, manj obloženi p.t
na oba konca plitve.

Kedar priplava plitva h kraju, zapuščajo
jo najprej skrajne verste (topovi, vozovi);
tisti, ki so bili na sredi, jo zapuste naposled.

84. Klavna živina se čez vode, če mo¬
goče, ne prevaža, ker se ne da vrediti in ker
ne ostane mirna; dobro je, da vodo prebrodi
ali preplava, in se izganja z ladjicami, v
kterih se za njo vozi.

85. Kedar se odpravljajo pešci na vozen,
razdelijo se vozovi v dele (Partie), da pride
na vsak del vozov ena kompanija.

Na vozeh morajo biti sedeži ali pa slama;
vojaki naprave ne odlagajo; pri vsakem delu
vozov morajo ostati nekteri sedeži prazni,

3

34

da ne treba puščati vojakov, ako bi se kak
voz pohabil.

Oficirji in podoficirji se razdeljujejo ena¬
komerno med moštvo, vendar tako, da je
na pervem in zadnjem vozu vsake koinpanije
en oficir, ki ima skerbeti, da se enakomerno
vozi in da ostanejo vozovi zgromadeni.

85. Predpisi v §. 45 I. dela službenika
za komande in prevoze (Transporte), zade¬
vajoči naznanila važnih dogodkov, kakor tudi
to, kako se je obnašati, ko bi nekteri vojaki
zboleli, umerli ali ubežali; ko bi kaki konji
zboleli, cerknili ali ušli, imajo tudi veljavo
za potujoča kerdela in oddelke.

§. 10 .

O počitkih.

(Rasten.)

87. Okoli pol ure potem, ko je konec
kolone (dela kolone) mesto odhoda zapustil,
zaukače poveljnik, naj se kerdelo za kakih
deset minut odpočije, da se manjši pogreški,
kteri so se prikazali na obuvalu in opravi,
odstranijo, konjem sedla poravnajo, naprege
ali podkove popravijo in natorne potrebe
upokojijo.

35

Na stališču (Haltplatz) ustavi čelo ko¬
lone na znamenje, „odpočite se“ (East), ali
„razsedite (Ahsitzen) marš in zadnji oddelki,
kteri so prej zaostali, se sklenejo k spred¬
njim oddelkom; potem zaukaže poveljnik
vsake kompanije vzeti puške k nogi, jezdci
razsedejo po švadronah, topničarji po bateri¬
jah, prateži po oddelkih; na to je dovo¬
ljeno moštvu stopiti iz reda in verste.

Pomanjkanje na obuvalu, sedlih itd. se
mora precej popraviti.

88. Na navadnih marših se mora na pol
marša počivati še okoli ene ure.

Mesta za daljše odpočitke se morajo iz¬
voliti v strani ceste na takih krajih, kjer je
voda, in ako je mogoče, blizo vasi.

V vaseh se sme pa le v slabem in
merzlem vremenu počivati.

Tudi se mora gledati na to, da kerdela
med počitkom ne pripeka solnce ali da ni
izpostavljeno prepihu.

Na marših blizo sovražnika se mora,
kedar se kraj odpočitka zbira, gledati tudi
na taktične ozire in na to, da je kerdelo
primerno zavarovano.

O vseh daljših odpočitkih naj se gleda
na sledeče:

3 *

36

a)  kerdela se vstopijo v tesno formacijo
(gedrangte Formation);

b)  vsaka kompanija postavi, ko je prišla
na svoje mesto, puške v piramide in
odloži telečake.

Konjištvu, topničarstvu in pratežnim
' oddelkom se zaukaže po švadronah,
baterijah, oddelkih konje razsesti. Ko¬
njem se odjenjajo podproge, pred od¬
hodom sc mora na novo nasedlati;

c )  oficirji pregledujejo svoje oddelke;
nikdo ne sme zapustiti brez dovoljenja
mesta za odpočitek (Rastplatz);

d)  ako ima kerdelo pri sebi surovo meso,
mora se na novo očistiti in skerbno
shraniti;

e )  ako se ima kermiti, polaga se živini
navadno le oves;

f)  se odpošljejo komande, da prinašajo
vodo in živež, obnašati se ima po §.
39.1. dela službenika, ljudje se zberejo
po bataljonih in jih vodijo inšpekcij¬
ske šarže — ako pa imajo iti v vasi,
se ve da z oficirji — na kraj svojega
namena.

Med dolgimi odpočitki dajejo poveljniki
potrebna povelja o tem, kako se ima iti v
štacijo ali v tabor, in naredbe, kako se ima

37

odriniti k prejemkom (Fassung), na straže in
v inšpekcijsko službo.

Pred odhodom se vreduje moštvo raznih
oddelkov, naj bi pristopilo k orožju (se vsedlo
na konje), še le kedar pridejo na versto k
odhodu.

§• 11 .

O kuhanju.

(Abkochen).

89. Navadno se kuha menaža še le na
koncu marša, na silnih marših pa med ka¬
kim dolgim počitkom.

Ako bi se odmarširalo še le po ednaj-
stih predpoldne, jejo vojaki menažo pred
odhodom.

91. Ako je mogoče, da bi se na maršu
vdarilo na sovražnika, skuha se menaža za
prihodnji dan že prejšno noč, vojaki snejo
zjutraj samo juho in prikuho, meso pa vzame
vsak mož seboj in ga zavžije o priložnem
času.

§. 12 .

O pratežni straži in opratežnem varstvu

(Trainioache und Trainbedeckung).

92. Za varstvo pratežev odloči vsak polk
ali samostalni bataljon sledeče straže:

38

a)  k vozu z denarnico enega podoficirja
in štiri vojake;

b)  k vsakemu vozu s streljivom, ki spada
k pešcem, enega podoficirja, kteri ima
tudi izdajati strelivo;

c)  k štirim ali šestim vozovom, kteri so
naloženi s potno robo, enega vojaka;

d)  k klavni živini enega raz vodnika in
štiri vojake.

Vozovom s provijantom se pridaje, kedar
grejo prejemat, posebna straža obstoječa iz
enega razvodnika in štirih vojakov, kteri
morajo, ako treba, tudi pomagati nalagati in
razlagati. Posameznim vozem se daje za
stražo le en vojak.

Razun straže pri vozeh s streljivom,
morajo pri provijantnih vozeh, kteri grejo
na prejem, in pri klavni živini opravljati
stražno službo pri pešcih, če mogoče, kom-
panijski črevljarji (Kompagnieschuster), ali
moštvo, ktero je za marš manj sposobno:
jezdci in topničarji pa porabljajo za stražo v
celi prateži ljudi brez konj, oziroma rezer¬
vne ljudi.

93. Pratežne straže morajo verh tega,
da varujejo pratež, še odstranjevati zapreke
na maršu, pri posameznih vozeh, kjer treba
pomagati, pratežnega poveljnika in njegova

39

ude podpirati, da se vzderži red na maršu,
in gledati, da se pratež obvaruje in proti
napadom brani.

Ako se prikažejo pri kakem vozu opo-
vire, naj jib naznani pratežna straža brez zamude
pratežnemu poveljniku ali pa njegovim udom.

Pratežna straža mora gledati na to, da
ostane vozno moštvo, posebno o kakem brupu
v koloni in da nikakor ne zapusti konj ali
vozov.

Ako bi hotel o sovražnem napadu kak
vozniški vojak ali civilni voznik (Civilfuhr-
mann) iz reda uteči, ali konjem samolastno
poveznice ali vervi porezati, ima vsak mož
pratežne straže, kakor tudi vsak vojak, ki
opravlja nadgledovalno službo pri vozeh, pra¬
vico , dctičnega v svarilni izgled na mestu
usmertiti; ako bi ukaza, naj tega ne stori,
ne poslušal.

Pratežna straža maršira zraven vozov,
ktere mora varovati.

Pesne pratežne straže imajo bodala shra¬
njena in se jim more dovoliti naj telečake
na vozove polože; jezdne straže pa nosijo
karabinke zavešene in kakor topničarne po¬
bočno orožje shranjeno.

95. Pratežne straže in pratežno varstvo
so podveržene navadno poveljniku prateža.

40

96. Kedar se pratež, ko je prišel v
tabor ali postajo, s kerdeloni združi, mora
oddati taborska glavna oziroma štacijska stra¬
ža potrebne straže k pratežu in prevzeti jet¬
nike. Za to se morajo podati jetniške kakor
tudi pratežne straže, ktere so se rabile na
maršu, ko so se premenile (oddale jetnike)
k svojim oddelkom pred odhodom iz tabora
ali stanišča pa odrinejo k taborski glavni
(štacijski) straži, oziroma na mesto, kjer je
park.

§. 13

O varstvu topov.

( Geschiitzbedcckung).

98. Poveljnik varstva topov, kteri mora r
in če bi se mu tudi ne velelo, v vseh okol-
ščinah skerbeti, da se topovi zavarujejo, je
podveržen v vsakem zadevku poveljniku top-
ničarstva, ako je po šarži ali častni stopnji
niži od tega.

99. Ako prosi poveljnik kakega topni-
čarnega oddelka, kteri je v nevarnosti ali ni
zavarovan, za podporo, je vsako kerdelo dolž¬
no, kolikor mogoče, spolniti njegovo tirjatev.

41

§• 14 .

O rekvizicijah.

(Requisitionen).

100. Kekvirirati se sme le o vojnem
času na viži ukaz in sicer le tedaj, kedar se
vojska na drug način s potrebščinami ne more
preskerbeti.

101. Vsako kerdelo, ktero gre rekvirirat,
odrine popolnoma oboroženo in se mora po
predpisih zavarovati; voditelj mora biti kak
oficir.

Voditelj rekvizicije se mora najprej z
dotično civilno oblastnijo pogovoriti, koliko
in kake potrebščine se morejo dati, potreb¬
ščine morajo prinesti prebivalci na eno mesto
in voditelj naj prejem poterdi.

Kjer se z dobrim ničesa ne doseže,, rabiti
se morajo posilne naredbe, kakor jih nudijo
okoliščine in kakoršne so potrebne, da se
namen doseže.

102. Kerdelo se mora deržati vedno v
strogem redu; vsakega prestopka se mora
izogibati.

Posameznim vojakom je le na poseben
ukaz dovoljeno iti v hiše ali stanišča.

42

§. 15.

O signalih na maršu in o tem, kaj
pomenijo.

(Signale auf Marschen und ihre Bedeutung).

104. a)  „Odtrobiti“ („AbbIasen“): Na to
znamenje je pripuščeno moštvu, olaj¬
šati si, kakor dovoljuje odstavek 37.

h)  ,,Polklic“ („Halber Kuf“): Vojska se
vstopi v pravilno zaderžanje; vsak na
znamenje „odtrobiti“ dovoljeni olajšek
mine.

c)  „Stoj“ („Halt“): Marš se ustavi; ako
se je bilo kerdelo pretergalo, še le,
ko so se dosegle predpisane dištance;
kolona obstane na cesti in k maršu
gotova.

d)  „Stoj — odpočite se“ („razsedite“)
(„Halt — Kast“) („Absitzen“): To je
znamenje kratkega odpočitka po od¬
stavku 87.

e)  Znamenje „stoj“ („Halt“) združeno z
„odpočite se“ („razsedite“), ktero se
trobi trikrat, pomeni, da se je kerdelo
nepričakovano ustavilo, kar bo trajalo
najmanj pol ure, ali pa dolgi odpo-
čitek; pešci sestavijo puške v piramide
in odložijo telečake, jezdništvo, topničar-

43

stvo in pratežni oddelki razsedejo konje
in jim odjenjajo podproge. Ako pri¬
pušča čas, se smejo ljudje, kakor o
dolgem odpočitku (odstavek 88), po
vodo in živež odposlati.

f)  „Snid“ („zasedite“) t„Vergatterung“)
(„Aufsitzen“): vsi oddelki se morajo
pripraviti za marš.

g)  „Naprej“ („Vorwarts“) je znamenje,
naj maršira kerdelo dalje.

h)  „Na levo — na pravo“ (,,Links —
Kechts“); na to znamenje se gre na
dotično stran ceste.

i)  Signal „zatrobiti enkrat“ „na pravo“
ali „Ievo ', pomeni, naj maršira straž-
beno moštvo topničarstva na dotični
strani topov (vozov).

k)  „Cerkveni boben“ („Kircbenruf“). To
znamnje se daje v naznanje, da se je
kerdelo pretergalo za to, ker marširajo
prednji oddelki prehitro, in da se mora
na čelu počasneje marširati.

105. Vsi signali se morajo pri vsakem
bataljonu, pri vsaki švadroni. bateriji, pri
vsakem pratežnem oddelku ponoviti.

107. Na marših blizo sovražnika se
smejo dati signali le takrat, kedar je nepo¬
gojno treba.

44

§• 16

Kako se gre v štacije in kako se Je
tam obnašati.

(Einrucken in Marsehstutionen und Verhalten in
denselben )

108. Ko je poveljnik kolone sprejel od
stanodelnikov naznanila, vredi naredbe za¬
stran prejemkov, bolnikov in jetnikov, za¬
stran stražne, pripravne in inšpekcijske službe;
on določi čas, kdaj se ima razglasiti dnevno
povelje, zapove, kje se ima kerdelo o kakem
alarmu razpostaviti in kje se ima zbrati k
odhodu.

109. Kedar maršira kerdelo v štacijo,
mora biti uredeno in napravljeno po pred¬
pisih, vsi na maršu dovoljeni olajški morajo
prej enj ati.

Pesni in jezdni oddelki se razpostavijo
v njim odkazanih delih vasi (ulicah) tam,
kjer se imajo zbrati k odhodu. Baterije in
pratežni oddelki odidejo na mesto za park.
Potem se odda zastava, niži poveljniki dajo
potrebne posamezne ukaze, povejo, kje so
stanišča bataljonskih poveljnikov, adjutantov
in zdravnikov, in kerdelo se ukvartiruje.

Poveljniki vodov (Zugskommandanten) si
morajo omenjena stanišča tudi zaznamovati

45

in se ne smejo podati prej k pokoju, preden
niso njih oddelki nastanovani.

Zastave se nesejo v stanišče polkovnega
ali bataljonskega poveljnika, denarnice se
shranijo po dotičnih predpisih in jetniki se
spravijo na štacijsko stražo ali pa v sicer
pripravne prostore.

110. Štacijske straže se izpostavljajo v
tistih maršnih postajah, kjer jih še ni,
tako, kakor v posadkinih mestih.

Vsa poročila, ktera se tičejo službe, se
dajo štacijski straži in se morajo tam pozve-
deti; tukaj se zbirajo tudi, ako šeni določilo
kako drugo mesto, vse komande in vse in¬
špekcijske šarže, da sporočijo zaukazane ra-
porte; Jahko zboleli, da se zdravniško pre¬
gledajo ; adjutanti ali podoficirji, kteri vodijo
v svojih oddelkih službe (računski naredniki),
da se doverši odprava (Abfertigung).

Oficirji, ki uredujejo stanišča, morajo
napraviti za štacijsko stražo izkaz, iz kterega
je razvidno, kje stanuje poveljnik kolone,
štabne osebe, staniščni okrajinižih oddelkov,
stanišča njih poveljnikov in zdravnikov.

Staniščni listki (Quartierbillets) za vojake,
ki pridejo za kolono pozneje v stanišče, se
puste tudi na štacijski straži.

46

111. Notranja služba se opravlja v šta-
ciji kakor v posadki.

Oddelki, kteri stanujejo po vaseh vstrani
stanišča štaba odpošiljajo ob določeni uri
ordonance v štabsko štacijo, da sprejemajo
odpravo ali posebne ukaze.

Oficirji in podoficirji morajo stanišča
pregledati in paziti na to, da spolnujejo vo¬
jaki svoje dolžnosti glede zdravja, čedenja in
snaženja oprave in naprave, da čedijo konje
in jim strežeje. Oficirji in podoficirji imajo
tudi gledati, da dajejo stanodavci vojakom, kar
jim gre, ravno tako pa naj zabranujejo, naj
bi ne tirjali vojaki od stanodavcev, česar ni¬
majo pravice tirjati.

Posebno se mora skerbeti za vpehane in
bolne.

Poveljniki pododdelkov naj dajo popra¬
viti, kar se je poškodovalo: o dnevih počitka
morajo svoje podložne pregledavati in se pre¬
pričati, da je vse popravljeno. Posebno se
mora ozir jemati na orožje in na streljivo.

Bataljonske inšpekcijske šarže in polkovni
inšpekcijski oficir morajo dati na znanje svoja
stanišča štacijski straži; gledati morajo v
okrogu svojih oddelkov, da se vzderži red in
disciplina, za to morajo staniščni okraj več¬
krat pregledati.

47

Ako je cel polk v eni štaciji nastanovan,
mora biti ena inšpekcijska šarža vedno Mizo
štacijske straže; ukaze, ki se tega tičejo, daje
polkovni inšpekcijski oficir.

§. 17

Posebne odločbe o prihodu v posadile
kraje. O maršu skoz posadile kraje
ali skoz mesta.

(Besondere Bestimmungen fur das Jiinrucken in
Garnisonsorte. Marscli durch Garnisonsorte oder
Stddte.)

112, 113. V terdnjave, v neuterjena
mesta, v kterih je posadka, in v stanovališča,
kakor tudi skoz take kraje se maršira z do¬
nečo godbo in z razvito zastavo; konjištvo z
golimi sabljami in derži pike visoko.

Na za to določenem kraju se kerdelo
razvije, skaže najvišemu nazočemu čast, po¬
tem se bije (trobi) znamenje k molitvi, odda
zastava in oddelki odrinejo v njim določene
vojašnice ali staniščne okraje.

114. Skoz mesta, in če tudi ni v njih
posadke, se mora marširati v redu in v na¬
pravi po predpisih, vsi na maršu sicer dovo¬
ljeni olajški morajo prejenjati.

48

§. 18 .

O vojaških prevozih po železnicah;

(Militartransport auf Eisenbahnen.)

116. Kedar se odpošilja vede kerdelo
po železnici, odposlati se mora 24 ur poprej
oficir ali sposoben podoficir kot „vravnatelj
prevoza u  na kolodvor, da se po predpisih s
štacijskim predstojnikom o potrebnem pogo¬
vori in odide po okoliščinah tudi v posrednje
postaje in na kolodvor poslednje štacije,

Vsaki vojaški transport, ki se odpošilja
po posebnem vojaškem vlaku (Separat-Mili-
tarzug), odpošlje še druzega oficirja 3 ure
pred odhodom na kolodvor, naj vreduje in
vodi nakladanje.

Za vsak vojaški vlak se odloči en in¬
špekcijski oficir in straža, obstoječa iz enega
podoficirja, enega bobnarja (trobača) in 10
do 12 mož. Inšpekcijski oficir in straža se
mora podati s pervim oddelkom tistega ker-
dela, ktero se odpravlja na kolodvor: — ako
se pošljejo poprej na kolodvor konji, vozovi
ali potna roba, gre straža že s temi.

Na kolodvoru mora straža na povelje
inšpekcijskega oficirja prostor, na kterem se
nalaga, zapreti, potovalno robo in reči, ki so
zarad ognja nevarne, tako dolgo varovati, da

49

se naložijo, in sploh skerbeti, da se red
vzderži.

119. Kako se ima moštvo na železnicah
obnašati, dopovedati se mu mora prav dobro,
posebno:

a)  da je ostro prepovedano, brez dovoljenja
iti iz vagona, odpirati duri, moliti glavo
ali roke skoz duri ali okna, med vožnjo
na ploščine se podati ali na štenge, pu¬
stiti viseti noge iz pokritih vozov za
blago ali konje, naslanjati se na persne
zagrade, obedve stranski duri konjskih
vagonov čisto odpreti, ali obedve čisto
zapreti, v takih vozeh kaditi ali neza¬
varovano luč imeti. Sploh se mora do¬
povedati moštvu, naj gleda v vagonih
na to, da bi ne nastal požar;

b)  s kakimi signali se bode zaukazalo vsto¬
piti in izstopiti, in kako se mora to do-
veršiti;

c)  da si zapomni vsak mož svoj vagon,
oziroma tudi tistega, v kterem je njegov
konj;

d)  kako se naj hrani orožje, telečaki in
druge naprave.

Po določbah transportnih predpisov na
železnici se mora moštvo konjištva topni-

4

50

čarstva in pratežnih oddelkov še posebno pod¬
učiti ;

a)  v kakem redu in kako se imajo vvažati
konji;

h)  kako se shrani konjska naprava in klaja;

c)  na kaj imajo gledati ljudje, ki ostanejo
pri konjih;

d)  da se sme moštvo v vozeh za konje le
menjaje se vsesti;

e)  da morajo ljudje v začetku vožnje in o
vsaki postaji, kakor tudi dokler se vozi
skoz prerove (Tunnel) pri glavah konj
ostati, da jih mirijo ;

f)  da se morajo nemirni konji le z lepim
miriti, s klicem ali pa da se jim ponudi
kerme, in da se le tisti smejo kaznovati,
ki bercajo;

g)  kako se imajo konji kermiti in napajati.
120. Manjši vojaški transporti, kteri

se odpravljajo brez posebnih naprav le po
napovedbi z navadnimi vlaki, morajo priti
pol ure pred časom, za odvožnjo določenim,
na kolodvor.

Konji in vozovi, kteri so pri takih tran¬
sportih, morajo priti z ljudmi, ki spadajo k
njim, eno ali poldrugo uro pred odvožnjo na
mesto, kjer se naklada.

51

Vsak transport, oziroma vsak transportni
soddelek mora čakati tako dolgo pred kolo¬
dvorom, da je za vstop vse pripravljeno.

Pri manjših transportih pregleda povelj¬
nik vozove, kteri so za transport odločeni:
pri večih transportih pa se prepriča poveljnik
« posedujočim ali etapnim oficirjem, z adju¬
tanti in poveljniki manjših oddelkov o stor¬
jenih naredbah.

Ako je kolodvor majhen in mora moštvo
za to le po malem prihajati in se sprav¬
ljati v vagone, se mora že zunaj kolodvora
razdeliti v dele, kakor pridejo v vagone.

Pri konjištvu, ktero se mora vsakako že
prej razdeliti v take dele, predenj pride na
kolodvor, se imajo ob enem tudi določiti
ljudje, ki naj ostanejo pri konjih.

Na mestu, kjer se vojaštvo razpostavi,
se odloči tudi potrebno število podoficirjev in
vojakov, ki morajo pomagati vpeljavati konje
v vagone iii nalagati vozove, kakor tudi,
ktero je v nujnih primerljejih potrebno, da
pomagajo premikati vozove.

121. Eavno prej, preden se posede v
vozove, se mora kerdelo prešteti in puške
pregledati, da niso nabasane.

Konje naj, če mogoče, pred odhodom na
kolodvoru živinski zdravnik pregleda.

4 *

52

122. Pešci se peljejo, kakor pripušča
prostor, po bataljonih ali kompanijah tako
pred vlak, da so obernjeni s čelom proti vlaku
in stojijo štiri do pet korakov od njega.

Pri vsaki kompaniji veli narednik vsem
vojakom, šaržem, bobnarjem (trobačem) in
kopačem stopiti tako eden za drugega, da ne
ostane nobene polovične čete,

Oddelki vzemejo puške k nogi in obesijo
telečake z jermeni na levo roko.

Na to se razdeli kerdelo v toliko takih
razdelkov, kalikor jih gre v vagone ; pri tem
se pri transportih moštvo, ktero se prevaža
brez orožja in brez popotne robe, vsi sedeži
zasedejo ; pri transportih moštva, oboroženih
kerdel pa mora ostati v vagonih brez raz¬
delkov (kupej) deseti del sedežev, v vozeh s
kupeji pa v vsakem razdelku en sedež neza¬
seden, da se laže shrani popotna roba.

Kompanijski poveljniki odločijo potem
za vsak vagon (razdelek) kakega podoficirja,
razvodnika ali zanesljivega vojaka za poveljnika.

Na to se postavijo oddelki tako pred za
nje določene vagone, da ne sega noben od¬
delek čez svoj vagon.

Pri vagonih brez razdelkov, kteri imajo
dvojne duri, se razdeli moštvo v dva enako
velika dela in vsakemu se odkaže en vhod.

53

Moštvu naj se zaukaže, da mora vzeti v
vsaki štaciji, v kteri se menažira, ko zapusti
vagone, seboj žlice, nože in vilice, jedilno
-skledico in vojaško čutarico.

Ako dobi moštvo tudi odejo ali koltre,
jih razdeli narednik, ko je razdelil kerdelo v
vagonske razdelke, vagonskim (razdelknim)
poveljnikom, naj jih razdajo moštvu.

Jezdni, topničarski in pratežni oddelki
se vodijo, kakor pripušča prostor, po švadro-
nah ali vodih na konjih v kolodvor; ako
tirjajo okoliščine, morajo konje prej razsesti.

CeJ transport, ali če prostor ne pripušča,
samo oddelek, ki se spravlja v vagone, se
postavi blizo priprave za nalaganje in za vsak
vagon (razdelek) se odloči en poveljnik.

Zastava in denarnica se shrani v vagonu
poveljnika ali pri straži.

123. Kedar je za vstop vse pripravljeno;
veli poveljnik prevoza dati znamenje „pozor u
(„Habt Acht“), „naprej“ („vorwarts“) (bob¬
nanje „marš“); na to vstopijo oddelki.

Vsak vojak, ki je v vagonu, mora, če
treba, svojemu nasledniku pomagati vstopiti.

Najbolj oddaljeni prostori (v vozeh brez
razdelkov sredina vagona) se morajo najprej
zasesti, in tako naprej do vhoda.

54

Vsak vojak naj obderži svoje orožje in
svojo robo tako dolgo v roki, da je vagon
popolnoma napolnjen.

Poslednji vstopijo vagonski (razdelkni)
poveljniki in se vsedejo pri durih. Ko je vse
v vagonu, zaukaže vagonski (razdelkni) po¬
veljnik, odložiti robo.

Telečaki se položijo pod klopi in sicer
s pokrovom na verb obernjeni. Na telečake'
in med nje se položijo mavbe.

Druge reči kakor: bobni, tesarsko orodje
in telečaki, na kterib je priterjeno orodje za
kopače, dalje plašči, če jih nimajo na sebi,
se položijo, kakoršen je vagon, na nezasedene
sedeže ali pa sicer primerne prostore, vendar
tako, da ostanejo vbodi in prehodi prosti.

Vsak top ali voz, kteri se ima naložiti,
se pelje tako k mostu, da se spravi lahko
na-nj.

Vozovi, kteri so nabasani s streljivom,
se ne smejo peljati na kolodvor, preden se ne
morejo naložiti, do nalaganja pa se morajo
ostraževati.

Kedar so mostovi široki in močni, pe¬
ljejo se topovi in vozovi gor s konji v raji
(Stangenpferde); ako pa tega ni mogoče,
peljejo jih gor vojaki in železniški služabniki.

55

Pripreženi konji se morajo toraj vselej
pred mostom, konji v raji pa pred mostom
ali pa na mostu izpreči.

Izprežene konje peljejo vozniki precej na
mesto, kjer se vvažajo, jih razdelijo v vagon-
ske razdelke; ako je teh konj za en vagon
premalo, pridenejo se jim jezdni konji.

Vojaki jezdcev, topničarjev in pratežev, ki
ne ostanejo pri konjih, se podajo, ko so spravili
konje, topove, vozove in drugo robo na vo-
gone, po oddelkih pred za nje odločene vagone.

Vojaki vzamejo seboj v vagone pobočno
orožje in karabinke, dalje za porabo na vožnji
kape, jedilne skledice, žlice, nože, vilice in
čutari ce, v neugodnem vremenu tudi plašče.

Vsak vojak ima svojo puško (svojo kara¬
binko) pri sebi.

Kedar moštvo vstane ali v kaki posred¬
uj i štaciji izstopi, nasloni puške v kak kot
ali pa jih položi na klop, nikakor pa se ne
smejo postavljati blizo vhoda, ali pa na tla
polagati.

V vozeh je vsaka priležnost dovoljena,
ktera ni zdravju in redu nasprotna; dovo¬
ljeno je toraj odpeti suknjo, odvzeti ovratnik
odkriti se in sezuti čevlje.

Vagonski oddelkni poveljniki so odgovorni,
da se vzderži red in da se vsako povelje in

56

vsi signali natanjko spolnijo ; posebno morajo
gledati na to, da moštvo v posrednjih šta-
cijah brez dovoljenja ne izstopa.

Kedar se je vse posedlo v vagone, naj
se pošti, ki so še izpostavljeni, nazaj pripe¬
ljejo in denejo v vagon, kteri je določen za
stražo.

124. Poveljnik določi, če in koliko vo¬
jakov sme zapustiti vagon med pomudo na
postajah.

Kedar se v kaki postaji ne mudijo pet
minut, se moštvu sploh ne dovoljuje izstopiti;
kedar se pa mudijo od pet do deset minut,
se sme to le v nujnih primerljejih posamez¬
nim dovoliti.

Ko je prišel vlak v kako stacijo, v kteri
se dalje počiva in sme potem en del ali celo
kerdelo izstopiti, se podajo oficirji k vagonom
svojih oddelkov, naznanijo moštvu, kako dolgo
se bojo tukaj mudili in mu dajo povelja,
ktera se tičejo tega, kako se mora izstopiti.
Straža zapusti najprej vagone.

Inšpekcijski oficir izpostavi na tisti strani,
na kteri nikdo ne sme izstopiti ali hoditi po
šinah, potrebne pošte, druge pa po prostorih
in po ukazu transportnega poveljnika tje,
kjer je zarad železniško - policijskih ozirov in
k vzderžanju red^ potrebno.

57

Transportni poveljnik veli potem:
n)  dati signale „pozor“ („Habt Acht“), „od-
počite se“ („Rast“), oziroma „razsedite u
(„Absitzen“) in potem „na desno 11  ali
„na levo“; kedar je pomudek le daljši
odpočitek in kedar smejo ljudje iz va¬
gonov izstopiti;

b)  kedar mora izstopiti celo kerdelo, da
menažira, se da znamenje „pozor“ („Habt
Acht“), „odpočite se“ (,,Rast“) in „pol-
klic“ („halberRuf“), oziroma „razsedite“
in „polklic“ (absitzen“), potem „na des¬
no “ ali „na levo“.

V obeh okoliščinah izstopi moštvo brez
pušk, vsakako pa brez popotne robe na tisti
strani, na kteri se je zaukazalo.

Kjer imajo vojaki menažirati, se zberejo
po oddelkih poleg vlaka, s čelom proti njemu
obernjeni, in se peljejo na določeno mesto.

Da se vojaki razredijo, postavijo se pri
pešcih neravnostne (ungerade) kompanije okoli
pet korakov pred vagoni in deset korakov za
njimi ravnostne (gerade) kompanije.

V štacijah, v kterih vojaki inenažirajo,
se mora straža in vojaki, ki so pri konjih,
o pravem času premeniti, da moreje jesti.
Vojaki, ki so pri konjih, se peljejo po oddel-

58

kih tako k menaži, da ostane vsaj v vsakem:
vagonu en vojak pri konjih.

Posode za napajanje konj, ktere pripra¬
vijo v določenih stacijah železniške uprave,
morajo zanesti vojaki spet tje, kjer so jih
dobili.

Da stopi moštvo spet v vagone, veli po¬
veljnik dati o pravem času znamenje „pozor a
(„Habt Acht“) „naprej“ („Vorwarts“) ^bob¬
nanje „marš“). Vojaki se peljejo, ako so v
oddelkih, po oddelkih pred vagone in vsto¬
pijo potem brez vse komande, sicer pa se
poda vsaki v svoj vagon in na svoje mesto.

Oficirji se prepričajo, če so vstopili vsi
vojaki, inšpekcijski oficir pripelje pošte nazaj,
in naložni oficir pregleda končno celi vlak,
kakor je predpisano.

125. Ako se morajo premeniti med potjo
vagoni, povedati se mora to o pravem času
vojakom, da se za izstop pripravijo.

Vagoni se zapuščajo tedaj ravno tako,
kakor je predpisano za poslednjo štacijo.

Kedar moštvo spet vstopi, kar se sme
še le zgoditi, ko je vlak sestavljen, razdeliti
se mora na novo.

126. Na predposlednji štaciji se mora
moštvu zaukazati, naj obleko poravna, po¬
potno robo v roko vzame in se za izstop pripravi.

59

Ko je prišel vlak v poslednjo štacijo,
veli poveljnik za izstop moštva dati znamenje
„pozor“ („Habt Acht“), „snid“ (Vergatterung“)
(oziroma pervi del znamenja „alarm“), potem
„na desno 11  ali „na levo“.

Pešci vzamejo pri izstopu telečak na levo,
puško pa v pravo roko, se zberejo po kom-
panijah poleg vlaka, z licem proti njemu,
in si zavesijo telečake.

Jezdno, topničarno in pratežno moštvo,
ktero je v vagonih za vojake, mora pomagati
izvažati konje, se pelje k mostovom in vzame
seboj tje tudi svoje orožje in druge reči,
ktere je imelo med potjo za porabo pri sebi.

Preden vojaki izstopijo, morajo zbrati
vagonski (kupejski) poveljniki odeje in jih po
izstopu oddati tistim podoficirjem, kteri so
jih bili razdelili.

Vozovi s strelivom naj se precej, ko so
prišli v štacijo, zdenejo, s kolodvora odpravijo
in tako dolgo, da se dalje odpravijo, s pošti
zavarujejo.

127. Ko so oddelki izstopili, se morajo
precej urediti.

Poveljnik zaukaže, če ima čakati kerdelo
tako dolgo, da se njegova roba razloži (pešci
in jezdci tako dolgo, da se razlože njih vo¬
zovi), ali pa ima precej odmarširati.

60

Kedar mora kerdelo precej odmarširati,
pustiti se mora na kolodvoru moštvo, ki je
pri razlaganju potrebno, in straža.

128. Tehnična kerdela se imajo obnašati
pri prevozih po železnici po predpisih, kteri
imajo veljavo za pešce, oziroma za pratežne
oddelke.

Ti predpisi imajo tudi veljavo za manjše
pešne in za mešane prevoze.

Kedar ni pri roki kakega trobača (bob¬
narja) , dajejo se dotični signali s komando.

§. 19 .

O vojaških prevozih na vodi.

(Militartransport zu Wasser.)

129. Kedar se naložijo kerdela (trans¬
porti) v kako c. in kr. bojno ladjo, gre po¬
veljniku ladje poveljstvo v vseh rečeh, ktere
se tičejo vojaške discipline ali podvzetja proti
sovražniku.

V pervi versti mora skerbeti za vojaško
disciplino in red na bojnih ladjah Njih
Veličanstva posameznosti oficir celotine (G-e-
sammt-Detail-Ofizier), kteremu se morajo oja-
viti vsa naznanila in vse pritožbe, da more
ali sam v svojem okrogu pomagati, ali pa si
izprosi od poveljnika ladje potrebne ukaze.

61

Drugi organi, ki imajo vzderževati red,
paziti na vojaško disciplino in kterih ukazi
se morajo toraj natanjko spolnovati, so: stražni
oficir, stražni in inšpekcijski kadeti in ladjin
profoz.

130. Kar se tiče zaderžanja na ladjah,
ktere ne spadajo k vojni marini, pogovoriti
se mora poveljnik z barkadorjem ali pa z
vodnikom ladje.

Ako so se napravile z brodarskimi društvi
(Schififahrts - Gesellschaft) posebne pogodbe,
ktere se tičejo vojaških prevozov, spolnovati
se morajo odločbe, ki so v njih zapopadene.

132. Vsako kerdelo ali vsak transport,
kteri se odpravlja po posebnem paroh rodu ali
po posebnem ladjinem vlaku, mora odposlati,
če mogoče, 24 ur pred odhodom enega oficirja
kot „uravnatelja transporta 11  (Transportregu-
lirenden), ki ima storiti po odločbah pred¬
pisa za vojaški prevoz na vodi“ (Vorschrift
fur den Militartransport zuWasser) potrebne
naredbe.

Vsak veči transport, kteri je tako velik
kakor bataljon, švadrona ali baterija, mora
odposlati vsaj tri ure pred odhodom še enega
oficirja kot „naložnega oficirja 41  (Verladungs-
offizier) na mesto, kjer se spravlja na ladjo,
da neposrednje pazi na nakladanje.

62

Ako je premalo oficirjev, porabiti se
morejo za omenjena opravila tudi sposobni
podoficirji.

136. Sploh se mora ravnati po „predpisu
za vojaške prevoze na vodi“.

Pritožbe čez to, da se ne spolnujejo ve¬
ljavni predpisi, ali čez napake, ki bi jih za¬
grešile brodarske osebe, naj vloži kerdelski
transportni poveljnik pri najbližnji vpotilni
oblastniji (InstradirungsbehSrde), v nujnih
primerljejih pa neposrednje pri dotičnem pa-
robrodstvenem vodstvu, in jih zapiše v pri¬
tožne bukve, ktere so na ladji ali pa pri
agentih.

134. Za vsak veči transport se odloči
inšpekcijski oficir in straža, obstoječa iz enega
podoficirja in 10—12 mož, med kterimi je
tudi trobač (bobnar); podložni so na vojnih
ladjah „posameznostnemu oficirju celotine“
(Gesammt-Detail-Offizier).

Straža mora zapreti prostor, na kterem
se naklada, zavarovati popotno robo in reči,
ktere so za ogenj nevarne, tako dolgo, da je
vse naloženo, in skerbeti, da se vzderži red.

Naložni oficir ali etapni poveljnik pov6
inšpekcijskemu oficirju, kje se imajo pošti
izpostaviti.

63

135. Kerdelu se morajo vtisniti o za-
deržanju sledeči predpisi:

a)  ostro je prepovedano, zapustiti ladjo brez
dovoljenja, biti med vožnjo v sprednjem
delu ladje ali pa za kermilom, (Steuer-
maschine), tlačati se na eno stran ladje,
vsesti se na ladjine opornice (Schifts-
gelander) ali pa zunaj njih, naslanjati
se na opornice, sedeti ali ležati blizo
šteng, dotikati se sidernih ketin (Anker-
ketten) ali vervi, stopiti na pot za bar-
kadorja (Schiffskapitan), v prihranjene ali
v prostore za mašine, ali pa motiti v
službi ladjine ekvipaže;

b)  v temnih nočeh se sme le z dovoljenjem
barkadorja kaditi.

Pod stopom ali blizo prevožnih reči,
ktere so zarad ognja nevarne, se sploh
ne sme kaditi; tudi je prepovedano .imeti
nezavarovano luč.

Posebno morajo paziti kuharji, naj bi
ne zanetili požara. Žveplenke, smodke,
ktere še tlijo, se smejo metati le čez
ostenek (Bord), ravno tako se smejo iz¬
prazniti tudi pipe le v vodo.

Na vojnih ladjah se sme le na za to dolo¬
čenih krajih in le ob določenem času kaditi.

Eavno tako je nepogojno prepovedano,

64

rabiti na vojnih ladjah žveplenke, kre-
sivnike i. t. d.;

c)  na ladji se derva ne smejo cepiti, zato
se mora to zgoditi vselej pred odvožnjo
ali pa v posrednjih štacijah;

d)  z vodo, ktera je na ladji, se mora go-
spodarstveno ravnati, zato se ne sme
rabiti za umivanje ali kuhanje;

e) na ladji mora biti vse in povsod snažno;

/') moštvu se morajo vpametiti signali, 3

kterimi se zaukazuje iti na ladjo in z
ladje, ali opravljati druga opravila.
Konjiki, topničarji in pratežni vojaki se
morajo verh tega še posebno podučiti:

d)  kako se vvažajo in izvažajo konji;

b)  da se naj vojaki, ki so pri konjih, v za¬
četku vožnje, kakor o vsakem pomikanju
k bregu ali srečanje drugih ladij, vsto¬
pijo k glavam konj, da jih morejo laže
miriti;

c) da se morajo nemirni konji le z lepim
miriti, s klicem ali pa da se jim ponudi
kerme, in da se le tisti smejo kaznovati,
kteri bercajo ;

d)  na kaj se je posebno ozirati pri kerme-
nju in napajanju konj.

136. Manjši vojaški transporti, ki se od¬
pravljajo brez posebnih naprav le po napo-

65

vedbi z navadnimi potovalnimi ladjami mo¬
rajo priti eno uro pred odvožnjo na mesto,
kjer se gre na ladjo.

Vsak transport, oziroma vsak transportni
oddelek, mora čakati tako dolgo na strani
mosta za pristanje, ne da bi zapiral poti, da
je čas spraviti se v ladjo.

Pri manjših transportih počaka povelj¬
nik, ko je svoje opravke pri kaši dokončal,
na avizo, da se sme vstopiti.

Ako treba, naj se kerdelo, predenj se na¬
pravi obračun s kašo agencije, prešteje.

Vojaški transporti, ki se ne odpravljajo
s posebnimi parobrodi ali vojaškimi ladjami,
ampak ob enem z drugimi popotniki s pa¬
robrodi za popotnike, ne smejo imeti pušk
nabasanih, in poveljnik mora pripustiti, da se
barkador (kontrolor) o tem prepriča. Tudi
tedaj, kedar se odpravljajo transporti s po¬
sebnimi parobrodi ali z vojaškimi ladjami,
smejo se puške nabasati le takrat, kadar to
tirjajo posebne okoljščine.

Kedar se spravljajo vojaki v čolnih na
ladje, morajo se razdeliti oddelki, ki so od¬
ločeni za posamezne ladje, v čolnične časti.

Da se spravi na ladje popotna roba in
vozovi, določi se za to primerno število vo¬
jakov.

o

G6

Preden se spravijo vojaki na morsko
ladijo, morajo se zdravniško pregledati, da
ne pridejo na ladjo bolni, posebno pa ne
ljudje z nalezljivimi boleznimi.

Ravno tako naj pregleda živinski zdrav¬
nik konje.

137. Da se maršira na ladjo, se da,
ako treba, znamenje ,,pozor‘ ;  („Habt Acbt“),
„naprej“ (Vorwarts“) boben „marš.“

Vsak poveljnik pelje svoj oddelek na
ladijo.

Tisti oddelki, kteri dobijo svoj prostor
pod pabulo (unter Deck), marširajo najprej
v ladjo, pri vbodih v luko morajo iti po-
samoč.

Topovi in vozovi se spravijo prej v la-
dije kakor konji.

Ko so se speljali konji na ladje, maršira
nejezdno moštvo v ladjo.

Pešci morajo ostati tako dolgo v redu
in versti, jezdci, topničarji in pratežni vojaki
pa pri konjih, da se je vse uredilo in po¬
veljnik zaukaže, naj se odstopi, ali naj se da
signal „odtrobiti“ (,.odbobnati“).

Kedar se prevažajo vojaki čez reke, mo¬
rajo ostati pešci v svojem razredu, jezdci in
pratežni vojaki, vozni topničarji in konjski

67

strežaji pa pri konjih, ktere deržijo med vož¬
njo za uzdo.

Pri drugih prevožnjah je moštvu vsaka
priležnost dovoljena.

Na transportih v ladjah po rekah in
jezerih imajo vojaki orožje in popotno roho
vedno pri sebi.

O vožnjah po morju morajo spraviti vo¬
jaki orožje in napravo v prostore, ktere od-
kaže poveljnik ladje (barkador, ladjin vodnik),
na vojnih ladjah takih redi ne smejo vzeti s
teh krajev brez dovoljenja poveljnika ladje.

Strelivo, ktero imajo vojaki v patronja-
kih in telečakih, se jim mora vselej odvzeti,
da se shrani na vojnih ladjah v kamre za
smodnik, na drugih ladjah pa na kak varen
kraj.

138. Pri večih transportih in kedar traja
vožnja ved dasa, se mora izpostaviti na pa-
buli (Verdeck) vsakega parobroda in vsake
pripete ladje straža, da vzderžuje vojaška
strahovanje (Disziplin), varuje denarnice in
jetnike in izpostavlja sicer potrebne pošte;
take straže morajo obstati iz najmanj enega
podoficirja (razvodnika), treh vojakov in enega
trobada (bobnarja).

Kolikorkrat se da na kaki drugi ladji

5 *

68

celega vlaka kako znamenje, mora to nazna¬
niti straža poveljniku kerdela.

Straže so podveržene inšpekcijskem
oficirju kerdela „posameznostnemu oficirju
celotine“ (Gesammt-Detail-Offizier).

Za določene gromade konj naj se odločijo
potrebni strežaji.

Ti strežaji so posebno tudi odgovorni za
prevzete napajalne posode in za snažilne pri¬
prave.

139. Kedar traja vožnja več časa, naj se
straže, ktere stojijo na palubi (Verdeck) v
primernih dobah premenijo s stražami pod
pabulo.

Ob enem mora moštvo tudi snažiti ladjo.

Kedar se obstoji več časa v posrednjih
štacijah, ne sme nikdo zapustiti samolastno
ladje.

Kedar se pristaja, da se kaj prejema,
živež nakupuje ali pitna voda nalije, veli
dati transportni poveljnik znamnje „odpočite
se" („Rast“), (oziroma „razsedite“) in da tudi
povedati, kako dolgo bo trajal pomudek.

Inšpekcijski oficir izpostavi potem na pri-
stajališču (Landungsplatz) potrebne straže.

Kedar se pelje zopet dalje, veli dati po¬
veljnik o pravem času znamenje „naprej“
(„Vorwai-ts“) boben „marš“.

69

Preden se pride na poslednjo štacijo, se
mora moštvu o pravem času zaukazati, naj
se za izstop pripravi.

K temu se mora moštvo popolnoma na¬
praviti in oborožiti, konji se morajo nasedlati,
oziroma napreči.

Blizo štacije veli dati transportni povelj¬
nik, če treba,' znamenje „snid“ („Vergat-
4erung“), (oziroma znamenje „zasedite“ ali
„odrinite“) in potem v znamenje, na kteri
strani se ima ladja zapustiti, „na desno“ ali
r na levo“.

Kavno taki signali bi se morali dati,
kedar se ima moštvo pripraviti za izstop, ne
da bi se bila aviza prej dala.

Odeje, vedrice in snažilne priprave, ktere
so bile v porabi, se morajo zbrati in oddati
za to določenim organom parobrodnega pod-
vzetja.

Na vojnih ladjah mora goreti za čas,
ko je dovoljeno kaditi, zažigalnica, s ktero se
zažigajo pipe in smodke, in naj se gleda, da
se zažiga le se zažigalnico.

Kedar nastane na kaki ladji požar, mora
kerdelo mesto, kjer gori, precej zapustiti in
gašenje prepustiti samo za to odločenim mor¬
narjem.

70

Kolikorkrat se daje na ladji s piščalko
čolnarja ali z rogom kako znamenje, mora
biti vse tiho.

Kedar poprosi poveljnik ladje, naj bi
pomagal en del kerdela. ki je na ladji, de¬
lati, ogibati se morajo vsake njim neodkazane
delavnosti in se ne smejo nikakor mešati v
opravila, ki pristojajo mornarjem.

Konjem, kteri so na ladjah, se sme
streči le ob času, ki ga določi poveljnik ladje.

140. Z ladje se gre, kakor na-njo, toda
v nasprotnem redu.

Konje zasesti, ali vpreči priprežne konje,
je dovoljeno le v primerni daljavi od posta¬
jališča (Landungsplatz), da se izstop ne za-
deržuje.

Iz tega vzroka se morajo pustiti tudi
izhodi z mostov kolikor mogoče prosti.

Da se spravijo iz ladij vozovi in po¬
potna roba, določijo se kakor za vkladanje
za to ljudje, kolikor jih treba.

Kedar se prevažajo vojaki v vojnih la-
dijah, je občenje o prihodu v posrednje pre-
luke (Zwischenhafen) in v poslednje štacije
se suho zemljo ali z drugimi ladjami le do¬
voljeno, kedar to pripusti poveljnik ladje.

71

XVII.  Oddelek.

0 taboru.

(La g er.)

Splošne določite.

(Allgemtine Bestimmungen.)

141. Tabor kerdel in pratežev mora biti
tako napravljen, da ima ljudstvo in konji po¬
treben pokoj in priležnost, in da se more
hitro razviti.

142. Tabori morajo biti zavarovani pred
zdravju škodljivimi pari in silnimi vetrovi;
zemlja mora biti suha, imeti mora tabor dosti
dobrih vhodov in izhodov in blizo pitno vodo,
derve, slamo in živež. Taborišča za konjištvo,
topničarstvo in pratež naj so izberejo, če
mogoče, pri vodah, vendar tako, da so pred
naglo povodnjo ali poplavjo varna in da ne
treba voditi konj k napajanju skoz tabore
drugih kerdel.

Kedar se izbirajo taborišča za baterije
in pratež, mora se gledati tudi na to, da so
tla terda, da je tabor varen pred ognjem in
da niso preblizo obljudenih hiš.

144. Mesta, kjer je glavno in štabno
stanišče (Haupt- und Stabsquartier) ravno tako
stanišča brigadnikov se morajo zaznamovati

72

z napisi in verk tega po dnevi še z zastavami,
po noči pa s svetilnicami.

146. Da je moštvo v tabora proti ne¬
ugodnim učinkom vremena zavarovano, more
poveljnik tabora dovoliti, da postavijo vojaki
bajtice z listjem, s terstjem, s slamo ali z
dernom pokrite.

§. 21 .

O obliki tabora.

(Lagerform.)

149. Oblika ali razpostava tabora je od¬
visna od podobe in razširjenosti mesta, kjer
da se ima taborovati, od lege vhodov in iz¬
hodov, studencev in napajališč (Tranken), ka¬
kor tudi od tega, da je kerdelu priležna.

150. Na mestu vsakega taborišča, na
kterem taboruje najmanj en bataljon (bodi
si konjištveno, topničarno ali pratežno ker-
deloi, se razpostavijo taborske straže, ki so
ločene 50—100 korakov od taborovajočega
kerdela. tako, da zadostujejo svojemu namenu,
(točka 199) in da so mestnim okoliščinam
prijetne, kakor že taborski poveljnik zaukaže.

73

Tabor pod milim nebom peških kerdel.

(Freilager der Fusstruppen.)

153. Pešci taborujejo pravilno v gromadi
(Massen) glej prilogo II, sliko 1 in 2 avten¬
tičnega nemškega pravilnika.

Vojaki vsakega voda ležijo neposredno
za puškami, ki so postavljene v piramide,
računski naredniki pa neposredno za kompa-
nijskimi poveljniki. Za oficirji in blizo njih
taborujejo njihovi služabniki in konji.

Ognjišča taborska (Lagerfeuer) se lahko
napravijo po obeh straneh vsakega bataljona
in na prostoru med pol bataljoni.

Kedar veter proti taboru ogenj žene, se
morejo kuhinjska in taborska ognjišča na
primeren prostor prestaviti.

Taborska glavna straža ima svoje og¬
njišče 20 korakov v strani pred seboj.

čerta, v kteri so razviti ali formirani
peški oddelki, zaznamljuje tudi čerto čela
(Frontlinie) za vse oddelke, kteri morajo od¬
riniti.

154. Ako pripuščajo okoliščine, morejo
bataljoni in manjši, samostalni oddelki tudi
v razviti čerti (entwickelte Linie) v dvostru-
kem ali enostrukem redu taborovati. —

Ce leži vojska v razviti čerti v taboru,
napravijo se taborska ognjišča v eni in isti

74

čerti z ogajišči za kuhanje; v taboru dvo-
strukega ali enostrukega reda (in doppel- oder
einfacher Kolonne) so vodi 20 korakov eden
od drugega oddaljeni; čerte za formiranje ni;
mesta za oficirje, kakor za kuhinjska in ta¬
borska ognjišča so v strani kolon, tudi se
sme glavna' taborska straža na eno stran čerte
postaviti.

Tabor pod milim nebom konjištva.

(Freilagcr der Kavallerie.)

157. Konjištvo taboruje pravilno v raz¬
viti čerti, glej prilogo III, sliko 3 avtentič¬
nega nemškega službenika.

Za vsako čerto konj taboruje h konjem
spadajoče moštvo.

Računski stražmeštri (Rechnungs-Wacht-
ineister), trobentači, zdravniki konjev in
remenarji imajo svoja ležišča blizo svojih
poveljnikov, za oficirji blizo njih taborujejo
pa njihovi služabniki in konji.

Taborska ognjišča so v čerti ognjišč za
kuhanje, pri neugodnem vetru se morajo ku¬
hinjska in taborska ognjišča na primeren
prostor prestaviti.

Glavna taborska straža ima svoje og¬
njišče 20 korakov v strani pred seboj, njeni
konji stojijo na nasprotni strani.

75

Č.erta, v kteri taborujejo oddelki, zaznam-
ljuje tudi čerto čela za vse oddelke, kteri
morajo odriniti.

158. Ako zahteva prostor in oblika ta¬
borišča, morejo taborovati škadrone tudi ena
za drugo.

V tem slučaju mora čerta, v kteri so
formirane škadrone, 80 korakov od sprednje
oddaljena biti; mesta za oficirje, kakor za
taborska in kuhinjska ognjišča so na strani
škadron, tudi se sme glavna taborska straža
na eno stran škadron postaviti.

Tabor pod milim nebom topništva.

(breilager der Artillerie )

160. Baterije taborujejo po pravilu po
prilogi III, sliki 4 in 5 — strelne kolone po
prilogi III, sliki 6; topovi in vozovi se pa
postavijo tako, kakor je predpisano v vadil-
nem pravilniku (Exerzier Reglement).

Konji po pripadu tovorivke (Tragthiere)
se postavijo v toliko redov ali verstic, kolikor
je treba.

Za vsako čerto konj (tovorivk) je k po¬
slednjim spadajoče moštvo. Računski ognjarji
(Rechnungs-Feuerwerker) trobentači, zdravniki
konjev in sedlarji imajo svojo mesto v čerti
strežbenih topničarjev (Bedienungs-Kanoniere)

76

celo blizo svojih poveljnikov. Za oficirji in
blizo njih taborujejo njih služabniki.

Taborska ognjišča se napravijo v čerti
kuhinjskih ognjišč. Pri neugodnem vetru se
morejo kuhinjska in taborska ognjišča na
primeren prostor prestaviti.

Ognjišče parkne straže se napravi 20
korakov spredaj njenega stanovišča ali na strani.

Certa parkne straže zaznamljuje tudi čelno
čerto kerdela, kedar ima odriniti brez topov
(vozov s strelivom).

162. Varstvo topov taboruje v versti
njihovega orožja v odgovorajočem razpostav-
ljenju na levi poleg baterij (strelnih kolon)
tako, da je čerta, v kteri je formirano, v
ednaki versti s čerto topov (Geschiitz-Linie)
po pripadli s pervo čerto vozov (erste Wa-
gen-Linie).

Tabor pod milim nebom samostalnega
prateža.

(Freilager selbststdndiger Trains.)

163. Oblika tabora za samostalne pra-
težne oddelke, kteri ne spadajo k topničar-
stvu, je razvidna iz priloge IV. slika 8. avten¬
tičnega nemškega pravilnika.

Vozovi stojijo v dveh, k večemu v treh
verstah ali redovih, versta od verste je 30

77

korakov oddaljena; med vsakim vozom v
vsaki versti mora kiti prostor 6 korakov
(meri se od srede do srede voza); za vsakim
desetim vozom mora kiti prostor 15 korakov.

Konji se postavijo v toliko redov ali
verstic kolikor je treka.

Za vsako čerto konj je moštvo, k njim
spadajoče. Računski stražmeštri, trokentači,
kovači in rokodelci takorujejo za svojimi po¬
veljniki.

Takorska ognjišča se napravijo v čerti
kuhinjskih ognjišč. Pri neugodnem vetru se
morejo takorska in kuhinjska ognjišča na
primeren prostor prestaviti.

Ognjišče parkovne straže se napravi 20
korakov na strani pred čelom straže.

O zadevi razpostavljenja, ako se ima od¬
riniti krez vozov, velja taisto kar je v točki
160 predpisano, o zadevi takora pratežne
straže (Train-Wache) ali pratežnega varstva
velja, kar se je v točki 162. reklo. —

O taboru iz bajtic in o taboru iz plat¬
nenih šotorov.

(Hiltten- und Zeltlager.)

165. Bajtice ali šotori imajo vhod vselej
proti čerti, v kteri se formira, stavijo se za vsak

78

oddelek posebej v enem ali več redovih tako,
da ulic v taboru ne prekrižajo in sicer:

pri pešcih za čerto pušk v piramide
postavljenih; pri konjištvu in pratežu za po-
sledno čerto konj; pri topništvu za stražbene
topničarje za čerto, v kteri taborujejo strežci,
za voznike v posledno čerto konj.

Ako so bajtice ali šotori prostrani in
jih je veliko, se morajo prostori med tabor¬
skimi čertami primerno povekšati.

Kuhinjska in taborska ognjišča morajo
biti najmanj 20 korakov od bajtic ali šotorov
oddaljena.

Kedar pešci v razviti čerti pod bajtica¬
mi ali šotori taborujejo, se mora pustiti tudi
med bataljoni, kompanijami in polkompani-
jami potreben prostor vsaj deset korakov, da
se more lahko občiti.

§ 22 .

Kake naprave ho  potrebne, kedar pride
kerdelo v tabor.

(Vorkehrungen gum Beziehen eines Lagers )

166. Kedar pride kerdelo v tabor, je
treba:

a)  da se taborišče stakne;

b)  da se izvolijo mesta, kjer se bodo izpo¬
stavile taborske straže;

79

«) da se vodnjaki in studenci, kteri se na¬
hajajo, razdelijo in posameznim oddelkom
odkažejo, da se zaznamenovajo pobrežja
vod, kjer se ima priskerbeti voda za
pitje in za kuhanje, kjer se ima napa¬
jati, kjer čistiti kuhinjska posoda, kjer
se ima prati ju kjer se naj kopajo konji.
Kjer so tekoče vode, morajo se mesta po
teku vode v omenjeni versti odkazati;

d)  da se za gotovo vstauovi, koliko se bo
potrebovalo derv, slame in živeža; pri
temu se mora gledati, da spravijo te po¬
trebe prebivalci najbližnjih vasi v tabo¬
rišče, ali da imajo vsaj pripravljene tako,
da se morejo precej prevzeti;

V zadnjem slučaju se mora razsoditi,
kam se imajo prejemne komande odpo¬
slati in skerbeti, da jih ne pride več v
en kraj, ali da bi tiste, ktere pridejo
pozneje, bile okračevane ali oškodovane;

e)  da se odkažejo mesta za stranišča (La-
trinen).

167. Tem uradnim osebam, ktere imajo
skerbeti za omenjene priprave in ktere morajo
odkazati posameznim oddelkom taborišča, mora
oddati vsak polk ali samostalen bataiijou,
ravno tako samostalna jezdna ali baterijska
divizija (Kavallerie- oder Batterie-Divisionj

80

enega jezdnega oficirja, vsaka samostalna
škadrona ali baterija, kakor tudi vsak pra-
težni oddelk enega jezdnega podoficirja, da
izverši posameznostne priprave za lastno ker-
delo. —

168. Oficirji in podoficirji, kteri so zato
odločeni, da staknejo taborišče, morajo dobro
znati stan svojega kerdela in se morajo, ke-
dar se d d, o pravem času odposlati.

169. Kedar so pripravili tabor, kterega
glavne dele zaznamenovajo, ako je treba z
rantami, germovjem i. t. d., pričakujejo marš-
kolono tam, kjer mora iz ceste v tabor iti.

§• 23 .

O poveljstvu v taboru.

(Lager - Kommando.)

170. Kdor je med poveljniki taborova-
jočih kerdel (prateža) v taboru najviši, ima
poveljstvo čez tabor.

171. Njemu naleži posebno, da učini na-
redbe zarad varnosti tabora, da uredi službo
v taboru in sploh vse, kar se službe tiče,
da vzderži red in disciplino v taboru, po¬
sebno pa taborsko in zdravstveno policijo
(Lager- und Gesundheitspolizei).

81

172. Taborskemu poveljstvu se morajo
pošiljati od taborovajočih kerdel (pratežev)
jutranji raporti (Friih-Rapporte).

174. Ako je več vojaških kerdel ali pra¬
težev na raznih mestih krog enega kraja na-
stano vanih, ureduje in izpeljuje naj viši po¬
veljnik vse občne zadeve (Gemeinsame Ange-
legenheiten).

§• 24 .

O tem, kako se pride v tabor.

(Beziehen des Laijers.)

175. Kedar gre vojska v tabor, derži se
popolnoma vojaških predpisov.

Oddelki se razvijejo na odločenih si me¬
stih z ozirom na po §.21  ukazano razpo¬
stavljanje, — konjištvo se razvije z drugo
versto na četerto čerto konj — in ostanejo
tako dolgo pod orožjem, dokler poveljnik ne
ukaže, da se tabor uredi. Konjištvu (topni-
čarstvu, pratežu) se zaukaže, da razsedejo
konje; vsem kerdelom pa se zaukaže, da se
spočijejo.

176. Že preden se uredi tabor, se od¬
ločijo oddelki za glavno taborsko (parkno)
stražo.

6

82

Te straže se podajo od taborišča na mesta,
kjer se imajo razpostaviti in odpošljejo precej
straže, ktere morajo oddati.

Zastava se odda, raven ko se skaže pred¬
pisana čast glavni taborski straži.

177. Moštvo pri oddelkih se prešteje, da
ne bi kdo manjkal.

Nadzorniške (inšpekcijske) šarže se zbe¬
rejo s poveljniki manjših oddelkov pred sredo
batalijonov (divizij) in sprejmejo više ukaze
posebno glede tega, kako se prejemajo po-
trebšine in kako se pripravi menaža.

Kerdelo, ktero pride v tabor, se obnaša
tako-le:

Pešci postavijo puške v piramide in po¬
ložijo napravo k njim;

pri jezdcih zaukažejo švadronski povelj¬
niki, da gre perva versta (erstes Glied) 30
korakov, potem iz obeh verstic lihi (ungerade)
15 korakov naprej. Čoki (Pferdepfiocke) se
zabijejo neposredno pred konji v zemljo, konji
bodo za uzde privezani in oklenjeni. Orožje
in konjska naprava se položi za konji na
zemljo, po dve sedli eno čez drugo, in konj¬
ske odeje med sedli;

baterijam in pratežem zaukažejo povelj¬
niki, konje razsesti, čoke zabiti in konje iz¬
preči ;

83

pri topničarstvu zabije čoke že poprej
zato določeno strežno moštvo; ostalim strež-
cem pa se zaukaže, da odstopijo.

Konji se peljejo k čokom, se privežejo
in razpravijo; komati vsakega para konj se
postavijo, ako je mogoče, na kako podlogo s
truplom skup obernjeni na tla; remenje se
položi na komatne pokrove, (Kummetdeckel)
na remenje pride konjska odeja tako, da se
tla ne dotika in verh komatov pridejo sedla.
Orožje jezdnih podoficirjev in vozništva (Fahr-
mannschaft) iu jezdna roba (Keitzeug) pod¬
oficirjev se položi tako, kakor pri konjištvu;
podoficirji, kteri nimajo konj (unberittene Un-
terofficiere), strežni topničarji in čezštevilni
vojaki položijo orožje pred se na tla.

179. Ko je prišel vojaški oddelek (pra-
težni del) v tabor, odpošlje za službeno ob-
čenje potrebne ordonance (Ordonanzen) v
.smislu §. 36; topničarstvo razpostavi precej
nadzorništva (Inspektionen) v parku; tudi se
odločijo zdaj v primernem številu predpisane
straže k parku.

Ako se imajo v taboru bajtice ali šotori
napraviti, mora se moštvo in k njemu spadajoči
šarži, z ozirom na prostor v bajticah ali šo¬
torih tako razdeliti, da se vzderži razborita
ali taktična zveza.

G*

84

Naprava in orožje se mora, kolikor je
mogoče, v bajticah ali Šotorih shraniti.

§• 25 .

Kako se služba v taboru izTcršuje.

(Dienstbetrieb.)

181. Služba se v obče izveršuje, kakor
je predpisano v VI. oddelku I. dela.

182. Za nadzorniško (inšpekcijsko! službo
veljajo posebne odločbe, ktere sledijo v §. 26.

183. Ukazi, ki imajo veljavo za celo ker-
delo, razglašajo se pri glavnej taborskej (park-
nej) straži.

184. Razznamki (Erkentmngszeichen) se
izdajo in razglašajo tako, kakor je predpisano
v §§. 32 in 63. I. dela služevnika.

185. Moštvo, ki ni v službi, se sme le
tedaj iz tabora podati, kedar ima k temu
dovoljenje kompanijskega (švadronskega, ba¬
terijskega, pri pratežu oddelknega) poveljnika.
Vsaki mož od oficirskega namestnika niže,
kteri je dobil tako dovoljenje, mora imeti
dopustni list, v kterem se ima na tanko za-
znamenovati čas, dokler ima veljavo.

Moštvo sme tabor le pri glavnej tabor¬
skej ali pri kakej drugpj za to posebno za-
znamovanej straži zapustiti; k takej straži
se postavi en podoficir, da na odhajajoče pazi.

85

186. Moštvo, ki gre po vodo, derva,
slamo in živež, pelje po oddelkih zbrano in
uredeno nadzorniška (inšpekcijska) šarža na
mesto; ako pa mora iti v kako vas, je po¬
veljnik vselej kaki oficir. Nadzorniški podofi¬
cirji (razvodniki) peških oddelkov odrinejo
pri tej priložnosti s puško, drugih oddelkov
pa samo s pobočnim orožjem.

Za dopravo živeža se morejo, ako je mo¬
goče in potrebno, pratežni vozovi porabiti.

Poveljniki takih oddelkov morajo gledati
ravno tako, kakor poveljniki prijemnih ko¬
mand na to, da ostanejo njih ljudje skup, in
da ne stopi brez razločnega dovoljenja noben
v kako hišo.

187. Po kermo se podajo dotični oddelki
v napovedanem redu na vkazana mesta: mošt¬
vo nosi pobočno orožje in je s potrebšinami
za kermo prevideno ali oskerbljeno.

Ako se imajo konji na pašo goniti, tak
se morajo jezditi na določeno mesto po od¬
delkih pod nadzorništvom šaržev.

Da ne nastane nered, se izpostavijo pošti
(Posten) in nikomur ni dovoljeno svojevoljno
se oddaljiti.

189. Na napajališče (Tranke) se jezdijo
konji konjištva po švadronah, konji baterij in
prateža po oddelkih pod nadgledstvom oficirjev

86

in noben mož ne sme več kakor enega konja
pri roki peljati.

§■ 26 .

O iiiidzorniškcj

(Inspektions -Dien st.)

190. Nadzornika služba se opravlja v
taboru tako, kakor je predpisano v §. 28. I.
dela služevnika, vendar morajo skerbeti žar/,e,
ki so v službi, tudi za taborsko policijo.

Eden nadzornikih podoficirjev vsakega
batalijona (divizije) mora biti izmenljivo ali
menjavno pri glavnej taborskej (parknej) straži,
ki jo je njegovo kerdelo (pratež) izpostavilo;
batalijonski in polkovni nadzorniki oficirji in
sploh vse nadzornike šarže v okrogu tistih
oddelkov, na ktere se njih služba razteže.

Na dotično znamenje se zberejo dnevni
desetniki in ž njimi tudi batalijonski (divizij¬
ski) nadzorniki podoficirji pri taborski glavni
(parknej) straži.

Kedar taborska glavna straža pod orožje
stopi, se postavi pričujoči batalijonski (divi¬
zijski) nadzorniki podoficir sest korakov na
levo stran straže.

191. Pri topničarstvu opravlja se poseb¬
na parkna nadzornika služba; za to službo

87

odloči vsak dan vsaka baterija dva, vsaka
kolona se strelivom enega strežnega topničarja.

Ti vojaki ostanejo pri parknej straži in
so njenemu poveljniku podložni ali podverženi.

Ti morajo posebno na to paziti, da ne
opravlja topničarno moštvo svojevoljno kaj
pri topovih ali vozeh s strelivom, in da ne
odnese kdo kaj, k čemur pravice nima.

Za tega voljo morajo v parku večkrat
patrolovati in izmenljivo, menjavno tudi po
noči budi biti.

Topničarji parknega nadzorništva morajo
pa tudi svojim poveljnikom povelja, naznanila
in sploh vsa poročila donesti, ki pridejo od
zunaj.

Kedar stopi parkna Straža pod orožje,
postavijo se topničarji parkne straže na tri
korake na levo stran straže v eno versto,
sablje ne izderejo, vendar imajo pozdraviti
(salutiren), ako skaže straža čast; ako se po¬
stavi parkna straža k molitvi, morajo topni-
ničarji parknega nadzorništva to isto storiti.

§• 27 .

O službi na straži.

(Wachdienst)

194. Kako močne so straže (Starke der
Wachen).

88

Opombi 1. iu 2. glej stran 00.

89

90

195. Predpisi, ki veljajo za straže v po¬
sadki, namreč: kako se oddeljnjejo, kako pri¬
hajajo in odhajajo, kako se pošti napeljujejo
in premenjajo, imajo sploh tudi veljavo za
straže v taboru.

V taboru imajo biti vse straže z bojni¬
mi potrebami obskerbljene.

Konjištvo odjezdi pravilno s konji na
stražo.

Vsako vojaško kerdelo oddeljuje straže
na čerti, v kteri se formira; kjer ni take na
mestu po poveljniku odločenem.

Kedar pride nova straža na mesto, raz¬
vije se na strani stare.

Moštvo, kakor je prišlo na stražo, po¬
stavi puške v piramide in položi telečake
pod nje.

Konjištvo se razvije v štiri redove in
razsede konje. Potem konje za uzde privežejo,
jih razberzdajo in jim popustijo podproge.

1. Opomba. Na glavni taborski straži stoji kadet kot

banderonosec, kedar je izpostavljena na
straži bandera.

2. Opomba. Oddelki, kteri so po številu slabejši kakor

batalijon (divizija jezdcev), dostavijo na¬
mesto glavne taborske straže, stražo ob¬
stoječo iz 1 podoficirja in G vojakov, taka
straža izpostavi enega stražarjapred orožjem.

91

Pošti od jezdcev stojijo peš.

196. Straže in pošti se obnašajo kakor
v posadki, ako teh predpisov ne premenijo
sledeče odločbe.

Vse straže, ktere so postavljene v notra¬
njosti tabora, morajo gledati tudi na to, da
se i/.veršuje taborska policija. Nikomur ne
pripustijo brez dovoljenja, da bi se iz tabora
podal, tako dozvoljujejo v tabor le pooblaš¬
čenim stopiti in morajo sploh vse nerede od¬
vračati.

Jezdne straže in pošti zasedejo konje le
tedaj, kedar je posredovanje straže na konjih
namenu primerno, kakor: pri hrupu (alarmu),
pri požaru, pri premembi ali ali kedar odidejo.

Čast se skazuje kakor v posadki; ven¬
dar ne stopijo štabske straže, stoječe v notra¬
njosti tabora, dalje glavne taborske straže in
parkne straže pred štabskimi oficirji pod
orožje.

Taborske in parkne straže pa sploh
ne stopijo pod orožje. Banderonosec prime
bandero , da bi skazal čast le pred najvišjo
gosposko, udi previsoke cesarske rodovine,
ptujimi vladarji in udi njihove družine, pred
deržavnim vojnim ministrom, pred maršali,
pred glavnim nadzornikom vojske (general-

92

inšpektorju armade), pred vojnim ali vojno-
kerdelnim poveljnikom (Armee- oder Armee-
Corps-Commandant), pred velevajočim gene-
neralom (Commandirenden General), ali sa-
mostalnim vojaškim poveljnikom. V drugih
prigodkih se postavi banderonosec raven šarže
na pravem krilu (pravi strani).

Pri božji službi stoje vse straže pod
orožjem (pešci imajo puške pri nogi) s čelom
proti žertveniku (Altar) obernjene.

Kedar to zahteva cerkveno opravilo, se
komandira „zum Gebet“ (k molitvi). Pošti
so obernjeni s čelom na tisto stran, kakor
so bili napeljani.

Straže v taboru ne napravijo premenjav-
nih in jutranjih raportov, ki so za stražo v
posadki predpisani.

197. Štabske straže morajo pri dotičnih
poveljstvih pristojne jim častne pošte (stražarje)
postaviti; verh tega morajo varovati kan-
celije (pisarnice) in vozove.

Pošti (stražarji), ki jih izpostavijo štabske
straže, morajo posebno paziti na vse, bližajoče
se k okrogu njih razpostave, in sumljive
precej vstaviti. Pošti, kteri so postavljeni pri
pratežu, imajo po posebnih odločbah tiste
dolžnosti, kakor parkne straže.

93

198. Glavna taborska straža je za voja¬
ški oddelek, ki jo je izpostavil, središče cele
taborske stražne službe. Vse taborske straže
in straže pri pratežu so odvisne od glavne
taborske straže lastnega kerdela.

Taborska glavna straža stoji s čelom na
vnanjo stran obernjena in postavi pošt (stra¬
žarja) pred orožjem. Štiri korake pred pravim
krilom se postavi (razvita) bandera.

Glavni taborski straži morajo biti znana
st-anišča poveljnikov, kteri blizo nje stanujejo.

Naznanila, povelja, službena poročila,
vjetnike, jetnike in druge osebe, ktere so za¬
sačili spredni pošti, patrole in straže prevzame
taborska glavna straža.

Njeni poveljnik odpošilja, posebno po noči
patrole v notranjost tabora in v njeni okrog
posebno v blizo ležeča pohištva, vasi in le-
sovje, da razpostavljene straže in pošte pre¬
gledujejo, kakor tudi da vzderžijo taborsko
policijo in zavarujejo, kjer je treba, tabor
pred naglimi napadi.

Taborske straže zaprejo s taborsko glav¬
no stražo tabor na zunaj in zabranijo vsa¬
kemu zapustiti ali stopiti v tabor, kdor k
temu pravice nima.

S čelom se obernejo v vnanjo stran in
vsaka izpostavi enega stražarja (Schnarposten)
pred orožjem.

94

Pri posebnih okoliščinah, posebno v pun¬
tarskih deželah, se postavijo taborske straže
dalje naprej in bolj skup, ako je treba, se
tudi pomnožijo.

200. Pratežna straža varuje pratež svo¬
jega kerdela po predpisih, ki imajo veljavo
za parkne straže in postavi en pošt pri vozu
s blagajno, drugega pri klavni živini. Ako
je klavna živina od pratežnih vozov preveč
oddaljena, se odloči za njeno stražo en na-
pelnik in štirje vojaki, taka straža izpostavi
en pošt.

201. Taborske in pratežne straže so
podveržene poveljniku raborske glavne straže,
temu morajo tudi oddati ustmene raporte v
vseh izvanrednih prigodbah.

Pratežna straža poda take raporte verh
tega tudi poveljniku prateža.

202. Parkna straža ima v obče tako
službo kakor taborska glavna straža, vendar
mora varovati ob enem tudi park. Podver-
žena je ukazom poveljnikov dotičnih oddelkov
topničarstva ali prateža.

Ta poveljnik tudi določi, koliko postov
se ima izpostaviti, kako se imajo v izvan¬
rednih prigodbah obnašati; njemu priobčuje
parkna straža vse važne raporte ustmeno.

95

Posameznim vojakom iz moštva ni do¬
voljeno stopiti v park; ako ima moštvo v
parku kaj opraviti, kar se službe tiče, se
mora pod nadzorništvom k temu odločenih
šaržev tje peljati.

V parku in v njenem okrogli na trideset
korakov nikdo ne sme kaditi, kuriti, opravljati
dela z nezavarovano lučjo ali sploh kaj ne¬
varnega podvzeti, kar hi moglo požar vzročiti.

Poveljnik parkne straže je predpostavljen
tudi vojakom topničarstva, ki v parku inšpek¬
cijsko (nadzorniško) službo opravljajo.

§. 28 .

O pripravnosti« službi.

(Bereitschafts-Dienst.)

203. Ako je treba, posebno pred sovraž¬
nikom, ukaže taborski poveljnik, da se oprav¬
lja pripravnostna služba in sicer v takem
številu in iz takih orožnih plemen sestavljena,
kakor zahteva namen.

Pripravnostno službo morajo opravljati
vselej cela kerdela ali oddelki, in ako je treba,
da se pripravnost za boj zviša, se ločijo od¬
delki od taborovajočega kerdela in se postavijo
zunaj tabora na kakem primernem mestu.

96

204. Pripravnost se obnaša v obče po
§. 65. I. dela slnževnika.

Oficirji in vojaki so oboroženi; pešci po¬
stavijo puške v piramide in odložijo telečake,
jezdci odložijo karabinke.

Nikdo od pripravnostnega kerdela ne sme
zapustiti svojega mesta.

Konji se kermijo in napajajo po oddelkih.

§. 29 .

O opravkih v taboru.

(Arbeiten.)

205. Potrebne ceste v notranjosti tabora,
kakor tudi potrebne vhode in izhode, studence,
napajališča, stranišča i. t. d. napravijo, kjer
je mogoče, kerdelski kopači (pionirji.)

206. Stranišča naj so od tabora primerno
oddaljena, za ali v strani taborišča, ako je
mogoče, se morajo obdati z obgrado (Blen-
dung). Mesta, kjer so stranišča, se zazname-
novajo z slamnatimi čopki, po noči s svetil-
nicami.

§• 30 .

O taborski policiji.

(Lager- Polizei.)

207. Taborska policija obseže vse naredbe,
ktere se napravijo, da se vzderži vojaški red

97

in zdravje v taboru, kakor, da se pazi, da
se ti predpisi spolnujejo.

208. V taboru in v najbližnji okoliščini
mora biti nar veča snažnost. Smeti in jedilni
odpadki se morajo spraviti v jame, ki se
tako, kakor zabodi vsaj vsak drug dan šest
palcev (16 centimetrov) zasujejo. Konjski gnoj
se mora zgrebati in kakor hitro je mogoče, iz
tabora izpraviti, ali v globoke jame zmetati
in z zemljo pokriti.

209. Posebno se mora skerbeti, da se
studenci in viri ne onesnažijo. Vode se smejo
porabiti za različne namene, samo po načinu,
kakor je predpisano v točki 166.

Kjer je treba, se postavijo na take mesta
pošti, da dane ukaze izpolnujejo.

210. Za mesta, kjer se kolje živina, se
mora določiti kak primeren kraj ne preblizo
tabora, ako je mogoče, pri kaki tekoči vodi.
Kjer so blizo tabora klavnice, se morajo te
porabiti.

Kože in loj se ne smejo sušiti blizo
tabora, ampak se morajo precej odpraviti in
najbližnji občini oddati ali pa prodati.

Drob, kteri se moštvu ne odda in manjši
odpadki, kterih ni treba na korist erarja po¬
rabiti, se morajo, ako se ne morejo precej
odpraviti, dovolj globoko zakopati; poginjena

7

98

ali cerknjena živina se mora najmanj 600
korakov od tabora na odkazanih mestih naj¬
manj en seženj (dva metra) globoko zakopati.

211. Marketendarje morajo večkrat in¬
špekcijski oficirji, zdravniki in štabski vodniki
pregledovati, kteri so posebno k temu po¬
oblaščeni.

Marketendarji morajo imeti vžitna jedila
in dobro pijačo, deržati ali posluževati se
morajo prave mere in tehtnice (vage) in ni¬
komur ne smejo stan podeliti, kdor k temu
nima dovoljenja.

Spridene reči se morajo na ukaz tabor¬
skega poveljnika, ako je to zdravnik za dobro
spoznal, vničiti.

212. Posebna dolžnost inšpekcijskih šarž
je, da vse svetovne (civilne osebe) v taboru
baveče se osebe strogo opazujejo in tako vo¬
hunstvo in vse neprilike odvračajo.

213. Po večernici nikdo ne sme ostati v
taboru, kdor k temu nima pravice ali pa do¬
voljenja taborskega poveljnika.

Pohiševavcem in drugim potepuhom, ma¬
lopridnim in sumljivim osebam, se vstop v
tabor ne sme dovoliti.

Ako se take osebe v taboru vendar za¬
sačijo, morajo se precej odpraviti ali oddati
po okoliščinah taborski glavni (parkni) straži.

99

214. Blizo sovražnika, ali ako preti ne¬
varnost požara, zažgati se ogenj ne sme, ali
pa le na zakritih mestih. Poljske kovačnice
se postavijo, kedar se ima delati, na primer¬
nih na strani ležečih mestih.

215. Pri strogi kazni je prepovedano v
taboru ali blizo njega samolastno streljati.

216. Ako je za vzderžanje reda po¬
trebno , se morajo vasi, ki so blizo tabora, s
stražami v primernem številu obsesti.

Ako je treba vodo iz vasi v tabor pri¬
našati, se mora, ako je mogoče, vsakemu od¬
delku poseben okraj odkazati. Tudi v tem
okraju se mora gledati, da ne silijo ljudje
preveč k enemu studencu.

217. Gledati se mora, da se vsako ne¬
opravičeno oškodovanje poljskih in drugih
pridelkov (kultur) odstrani in ovaruje.

Les se sme samo na zato odločenih
mestih sekati, vendar se mora delati z naj-
večo prizanesljivostjo; posebno se morajo va¬
rovati sadna drevesa.

§• 31 .

O znamenjih.

(Signale )

218. Vse signale (znamenja) v taboru
trobi (bobna) trobec (bobnar) taborske glavne
straže.

100

Kedar se bliža najviša gosposka, kaki
ud previsoke cesarske rodovine ali kak ge¬
neral, trobi (bobna) dotično znamenje vendar
trobec (bobnar) tistega oddelka, ki je priha-
jočega najprej zapazil, to znamenje se da
potem tudi na taborski glavni (parkni) straži.

219. Ako taboruje več kerdel skup na
enem mestu, morajo se trobiti pred vsakim
znamenjem, ktero se tiče celega taborovajo-
čega kerdela trikrat aviso „Habt acht“ (pozor),
biti trikrat „Wirbel“ (vir). Ako je treba, se
ustanovi za vsak kerdelski oddelek poseben
signal za aviso.

220. Ako se ima po ukazu taborskega
poveljnika trobiti (bobnati) večernica s sprem¬
ljanjem vojaške godbe, tako se zbere z bob¬
narji (trobači) pri določeni za to, taborski
glavni straži in se obnaša kakor je predpi¬
sano v §. 27. I. dela služevnika. Večernica
se konča pri tisti taborski glavni straži, pri
kteri se je začela.

221. Blizo sovražnika se ne daje drugo
znamenje, kakor ,,Alarm 11  (k hrupu).

§. 32 .

O skazovaiiju časti.

(Ehrenb ezeigungen.)

222. Čast se skazuje v taboru sploh po
določbah §. 46 I. dela služevnika.

101

Ako pride v tabor kak viši nadstojnik,
kteri se ima pristojno sprejeti, opravlja moštvo
svoja opravila, dokler se ni kaj druzega uka¬
zalo. —

224. Ako stoji kerdelo neposredno pred
sovražnikom, ima izostati sprejem , vendar se
mora inšpekcijski oficir v taboru (Lager-In-
spections-Offizier) kakor tudi inšpekcijski ofi¬
cirji (kjer takih ni, najviši inšpekcijski pod¬
oficirji) vojaških kerdel (pratežev) pri priha-
jočemu oglasiti; berž ko pride v tabor, oziroma
do kerdela, h kteremu spadajo.

§. 33 .

O božji službi

( Gottesdienst.)

225 .  K božji službi v taboru odrine celo
kerdelo (konjištvo, topničarstvo in pratežni
oddelki peš), in se postavi s čelom proti žert-
veniku (altarju) tako, kakor ukaže taborski
poveljnik.

V ostalem obnašajo se kakor pri božji
službi v posadki. V času, ko se opravlja božja
služba, mora biti v taboru mir.

102

8 - 34 .

Kako se mora zaderžati pri alarma
ali poplahu.

(Verhalten bei cmem Alarm.)

227. Da se pokliče taborovajoče kerdelo
pod orožje, se dapredpisano alarmno znamenje
(„Alarmsignal a ) ki ga morajo trobiti (bobnati)
vsi trobači (bobnarji) in tolikokrat ponoviti,
kolikorkrat je treba.

Pri posebnih pripadkih, posebno kedar
je treba veča kerdela pod orožje spraviti, ki
niso na enem taborišču združena, se ustanovi
za hrupno znamenje tudi streljanje s topovi,
navestnimi raketami (Signal-Eaketen) zna¬
menja z dimom ali z ogujem i. t. d.

Kedar se sliši ali vidi tako znamenje,
se mora precej trobiti (bobnati) na alarm.

228. Vojska mora na alarmno znamenje
hipoma in popolnoma oborožena odriniti.
Vsak oddelek se postavi s pervo svojo versto
ali s čelom na tisto čerto, v kterihe formira,
ako ni bilo zato kako drugo mesto odločeno.

Ljudje, ki so zunaj tabora, se morajo
precej nazaj podati.

Vsi ljudje, kteri spadajo na maršu k
pratežu, morajo se tj e podati.

103

Pri topničarstvu pripravi strežno moštvo
topove tako, da so k boju gotovi; ljudje,
kteri so že poprej za to odločeni (za vsak
par konj en strežni topničar), pomagajo konje
zauzdati, nasedlati, naberzdati in napreči.

Kako se imajo vojaki v posebno silnih
slučajih pri alarmu obnašati, kako se imajo
oborožiti, o tem govorijo osebni predpisi za
vojaka (III. del služevnika).

Straže v taboru razpostavljene ostanejo
tako dolgo na svojem mestu, dokler ne ukaže
taborski poveljnik, da se nazaj pripeljejo.
Parkne inšpekcije se podajo k svojemu kerdelu.

229. Strogo se mora gledati na to, da
se mir in red vzderžita. Nikdo ne sme dajati
ukazov, kterih davati nima pravice.

§. 35

Kako se odrine i/. tabora.

(Abriicken aus dem Lager.)

230. Iz tabora se odrine, kakor je pred¬
pisano v §. 4.

231. Taborske bajtice in druge reči, ki
se morajo zapustiti, se smejo le na ukaz ta¬
borskega poveljnika zapaliti, sicer pa je to
ostro prepovedano.

104

§. 36 .

O poselmih odložbali, rta se služba v
taboru hitro in varno izpolnuje.

(Besondere Massregeln zur raschen und sichern
Vermittlung Aea dienstlichen Verkehrs.)

232. Vojaški oddelek, ki je prišel v tabor
ali v stanišča v hiše, mora odposlati ordo-
nance in sicer na mesta:
a) v  štabsko stanišče divisije (Divisions-
Stabs-Quartier) vsaka brigada in vsako
kerdelo, ali ustanova, ki ne spada h kaki
brigadi: enega podoficirja in enega vojaka;
h)  k brigadniku vsako samostalno kerdelo
ali ustanova: dva vojaka ;
c)  k poveljstvu lastnega kerdela vsak od¬
ločen oddelek (detachirte Abtheilung) dva
vojaka;

el)  k taborskemu (štacijskemu) poveljstvu
vsako samostalno kerdelo ali ustanova:
enega vojaka, vendar le tedaj, kedar
taborskemu (štacijskemu) poveljniku v
njegovi lastnosti kakor kerdelskemu po¬
veljniku ordonance po a) in b) brez tega
ne slišijo.

e)  k štacijski straži kakor tudi k vsaki glavni
taborski straži, pri kteri se razglaša po-

105

velje za skupno taborovajoča kerdela,
vsako samostalno kerdelo ali ustanova :
enega vojaka.

233. Da so pri kerdelu vselej ljudje, kteri
točno znajo pot, po kteri se hodi k predpo¬
stavljenim poveljstvam, mora iti z vsakim, ki
se odpošlje po omenjenih določbah iz tabora
(stanovalne štacije). en vojak. Ta vojak se
oglasi pri poveljstvu, h kteremu je bila or-
donanca poslana, se seznani s krajem, posebno
s staniščem dotičnega poveljstva in se verne
k svojemu kerdelu; kjer se porabi potem za
ordonančno službo posebno pri taborski glavni
(štacijski) straži in pri taborskemu (štacijskemu)
poveljstvu.

Ako ima kerdelo iz tabora (štacije) od¬
riniti, se podajo vse ordonance k svojim od¬
delkom.

234. Ordonance si morajo z vso močjo pri¬
zadevati, da poveljnika, h kteremu so se od¬
poslale, hitro najdejo. Ako je ordonanci ne¬
znano. kje se poveljnik zaderžuje, mora to
pri taborski glavni (štacijski) straži izprašati
in ako bi bilo treba za vodnika prositi.

Ordonance si morajo pot, po kteri so šle,
tako zapomniti, da celo po noči in pri megli
ne zablodijo.

106

Za ordonance pripravi menažo tisto po¬
veljstvo, kteremu so se odkazale.

XVIII.  Oddelek.

O nastanovanju po hišah.

(Kantonirungen.)

8 - 37 .

Občne določbe.

(Allgemeine Bestimmungcn.)

285. Namen nastanovanja po liišali je,
da se kerdelo združeno pod streho nastani,
da je bolj priležno kakor v taboru in da je
verb- tega proti vremenu zavarovano.

V mirnem času in daleč od sovražnika
mora biti glavna skerb, da se kerdela ova-
rujejo, blizo sovražnika pa, da so zavarovana
in za boj vselej gotova.

236. Kedar se razdelujejo kerdela v sta-
niščnem obmestju, se mora gledati na to, da
se vzderži taktična zveza.

V bojnem času se mora ozir tudi na to
vzeti, da se različna kerdela vzajemno pod¬
pirajo. Topničarstvo in pratežni oddelki se
morajo nastaniti, kolikor je za njih varnost
potrebno, z oddelki pešcev ali jezdcev; celo

107

konjištvo mora, ako je v spredni versti, s
pešci biti nastanovano.

Štabi se morajo, ako je mogoče, tam na¬
staniti, kjer je za posredovanje službenega
občenja in v bližini sovražnika, za hitro po-
delitvo načertov najkoristneje.

Mesta za parke se morajo tako izvoliti, da
so pred sovražnim napadom dobro zavarovana.

Moštvo in konji, spadajoči k topničar-
nim in pratežnim oddelkom, se morajo na¬
staniti blizo parka.

Glavni in štabski stani kakor tudi sta-
nišča brigadnikov se morajo zaznamenovati
z napisi in verh tega po dnevi še z bande-
rami, po noči s svetilnicami.

237. Kjer je treba, morajo se na cestah
kažipoti napraviti.

239. Ako se ima vojska začasno po hišah
nastaniti, se vloži, ne glede na priložnost
pod streho v prostore, ki se najdejo.

§• 38 .

Kako se pripravi stanišče po hišah.

(Vorbereitung der Kantonirung.)

240. Ako okoliščine pripustijo, morajo
se pripraviti stanišča po hišah v staniščnih
postajah po stanodelnikih (Quartiermacher)
po v §. 3 predpisanem načinu.

108

Za večo kerdelo mora ovedati stanišča
kaki ud dotičnega poveljstva, ako je mogoče,
kaki oficir generalnega štaba. Ta odkaže po¬
sameznim kerdelom ali ustanovam (Anstalten)
kraje, v kterifi imajo stanovati. Njemu so
podverženi drugi stanodelniki (Quartiermaclier).

241. Ako je sovražnik blizo, ali ako
zarad drugih vzrokov ni mogoče odposlati
stanodelnikov, počaka kerdelo na kakem pri¬
mernem mestu, da se pripravijo stanišča.

§. 32 .

Kako se izveršuje služba v slanišeili.

(Dienstbetrieb.)

242. Služba v staniščih po hišah se
opravlja sploh kakor v posadki.

245. Inšpekcijska, pripravnostmi in straš¬
na služba se opravlja po predpisih, ki so
omenjeni v §§. 28, 64 in 65 in v XII. od¬
delku I. dela služevnika.

Da se izveršuje vojaška policija, da se
pazi na alarmne signale in da se kerdelo,
ako je treba, proti sovražniku zavaruje, se
izpostavijo na vhodih in izhodih vasi in na
važnih krajih straže ali pošti in se odpošiljajo
potrebne patrole.

109

Na štacijski (glavni) straži mora biti
spisek stanišč, v kterem so zaznamovana
stanišča viših poveljnikov, pisarnice in voj-
skine ustanove (Armee-Anstalten).

Pripravnostni oddelki morajo, ako je sov¬
ražnik Mizo, biti vselej skup nastanovani.

Vojaki, kteri so po hišah nastanjeni,
smejo staniščni kraj samo tedaj zapustiti,
kedar jim to dovoli poveljnik in jim da do¬
pustni list. Kar se tiče tega, veljajo sploh
predpisi, ki so omenjeni v točki 185.

248. Za prejemne komande in ljudi, kteri
grejo po pitje, imajo veljavo določbe, ki so
predpisane v §. 25.

§■ 40 .

Vojaške nared.be za stanovanje po hi¬
šah in naredbe zarad vojaške zdrav¬
stvene policije.

(Militdr- und militar-sanitats-polizeiliche Mass-
regeln.)

Pri bojnih okoliščinah se morajo prebi¬
valci sploh, posebno pa svetovne osebe, ktere
pridejo s kerdelom v dotiko, skerbno opazo-
zovati, da se odvrača vohunstvo (Spionage).
Vsaka svetovna oseba ne spadajoča v tisti
okraj, v kterem kerdelo stanuje, in se hoče

110

tam zaderževati, mora imeti od dotične voja¬
ške oblastnije, ktera ima k temu pravico,
napravljeno ali podpisano pismo. Ysi poto-
vavci (Passanten), če bi bili tudi oficirji, se
morajo p<' okoliščinah zaderžati, da pokažejo
svojo izkaznico (Legitimation). Sumljivi ljudje
kakor tudi osebe, ktere se zasačijo pri kakem
hudodelstvu zoper vojaško moč deržave (wider
dieKriegsmacht des Staates), se morajo vstaviti.

V staniščih se mora razglasiti, kedaj se
imajo javna mesta (gostilnice, kerčme, kavar¬
ne i. t. d.) zapreti, in strogo se mora gledati,
da se ti ukazi izpolnijo.

Po okoliščinah se mora prepovedati zvo¬
niti, na lov hoditi, in sploh streljati, da se
odstrani goljufni alarm.

Prebivalci se morajo obvarovati pred po-
ropom, prisiljevanjem, nepristojnim dodavanjem
potrebšin in drugimi posilnosti, ako bi se takih
htele osebe, k vojni spadajoče, poslužiti. Kedar
je treba, se morajo oddati tudi ohranjevalne
straže (Schutzvvachen).

251. Kar se tiče zdravstvene policije, se
morajo učiniti vse tiste naredbe, ki vse zdravju
škodljivo odstranujejo.

Skerbeti se mora, da se prodaja voja¬
kom le dober in vžiten živež.

111

Studenci in vodnjaki se odkažejo v Sta¬
ničih posameznim oddelkom; ako je treha,
se postavijo k njim pošti, da skerbijo za red
in za snažnost.

§• 41 .

O poplahu ali alarmu.

(. Alarmirungen )

255. Vojska se pokliče v posameznih
postajah (štacijah) na alarm kakor v posadki.
Pravico, poklicati vojake na alarm, imajo sa¬
mo vojaško štacijski poveljniki, v slučajih
pa, v kterih preti ali žuga nevarnost, imajo
pravico tudi inšpekcijski oficirji in poveljniki
štacijskih straž.

XIX. Oddelek.

0 varstveni službi.

(Sicherungs - Dienst.)

§. 42 .

Občne določbe.

(Allgemeine Bestivimungen.)

257. Poveljnik vsakega samostalno de¬
lajočega kerdela je pri ostri odgovornosti za¬
vezan, gledati na to, da je kerdelo na marših,

112

v taborili in stanovališčih pred sovražnikom
dovolj zavarovano.

258. Oddelki, kterim je izročena taktična
varstvena služba, se imenujejo varstvena ker-
dela (Sicherungs-Truppen), in sicer: varstvena
kerdela na maršu (Marsch-Sicherungs-Trup-
pen), ki varujejo marširajoče kolone, sprednji
pošti (Vorposten), kedar varujejo taborujoča
ali kantonirajoča (po hišah nastanjena) ker¬
dela. —

259. Kako močna, iz kterih oddelkov
morajo biti sestavljena varstvena kerdela,
kako daleč morajo biti od glavnega kerdela,
odloči poveljnik.' Pri tem se mora najprej
na to ozirati, da je kerdelo popolno zavaro¬
vano, potem pa tudi, da se jih porabi le to¬
liko , kolikor je treba in da se sila kerdela
preveč ne kvari.

Za varstveno službo se ima porabiti,
ako posebne okoliščine drugače ne zahtevajo,
k večjemu četerti, ako pa je mogoče samo
šesti ali še manjši del celega kerdela.

Varstveno službo opravljajo, kakor že
zahtevajo okoliščine, pešci in jezdeci skupno,
kjer pa je treba, se jim dodajo tudi topovi
in tehnična kerdela ali peški (jezdni) kopači
(Infanterie-, Kavallerie-Pionire).

113

260. Blizo sovražnika morajo gledati
varstvena kerdela, da zvejo, kako močen je
sovražnik, kako je nameščen, kaj namenja sto¬
riti; kedar na sovražnika udarijo, se morajo
tako bojevati, kakor zahteva namen glavnega
kerdela.

Od tega in od sprejetih ukazov je od¬
visno, ali se mora sovražnikovemu napadu iz¬
ogniti , ali ga zaderževati, ali se mu s silo
zoperstaviti, in kako imajo sami sovražnika
napasti.

Oddelki varstvenih kerdel, ki niso sami
v hoj zapleteni, imajo borečim se pomagati,
kolikor to pripusti lastna naloga.

261. Vsi oficirji in vojaki, kteri varstveno
službo opravljajo, morajo misliti na važnost
svoje določbe in biti pripravljeni žertvovati se
za varnost glavnega kerdela.

262. Pri samotnih topniških in pratežnih
oddelkih (isolirte Artillerie- und Train-Kor-
per) opravlja varstveno službo varstvo (straža)
po ukazih poveljnika topničarstva oziroma po¬
veljnika prateža.

263. Poveljniki posameznih varstvenih ker¬
del naj naznanijo tistim višjim poveljstvam,
kterim so neposredno podložni, tudi med bitvo
vse, kar so o sovražniku zvedeli. bodi si, da
so to sami zapazili, ali od drugih zvedeli.

8

114

264. Kazun signalov za alarm se blizo
sovražnika ne smejo dajati znamenja niti s
trobento niti z bobnom.

A. O varstvenih kerdelih na maršu.

(Marsch- Sicherungs- Truppen.)

§• 43 .

O varstveni službi na maršu v času
hoda.

( Sicherungs-Dienst auf Marschen rvahrend der
Beioegung selbst.)

a) V obče.  (Im Allgemeinen.)

266. Na maršu opravljajo varstveno služ¬
bo spredna straža (Vorhut), zadna straža
(Nachhut) in stranska straža (Seitenhut).

268. Da ostanejo varstvena kerdela z
glavnim kerdelom v zvezi, ravno tako da se
dotikajo posamezni deli varstvenih kerdel, se
vstavijo patrole; kjer pa ni mogoče, da bi
bila varstvena kerdela med seboj in z glav¬
nim kerdelom v z pezi, morajo poveljniki o
določenih urah ali na določena mesta nazna¬
nila pošiljati.

269. Da se povsod zložno maršira, velja za
vodilo, da se morajo ravnati manjši deli po
večjih; varstvenim kerdelom pa se mora dati
na znanje ne samo kedaj, ampak tudi kako
dolgo bode glavno kerdelo počivalo. Glavno

115

kerdelo mora tudi vedeti zvezo s svojimi var¬
stvenimi oddelki.

b) Na maršu naprej.  (Im Vorraarsche).

270. Sprednja straža mora kriti kolono
na maršu tudi tedaj, kedar se ima s čelom
razviti.

Sprednja straža obstoji pri oddelkih do
enega batalijona (divizije jezdcev) samo iz
sprednje patrole, pri oddelkih do brigade iz
sprednje patrole in sprednjega voja (Vor-
trab), pri armadnih (vojnih) kerdelih od di¬
vizije naviš, verh tega še iz reserve sprednje
straže (Vorhut-Eeserve), ki je sestavljena,
ako je mogoče, iz vseh orožnih verst.

271. Kdor je po častni stopnji najviši
med poveljniki oddelkov, iz kterih je sprednja
straža sestavljena, prevzame poveljstvo čez
sprednjo stražo in vodi opazovalno in varstve¬
no službo. (Beobachtungs- und Sicherungs-
Dienst).

272. Sprednja straža mora vse zapreke
na potu odstraniti, zemljišče, po kterem mora
glavno kerdelo iti, spredej in na strani pre¬
gledati, da se sovražnik o pravem času zasledi,
slabe (manjše) sovražne oddelke odbiti, kedar
pa terči na veče sovražne oddelke, po točki
260 se bojevati.

8 *

116

273. Sprednja patrola je najprednjiši del
spredne straže ali cele marškolone. Njena
naloga je, da preiskuje zemljišče na maršni
čerti in v njeni bližini in da pozveduje o
sovražniku.

Za poveljnika sprednje patrole se odloči,
ako je mogoče, kak oficir; njemu se mora
vselej natanjko naznačiti pot, po kteri mora
marširati. On poduči in vodi vojake, kteri
hodijo spred. Sprednja patrola opravlja sama
natanjko službo sprednje straže, kedar se ne
odpošlje, tudi sprednji voj (Vortrab).

Ako pride sprednja patrola na kako drugo
kerdelo, ki ga ne more spoznati, obnaša se
tako, kakor patrole, ktere se srečajo, da se
prepriča s kom ima opraviti.

Sumljive osobe, uskoki ali begunci in
sovražni parlamentarji, kteri od zunaj pridejo,
pošljejo se pod varstvom k poveljniku spred¬
nje straže, oziroma k poveljniku kolone.

V času vojaškega podvzetja ali delovanja
(Kriegs-Operation) ne sme se civilnim oso-
bam dovoliti, da bi šle pred sprednjo pa-
trolo.

Ko sprednja patrola o sovražniku kaj
zapazi, mora se njen poveljnik o tem sam
natanjko prepričati.

117

Kedar se zadene na sovražnika, mora se
pozvedovati, kako je močen in kako je raz¬
postavljen ; ako je treba, mora se razločno
napredovati, in važna mesta precej obsesti.

Slabši (manjši) sovražni oddelki se mo¬
rajo nazaj zapoditi, vendar se ne smejo silo¬
vito preganjati.

Sprednja patrola ni na maršu nobenemu
pravilu podveržena, ampak hodi, kakor se
vjema z njeno silo, nalogo in varnostjo, vse¬
lej za boj pripravljena.

274. Sprednji voj (Vortrab) hodi za
sprednjo patrolo; njegova naloga je, da do-
veršuje opazovalno službo na straneh in pod¬
pira sprednjo patrolo, kedar zadene na so¬
vražnika.

275. Reserva (založna vojska) sprednje
straže se odloči k temu, da kedar vdari na
sovražnika, zdatno podpira in tako že v za¬
četku bitke glavnemu kerdelu, ki se razvija,
koristno lego pripravi. Reserva sprednje straže
odpošlje tudi primerne oddelke, da krijejo
strani.

276. Zadnje straže naloga je, izderževati
pri hodu najprej (Vormarsch) red in jo tam
napadov od zad varovati, kjer imajo pre¬
bivalci sovražno mišljenje.

118

Ako ima vzderževati samo red, obstoji
le iz zadnje patrole (Nachpatrulle); ako pa
ima varovati marškolono tudi sovražnih na¬
padov, obstoji razun zadnje patrole še iz zad¬
njega voja (Nachtrab), kteremu se doda, ako
je treba tudi reseiva zadnje straže (Nachhut-
IleserveV

277. Stranska straža ima dolžnost spre¬
gledati zemljišče na straneh kolone, kakor
tudi varovati glavno kerdelo pred napadi od
strani.

Stranska straža obstoji po okoliščinah iz
patrol ali oddelkov, ki neprenehoma po so-
ravuih potih glavno kerdelo spremljevajo, ali
pa se odpošljejo, kedar je treba na zemljišče,
da mimo idoče spregledujejo in da sposobne
kraje obsedejo.

Vselej se mora stranska straža tako raz¬
poslati, da je zavarovana marškolona na vseh
straneh.

Sledečih pravil, kako ste sprednja in zadnja
straža na hodu naprej močni in sestavljeni
in kako daleč ste od glavnega kerdela in ena
od druge oddaljeni, se nikakor ni treba der-
žati, ali imajo vendar upliv, kedar zemljišče
ali posebne okoliščine drugih ukazov ne za¬
htevajo.

119

Kako ste sprednja in zadnja straža na maršu
naprej močni in kako sestavljeni in kako
daleč ste od glavnega kerdela in ena od druge.

( Starke, Zusammensetzung und Distanz - Verhdlt-
niuse der Vor- und Nachhut im Vormarsche.)

Vod,  (Zug)  na maršu.

Pri pešcih : Pri jezdecih:

Sprednja straža.

Sprednja patrola.

1 podoficir ali razvod- [j 2 moža
nik z 2—4 možmi. ;j

300—400 korakov pred vodom.

Zadnja straža.

Zadnja patrola.

2 moža|| 2 moža

100 korakov za vodom.

1. Manjši oddelki odpošljejo enega moža
ali dva (kakor so močni) za sprednjo in ravno
toliko za zadnjo stražo. Ti vojaki so oddaljeni
od svojega oddelka na toliko korakov, kakor
je predpisano za vod.

120

Pol ali cela  kom  pa  n ij  a (škadrona).
Pri pešcih: Pri jezdecih :

Sprednja straža.

Sprednja patrola.

1 trop, oziroma |j 1 patrola
2 tropa jj

400—600 korakov pred glavnim kerdelom.

Zadnja straža.

Zadnja patrola.

1 dvočeta (Rottenpaar) i! 1 dvočeta pod povelj-
pod poveljstvom ka- j| stvom kakega podofi-
kega podoficirja, oziro- !| cirja
ma 1 trop \\

100 korakov za glavnim kerdelom.

Pol ali celi batalijon  (divizija).

Sprednja straža.

Sprednja patrola.

1 vod, oziroma 2 voda j| 1 vod

600—1000 korakov pred glavnim kerdelom.

121

Zadnja straža.

Zadnja patrola.

1 trop|j 1 patrola

100 korakov za glavnim kerdelom, oziroma
za pratežem, ki je pri glavnem kerdelo.

Polk treh bataljonov  (6 škadron).
Sprednja straža

2 kompanije in sicer:

sprednja patrola 1 vod
400—600 korakov.
Sprednji voj L 2 3 / 4  kom-
panije.

*/* škadrone in sicer:
sprednja patrola l vod
500—10U0 korakov.
Sprednji voj: 1 vod.

1000 korakov pred polkom.

Zadnja straža.

Zadnja patrola.

1 vod j} 1 patrola

100 korakov za polkom oziroma za pratežem,
ki je pri njem.

122

Brigada.

Pri pešcih: Pri jezdecih :

Sprednja straža.

t bataljon in sicer: [j 1 škadrona in sicer:
sprednja patrola2 voda jj sprednja patrola 1 vod
400—600 korakov. ji 500—1000 korakov.
Sprednji voj: 3% 1  Sprednji voj: B vodi

kompanije

1000—2000 korakov pred brigado.
Zadnja straža. — Zadnja patrola.

1 vodj 1 patrola

100 korakov za pratežem, ki je pri brigadi.

Peška kerdelska divizija.
Sprednja straža.

V* milje pred kerdelsko divizijo.

123

Zadnja straža.

Zadnja patrola.

V 2  kompanije z eno patrolo jezdcev

100 korakov za pratežem, ki je pri kerdelski
diviziji.

Jezdna kerdelska divizija.

Sprednja straža.

Sprednja patrola:

1 vod 500—1000 korakov.

Sprednji voj:

3 vodi 100 korakov.

Keserva sprednje straže:

1 škadrona,

7, baterije,

1 škadrona,

V, milje pred kerdeljsko divizijo.

Zadnja straža.

Zadnja patrola.

1 vod

1000 korakov za pratežem, ki je pri kerdelski
diviziji.

124

c) Na maršu nazaj.  (Im Rtickmarsche).

279. Zadnja straža ima važno nalogo va¬
rovati marš nazaj, ako bi bilo treba s vso
močjo.

Kako je razdeljena, močna in sestavljena
zadnja straža na maršu nazaj, oziroma na pre-
menjeno razmero k sovražniku, imajo veljavo
tiste določbe, ki so predpisane za sprednjo
stražo in njene dele na hodu naprej.

280. Sprednja straža mora vse zapreke
pred kolono odstraniti, zraven pa take za
sovražnika pripraviti, da jih more zadnja
straža lahko in hitro doveršiti.

281. Stranska straža ima tisto nalogo,
je tako sestavljena in ima take dolžnosti, ka¬
kor pri hodu naprej.

d) Na stranskem maršu.  (Im Seitenmarscli).

282. Stranska straža ima dolžnost sov¬
ražni napad tako dolgo zaderževati, da do¬
konča glavno kerdelo marš, ali pa se za boj
pripravi.

Sestavi se k temu iz močnejših oddelkov
in kjer je treba, iz kerdel vseh orožnih ple¬
men (verst).

283. Kavno tako je zadoja straža, dokler
je napad od zadej mogoč, tako močna, tako

125

sestavljena in ima sploh tudi tiste dolžnosti
kakor pri maršu nazaj; ako se pa ni bati
sovražnega napada, sme biti tudi slabša.

§. 44 .

O varstveni službi na marših med po¬
čivanjem.

( Sicherungs-Dienst auf Mdrschen wahrend der
Rast).

285. Kedar kerdelo na maršu ved časa
počiva, se mora vselej skerbno zavarovati.

Zategadelj ostanejo varstvena kerdela v
tisti primeri k glavnemu kerdelu, v kteri so
bila med maršem in 30 obernejo na zunaj.
Verk tega se postavijo, da se kerdelo popol¬
noma zavaruje, ako bi bilo treba, bojne straže
in po okoliščinah tudi glavni pošti po določ¬
bah §. 45. na cestah, ki peljejo od maršne
čerte. Te straže morajo izpostaviti tisti oddelki,
ki stoje takim cestam najbližje.

Med varnim počivanjem blizo sovražnika
se sme, ako to sploh pripustijo okoliščine,
tudi varnostnim kerdelom dovoliti, da se spo¬
čijejo ; vendar sme le en del puške odložiti
(konje razsesti), drugi del mora vselej ostati
pod orožjem (sedeti na konjih), in jezdne pa-
trole zasledujejo sovražnika.

126

B. O sprednjih postih-

(Vorposten.)

§■ 4  5.

O občnih dolžnostih. kako so močni
sprednji pošti in kako sc uredujejo.

(Allgemeine Obliegenheilen, Starke und Form der
Vorposten )

286. Sprednji pošti morajo okolico ta¬
bora (stanišča) svojega glavnega kerdela. po¬
sebno vse prihode od sovražne strani, tako
obsesti, opazovati in preiskavati, da se more
sovražnik, ako bi se bližal, dosti rano odkriti,
njegov prihod se mora naznaniti in ugodne
naredbe napraviti.

Odvračati morajo vse sovražne napade,
ali pa, če niso dosti močni, s silnim upo¬
rom sovražnika tako dolgo zaderževati, da se
lastno glavno kerdelo k boju pripravi.

287. Sprednji pošti se razdeljujejo:

a)  v bojne straže, ki obstoje iz 1 podofi¬
cirja ali razvodnika in 6 do 9 vojakov,
ako stoje na glavnih ali na drugih važ¬
nih mestih, veleva jim kak nižji oficir
(Subaltern-Ofizier);

b)  v glavne pošte, ki obstoje iz polkompa-
nije (škadrone), ako so pa oddelki slabši,

127

tudi iz cele kompanije (škadrone) in kjer
se hoče zoperstaviti sovražniku z večo
močjo, tudi iz dveh ali več kompanij
(škadron); jim se dodajo, ako to zahte¬
vajo okoliščine, tudi topovi.

Glavnemu poštu, ki samo iz pešcev
obstoji, morajo se dodati, ako je mogoče,
tudi potrebni konjiki, da preskerbujejo
ordonančno službo.

c)  v reservo sprednih postov, ki obstoji iz
polovice celega kerdela, ki je za spred¬
nje pošte odločeno.

Reserva sprednjih postov se sestavi iz vseh
glavnih orožnih verst, in se postavi na eno
mesto združena ali pa v primerne oddelke
in mesta razločena.

288. Batalijoni (divizije) in manjši od¬
delki se zavarujejo samo z bojnimi stražami,
polki in brigade z glavnimi pošti in boj¬
nimi stražami, pri večih kerdelnih oddelkih
pa pride k njim še reserva sprednjih poštov.

289. Zarad veče varnosti je neobhodno
potrebno, da se odpošiljajo patrole — kjer
je mogoče, samo iz konjikov obstoječe ; — te
morajo sovražnika poiskati, in se njega tako
dotikati, da morejo vselej naznaniti, kje stoji
in kako je močen, ravno tako morajo tudi o

128

vsakem njegovem gibanju hitro in gotovo
sporočati.

290. S sprednjimi pošti se ima zavaro¬
vati glavno kerdelo dosti široko ne samo na
čelu, ki je obernjeno proti sovražniku, ampak
po potrebi tudi od strani in od zadi.

291. Bojne straže se postavijo na mesto,
kjer so pred sovražnikom skrite in morajo
zemljišče dobro opazovati — posebno na
potih, ktere bi utegnil sovražnik porabiti,
— za njimi glavni pošti blizo važnih čert,
po kterih se more sovražnik približati, ako
je mogoče na takih mestih, ki imajo komu¬
nikacijo (občenje) v oblasti in pripustijo, da
se more krepko braniti sovražnega napada.

292. Kedar leži pred ali zraven čerte
sprednjih pošt kaki kraj, s kterega se daleč
okoli vidi. na primer kaki hrib, zvonik i. t. d.
se pošlje tj e bojna straža pod poveljstvom
kakega oficirja ali sposobnega podoficirja ka¬
kor pošt pred čerto bojnih straž, to se mora
vendar naznaniti najbližnjim bojnim stražam
in sosednim glavnim postom.

Ako so bojne straže dalje vsak sebi kot
500 korakov, se morajo postaviti od glavnega
pošta, ako je zemljišče vmes shodno — po
noči vselej, sicer pa le. kedar je treba pošti
(male bojne straže obstoječe iz 1 razvodnika
in 3 mož) blizo na sredi med stražama.

129

293. Vsak glavni pošt napravi z bojnimi
stražami in pošti, ki jih je izpostavil, gro-
mado sprednjih pošt; ta se ne sme dalje
razširiti kakor četert milje.

Bojne straže, ki spadajo k tisti gromadi
sprednjih pošt, se zaznamenovajo in imeno-
vajo v toti, glavni pošti pa po celej čerti od
pravega proti levemu krilu s številkami, po¬
slednji verh tega še po kraju, na kterem
stojijo.

V spisih se zaznamenovajo bojne straže
z arabskimi, glavni pošti pa z rimskimi šte¬
vilkami, n. pr. „glavni pošt“ blizo Solkana,
na Goriščeku, pri Tolminu itd.

294. Beserva sprednjih poštov je na
mesto, na kterem se je postavila, le tedaj
obvezana, kedar je zemljišče tako, da se mora
bližati sovražnik le po eni čerti.

Sicer se mora pa hitro tje podati, kjer
je potrebna; zatoraj se postavi najprimernejši
blizo krajev, kjer pride skup več potov, po
kterih bi mogel priti' sovražnik, razdeli se
pa tedaj, kedar to tirjajo okoliščine, ali kedar
je čelo sprednjih poštov silno široko.

295. Kjer ni reserve sprednjih poštov,
mora biti na mesto nje na vsak način pri¬
meren del glavnega kerdela pripravljen.

296. Kedar se morajo postaviti pri po-

9

130

sebnih okoliščinah varstvena kerdela tudi za
armado, morajo pošiljati svoja naznanila po¬
veljniku glavnega kerdela, oziroma armadni
pripravnosti. Ravno to velja tudi za pošte,
ki imajo varovati strani, kedar so poveljniku
glavnega kerdela bliže, kakor onemu spred¬
njih pošt.

297. Sprednji pošti morajo hiti tako da¬
leč od kerdela, ktero imajo varovati, da po¬
trebuje sovražnik preden pot dokonča in var¬
stvena kerdela premaga vsaj toliko časa, da se
glavno kerdelo k boju pripravi in razredi.

Za merilo kako daleč morajo biti vsak¬
sebi posamezni deli sprednjih postov, kar od-
visi verh tega čisto od tačasnih okoliščin, naj
so sledeče odločbe:

Bojne straže stoje 400 do 800 korakov
ena od druge; glavni pošti od najdaljših boj¬
nih straž 1200 korakov; reserva stoji 2000
do 3000 korakov za glavnim postom in 3000
do 4000 korakov pred* glavnim kerdelom.

298. Ako se pri posebnih okoliščinah
kakor po noči in pri megli ali na zakritem
zemljišču in kedar se terdnjave in mesta ob¬
dajajo, popolna varnost s sprednjimi pošti po
navadni njihovi razpostavi ne more doseči,
se morajo bolj skup postaviti, v tem položaju

131

se mora po okoliščinah tudi uravnava spred¬
njih postov primerno premeniti.

Kjer se za dobro spozna, se morajo bojne
straže in glavni pošti, kedar se začne mračiti,
malo naprej, na stran ali pa nazaj postaviti.

299. Vredbe, ktere so potrebne, da se
razpostava premeni (točka 298) se morajo že
poprej zaukazati.

§• 46 .

O poveljstvu sprednjih pošt.

(Hefcliligung d' r Vorposten.)

300. Sprednjim postom veleva poveljnik
sprednjih pošt.

Kjer se ne razpostavijo glavni pošti, je
poveljnik glavnega kerdela neposredno tudi
poveljnik sprednjih pošt. Njemu so podložni
v prigodkih, ki so omenjeni v točki 296 verh
tega tudi tisti oddelki varstvenih kerdel, ki
se od drugih sprednjih pošt odločijo, da za¬
varujejo glavno kerdelo od strani in od zadi.

§. 47 .

Kako morajo sprednji pošti k hoja pri¬
pravljeni hiti.

(Kampfbereitschaft der Vorposten.)

305. Sprednji pošti morajo biti v slede¬
čih stopnjah k boju pripravljeni.

9 *

132

Perva stopinja:

Pešci postavijo puške v piramide ali jih
naslonijo in položijo telečake k njim. Jezdeci
odložijo karabinke (pike), konje razberzdajo in
privežejo, in njim podproge popustijo.

Pri topničarstvu so konji napravljeni,
vendar izpreženi, razberzdani; podproge so
popuščene.

Strežno moštvo odloži priprave za to¬
pove, vendar jih ne sme preskerbeti.

V ostalem ostanejo oficirji in vojaki vsa¬
kega orožnega plemena (verste) oboroženi,
morejo spati, vendar pa ne smejo zapustiti
tabora, le manjši oddelki morejo iti v naj-
bližnjo okolico po vodo in živež.

Druga stopinja :

Eavno tako, kakor pri pervi; razloček je
samo ta, da morajo ostati ljudje blizo pušk
(konj, topov), konji so naberzdani, oziroma
napreženi in pri topničarjih tornistri za pa-
trone s strelivom napolnjeni. Nikdor ne sme
zapustiti tabora.

Tretja stopinja:

Ljudje ostanejo v redu in versti in ne
smejo spati, vendar se njim more privoliti,
da se vsedejo.

Pešci obderžijo puško v roki in imajo
telečake na sebi.

133

Konjištvo derži konje pri uzdi, kterim
so podproge nategnjene, karabinke ima obe¬
šene in je pripravljeno, da more konje zasesti.

Topničarji se obnašajo kakor pri drugi
stopinji pripravljenosti, vendar morajo pod¬
proge nategnjene biti.
četerta stopinja:

Kerdelo je pod orožjem in popolnoma k
boju pripravljeno.

§. 48 .

Kako se razpostavi ja. jo sprednji pošti.

(Aufstellen der Vorposten)

306. Poveljnik sprednjih pošt odloči po
sprejetih ukazih in okoliščinah, ki se naha¬
jajo, glavne pošte in ako je treba, tudi re-
servo sprednjih pošt, postavi poveljnikom glav¬
nih pošt živo pred oči, kako se bodo sploh
razpostavili in jim da potrebne ukaze, ki si
jih morajo v zapisniku zaznamenovati.

Ti ukazi obsežejo posebno :
a)  kos in prostor zemljišča, ki ga morajo
posamezni glavni pošti obsesti in, koli¬
kor mogoče, tudi mesto, na kterem naj
se razpostavijo, dalje taborišče reserve
sprednjih pošt;

134

b)  vse, kar se o sovražniku zna ali dom¬
neva ;

c)  kraj, kjer poveljnik sprednjih pošt na¬
vadno biva;

d)  kedaj se morajo pošiljati redna nazna¬
nila (raporti) in poprositi povelja;

e)  kako se je treba obnašati pri sovražni¬
kovem napadu;

f)  kedaj iu kako se morajo patrole izpo-
šiljati;

g)  razznamke (Erkennungszeichen);

h)  potrebne navedbe za stran kuhanja, kerm-
ljenja, napajanja, kakor tudi zastran
spremembe (Ablosung).

307. Oddelki sprednjih pošt, ki še niso
odkazanih si mest obsedli, marširajo s pre¬
vidnostjo in tiho na odkazane si prostore,
obstoje kakor pri varnem počivanju, se razpo¬
stavijo na svoja mesta in odpošljejo potrebne
patrole, da se zveza s sosednimi pošti vzderži.

Grede morajo oficirji in podoficirji zem¬
ljišče pregledovati, posebno morajo gledati, da
zvejo imena vasi (krajev) in drugih važnih
predmetov; poveljniki si morajo prizadevati,
da o sovražniku kaj razvejo.

308. Berž, ko so glavni pošti na svoje
mesto došli, odpošlje, ako so jezdci pri roki,
že na potu poveljnik potrebne patrole, da po-

135

izvejo (zaznajo), kakor hitro je mogoče, kaj
o sovražniku in predležečemu zemljišču. Po¬
veljnik odloči potem bojne straže in posred¬
uje pošte, ki so potrebni, da varujejo njemu
odkazano zemljišče in določi njihove povelj¬
nike, kakor tudi čas in versto, v kteri se
imajo premenjati.

Poveljnikom bojnih straž se dajo potrebni
ukazi, ki si jih morajo v zapisniku zazna-
menovati.

Pri tem se jim dajo na znanje mesta,
ktera imajo obsesti, razznamki, kakor tudi
kar se je o sovražniku izvedalo, dalje se mora
zapovedati ali vstanoviti, kje se imajo postaviti
posrednji pošti, kako imajo hoditi patrole k
sosednim bojnim stražam, in kdo sme iti po
določbah §. 49 skoz čerto sprednjih pošt.

309. Vsak poveljnik bojne straže pove
svojim ljudem bojni poklic (Peldruf), in po¬
stavi, ko je prišel na odkazano. si mesto, na
kakem kraju, iz kterega se more vse dobro
opazovati, pošt „vedeta“ imenovan tako daleč
pred seboj, da ga more, ako glasno govori,
bojna straža še slišati.

310. Ko so bojne straže odmarširale,
razgledova (rekognoscira) poveljnik glavnega
pošta, kterega spremi kaka patrola, odkazano
si zemljišče, se poda potem k svojim bojnim

136

stražam in popravi, kjer je treba, njih raz-
postavo. On odkaže vsaki natanko daljino,
ki jo mora opazovati, da še potrebne posa-
meznostne ukaze, tičoče se patrolskega hoda,
jih primerno poduči, kako se imajo pri so¬
vražnem napadu obnašati in se prepriča s
prašanjem, ali so poveljniki bojnih straž svojo
nalogo prav zapopadli, in ali svoje dolžnosti
dobro poznajo; končno uredi naredbe, ki se
mu pri vsakem položaju potrebne zdijo.

Kjer se ne postavijo glavni pošti, ima
omenjene dolžnosti poveljnik glavnega kerdela.

311. Ko so se bojne straže razpostavile,
odpošljejo glavni pošti poveljniku sprednjih
pošt obsedbeni raport po sledeči obliki:

137

Polk: Glavni pošt Nr. . . .

\

Nadlajtenant N. N.

Obsedbeni raport

dne.18

Gori imenovan pošt z . . . oficirji . . .
podoficirji ....  vojaki ob štireh. popoldne
obsedel.

Tri bojne straže razpostavil in sicer:

1. Pri N . . . desetnika . . . vojake 1 z enim

2. Pri N . . . desetnika . . . vojake i posredn.

3. Pri N . . . dt Setnika . . . vojake J postom

Zveza z glavnimi pošti je napravljena:

Nr. I. na desni pri N. nadlajtenant N. gori
imenovanega polka v daljavi okoli . . . ko¬
rakov, Nr. III. na levi pri N. nadlajtenant
N. N. . . . polka v daljavi . . . korakov.

Od sovražnika se je zapazilo skoz:
ali:

O sovražniku se je poizvedalo po:

Odposlano ob . . . uri po N. N.

N. N.

nadlajtenant.

138

Ako se najdejo pri izpolnitvi sprejetih
Ukazov zapreke (ovire), ali ako kerdelo ne za¬
dostuje, da hi se pristojno varovalo, se mora
to v sporočilu (raportu) naznaniti. Eavno to
se mora zgoditi, kedar poprej, za. razpostave
odločen prostor ni primeren in se je za to
kaki drugi primernejši v bližini nahajajoči se
obsedel.

Kjer je mogoče in k razumevi potrebno,
naj se obsedbenemu raportu tudi kratek na-
čert razpostave prida.

312. Blizo sovražnika ostane glavni pošt
tako dolgo pod orožjem in reserva sprednjih
pošt (kjer take ni, pripravnostni oddelek glav¬
nega kerdelal tako dolgo v tretji stopinji k
boju pripravljena, da se je razpostava po-
prednjih postov doveršila.

313. Kedar kerdelo iz marša v stanje
pride, se pripeljejo varnostna kerdela na maršu,
ako se ne porabijo za službo sprednjih pošt,
še le nazaj, kedar se je razpostavilo glavno
kerdelo, pri manjših oddelkih bojne straže.

§• 40 .

Kako naj sc olmaša jo bojne straže.

(Verhalten der Feldwachen.)

314. Namen bojnih straž je, da zabra-
nijo s pomočjo vedet in patrol, da bi se bližal

139

sovražnik neopazovan, da opazujejo neprene¬
homa zemljišče pred šebo in po straneh,
da sovražnika zapazijo. Vse, kar so glede,
tega izvedele, morajo o pravem časi! nazna¬
niti, vsako vdiranje slabejsih sovražnih od¬
delkov zahraniti in ne smejo pripustiti, dahi
prekoračil čerto sprednjih pošt, kdor k temu
nima pravice.

.315. Vedete , pred bojnimi stražami'po¬
stavljene, se obnašajo sploh kakor pošti na
straži v posadki. One morajo mirno stati na
svojem mestu, imajo puško nabito in k nogi
pristavljeno ali jo deržijo tako, kakor pu-
škarci (Pliinkier).

Po noči in na pokritem Zemljišču se tudi
bodalo natakne.

Jezdne vedete opravljajo svojo službo na
konjih in deržijo karabinko (revolver) v roki
k streljanju pripravljeno.

Vedeta ne sme potegniti kapuce črez.
glavo, ako tega poveljnik sprednjih pošt ni v
izjemnih slučajih dovolil.

Vedeta neprenehoma in pazljivo opazuje
zemljišče pred sebo in po straneh, naznani
poveljniku bojne straže vse, kar je od sovraž¬
nika zapazila , ali kar nji slut zbuja in mu
da na znanje posebno vsa znamenja, ktera

140

kažejo na sovražnika, kakor tudi vse nena¬
vadne prikaze.

Brez dovoljenja poveljnika bojne straže
ne pusti nikogar čez čerto sprednjih pošt, in
vstavi vsakega, kdor se ji od zunaj bliža ali
sploh čerto sprednjih pošt predreti hoče v
primernej daljavi s klicem: „Halt“ (stoj) in
napne puško za strel. Ako dotični ne obstoji,
ko se je drugič zaklical, se ima na njega
streljati.

Ljudje in patrolirajoči vojaki lastne bojne
straže, kteri se vračajo na svoj pošt, se po
dnevi ne vstavljajo; po noči in pri gosti
megli dajo na „Halt!“ (stoj) svoje ime; ke-
dar bi vedeta dvomila (cviblala), ali je mož
od njih, odda bojni poklic, in ljudje grejo,
ko jim je zaklicala vedeta ali poveljnik bojne
straže: „Passirt!“ (idite) svojo pot.

Ako se vedeta vendar nepričakovano na¬
pade , čeravno je pazljiva (na oprezu), naj
pokliče z strelom ali klicom bojno stražo
pod orožje.

316. Posrednji pošti in njih vedete se
obnašajo sploh po točkah 314 in 315; vendar
ne smejo patrol, vojaških oddelkov in posa¬
meznih oseb črez čerto sprednjih pošt niti
naprej niti nazaj pustiti, ampak vkažejo vsa-

141

kemu, ki se od teh straneh bliža k naj bližnji
bojni straži, da je ta po predpisu odpravi.

Razgledovajoče predpostavljene in moštvo
sosednih bojnih straž s patrolami hodečo, ka¬
kor tudi patrole in vojaške oddelke, kteri se
pomikajo za čerto bojnih straž, odpravlja po¬
veljnik bojne straže s tem, da zahteva od
njih s potrebno previdnostjo bojni poklic.

Navadno je to le treba po noči in pri
gosti megli, po dnevi pa le tedaj, kedar se
brez dvombe ne more spoznati, ali so bliža¬
joči se od lastne vojske ali ne.

317. Bojne straže so na tretji stopinji
pripravnosti; po pravilu ne smejo kuriti, ven¬
dar sme to, ako okoliščine pripustijo, pri gro¬
zovitem mrazu poveljnik sprednjih pošt do¬
voliti.

Kedarkoli se sovražnik bliža ali kedar
je to sploh treba, se pripravi bojna straža k
boju.

Njen poveljnik mora vselej pozoren biti;
on naj se sam o vsem prepriča, kar se mu
je naznanilo, kolikor mu je mogoče, brez da
bi se podal iz najbližnje okoliščine bojne straže.

V prigodkih, za ktere nima posebnih
predpisov, naj ravna poveljnik bojne straže po
lastnem spoznanju (razsodku).

142

Bojna straža se ne sme s sovražnikom niti
pogovarjati, niti mu zabavljati.

Bojne straže naj ostanejo v zvezi z so¬
sednimi bojnimi stražami (tam, kjer so po-
srednji pošti, s temi) in sicer tako, da poši¬
ljajo po dnevi vsaj vsako uro enega, po noči
dva vojaka k njim.

Bojne straže na krilu (strani, boku) po¬
stavljene, pošiljajo take patrole tudi na strani.
Vojakom, kteri grejo na patrole, mora po¬
veljnik bojne straže na tanko povedati, kako
daleč imajo iti.

Kraji, ki so blizo bojni straži, v ktere
vedeta ne more videti, se morajo včasi od po¬
sameznih vojakov preiskovati, da bi se tam
sovražni vojaki skrivati in zbirati ne mogli.

Kedar odpošilja poveljnik bojne straže
patrole, mora gledati na to, da ostaneta pri
njem razun vedete še dva moža.

Po noči in v megli se tudi ne sme zane¬
marjati previdnost, ktera se mora rabiti na
znotraj.

Osebe, patrole in oddelki, ki hočejo pre¬
koračiti od sovražnikove strani prihajajoče
čerto sprednjih pošt, ali ktere pridejo od zunaj
v okrog bojnih straž, odpravljajo se na sle¬
deči način:

143

Ko je vedeta tistega, ki se bliža, usta¬
vila, poda se poveljnik bojne straže z enim
vojakom k vedeti.

Vojak obstoji zraven vedete in pripravi
ravno tako, kakor ta, puško k streljanju, in
poveljnik bojne straže tirja s klicom: „ Wer
da?“ (kdo je?) od ustavljenega pojasnjenje.
Ako odgovor zadostuje in se ne zapazijo sum¬
ljive okoliščine, zaukaže poveljnik bojne straže
posameznim osebam s klicem: „Vorwarts! u
(„naprej!“), naj se bližajo.

Ako se ustavijo patrole ali kerdelski po¬
veljniki, zakliče poveljnik bojne straže: „Kom-
mandant vor!“ (»poveljnik naprej !“).

Poveljnik bojne straže gre (jezdi) bliža¬
jočemu se šest korakov na strani vedete na¬
proti, nameri ost bodala (sablje), ne da bi
petelin napel, na persi ustavljenega in tirja
bojni poklic in geslo, kedar spadajo ustav¬
ljeni k lastni armadi; ako pa niso vojaki,
vpraša jih po imenu, stanu in kaj zahtevajo.
Ako imajo ustavljene osebe orožje pri sebi,
smejo se bližati odpravljajočemu le s puško
na rami (shranjeno sabljo, revolverjem v tor¬
bici, piko na roki); ako je oseba na konju,
mora jezditi v koraku.

Ako sta oba razznamka (bojni poklic in
geslo) prav in ni sicer ničesar sumljivega,

144

dovoli poveljnik bojne straže posameznim
osebam in manjšim patrolam s klicem:
„Passirt!“ („idite!“) dalje potovati. Ako ne
potujejo proti lastnemu glavnemu poštu, naj
jib poveljnik bojne straže praša po imenu,
kerdelu in po vsem, kar o sovražniku vejo
povedati.

Patrol, ki so močnejše od bojne straže,
in kerdelskib oddelkov ne sme pustiti bojna
straža noter, ampak zaukaže, naj počakajo
tako dolgo pred čerto sprednjih pošt, da
pošlje poveljnik glavnega pošta, kteremu se
mora to precej naznaniti, primeren oddelek,
ki reč pregleda in dovoli, naj se vpustijo.

Ako bi ustavljeni ne oddali pravih, ali
nobenih razznamkov, ali ako bi se zapazile
vkljub pravim razznamkom sumljive okoli¬
ščine, morajo se posamezne osebe zapreti,
patrolam ali vojaškim oddelkom se zaukaže,
naj odložijo orožje, jezdcem, naj razsedejo
konje. To vse se naznani poveljniku glavnega
pošta.

Kedar bi se ustavljeni zoperstavili ali
hoteli pobegniti, ima poveljnik bojne straže
pravico, rabiti proti njim orožje.

Civilne osebe sploh, dalje oficirji, ki ne-
znanost razznamkov verjetno opravičijo, se
imajo, ako to želijo, — vendar le oni sami

145

— k glavnemu postu spremiti, da tam do¬
kažejo, kdo so. Vozovi naj se prej pregledajo.

Poveljnik bojne straže je z ojstrim odgo¬
vorom zavezan, da vsakega previdno in paz¬
ljivo odpravi.

Zlasti v primerljejih, v kterih se morajo
tirjati razznamki, se ne sme zanašati samo na
to, da so pravi, ampak mora tudi celo više
izpraševati ali se na kak drug način pre¬
pričati, zato mora tudi na obleko in govorjenje
dobro paziti.

Razznamki se morajo tako tiho oddati,
da jih nepoklicani ne morejo slišati.

Kar se tiče oseb, ktere grejo od zadej
pred čerto sprednjih pošt na sovražaikovo
stran, velja, da ustavi po noči vsakega se
bližajočega, po dnevi le sumljive, tisti mož
bojne straže, ki ga je najprej zapazil, in po¬
veljnik bojne straže ga odpravi po predpisih.
Posamezni vojaki ali civilne osobe se smejo
le tedaj pustiti črez čerto sprednjih pošt,
kedar jih spremlja kak podoficir ali razvodnik «
glavnega pošta, oziroma podoficir ali razvod¬
nik pripravoostnega. oddelka glavnega kerdela
k bojni straži in ji prinese dopustni list od
poveljnika omenjenega pošta podpisan.

Kedar bi kdo poskusil, samolastno pre¬
koračiti čerto sprednjih pošt, mora se zajeti

10

146

in k glavnemu postu poslati, ako bi pa ne
obstal, ko se mu je vdrugič velelo, ima bojna,
straža na-nj streljati.

Kedar pride kak pregled ovalni predpo¬
stavljeni, stopi moštvo pešcev s puško pri
nogi v versto in skaže čast brez komande s tem, %
da oberne glavo na dotično stran : ravno tako
počastijo jezdci, vendar ne da bi konje za¬
sedli. Poveljnik bojne straže gre (jezdi) pred¬
postavljenemu naproti in se oglasi v svoji
lastnosti, puško obderži na rami (sabljo ima
shranjeno).

Po noči in v temi se vsak pregledovalen
predpostavljeni po predpisih odpravi in se mu
da potem raport.

Ako spremlja kakega pregledovalnega
predpostavljenega ali kerdelskega poveljnika
njegov adjutant, odda ta razznamke.

Ako se oglasi kak sovražni vojak kot
ubežnik (dezerter), zaukaže mu poveljnik bojne
straže odložiti orožje; konjiki morajo verh
tega razsesti konje in odjenjati podproge. Na
to se morajo podati od orožja, oberniti se
s čelom proti sovražniku in pred vedeto tiho
stati.

Poveljnik bojne straže ukaže odnesti orožje
in pošlje potem posamezne ubežnike pod var¬
stvom kakega vojaka glavnemu poštu.

147

Ako pride ved ubežnikov, mora bojna
straža to glavnemu postu naznaniti, da od¬
pošlje patrolo in prevzame ubežnike.

Nikdo ne sme ubežnikom razun orožja
kaj odvzeti ali se z njimi pogovarjati. Orožje
odnesejo vojaki glavnega pošta ali pa bojna
straža, kedar se premeni; konje pa odpeljejo
ubežniki sami pri roki.

Proti ubežnikom, ki kažejo sovražno
misel ali bi poskusili uiti, rabiti se ima orožje.

Vjetniki se imajo ravno tako poslati k
glavnemu poštu kakor ubežniki.

Kedar se oglasi kak sovražni pogajavec
(parlamenter), zaukaže se mu, naj ostane tako
dolgo pred čerto sprednjih postov proti sovraž¬
niku obernjen. da se to glavnemu poštu na¬
znani ; ta stori potem daljše, naredbe,

Razun enega trobača ali bobnarja in naj¬
več še ene osebe se nikdo ne sme terpeti pri
parlamenterju za spremljevavca.

Ako treba, naj bi se peljal parlamenter
skoz razpostavo sprednjih postov, morajo se
njemu in spremljavcem oči skerbno zavezati.

Vojaki, kteri spremljajo parlamenterje,
morajo imeti svoje orožje pripravljeno, da ga
morejo precej rabiti, ako bi kazale te osebe
sovražen namen ali poskusile uiti.

10 *

148

Ako zapazi bojna straža že oddaleč so¬
vražne oddelke, kteri se bližajo čerti spred¬
njih postov, mora se to precej naznaniti glav¬
nemu postu in, če mogoče, tudi sosednim boj¬
nim stražam.

Posamezne sovražne ogledovalce, kakor
manjše sovražne patrole mora bojna straža
pregnati, na noben način pa jih. ne sme za¬
sledovati.

Ako napadejo bojno stražo veči sovražni
oddelki, naj se po sprejetih ukazih ali po
okoliščinah strelja in bojevaje se tako proti
glavnemu postu nazaj pomika, da se mu stre¬
ljanje ne zabrani, sovražnik pa kolikor mo¬
goče, na straneh napada in pritiska.

Ako napade sovražnik kako sosedno bojno
stražo, mora se ji pomagati, kolikor je z raz-
postalnega okraja mogoče, ne da bi se lastna
naloga zanemarjala.

Kjer ni glavnih postov, odvisijo bojne stra¬
že v vseh omenjenih primerljejih od glavnega
kerdela.

318. Vojaki, ki opravljajo patrolno služ¬
bo od ene bojne straže do druge, morajo
dobro pregledati prostor med stražami ležeči.

Kedar se kdo zapazi, ki hoče skoz čerto
vedet skrivaj predreti, mora se ustaviti in na
bližnjo bojno stražo peljati. Kedar bi take

149

osebe ne obstale, ali bi se, upirale rabiti se
mora orožje.

Ako zagledajo patrolirajoči sovražnika,
morajo to naznaniti se znamenjem ali klicem,
kedar pa preti nevarnost, s streljanjem naj-
bližnjim bojnim stražam.

§. 50 .

Kako naj se obnašaj« glavni pošti.

(Verhalten der Hauptposten.)

319. Glavni pošt je jedro in središče
vseh sprednjih poštov, kteri so mu odkazani.
On ima voditi in nadgledovati opozorovalno
službo vseh bojnih straž, ki so od njega od¬
visne; on odpošilja patrole, naj v bližnjem
okrogu sovražnika iščejo in opozorovalno služ¬
bo doveršujejo, on odvrača z bojnimi stra¬
žami sovražne napade, ako bi pa tega ne
bilo mogoče, mora sovražnika tako dolgo
zaderževati, dokler je mogoče.

320. Glavni pošt postavi en pošt pred
orožjem (Schnarrposten) (pri konjih peš), kteri
mora dati pozor na tisto stran, na kteri so
razpostavljeni lastni sprednji pošti, da more
naznaniti vse, kar se da zapaziti.

Da se zavarujejo pred naglimi napadi,
naj se razpostavijo po noči, kolikor treba,
tudi po dnevi — potrebni pošti.

150

321. Glavni'pošt stoji sploh na drugi
stopnji bojne pripravnosti. Po dnevi mora
vendar četerti del, po noči polovica glavnega
pošta v tretji stopnji pripravnosti ostati.

Moštvo sme kuhati, taborski ogenj na¬
praviti , kolikor mogoče na kakem zakritem
mestu; konjištvo sme le po oddelkih kermiti
in napajati.

Ako stojijo lastni sprednji pošti blizo
sovražnih, zasedejo pripravnosti jezdeci o svi¬
tanju konje in ostanejo v sedlu, dokler se ne
stori popolnoma dan.

322. Poveljnik glavnega pošta je odgo¬
voren, da se služba natanjko spolnuje v okrogu
sprednjih poštov, kteri so njemu podložni.

Treba toraj, da je kolikor mogoče po¬
zoren in spreviden, brez prenehljeja budljiv
in delaven.

Eazun dolžnosti, ktere so omenjene v
točki 310, mora tudi uredovati patrole, ki
imajo spolnovati varnostno službo, tako, da se
odpošiljajo po dnevi in po noči v primernih
dobah proti sovražniku, in gledati, da se
vzderži zveza s sosednimi pošti.

Poveljnik glavnega pošta ima patrole,
preden odidejo, o njihovi nalogi osebno pod¬
učiti, ravno tako sprejema tudi njih nazna¬
nila (raporte), ko so nazaj prišle.

151

Da se prepriča, če so njemu podložne
bojne straže pazljive, veli jih po dnevi in po
noči večkrat pregledati, ali jih pa sam obišče.

Poveljnik glavnega pošta sme, ako so pri
njegovem postu tudi jezdeci, porabiti, če sam
nima konja, k razpostavljanju in pregledovanju
bojnih straž kakega konja tistih jezdecev, ki
so pri njem.

323. Stražarji, ktere je postavil glavni
pošt v svoje zavarovanje, ustavljajo po dnevi
le sumljive, po noči pa vsakega, ki se bliža.
Odpravlja jih po načinu, kakor je predpisano
za bojne straže, zato že poprej odločen pod¬
oficir, kteri se podi na klic stražarja „Unter-
offizier vorl- |„podoficir naprej!“) z enim
vojakom ustavljenemu naproti.

Civilne osebe, ktere je pripeljala bojna
straža, se morajo izpraševati, kaj o sovraž¬
niku vejo, če treba, naj se tudi preiščejo in
pošljejo, ako vzbudijo sum, reservi sprednjih
poštov, oziroma glavnemu kerdelu.

324. Ako naznani bojna straža, da se
bliža kako veče kerdelo, poda se poveljnik
glavnega pošta ali pa kak njegovih oficirjev
s primernim oddelkom tje, preišče vse okolišči¬
ne natanko in odpravi popolnoma ustavljeni
oddelek. Ako se je dala glavnemu postu parola,
tirja jo od oficirjev. Med tem stoji, blizo sovraž-

152

nika ali po noči, cel glavni pošt pod orožjem;
sicer pa le oddelek, ki ima pripravljenost.

Certo sprednjih postov prekoračiti od zno¬
traj na ven je dovoljeno samo patrolam, oddel¬
kom, predpostavljenim in takim osebam, ktere
imajo dopustni list od poveljnika glavnoga
kerdela ali od kakega višega podpisan.

Poveljnik glavnega pošta poterdi list s
svojim podpisom in pošlje osobe po kakem
podoficirju najbližnji bojni straži.

Ako pride kak pregledovalni predpostav¬
ljeni, stopijo vsi pod orožje, kteri stojijo v
tretji stopnji pripravljenosti. Pešcem se ukaže,
naj vzameje puške na rame; jezdeci se obna¬
šajo kakor je predpisano v 317. odstavku.
Poveljnik pripravljenosti skaže predpisano čast,
pri pešcih s puško na rami (izderto sabljo),
jezdeci ne zasedejo konj in no izderejo sablje.

Poveljnik glavnega pošta 3e oglasi v
svoji lastnosti, toda pobočnega orožja ne izdere.

Ako se poda pregledovalni predpostav¬
ljeni k bojnim stražam, spremlja ga povelj¬
nik glavnega pošta v okrogli lastne razpostave.

Ubežniki ali vjetniki, ki so se pripeljali
glavnemu poštu, se morajo modro izpraševati
na samem o sovražniku in poslati potem po¬
veljstvu sprednjih poštov, oziroma glavnemu

153

kerdelu; ž njimi se pošlje tje tudi zapisnik o
tem, kar so povedali.

Ako naznani bojna straža, da seje ogla¬
silo ved ubežnikov, ali zajelo ved vjetnikov,
odpošlje poveljnik glavnega pošta primerno
modno patrolo, naj jih prevzame.

Po njihovo orožje pošlje, de ga ne more
vzeti seboj po premembi bojna straža, glavni
pošt.

Ako pride naznanilo, da so se oglasili
parlamenterji, ima se ravnati po §. 58.

325. O alarmu in kedar naznanijo bojne
straže, da se sovražnik bliža, stopi precej cel
glavni pošt pod orožje.

Poveljnik se ima na to pred vsem, de
mogoče, sam, sicer pa s patrolami prepričati,
kako red stoji, potem naj red nemudoma na¬
znani in da vedeti tudi sosednim glavnim
poštom.

Manjši sovražni oddelki se napadejo in
odbijejo, vendar se ne smejo daleč čez bojne
straže poditi; za njimi se pošljejo patrole,
naj jih opazujejo.

Kedar je sovražnik močnejši, nego glavni
pošt, mora se vse prizadevati, da se vsaj
toliko časa zaderžuje, da bi prejel glavni
pošt spredaj razpostavljene pošte, in se še le

154

pomika nazaj, kedar so vsi pomočki upora
pri kraju.

Glavni pošt se umika bojevaje se tako,
da ne prepusti ceste, ktero ima kriti, in da
sovražnik ne pride izpred oči.

Kedar se poveljniku glavnega pošta na¬
znani, da je sovražnik na sosedni pošt udaril,
mora precej odposlati tje in v sprednje zem¬
ljišče patrole, naj se reč pojasni.

Kedar udari sovražnik s silo na sosedni
glavni pošt in se ni bati napada na lastni
glavni pošt, pusti poveljnik kako patrolo na
svojem mestu in biti napadenemu postu v
pomoč.

Kedar bi bilo s tako podporo kakega
sosednega glavnega pošta lastno stanišče za
čas zapuščeno, naznani poveljnik glavnega
pošta to precej poveljniku reserve sprednjih
poštov (poveljniku glavnega kerdela).

326. Kjer je koristno, glavni pošti ne
smejo zamuditi tako uterditi stanišče, da se
morejo bolje kriti, kakor to pripušča njih
orožje in gradivo, ktero se najde v najbližnji
okoliščini; tudi morajo gledati, da s tem preveč
časa ne zamudijo.

Ako ostanejo sprednji pošti več časa na
svojem mestu, morajo se začete uterdbe do¬
končati od tistih oddelkov, kteri jih premenijo.

155

Glede na te predpise morajo poveljniki
glavnih postov tudi zaukazati podložnim boj¬
nim stražam, če in kako naj svoje stanišče
uterdijo, da bi se bolje krile in sovražnika
daljše zaderževale.

§ 51 .

Kako se ima obnašati reserva spred*
njih poštov.

(Verhalten der  k orposten-Beserve.)

327. Naloga reserve sprednjih poštov je,
da daje uporu varnostnih kerdel potrebni
pogon (Nachdruckb

328. Eeserva sprednjih poštov navadno
taboruje; poveljnik sprednjih poštov sme ven¬
dar dovoliti, da sme biti en del pod streho v
blizo ležečih stavbah, ako se s tem ne ško¬
duje njih nalogi; taki oddelki morajo vendar
rabiti potrebne varnostne naredbe.

329. Za gotovost se odloči primeren od¬
delek, navadno četerti, po okoliščinah tudi
osmi del cele reserve, kteri stoji na drugi
stopnji pripravnosti; ako je sovražnik blizo
in po noči, je gotovost na tretji stopnji pri¬
pravnosti. Gotovost postavi pred seboj en
stražni pošt; ako je za varnost reserve po¬
treba, postavi več poštov, po okoliščinah tudi

156

manjše straže — ki opravljajo pri jezdecih svojo
službo peš —.

Konjištvo sme le po oddelkih kermiti in
napajati.

330. Mesta, ktera mora reserva sprednjih
postov hraniti, se morajo po odstavku 326
primerno pripraviti.

331. Reserva sprednjih poštov mora od¬
pošiljati jezdne oddelke ali patrole, ki imajo
iti vsaj dve milji čez lastne bojne straže, ako
do sovražnika ne morejo priti.

332. Stražni pošti ustavljajo ravno tako,
kakor pri glavnih poštih, po dnevi le sum¬
ljive, po noči pa vsakega, ki se jim bliža.

Kar se tiče odpravljanja, velja v vodilo,
da se obnašajo straže, ktere oklepajo prostor
razpostave, sploh kakor bojne straže; kar se
tiče odpravljanja večih patrol in oddelkov,
obnašajo se taborske glavne straže in priprav¬
nosti kakor glavni pošti.

Sumljive osebe, vjetniki in ubežniki se
pošiljajo glavnemu kerdelu, vendar se morajo
poprej o sovražniku izprašati.

333. O alarmu ali o sovražnikovem napadu
mora poveljnik reserve precej naznaniti to
poveljniku glavnega kerdela, ali s signali dati
na znanje; reserva stopi precej pod orožje in

157

gre napaden« dele sprednjih postov podpirat,
ali sprejme te v svojo razpostavo (Stellung).

§• 52 .

Kako sc sprednji pošti premenjajo in
nazaj vodijo.

(Ablosen und Einziehen der Vorposten.)

334. Sprednji pošti se navadno rano
zgodaj premenjajo.

Veči vojenski oddelki, kteri izpostavljajo
tudi reservo sprednjih poštov, se morajo naj-
dalje v treh dneh premeniti.

335. Glavni pošti in bojne straže se mo¬
rajo o takem času premenjati, da se vojaki
spremembe precej z zemljiščem seznanijo.

Kolikor mogoče glede na te določbe,
premenja se glavni pošt po reservi sprednjih
poštov, oziroma po glavnem kerdelu, na vsa¬
kih 12 ali 24 ur; bojne straže in posrednji
pošti pa po glavnih poštih, oziroma po glav¬
nem kerdelu, na vsake 4 ure.

Bojna straža premenja vedeto vsako uro
— v neugodnem vremenu ali v soparni vro¬
čini o vsaki pol uri; pripravnostni oddelki se
premenjajo v štirih ali šestih urah.

336. Oddelki sprednjih poštov se morajo
obnašati o premembi sploh po tistih določbah,
kakor o razpostavljanju.

158

Novi oddelki se postavljajo, kakor pri¬
pušča prostor, na stran ali za oddelek, kteri
se pretnenja, oba oddelka ostaneta pod orož¬
jem, dokler se niso premenile straže in pošti,
ki so od njih odvisni.

Poveljnik, kteri se premeni, naj pove
svojemu nasledniku sledeče:

Število in silo straž in postov, ktere mora
premeniti; zvezo, ktero ima vzderžati; kako
so uredene patrole; kakovo je zemljišče okrog,
in vse, kar se o sovražniku ve; sprejete ukaze
glede obnašanja o sovražnem napadu, kakor
tudi glede raportov, prinašanja razznamkov
in posebnih ukazov.

337. O premembi se podd poveljnik, ki
premenja s poveljnikom, kteri se premenja,
k bojnim stražam svojega okroga; ta pokaže
novemu poveljniku vse ceste, ktere vodijo od
sovražnika, pove mu, kje najbližnja sovražna
straža stoji, kako se imenujejo stavbe (Objekte),
ktere se vidijo od lastne razpostave, če in kako
so od sovražnika obsedene, kolikokrat, kako
daleč in po kterih potih hodijo navadno so¬
vražne patrole, kako so močne, in iz kterih
orožnih plemen (verst) obstoje.

Bojne straže in glavni pošti morajo pre¬
cej odposlati patrole, ktere imajo vzderževati

159

zvezo, in sicer pod vodstvom kakega vojaka
tistega oddelka, ki se premenja.

Pošti se tako premenjajo kakor v posadki,
vendar se ne prezentira.

338. Po končani premembi odmarširajo
premenjeni oddelki in novi stopijo na njiJti
mesto. Potem se napravijo in odpošljejo pre-
membni raporti (Ablosungsrapporte) na način,
kakor je predpisano v odstavku 311 za ob-
sedbine raporte.

339. Kako se imajo sprednji pošti nazaj
voditi, zaukaže poveljnik, kakor to tirjajo oko¬
liščine; vsakako pa morajo glavni pošti na
prihod svojih bojnih straž čakati.

XX. Oddelek.

0 naznanilni službi in o občenju s sovražnikom.

(Nachrichtenclienst uncl VerTcehr mit dem
Feinde.)

§• 63.

Splošne naredbe.

(Allgemeine Bestimmungen.)

340. Vsaka vojaška oseba je dolžna, na¬
znaniti, kakor hitro mogoče, predpostavljenim,
kar je o sovražnika zapazila ali o njem ovedela.

160

§. 54 .

O patrolali in preiskovalnih komandah.

(Patrouillen und Streifkommanden.)

343. Patrola, ktera se pošlje v nazna-
nilno službo, ima namen, prinašati pojasnila,
o sovražniku, o zemljišču, ali sicer vojaško
važni reči. Namen tirja, da se njen poveljnik
s previdnostjo izvoli, in da je v tehtnih pri-
merljejih vselej kak oficir. Ravno tako treba,
da odbere za patrolo sposobno in pripravno
moštvo.

Važni in obširni ukazi naj se dajo po¬
veljniku patrole pismeno. Na vsak način pa
se mora prepričati, kdor patrolo odpošilja, če
je poveljnik patrole ukaz dobro razumel. Ust¬
meno sprejete ukaze ima poveljnik patrole
pred odhodom ponoviti.

Potrebni razznamki (Erkennungszeichen)
se mu morajo dati na znanje.

Kedar je namenu primerno, posebno v
veče daljave, se odpošljejo jezdne patrole
(Kavalleriepatrouillen).

Večim pešpatrolam se morajo dodati tudi
jezdeci, da izveršujejo ordonančno službo.

Patrola ne sme biti nikdar veča, kakor
to tirja naloga, ktero ima izveršiti.

161

Poveljnik patrole pregleda pred odhodom
svoje ljudi, če so za boj pripravljeni, pre-
skerbi se, ako treba, še s kažipotom, ki je s
krajem znan, razve se — ako mogoče s pomočjo
kake mape — s cesto, po kteri bo moral iti,
pove moštvu, kar mu treba vedeti, svojemu
nasledniku v poveljstvu pa da popolnoma na
znanje sprejete ukaze.

Patrola mora hoditi tiho in pazljivo in
gledati, da ostane kolikor mogoče skrita. Vasi
in takih mest, kjer bi se lahko napala, naj
se kolikor mogoče ogiblje, kedar pa mora
vendar iti noter — posebno da dobi živeža
— se mora storiti to s primerno previdnostjo.

Patrola odpošlje tako daleč kakor mo¬
goče in kolikor pripušča njena sila, čete (dvo¬
jice jezdecev) ali posamezne vojake, naj raz¬
širijo pozorovalni okraj in povišajo lastno
varnost; njih pohod vodi poveljnik s poprej
dogovorjenimi znamenji in ti naznanijo patroli
v znamnjih, kaj so zapazili.

Patrola se najboljše vodi z glasom (kli¬
cem). ali pa z vidnimi znamenji.

Najvažniše znamenje je: „Habt Acht! u
(„pozor!“), ktero znamenje mora vsak vojak
dati, da oberne na-se pozornost. Ako da to
znamenje poveljnik patrole, obernejo vsi vo¬
jaki pozornost na njega.

11

162

Pomikanje na desno, levo, nazaj ali na¬
prej se zaukazuje s tem, da se ali zakliče,
ali pa z rok6 migne.

Da se pa naj patrola združi, zaukaže se
s tem, da se dotično zakliče, ali pa da se
obe roki raztegnete in potem na persih sklenete.

„Halt!“ („stoj!“) se zakliče ali pa se
vzdigne ena roka navpik (senkrecht).

Kedar se s čapico nad glavo suče, ali
pa se zakliče „Feind!“ („ sovražnik!“) po-
menja to, da se sovražnik vidi.

Kedar se pa naglo ali nepričakovano
naleti na sovražnika in kedar se nikakor ne
more tega naznaniti, streli se na njega.

Med maršem si morajo vojaki zemljišče
zapomniti in se ž njim seznaniti.

Pazljivosti patrole ne sme nič uiti; ona
mora paziti na vsak hrušč, na vsako pred-
znamenje, na vsak sled sovražnika. Ako za¬
pazi kak vojak kaj tacega, mora to naznaniti
poveljniku patrole.

Kjer je namenu primerno, izprašuje pa¬
trola civilne osebe o sovražniku, vendar pre¬
vidno in modro, tako da lastnega namena ne
razodene.

Zapazi patrola kako drugo kerdelo in ga
ne more spoznati, mora se, kakor to tirja
njena naloga in varnost, ali zakriti, ali pa

163

kerdelo ustaviti in odpraviti, da dobi potrebno
pojasnilo.

V zadnjem primerljeju zakliče tisti mož,
ki je kerdelu, ktero se mora odpraviti, naj¬
bliže: „Halt. N  („stoj!“). Potem se odpravi
po odstavku 641 1. dela služevnika.

Med odpravljanjem stojijo patrole za boj
pripravljene, vendar deržijo ustje pušk naviš.

Jezdne patrole, ktere pridejo od zunaj,
naj jezdijo blizo bojnih straž — ako sovraž¬
nik ne pritiska — le v koraku.

Patrole se morajo izogibati vsakega boja,
kteri ni nepogojno potreben, da bi dosegle
svoj namen.

če, kako daleč in na kak način naj se
sovražni vojaki in bežeče patrole podijo, od¬
visno je od naloge, ki jo imajo izveršiti.

Ako bi sovražnik patrolo razkropil, mo¬
rajo razkropljeni gledati, da se na najbližnjem
sposobnem mestu zberejo in svojo nalogo po
kakem drugem potu izveršijo.

Ako bi sovražnik kaki patroli umik za¬
legel, naj gleda, da pride po ovinkih k svo¬
jemu kerdelu, ali pa mora sovražno rajdo pre¬
dreti. Ako se to ne posreči, mora se v naj-
hujšem primerljeju razkropiti, da se vernejo
vsaj nekteri ljudje in prineso naznanilo.

11 *

164

Za patrole, ki se odpošljejo, da oprav¬
ljajo varnostno službo na maršu, veljajo ravno
tiste določbe.

344. Preiskovalne komande so odbrani
kerdelni oddelki različne sire. Kjer pripuščajo
zemljiščne okoliščine, naj se sestavijo preisko¬
valne komande iz jezdecev. Porabljajo se v
različne namene, posebno da prinašajo na¬
znanila o sovražniku, kedar se mora iti dalje
ko dan hodd, kedar mora ostati več časa blizo
sovražnika, ali kedar se da prevideti, da se
mora prestati kak boj s sovražnikom.

Za poveljnike preiskovalnih komand se
izberejo za to posebno sposobni oficirji.

Tudi patrole in preiskovalne komande,
ktere se dalje odpošljejo, morajo gledati, da
spravijo naznanilo o sebi vsaj vsak dan en¬
krat do tistega poveljstva, od kterega so od¬
visne.

§. 55 .

O oglednikih.

(. Kundschafter.)

346. Osebe, ktere se izkažejo, da so ogled¬
niki, se morajo, se ve da previdno podpirati
in varovati.

347. Osebe, ktere pridejo od sovražne
strani in se delajo za oglednike ali se kot taki

165

izkažejo, se morajo pod varstvom, vendar brez
zamudka — tedaj tudi brez izpraševanja — po¬
slati tistim vojaškim uradom, b kterim želijo.

Spremstvo takib oseb mora skerbeti, da
ne zvejo take osebe po govorih ali po lastnem
prepričanju okoliščin, ktere bi mogle biti lastni
armadi na škodo, ako bi se razglasile.

§. 57 .

O naznanilih.

(Mclduvgen.)

352. S posebno skerbjo se mora gledati
na naznanila, ktera se imajo navestiti v na-
znanilni službi.

353. Vsako tako naznanilo mora dati
veren obraz dogodkov, kteri se morajo popisati.

Tisti, ki napravlja naznanilo, je za obseg
odgovoren; zato mora skerbno izbrati svoje
izraze.

On mora reč, ktero hoče naznaniti, brez
presodka prevdariti in v naznanilu ostro ločiti,
kaj je sam zapazil, kaj so mu drugi nazna¬
nili, kaj se le domneva ali povzema. V na¬
znanilu mora biti tudi razvidno, kdaj in kje
se je kaj zapazilo.

Kar se tiče sovražnika, mora se posebno
povedati, kako silen je bil in iz kterih orožnih
plemen je bil sestavljen, ali je marširal, ta-

boroval, ali "bil razpostavljen in kdaj se je
vse to zapazilo.

354. Važna naznanila se morajo priobčiti,
kjer to pripušča čas in okoliščine, pismeno.

Kdor kakega ustmenega naznanila ne
more osebno sporočiti, ne sme nikdar opustiti,
da bi ne ponovil donesec naznanila pred od¬
hodom od besede do besede. Ko se je vernii,
naj si da naznanilo ponoviti, da se prepriča,
če ga je dobro priobčil.

355. Vsako naznanilo se mora hitro in
neposredno tistemu odposlati, za kterega je
namenjeno.

356. Raven teh predpisov se mora rav¬
nati tudi po odločbah, ktere so omenjene v
§. 15 I. dela služevnika.

167

Ces. kr. 7. pešni  polk br. Maroičie.

St. 1. 16. kompanija

Patrola desetnika Andreja Koršiča.

Naznanilo (raport),

pri Solkanu, 16. marca 1876, ob 8. uri 20. minut,
dopoldne.

Ravnokar sem videl sovražni oddelek pešcev,
(konjikov, topništva) eno kompanijo, (dva bataljona,
en škadron) močen, (tudi 2 topa na bregu stati);
kmetje pripovedujejo, da itd.

Andrej Koršič,  desetnik.
Odposlano ob 8. uri 50. minuti dopoldne po
pešcu Šimenu Žago milen.

K. k. 7. Ift.-Reg Br. Maroičie.

Nr. 1. 8. Comp.

PatruiUe des Korp. Jos. Kavčič.

Meldung (Rapport).

Bei St. Martin, 12. Juni 1876 um 0. Uhr 45 Min.
Vormittags.

Soeben sehe ich eine feindliche Abtheilung In-
fanterie, (KavaHerie, ArtiUerie) iii der Starke von
1. Comp (Baon., Escadron) (auch 2 Geschiitze) bei
Kohldorf. Die Landleute sagen aus (angeben was)
Josef Kavčič,  Corp.

Expedirt um 9 Uhr 50 Min. Vormittags durch
den Inft. Valentin Žigon.

168

§. 58 .

O občenjn s sovražnikom.

(Verkekr mit dem Jt einde )

358. Za parlamenterja se mora poslati
vselej kak oficir. Da se more že ort daleč
spoznati, mora imeti kako belo rutico (bel
praporček) in spremljati ga mora kak trobač,
ki trobi, kedar se bliža sovražniku, general-
rnarš.

Nikrto se ne sme dati motiti v svojih ope¬
racijah, ako reče sovražnik, da se je pogodilo
primirje (Waffenstillstand), dokler tega ni
priobčil lastni poveljnik, +udi tedaj ne, kedar
bi sovražnik nehal streljati, ali bi se nazaj
pomikal.

Proti sovražnemu parlamenterju in nje¬
govemu spremljevalcu se sme rabiti orožje le
tedaj, kedar bi, ko sta se ustavila, poskusila
uiti. —

Parlamenterja sme spremljati razun tro-
bača k večemu še ena oseba.

Ako prinese kak parlamenter pismenosti,
odvzame mu jih najbližnje kerdelo, kteremu
veleva kak oficir. Ta pa pošlje pismenosti
brez 1  zamude tistemu poveljstvu, ki mu pri-
stoji po odstavku 357 pravica, občevati s.
sovražnikom.

169

Kdor pravi, da je parlamenter. pa se
ne more z nobeno pismenostjo izpričati, mora
;se imeti za vjetnika.

Ako kak parlamenter, ki se je s pisme¬
nostmi izpričal, noče čakati, sme se še le
Terniti, kedar se da prevideti, da ne more ško¬
dovati, ako bi operacije, ktere je videl, so¬
vražniku priobčil.

S parlamenterjem se mora prijazno rav¬
nati, vendar se ž njim nikdo ne sme pogovar¬
jati o vojaških rečeh. Ako treba, da se pelje
sovražni parlamenter v lastno armadno raz-
postavo, morajo se njemu in spremljalcem
oči zavezati, ako pride z vozem, naj se ko-
čijaž z vojakom premeni.

§• 59 .

O kurirjih in doncscih važnih poročil.

(Kouriere uud Ueberbringer michtiger Nachnchten.)

361. Kurirji (jaderniki ali gonci) se ra¬
bijo v to, da donašajo na večo oddaljenost po¬
ročila, ktera so posebno silua in važna, tedaj
kedar se telegraf ne more porabiti, ali kedar
ta pot ni dovolj varna. Za to službo se rabijo
le oficirji ali dosti zanesljivi podoficirji.

Kurirji morajo izverševati dane ukaze
tako hitro, kakor je mogoče; ako preti ne-

170

Tani ost od sovražnika, morajo biti silno paz¬
ljivi in dobro braniti pismenosti, ktere so se
jim izročile, v najhujšem primerljeju pa naj
jib rajše uničijo, nego da bi jib sovražniku
prepustili. V tem primerljeju mora vsak, če
mogoče, pismenosti prej pregledati.

362. Vsi poveljniki vojaških postaj, etapni
in kerdelski poveljniki, ravno tako poveljniki
bojnib postov in armadnih ustanov (Armee-
anstalten) so dolžni dati kurirjem kolikor
mogoče potrebno pomoč in podporo, ako za¬
njo prosijo, da morejo brez opovire dalje po¬
tovati; vendar morajo kurirji pokazati odperto
povelje.

Ako postanejo kurirji ali donesci važnih
poročil, naznanil ali ukazov nezmožni, da bi
mogli dalje potovati ali marširati, imajo se
oberniti na poveljnika najbližnjega oddelka,
da prevzame njih pismenosti za pismeno po-
terdilo in jih hitro in varno odpravi.

Tudi ustmena poročila se morajo, ako bi
se kaj tacega prigodilo, kolikor mogoče dalje
odpraviti.

Oficirjem in bojnim žandarjem, ki so
odposlani od brigadnih ali viših poveljstev in
imajo službene depeše osebno prinesti in kterih
konji postanejo nenadoma nesposobni, morajo

171

oddati, ako to tirjajo, najbližnji jezdni oddelki
brez opovire službene konje, vendar morajo
s spričalom poterditi, da so jih sprejeli.

§. 60 .

Kako treba obnašati se proti kažipotom.

(Behandlung von Wegweisern.)

363. S civilnimi osebami, ki se najemejo
za kažipote, naj se lepo ravna; v vojnem času
se morajo vendar nadzorovati in tako pod
stražo imeti, da ne morejo uiti. Kedar bi po¬
skusili uiti, mora se jim to, če treba, z orož¬
jem zabraniti.

Preden se vporabijo, naj se jim pove, da
se bodo ostro kaznovali, ako bi se hoteli
nalašč zmotiti, če bi nastala velika škoda, s
smertjo; ako bi pa poskušali uiti, bodo se
pa postrelili.

Ako bi pa kažipoti vkljub temu iz iz-
dajalnih uzrokov hoteli zmotiti, naj se precej
zaprd.

364. Kažipoti se smejo še-le izpustiti,
ko z izdajo ne morejo več škodovati.

172

XXI. Oddelek.

0 boju.

( Gefecht.)

§• 61.

O zaderžanju pred bojem, med bojem
In po boju.

(Verhalten vor, in und nach einem Gefechte.)

,365. Vsaka bitka mora imeti določen
namen. Vsak poveljnik se mora ogibati boja,
ki je brez namena, in takih bitek, kterib na¬
sledki so previdoma glede na žertve, ki se
morajo doprinesti, premali.

366. Kedar vidi poveljnik, da so okoli¬
ščine take, da bi bil veči uspeh, ako bi bitko
sam začel, mora bitko vselej serčno začeti
in stanovitno dokončati.

367. Poveljnik mora gledati pred začet¬
kom vsake bitke — kakor tudi vsakega vo¬
jaškega podvzetja — na to, da zve, kako
močan je sovražnik, kako je sestavljen in kaj
ima na mislih, kako ima razpostavljeno svoje
kerdelo in kakovo je zemljišče.

368. Vsaka bitka naj se bije po načertu.

Bojni načert se mora napraviti z ozirom

na lastno in sovražnikovo silo, z ozirom na
zemljišče in na stan lastnega kerdela. Po tem

173

mora razdeliti svojo armado in vrediti tak¬
tično razpostavo.

373. Poveljnik naj vodi bitko z jasnim
pregledom in krepko roko.

Poveljnik naj poprime priložnost, v kteri
se more bitka slavodobitno dokončati in jo
mora energično porabiti.

Ako bi tega ne bilo mogoče in bi po¬
veljnik videl, da bi bilo glede na splošni na¬
men nekoristno, dalje se bojevati, mora bitko
prej vstaviti ali končati, preden je kerdelo
upehano, taktični red pokvarjen in čerta umi¬
ka zalezena.

376. Niži poveljniki morajo, ako napadajo,
vsak napad primerno pripraviti, gledati, da
spravijo kerdelo kolikor je po okoliščinah mo¬
goče, v redu do sovražnika, vdariti s silo na
sovražnika in ali s tem napadom, ali pa po-
malem z ukrotljivo vlačnostjo sovražnika pre¬
magati, da zapusti svojo stajo. V defenzivi
ali odboju morajo braniti sebi odkazane pred¬
mete in kedar se da priložnost, imajo bra-
nenje z bojnim počinjanjem podpirati.

Slabe in odkrite strani sovražnika se mo¬
rajo precej iznajti in porabiti, važna mesta
se morajo precej obsesti in žertvovalno braniki;
zastave in topovi se morajo kriti, in kjer
treba hipoma pomoč pridobiti.

174

378. Oficirji in podoficirji naj gledajo, da
vsak nered v boju odvernejo; ako boj oma¬
huje, morajo vpokojevati in oserčevati, biti z
lastno hrabrostjo in stanovitnostjo moštvu v
izgled, po okoliščinah pa morajo s slovesni¬
mi besedami spodbujati, ali pa porabiti brez
usmiljenja silo in tako nagniti svoje podložne,
da se bojujejo hrabro in stanovitno tako dolgo,
da se namen boja doseže, ali da se je vsaj
najhujše, kar zmore človeška moč, storilo, da
bi se dosegel.

Oficirji in podoficirji morajo dobro v
mislih imeti tiste, kteri se v boju posebno
odlikujejo, da jih morejo po končani bitki
neposrednjo predpostavljenemu poveljniku na¬
znaniti. Eavno tako se morajo tisti, ki v boju
niso storili svoje dolžnosti, brez prizanašbe
naznaniti.

Predpostavljeni ne sme terpeti maloserč-
nosti niti v besedi niti v djanju.

Kdor v odločilnem trenutku z maloserčnim
govorom na duh svojih tovaršev škodljiv vpljiv
dela, kdor se hoče samolastno boju odtegniti
ali nalašč čez zbirališče beži, kdor pokorščino
odrekuje, pleni, orožje ali strelivo zameta,
naj se, kjer je strahovalen izgled potreben,
po nagli sodbi (standrechtlich), če treba, po
predpostavljenem oficirju nemudoma usmerti.

175

Kdor je primoran take izredne naredbe
rabiti, mora to, kakor hitro mogoče, naj bliž¬
njemu predpostavljenemu kerdelskemu povelj¬
stvu naznaniti.

Težko raujene odneso nosci ranjenih
(Blessirtentragerj na obezišče, le tedaj kedar
teh ni, ali jih je premalo, more poveljnik,
če to ni boju na škodo, zaukazati, naj oprav¬
ljajo to službo drugi vojaki, kolikor jih je
nepogojno potreba.

Ako postane kakemu oficirju konjištva,
topničarstva ali vozništva konj za službo ne¬
sposoben in ni reservinega konja pri roki,
zaukaže kakemu vojaku ali podoficirju konja
razsesti in ga sam zasede.

382. Ako se snidejo kerdela, ktera ne
stoje v nobeni organični zvezi, na bojišču,
prevzame poveljstvo tisti poveljnik, ki je k
temu po odstavku 54 I. dela služevnika po¬
klican.

Ako so ta kerdela pa že v boju, sme
tisti, ki je za poveljstvo poklican, dispozicijo
še-le premeniti, ko se je o reči in razpostavi
natanjko prepričal.

Poveljniki vojaških oddelkov, kteri ne
stojijo v boju in nimajo kake posebne določbe,
ki bi izključevala drugo porabo, imajo, ako
slišijo streljati blizo s topovi, precej pozvedo-

176

vati vzrok, oziroma kako stoji boj in nazna¬
niti poveljniku, ki je v boju, kako je raz¬
postavljeno in močno njegovo kerdelo.

383. Poveljniki oddelkov in prateži, kteri
stojijo za bojiščem na cestah, so dolžni pustiti
na vsak način prost prehod na teh cestah,
da se more se zadej stoječimi kerdeli in re-
servnimi napravami občevati, posebno pa, da
se morejo kerdela premikati in odpravljati
ranjenci.

384. Po vsakem boju, naj se kakorkoli
konča, morajo predpostavljeni krepek in žert-
vovalen vpljiv imeti na svoje podložne. Z
nevgibljivo ostrostjo, če treba, z najostrejšimi
kaznimi morajo posredovati, da se povsod red
vzderži.

385. Ako se boj slavno konča, naj se
zaiage preveseli vojaki pomirijo.

Dobljeni vspeh se mora vselej s terdno
roko deržati in kjer koli je le mogoče pora¬
biti, in sovražnik krepko in premišljeno v
redu zasledovati.

386. Ako je vspeh na strani sovražnika,
morajo voditeli s svojo stanovitnostjo, serč-
nostjo in zavednostjo serčnost vojakov vter-
jevati in noben posredek zanemariti, naj bi
pritiskajočega sovražnika zaderževali in zastave

177

topove, denarnice in najpotrebniši živež v
varnost spravili.

V nobenem primerljeju se ne sme v boju
•dalje uničevati in pokončavati, kakor to ne¬
pogojno tirja bojevalni namen. Okrutnost
(Grausamkeit) in neprimerno uničevanje (Ver-
vvustung) se ne sme terpeti.

Marveč naj dovoli ohranitev oseb in imetja
tistim bližnjikom bojišča, kteri imajo nevtral¬
no mišljenje.

387. Kdor z brezorožnimi, ranjenimi ali
bolnimi sovražniki hudo ravna, ali jih sleče,
kdor ptuje imetje brez potrebe zažiga ali
sicer poškoduje ali uniči, ne da bi bilo opra¬
vičeno, zapade vojaški kaznovalni postavi.

Ako se je bojišče obderžalo, morajo se
lastni in sovražni ranjenci poiskati, okrepčati,
obezati in k najbližnjim zdravstvenim usta¬
novam odpraviti. Padli se morajo, ko se je
skerbno izpričalo, da so mertvi, pokopati;
tisti, kterih imena so znana, se morajo s pri¬
čami njih smerti ali pogreba zapisati in ta
list se odpošlje vojaškemu oddelku armadne
intendance. Ako se najdejo pri mertvih iz¬
pričala (Legitimationsdokumente), se morajo
spisu priložiti. V zaznamku se morajo pogrebi
natanjko popisati.

12

178

391. Bojne priprave in deržavno blago,
ktero se je sovražniku odvzelo, posebno za¬
stave , orožje in konji, strelivo in provijant,
denarnice in kancelije se odpošljejo, kakor
hitro mogoče, poveljstvu kerdelske divizije,
ki z njimi po ukazih armadnega poveljstva
ravna in pravico ima, s plenom škodo na
konjih, vozovih in živežu pri podložnih ker-
delih popraviti. V silnih primerljejih morejo
storiti to tudi samostalna kerdelska poveljstva,
vendar morajo naznaniti to potem poveljstvu
vojaške divizije.

Kaznovan bi bil, kdor bi od uplenjenih
(erbeuteten) reči kaj prikril ali samolastno
odstranil.

XXII. Oddelek.

0 poslavitvah.

( Auszeichnungen .)

§. 62 .

O redih in počastitvah

(Orden und Ehren.)

392. Posebne službe in odlična djanja
ceni Njih Veličanstvo s povišanjem, s pohvalo
ali pa s podajo dekoracij. Take poslavitve se
opirajo samo na milost monarha, zatoraj

179

se morejo le z izverstnimi opravami doseči,
ne pa kol pristojnost tirjati.

Se zaslugami povzdigovati ali košatiti
se, na-nje opirati se in zarad njih doklade
ali poslavitev tirjati, se ne sklada z značajem
in častjo vojaka, ki je čutja za dolžnost na¬
vdušen.

Zarad tega podložnim vojakom ni dovo¬
ljeno, osebno za kako poslavitev prositi, am¬
pak mora dati izjemno k temu poklicanim
predpostavljenim na voljo, da njegove zasluge
presodijo in pripoznajo.

Nasproti temu je dolžnost predpostav¬
ljenih, izverstne oprave in dela svojih pod¬
ložnih visim poveljstvom naznaniti.

393. Za zasluge pred sovražnikom veljajo
ravno tako djanja odlične serčnosti in po¬
sebne vdanosti, kakor tudi dokazi posebnega
vojaškega talenta in pripravnosti, in to po¬
sebno tedaj, kedar je to pospeševalo kako
težko podvzetje, kedar so se s tern ohranile
ali dobile zastave, topovi in druge bojne pri¬
prave ali kedar so se osvobodile posamezne
osebe ali celi vojaški oddelki.

Po vsakem boju, ki se ga je udeležilo
kerdelo, zberejo poveljniki kompanij (švadron,
baterij, pratežnih oddelkov), kakor hitro mo¬
goče, svoje oficirje in podoficirje; poveljniki

180

celili vojaških, kerdel (Truppenkommandanten)
svoje oficirje in oficirske namestnike in jih
vprašajo, če in kaka posebno zaslužena djanja
so opazili in kdo jih je izveršil.

O tako poizvedenih djanjih se sestavi
zapisnik in ga odpošlje kerdelski poveljnik,
ko so se odpori, ki se znabiti najdejo, skerbno
odpravili, po službeni poti višemu poveljniku.

Od pooblastila Njih Veličanstva je od¬
visno, če sme poveljnik armade ali samostal-
no delajočega kerdelskega oddelka vojake po¬
višati ali s svetinjami obdariti.