J Ct^si Službeni reglement ali za cesar, in kralj, vojsko. c. k. stotnik 7. peš-polka barona Maroičiea. 1876. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mobora v Celovcu. V založbi tiskarnice družbe sv Mohora. '9 Stran XVI. Oddelek. O marših. (Marsche.) . . 1 XVII. „ O taboru. (Lager.) ... 71 XVIII. „ O nastanovanju po hišah. (Kantonirungen) .... 106 XIX. Oddelek. O varstveni službi. (Siche- rungs - Dienst).111 „ „ A. O varstvenih kerdelih na maršu. (Marsch-Sicherungs- Truppen.).114 Kako ste sprednja in zadnja straža na maršu naprej močni in kako sestavljeni in kako daleč ste od glavnega ker- dela in ena od druge. (Starke, Zusammensetzung und Di- stanz-Verhaltnisse der Vor- u. Nadihut im Vormarsche.l 119 B. O sprednjih poštih. (Vor- posten.).126 1 XVI. Oddelek. 0 marših. (Mdrsche.) §• l. Splošne določbe. (Allgemtine Bestimmungen.) 1. Vsak poveljnik vojaškega kerdela ali prateža (trena) na maršu je odgovoren za to, da pride kerdelo o pravem času in brez ne¬ opravičene zamude za boj sposobno na svoj določni kraj. Poveljnik mora skerbeti, da se neprene¬ homa vzderžuje red in disciplina, varnost in urna gotovost za boj, vendar tako, da se ker¬ delo varuje in se mu olajšajo vse težave, ko¬ likor le te določbe ali razmere dopuščajo. 2. Da se more poveljnik s terdnim upanjem zanašati na izpeljanje največih maršev, ki se dajo doseči, uriti se morajo kerdela že v času mini, prehojevati daljna in težavna pota in morajo biti obložena z vsem, kar je predpi¬ sano za vojno, ne le v vajnih marših, ki se včasi verše, ampak tudi o vsaki priliki pri vseh drugih vojaških vajah, ki so z marši združene; — predpisi o marših se morajo vselej natanjko spolnovati. 1 2 §■ 2 . O uredbi maršev. (Anordnung der Marsche.) 3. Ako ima vojska kam marširati, mo¬ rajo zat<5 pooblaščena poveljstva in oblastnije posameznim kerdelom to o pravem času na¬ znaniti, da se morejo v to potrebne priprave storiti in preskerbeti primerni živež in stanišča. 4. Ako ima izveršiti kerdelo kako večje po¬ tovanje, d& se mu navadno verh maršnega ukaza (Marsehbefehl) tudi maršni načert (Marsch- plan), ki obsega način, kako naj se potuje, štacije, v ktere mora priti kerdelo, in dni, v kterih se počiva, kakor tudi kraje, v kterib in na koliko časa se preskerbuje s prirodni- nami (Naturalien) ali raznim živežem. 5. Po maršnem načertu in po izkazu stana potujočega kerdela napravljajo zat6 poobla¬ ščeni uradi ali poveljstva potno kazalo (Marsch- route). Oskerbovališča so dolžne dati tistim, ki se izpričajo z maršnim kazalom, potrebni živež; ravno tako so dolžne politične in krajne oblastnije, dati kerdelu stanišče, brano, po¬ trebne konje in vozove po o tem veljavnih ukazih. 6. Ako se ni bati, da bi se srečal so¬ vražnik , je za maršno dispozicijo (maršne 8 načerte) v času miru in v času vojne mero¬ dajno , da se kerdelo, priprava in dežela va¬ ruje ; kedar je pa sovražnik blizo, naj se ozira le ne taktične terjatve. Ako se pomikajo kerdela blizo sovraž¬ nika, mora obsegati ukaz za marš te-le reči: a) maršni cilj (Marschziel) in pot, po kteri se mora tja iti, dalje določbo, če se ima vložiti kerdelo v tabore pod milim nebom (Freilager), ali v stanišča po hišah (Kanto- nirung): b) maršni red za sestavo in uverstitev ker- delj in pratežev (trenov); c) čas odhoda in prihoda; 4) kraje, v kterih in čas, kako dolgo se ima počivati; e) določbe za hrano in kuhanje (kermenje); f) naredbe zarad varnosti na maršu in po končanem maršu, ravno tako naredbe, da ostane kerdelo na maršu vedno v zvezi s sosednimi kolonami in kako se ima ob¬ našati , kedar pride do sovražnika; g) stanovališče poveljnikovo na maršu in njegovo prenočevališče; h) vse še sicer potrebne naredbe in poročila o namenu marša, splošno stajo glede na sovražnika in razdeljenje lastnih kerdelj in pratežev na različnih maršnih čertah tako, 1 * 4 da se more v vseh okoliščinah primemo in po namenu poveljnika ravnati. 7. Prejemši maršne načerte (dispozicije) naj - niži poveljniki potrebne posebne naredbe store, in so kakor vsak oddelkini poveljnik v svojem področju odgovorni, da se marš natanjko iz¬ peljuje in da se morejo kerdela pripravno razdeliti za boj, ako bi terčila na sovražnika. §• 3 . Kako se preskerlmjejo in uredujejo stani še a. (Vorbcreitung d er Unterkunft.) 8—13. Vsak polk ali samostalni bataljon (vsaka divizija) odpošlje nekaj dni pred od¬ hodom enega stotnika ali nadlajtenanta popred, da uredi stanovališče. Ta oficir uredi v vseh štacijah in v zadnji postaji po sprejetih uka¬ zih vse naredbe, ki so gledč nastanovanja potrebne; o tem se pogovori z vojaškimi in političnimi, oziroma krajnimi oblastnijami in določi, kam naj se štabi in oddelki vlože. 14. Stanišča za posamezne oddelke v marš- nih postajah ovedajo (ausmitteln) stanodelniki (Quartiermacher), kteri se odpošiljajo dan pred odhodom kerdela v sledečem številu: Vsak bataljon (vsaka konjiška ali bate¬ rijska divizija — Kavallerie- oder Batterie- 5 Divisioti—) enega nižega oficirja (Subaltern- officier), vsaka kompanija enega podoficirja z dvema možema; ako je kompanija v vojnem stanu, enega podoficirja s štirimi možmi; vsaka konjiška škadrona enega podoficirja in od vsa¬ kega voda (cuga) enega ali dva moža; vsaka baterija enega podoficirja s štirimi do šestimi vojaki; vsaka vozniška škadrona (Euhrwesens- Eskadron) v mirnem stanu (Friedensstand) in vsak vod take škadrone v vojnem stanu enega podoficirja in enega ali dva pratežna vojaka. Manjši oddelki odpošiljajo stauodelnike v primerno manjšem številu. Kot stanodelnika za polkni štab se od¬ pošiljata en podoficir in en vojak, ktera se pridajeta oficirju, ki ureduje stanišče za ba¬ taljon (divizijo). Stanišča za bataljonske (divizijske) štabe morajo preskerbovati stanodelniki kake kom- panije (švadrone, baterije). 15. Stanodelniki oddelkov, enega in istega kerdela, ki skup marširajo, vodijo se pod po¬ veljstvom najvišega oficirja ali podoficirja t maršno štacijo. 16. V oddelkih, kteri ne pošiljajo oficirja, ki bi stanišča uredoval, ima dolžnosti tega. oficirja poveljnik stanodelnikov. 6 Poveljniku se d d odpert ukaz (offene Ordre), dalje vsakemu izmed ostalih oficirjev in podoficirjev od poveljnika podpisan razkaz, o številu oseb in konj, ki se imajo nastaniti. S temi listi in z naredbami, vravnanimi p& oficirji, ki ureduje stanišča, po ktere mora iti poveljnik stanodelnikov precej, ko je pri¬ šel v štacijo, gre ukvartirajoči oficir, kjer pa takega ni, najviši podoficir k vojaško-štacijski (krajni) komandi, oziroma h krajni oblastniji in si d4 odkazati stanišča. 17. Vojaki se morajo tako nastaniti, da se taktična zveza kolikor mogoče vzderžl. V hišah, kjer bi se utegnila kaka bolezen nalesti, nastaniti se ne sme nikdo, tudi ne smejo bivati vojaki v eni izbi z bolniki. Oficirji se morajo ob vojni vselej, v mir¬ nem času pa kolikor mogoče v okrogli svojih oddelkov nastaniti, konjiki in vozniki naj se ukvartirajo blizo konj. Od stanodavcev (Quartiertrager) se ima terjati, naj o pravem času skerbe za stanišče in hrano za vojake, kteri se bodo pri njih nastanili, da dobijo po težavah marša potrebni počitek in okrepčanje. Pove naj se tedaj, ako je moč, stanodavcem ura prihoda. Kamor pridejo konji, mora se stanodav¬ cem veleti, naj konjske hleve (konjake) pred 7 prihodom kerdela prevetrč, pripravijo, jasli in gare skerbno osnažijo. Ce so konjaki slabi ali nezdravi, naj se ovedejo za konje skednji ali drugi pokriti prostori. Bolni konji naj se devajo, kolikor mo¬ goče, v blizo sknp stoječe konjake, da se mo¬ rejo lažje zdraviti in primerno nadzorovati. 18. V vsakem kraju se mora iznajti prostor, na kterem se kerdelo zbira (izbu- nišče ali hrupisče — Alarmplatz) in za vsak oddelek kraj, na kterem se razreduje; pri topničarstvu in prateži je park tudi lirupišče. Ako bi se morali vojaki in konji ene baterije v več krajev nastaniti, postavijo naj se vendar vsi topovi in vozovi na parknem kraju blizo štacije poveljnikove. Po tem pravilu se morajo tudi odločiti parki za raztreseno nastanovane kolone s stre¬ livom in druge prateže. Prostori za parke se morajo izbrati z do¬ voljenjem krajne oblastnije; gledati se mora na terda tla, na zavarovanje pred ognjem, da imajo dovolj vhodov in izhodov in da niso preblizo obljudenih hiš. Parkna straža naj se nastani, kolikor mo¬ goče, blizo parka. 8 19. Oficir, kteri ureduje stanišča, mora poznati okraje, ki so odkazani posameznim oddelkom, in pregledovati stanišča in konjake (konjske hleve), kolikor mu pripušča čas in kolikor more; vsakako pa tiste, o kterih so se mu naznanile ovire in pomisleki. 20. Stanodelniki se morajo prepričati o kakovosti vseh stanišč in konjakov (hlevov) in skerbeti, da se hrana o pravem času pripravi. Opovire, ki bi se pripetile pri nastano- vanju, naj podoficirji precej naznanijo sta- nodelnemu oficirju, ako se pa tak ni odposlal, najvišemu podoficirju. Ta naj opovire postavno odpravi in uravna. 21. V krajih, kjer se prejemajo prirod- nine, se mora vse pripraviti, da se hitro raz- dele, po okoliščinah se morajo oddelkom, kteri so po samem uastanovani, pripeljati. 22. Stanodelniki pričakujejo kerdelo peš primerno uredeni pred vhodom v mesto ali štacijo, oglasijo se pri svojih poveljnikih in jim naznanijo, kako je kerdelo nameščeno, 'kakova so stanišča in kje je štacijska straža in alarmišče. Oficirji od konjištva in topničarstva je¬ zdijo marškoloni nasproti. 28. V vaseh, v kterih so hiše ali sku¬ pine hiš preveč saksebi oddaljene, mora se 9 skerbeti po krajni oblastniji, da se pošljejo o prihodu kerdela kažipoti na mesto, kjer se kerdelo razpostavi, ki vodijo potem vojake v stanišča. Kedar se nastanujejo oddelki v na samem ležeči vasi, morajo se stanodelniki prepričati, de so pota, ktera peljejo tje, shodna, in tam, kjer se ločijo te pota od maršne čerte, naj se postavijo o pravem času vojaki ali posli za kažipote. 24. Ko se je kerdelo nastanilo, odrinejo stanodelniki v drugo štacijo. 25. O dnevih počivanja se morajo stano¬ delniki menjati. 26. Razun enega nižega oficirja za vsak bataljon (divizijo) odpošlje vsak manjši od¬ delek toliko podoficirjev in ž njimi po dva oziroma po štiri vojake, in vsak polkovni štab toliko podoficirjev in vojakov, kolikor maršev je do prihodnjega dne počivanja; vendar se to zgodi le tedaj, kedar treba kerdelo varovati in to pripuščajo druge okoliščine potujočega kerdela. V takih primerljejih mora pripraviti sta¬ nišča v vsaki štaciji število podoficirjev in vojakov, kakor je predpisano v točki 14; ostali stanodelniki pa se podajo drugo jutro v drugo štacijo in ne čakajo na prihod kerdela. 10 Oficirji, kteri pripravljajo stanišča, puščajo tudi v štacijali, kjer ni dneva počivanja, kratke pismene raporte obsegajoče: a) kako je kerdelo nastanovano in kteri okrogi so vsakemu oddelku odkazani; b) kje je stanišče poveljnikovo: c) kje je kraj za štacijsko stražo; d) kje je alarmišče (park); e) vse, kar verh tega še treba vedeti, po¬ sebno če so bolnišnice in zapori v mestu. Ako maršira več oddelkov ali kerdel, pred kterimi se odpošiljajo oficirji kot stano- delniki (kvartiraži), v eni koloni, mora napra¬ viti najviši verh omenjenega še onemu podo¬ ben pismen raport, v kterem je razvidno, kako je nastanovano celo kerdelo in ga oddati po¬ veljniku kolone. Ti raporti se oddajajo po tistih podoficirjih zaostalih stanodelnikov, kteri imajo pripravljati stanišča za štab, dotičnim poveljnikom. V štacijah, v kterih se počiva in v zad¬ njih štacijah čakajo tudi oficirji, ki priprav¬ ljajo stanišča, na kerdelo in za to pismenega raporta ni treba. 27. Stanišča za poveljnike brigad pri¬ pravljajo stanodelniki kakega onim podverže- nega polka. 11 28. Ako je v posebnih primerljejih treba, da se kerdelo hitro spravi pod streho, od¬ pošlje kolonini poveljnik popred jezdnega oficirja (generalštabnega oficirja) s potrebnimi pomoč¬ niki . če mogoče kerdelskimi pribočniki (ad¬ jutanti) , naj pripravi stanišča, in manjši oddelki se nastanijo v okrogih, ktere jim od- kaže poveljnik kolone; kerdelski in oddelski po¬ veljniki vravnajo potrebne naredbe zarad pre- skerbovanja. V takih primerljejih se mora z največo ostrostjo ravnati, vaščanje se morajo braniti, da se jim ne dela krivice ali da se od njih ne terja preveč; ako ostane vojska več časa v kraji, morajo se težave nastanovanja pri¬ merno urediti. §• 4 . O odhodu. (Abmarsch.) 29. Poveljnik naj dobro prevdari vse okoli¬ ščine, ki zadevajo marš ali bližnji spopad s sovražnikom in določi uro odhoda tako, da pride kolona na cilj o pravem času in za boj dobro pripravljena tudi tedaj, kedar bi jo na maršu manjše nenadejane opovire mudile. Zato se mora ozirati na zapreke na maršu, ktere ji je premagovati, na prestani trud, ka- 12 kor tudi na razpostavo (stanišča, tabor pod milim nebom), dalje tudi na red, v katerem se ima kolona sestaviti. Navadno se ne odmarširuje pred zorom; vendar treba gledati na to, da pride kerdelo na cilj pred nočjo, o vročem poletji kolikor mogoče pred poldansko vročino. 80. Kerdelski (pratežni) poveljniki (Trup- pen- [Train-] Koinmandanten) vele dati gleue na uro odhoda, ki jo je odločil poveljnik ko¬ lone, in na red, v kterem pride kerdelo (pratež) v marškolono, in na to, kako so nastanovani v staniščinem (taborskem) okrogli, znamenje, naj se oddelki zberejo („snid, odrinite s konji, odrinite“ — Vergatterung. ausriicken zuPferd. ausrucken —) in sicer tako, da se zbere ker¬ delo malo pred odhodom. Ako ima kerdelo v silnih primerljejih precej odmarširati, se da znamenje „hrup“ (Alarm); na to se mora nagloma vsako ker¬ delo popolnoma napravljeno in oboroženo na alarmišči zbrati. 31. Ako tirjajo okoliščine, morejo oddelki, ki so se najprej vredili, precej odmarširati, vendar se mora gledati na to, da nemudoma po pravi poti nasledujejo oddelki, kteri so se pozneje zbrali ali došli. 13 Ako treba, puste se na zbirališču šarže in prazni vozovi, če so pripravljeni, naj po¬ samezne zaostale vojake ali za marš nespo¬ sobne zberejo. 32. Ako se ima na tihem odriniti, naj se opuste vsi signali in očividne naredbe; ukazov k maršu prebivalci ne smejo izvedeti, razglasijo naj se tedaj v okoliščinam primernem načinu. 33. Oficirji in podoficirji morajo biti vse¬ lej najpervi na zbirališču, da ogledujejo v svojih oddelkih vredevanje, napravo in opravo (kako so nasedlali, natovorili in napregli), in da zabranujejo in odpravljajo vse, kar bi bilo protiredho, ali bi odhod mudilo. Vsak oddelski poveljnik prebere in kliče imena vojakov in naznani neposrednje predpostavljenemu poveljniku število ali mod svojega kerdelca. 34. Kakor hitro so vojaki (v vode cuge) razversteni. ne sme samolastno nikdo izstopiti iz reda in verste in le iz tehtni h uzrokov se sme to izjemno dovoliti ; nezanes¬ ljivim in bolnim osebam, ktere izstopijo, mora se dati zanesljiv mož, da nanje pazi in jih podpira. Pri konjištvu in topničarstvu se dajejo vojaki brez konj in področni konji pod po¬ veljstvo podoficirja. 14 Ako ima v vojni kako kerdelo mnogo področnih konj, mora en mož po dva konja voditi, da se bojno moštvo preveč ne zmanjša. Kedar se kerdelo ureduje, pripeljejo se tudi nazaj pripravnosti in vse straže, ktere na maršu ne ostanejo pri prateži. Inšpekcijski podoficirji (razvodniki) pri¬ peljejo vpehane in bolne o pravem času na za to določeno zbirališče, kjer jih inšpekcij¬ ski zdravnik pregleduje. Tisti, ki ne morejo hoditi, se ualože, če treba, po dogovoru s provijantnim oficirjem na prazne vozove. Inšpekcijski oficir, ki gre za kolono, ka¬ kor tudi poveljnik zadnje straže morata izdatno podpirati provijantnega oficirja v spolnitvi njegovih dolžnosti, ktere so v predpisih za pratež zapopadene; posebno pa morata gledati na vse, kar se tiče tega, da pratež o pravem času odide; da se red vzderži in da se more pratež na maršu brez opovir pomikati. 36. Treba je gledati na to, da se snidejo prateži ali njih deli, kteri posebej ali pri svojih oddelkih taborujejo, pri odhodu o pra¬ vem času in pridejo v redu v kolono. 37. Kedar je zapustila potujoč kolona (pri večih oddelkih vsak bataljon, vsaka šva- drona, baterija ali pratežni oddelek) kraj od¬ hoda, veli kolonini poveljnik, oziroma oddelski 15 poveljnik odtrobiti (abblasen). Na to znamenje so sledeči olajški dovoljeni: sablje se zavarjejo (pike se vzamejo na pravo roko); pešci smejo nositi puške po priložnosti, vendar tako, da nikogar ne nadlegujejo; tobak kaditi je sploh dovoljeno, vendar vojakom, ki sedijo na vozeh s streljivom in na vozeh s strelno robo, je prepovedano; ravno tako tudi ne smejo kaditi vojaki, kteri so o močnem vetru blizo takih voz. Verh tega more poveljnik kolone oficirjem in vojakom dovoliti, da smejo odvzeti ovrat¬ nike (Halsbiuden), razpeti jopič, plašče in bluze. §■ 5 . O poveljstvu. ( Kommandofiihrung.) 38. Poveljnik potujočega kerdela (povelj¬ nik kolone) vodi marš in gleda na to, da se maršni predpisi (Marschvorschriften) in dani ukazi spolnujejo; on določi tudi v vseh pri- merljejih in okoliščinah, za ktere se v maršni dispoziciji (maršnem načertu) ni oskerbovalo po lastnem mnenju. IG §• 6 . O redu In uredenju na maršu. (Marschordnung und Marnchformation ) 41. V mirnem in vojnem času maršira vsaka kolona s prednjo in zadnjo stražo (Vor- und Nachhut), pred sovražnikom po potrebi tudi s stransko stražo (Seitenluit). 44. Da je mogoče na maršu zapreke od¬ pravljati ali napravljati, pridajajo se sprednji straži — na marših nazaj tudi zadnji straži — tehnična kerdela, ali pesni (jezdni) pionirji, ali pa tudi tehnična kerdela in pesni (jezdni) pionirji. Med maršem maršira zadnja straža za pratežem, ki je tik za kerdelom. Na koncu vsakega samostalnega kerdela (polka, bataljona) ali prateža, za ktero ne gre tik zadnja straža, je v primernem številu „straža za jetnike 11 pod poveljstvom podoficirja, da prejema in sprevaja jetnike, ki se po raz¬ ličnosti hudobije ne morejo puščati v redu in versti. Pri topničarstvu se sestavlja taka straža iz topovnega varstva (Geschutzbedeckung), če je pri topovih. Te straže marširajo zmiraj z natak¬ njenim bodalom (golo sabljo) in prejemajo potrebne ukaze od inšpekcijskega oficirja, kteri 17 maršira na koncu kerdela, oziroma od divi¬ zijsko - inšpekcijske šarže topničarstva (dotoč¬ nega pratežnega poveljnika). Y samostalno marširajočih baterijah ali pratežih, ki nimajo varstva, jezdi en ali dva podoficirja na 200 do 300 korakov pred kolono, da se morejo ovire o pravem času zapaziti ton odpraviti ali se jih ogniti. Tudi na koncu take kolone mora iti en podoficir ali dva, ki imata dolžnosti zad¬ nje straže. 45. Eed, v kterem marširajo deli kolone, zavisi od namena marša in od kakovosti potov. Ako kerdelu ni treba marširati v tes¬ nem redu (gedrangte Marschordnung), marši¬ rajo pešci v dvorajdi, konjiki po štirje, top¬ ništvo in vozništvo posamoč. 46. Posamezni deli kolone morajo vzder- ževati predpisano oddaljenost, da se vsaka zastaja in zmešnjava odverne, kedar so ko¬ lone globoke. Ako se dA povelje, naj se maršira v tesnem redu, zmanjšati se mora v vseh kerdelskih intopničarnih oddelkih, kakor tudi pri bojnih pratežih ta oddaljenost na polovico, ako se ni razločno kaj druzega zaukazalo. Vendar ni treba nepogojno vzderževati 18 teh oddaljenosti, morejo se zmanjšati cela tako, kakor je v vadbinem pravilniku |Exerzir- reglement) za red kolone predpisano in sicer tedaj, kedar se del kolone, ki maršira spredaj, počasi premika ali zastaja. Pervotna oddaljenost se spet ponovi, ke¬ dar je bil dal poveljnik znamenje „stoj u (Halt) za celo kolono in se potem zopet začne mar-« širati. 47. Ako se kolona na maršu preterga, mora se gledati na to, da se predpisana od¬ daljenost spet doseže, vendarne naenkrat, ampak polagoma. Vsakako pa morajo taktični od¬ delki (kompanije, švadrone, baterije) na maršu v zvezi ostati. 48. Vsak del kolone mora ostati ne¬ prenehoma v zvezi se spredaj marširajočim delom. Da bi se ta zveza vzderžala. vstavljajo se, ako treba, patrole po dva moža v pri¬ mernih oddaljenostih med posamezne oddelke. §• 7 . O meri na maršu. ( Ma^schtempo.) 49. Marš mork biti bister in koloca mora kolikor mogoče enakomerno stopati. 19 Enakomeren marš manj vtrujuje, kerdelo ostane bolj v redu in more maršni cilj laže o pravem času in za bolj gotovejše doseči. Poveljnik sam vravnava tempo na maršu; ravna se pri tem po kakovosti ceste, po vre¬ menu in po sposobnosti kerdela. 50. V početku marša mora biti tempo zmerno in še le po malem se preide v normalno. 51. Kedar marširajo pešci, morajo bob¬ narji (trobači) menjdje se bobnati (trobiti); blizo sovražnika ali na maršu čez mostove se ne bobna (ne trobi). 52. Samec marširajoče konjištvo mora tam pa tam po ugodnib tleh brez preneh- ljeja dirjati, roda nikdar ne čez 20 minut. 53. Slabi remonti, bolni konji in po potrebi tudi področni konji se peljejo, kedar drugi dirjajo, pod poveljstvom oficirja ali podoficirja v koraku za kerdelom. Bolnim konjem naj se verli tega pusti večkrat postati, da se spočijejo in okrepčajo. 54. Sameč marširajoče baterije in pra- težni oddelki morajo voziti v mirnem ena¬ komernem koraku. Jezdne baterije, ki so konjikom vverstene, morajo tudi ž njimi dirjati. 55. Na čelu vsake kolone, vsakega ba¬ taljona, vsake švadrone in vsake baterije 20 mora marširati oficir, da daje primerno mero ali takt in pazi, ter naj pri tem primerno prevdarja kakovost poti, po kteri maršira kerdelo. §• 8 . Red (disciplina) na maršu. ( M arschdisciplin). 56. Ojstro vojaško strahovanje na marša je glavni pogoj velikih maršnih uspehov in tirja najživahnišo delavnost vseh povelj¬ nikov. Posebno na silnih marših imajo biti oficirji in podoficirji moštvu v izgled, pospe¬ ševati morajo moralično krepost svojih voja¬ kov in naj si prizadevajo, vzderžati red in dobro voljo. Ako maršira kerdelo hitro, v polnem redu in brez zaostajavcev, mu je to v čast in kaže njegovo notranjo in pravo vrednost. 57. Po pravilu morajo pustiti pešci in konjiki na maršu eno stran ali sredino ceste, topničarji in pratežni oddelki pa eno stran ceste prosto. Y mirnem času naj se maršira in iz¬ ogiblje na tisti strani ceste, na kteri je v deželi navadno. 21 Ako kolona na cesti obstoji, mora ostati leva stran prosta. 58. Inšpekcijske šarže kompanij in ba¬ taljonov marširajo na koncu tistih oddelkov, pri kterib opravljajo službo. — Tudi na koncu vsakega pratežnega dela mora biti vselej kaka inšpekcijska šarža. Vsi podoficirji ostanejo v svoji razver- stitvi. Kedar se prične boj, podajo se vsi oficirji in vse inšpekcijske šarže na mesta, ktera so jim odkazana. V tem primerljeju gredo tudi straže od jetnikov, kakor hitro mogoče, k svojim oddelkom, jetniki se jemljejo ali v bojno linijo, ali se pa oddajo najbližnji pratežni straži. Strežbenim topničarjem pešbaterij se mora po mnogih trudih ali kedar se pričakuje velik trud, dovoliti, naj se vsedejo na topove ali na vozove se strelivom. Strežnim top¬ ničarjem jezdnih baterij se zaukaže, naj raz- sedejo, kedar treba, da se okrepčajo ali pa se konji spočijejo. Eazsedli vojaki marširajo po¬ leg topov ali pa zraven vozov s strelivom. 59. Oficirji in podoficirji morajo paziti na to, da ostanejo njih oddelki sklenjeni, da derži moštvo marštempo, da signale, in avize hipoma spolni, pri topničarstvu verh tega, da ne odpirajo vojaki samolastno premnih 22 (lafetnih) in predvoznih magazinov (Laffeten- und Protzenmagazine) ali vozov s strelivom. Ako bi pa bilo treba, da bi se odperli, mora se prepovedati kaditi za ta čas tobak. 61. Poveljniki pratežev in pratežnih od¬ delkov morajo strogo gledati na to, da se ne vozi seboj več konj ali vozov, kakor je pred¬ pisano, in da se ni kdo ne mudi pri prateži, kdor tje ne spada. Prestopki in neredi naj se pri pra¬ teži z vsemi sredstvi zabranjujejo. 62. Le v najsilnejših primerljejih smejo predpostavljeni od kompanijskega poveljnika naviš dovoliti moštvu, da sme izstopiti na maršu iz reda in verste, posebno v vaseh, pri studencih in oštarijah. Ako treba, pridd se izstopivšemu vojaku kak drug vojak. O gorkem vremenu naj sprednja straža skerbi, da postavijo prebivalci v vaseh po¬ sode s pitno vodo ob cestah, da se more vsak mimo gredoči vojak, ne da bi motil red, z vodo preskerbeti. 63. Ako bi bilo treba, da bi se popra¬ vile kakemu konju podkove, opravlja se to na strani ceste, da se marškolona ne zader- žuje. Jezdci se podajo potem v diru v svoje verste. 23 Ti in vsi jezdci, kteri morajo iti poleg kolone naprej ali nazaj, morajo se deržati kolikor mogoče zraven ceste, vsakako pa tako, da kolono v maršu ne zaderžujejo. 64. Nikomur ni dovoljeno kak top (voz) samolastno ustaviti, iz verste spraviti ali dru¬ gemu pred voziti. Ako lop (voz) ne more kak naprej, naj se, če mogoče, v stran pomakne ali pa se ga morajo drugi vozovi izogniti. Ko se je spet za marš pripravil, mora se koncu najbližnjega topničarnega (voznega) od¬ delka pridružiti in se še le med kakim po¬ čitkom v svojo razverstitev odpelje. 65. Inšpekcijske šarže, oziroma šarže, ktere marširajo na koncu pratežnih oddelkov, morajo zaostale, ki so za marš sposobni, zbrati in med pervim počitkom v njib razverstitev poslati. Tisti zaostalci, ki pravijo, da so za marš nesposobni, se morajo zdravniku pred¬ staviti; takim dovoli poveljnik pratežnih od¬ delkov vsesti se na vozove, ako zaukaže zdrav¬ nik: ako pa zdravnika ni pri roki, dovoli se jim vsesti na vozove samo tedaj, kedar je očividno. da ne morejo marširati. Inšpekcijske oziroma tiste šarže, ki mar¬ širajo na koncu pratežnih oddelkov, morajo vse, kteri so postali za marš nesposobni, v zapisnik zapisati. 24 Zbolele konje mora konjski (živinski) zdravnik pregledati. 66. Vsesti se na pratežne vozove smejo le nejezdni konjski zdravniki in kovači, strežci. privešenih konj (VVildbahnpferde) pri tro- vprežnih vozeh (dreispannige Ziige), za marš- nesposobni in po okolščinab — ako glede težkih del treba — tudi rokodelci, kteri se ne vporabljajo za pratežno stražo. Vendar se morajo poslednji ranjenim,, bolnim ali vpehanim precej umakniti. 67. Vojaki, kteri bi se na maršu s su¬ rovimi hudobijami pregrešili, imajo se oddati jetniški ali pa zadnji straži. 68. Zadnja straža ima vzderžavzti red vzad potujoče kolone. Zadnja straža zbira vse zaostale v od¬ delek, skerbi, da se dalje spravljajo za marš nesposobni in pošilja zaostale vojake pri pervi priložnosti k oddelkom, h kterim spa¬ dajo. Ako ni mogoče, da bi se naložili za marš nesposobni na vozove, pusti se jim v varstvo nekaj vojakov. V vojni, zlasti na marših po spuntanih krajih, naj se na vso moč prizadeva, da se zaostali varujejo. Pri zadnji straži mora biti kak zdravnik, ako treba, tudi kak živinski (konjski) zdravnik. 25 § 9- O zaderžaujn v posebnih pri meri je j ih. (Verhalten in besonderen Fallen). 69. Kedar bi v mirnem času nenadni, posebno natorni prigodki potujočemu kerdelu ali blagu škodovali, ima poveljnik pravico, marš ustaviti in kerdelo brez ozira na maršni načert (maršni list) v najbližnjih vaseh na¬ staniti ali pa po okoliščinah pod milim nebom se vtaboriti. To se mora vendar nemudoma (če mo¬ goče telegrafično) naznaniti ne samo oblast- niji, ki je kerdelo na marš poslala, ampak tudi vojaško-štacijskim poveljstvom; kjer pa takih ni, civilnim oblastnijam tiste štacije, v ktero bi imelo priti kerdelo. Ako bi bilo kerdelo kmalo vstopilo v okrog druge vojaške oblastnije, ktera bi ga dalje napotila, naznaniti se mora zaderžek tudi tej. 70. Konjištvo naj gre po silno stermih potih peš in vodi konje z roko. Kedar vozijo pratežne kolone dalj časa po stermih klancih, mora se pustiti med po¬ sameznimi vozmi veči prostor, da bi se konji zadnjih voz ne poškodovali, če bi kak voz nazaj uhajal. 26 Ysi vozniki (Fahrmannschaft) morajo razsesti in osedlane konje za uzdo peljati. Kedar se vozi navzdol, morajo se kolesa zavreti. Jezdci konj v raji (Stangenreiter) ostanejo v sedlu, sprednji in srednji jezdci (Vor- und Mittelreiter) pa razsedejo in bra¬ nijo konjem vleči. Kedar se vozi več časa navzdol, se more celo gredelnica (Vorauszugwage) odvzeti in voz se pelje samo s konji v raji. Po posebno nezvožnih cestah se morejo konji enega voza drugemu pripreči. 71. Ako se kak voz ne more spraviti z mesta, razdeliti se mora blago, ktero je na¬ loženo , na druge vozove. K vozovom, ki se le za malo časa ne dajo dalje spraviti, se postavi, če treba, tako dolgo straža, da se morejo odpraviti. Pred sovražnikom, kedar je nepogojno treba, da ostane na cestah na vsak način prost prehod, imajo se na ukaz dotičnega kerdelskega ali pratežnega poveljnika vozovi in blago nemudoma kakorkoli odstraniti. Denarnice in kancelije pa se morajo vselej dalje spraviti; zloži se tedaj z vozov vse drugo blago in se z denarnicami in kan- celijami nalože. 27 V takih primerljejih se najprej seno in pijača, potem oves in kruh s primerno stražo popuste , pervemu kerdelu, ki pride, naj se veli, prevzeti te reči, ako jih potrebuje. Vsak kerdelski ali pratežni poveljnik je dolžan, če mogoče, uničiti ali pokončati dati erarično blago, razun zdravstvene robe, in sicer tedaj, kedar bi očividno sovražniku v roke padlo, ali pa kedar to tirja ozir na splošni blagor kerdela. Vsak vojaški poveljnik, ki je take na- redbe izveršil ali izveršiti opustil, kedar je bilo treba’, se mora •— ako njegovo obnaša¬ nje po okoliščinah ni popolnoma in brezdvom- no opravičeno pred vojno sodbo zagovarjati. 74. Na mosteh ali na posebno za to napravljenih prehodih čez zemljiščine zapreke se razvijejo v znamenje po dnevi svitloplava bandera, po noči se pa izpostavijo na njih svetilnice s plavim steklom. 75. Ako se srečate dve koloni na maršu, morate se izogniti navadno na desno stran. 76. Ako je cesta ozka in je kolonam nemogoče zogniti se, ali kedar se poti dveh kolon križate, odloči omenjeni poveljnik, v kakem redu imate koloni inarširati. On more tudi zaukazati, naj se koloni kolikor mogoče sklenete in bataljoni (škadrone, baterije) v 28 širše verste vrede, in veli zdaj enemu zdaj drugemu oddelku prek razpotja hiteti (dirjati). 77. Na marših po noči morajo vse šarže svojo delavnost zvišati, da hi vzderžali red. Pešstvo in vozništvo naj se neprenehoma budljivo izderži. Ako oddelki ne marširajo tik eden za. drugim, mora na razpotjih kaka šarža ali kak vojak, ki maršira na koncu prednje ko¬ lone, tako dolgo čakati, da se približa druga kolona. V vaseh morajo biti za čas prehoda, okna pri cesti razsvetljena. Od poveljnika zavisi, če ima to sprednja straža zaukazati; ravno tako tudi, če se morajo svetilnice, ki, jih nosi vsaki vod seboj , in koliko se jih. ima prižgati. 78. V hudem mrazu naj jezdci včasi konje razsedejo, ravno tako naj zapuste tudi tisti, ki sedijo na vozeh in so za marš spo¬ sobni včasi vozove in naj gredo peš, da jim udje ne premrejo. 79. Pregazi in brodove morajo pregaziti ako je dopustljivo, najprej pešci, potem ba¬ terije in pratež, slednjič še le konjiki. Pešci in konjiki naj pregazujejo kolikor mogoče v širokih oddelkih, topovi (vozovi) po dva. 29 Daljave enega oddelka od druzega, po okolščinah tudi daljave ene verste od druge, se morajo podaljšati, ako so valovi močni, da se voda ne zajezi; v vsaki rajdi se morajo ljudje, oziroma topovi (vozovi) kolikor mogoče skleniti. Da se vojakom v glavi ne zverti, mora se jim, preden se v vodo podajo, pove¬ dati, naj zmiraj ravno pred-se na drugi breg gledajo. 80. Pri marših čez vojne mostove se morajo nepogojno izpolnovati ukazi mostov¬ nega poveljnika. Pešci grejo čez vojne mostove v dvoraj- dah, ako treba tudi v širjih razredih, konjiki po dva, topovi (vozovi) pa posamoč. Jezdci in vozniki, razun jezdcev v raji, razsedejo konje in jih peljejo za uzdo tako, da gre vojak ob robu mosta na vnanji strani konja. Plašljivi področni konji se vodijo ravno tako. Topovi (vozovi) ostanejo kolikor mogoče v sredi mosta. Ako je most ozek, preloži se blago, ktero je naloženo ob straneh vozov, tako, da ne dela ovir. Pešci morajo iti hitro čez most, vendar ne v rednih korakih, zato se blizo mostov in po mostovih tudi ne sme bobnati (trobiti). 30 Ako bi moralo kerdelo na mostu obstati, se rajde (topovi, vozovi) ne smejo skleniti, marš pred mostom se mora precej ustaviti. Ako bi imela vojska na mostu več časa stati, mora se precej spraviti z mosta. Kedar so mostovi obočno napravljeni, se vozovi ne smejo zavirati, da se mostovi pre¬ več ne pretresejo; da se pa vozovi prehitro ne pomikajo, morajo se se zavornico zader- ževati, ali jih mora pa moštvo nazaj deržati. Ako pade kak konj v vodo, mora se precej izpustiti, da se marš ne ovira ali most ne poškoduje. Vsak oddelek, kteri je prišel čez most, mora izhod precej prost pustiti, za to se sme sesti na konje in topove (vozove) še le v ne¬ koliki daljavi od mosta. 81. Po slabih mosteh, po ledu in po močvirnih potih se mora vselej varno hoditi. 82. Ako se spravljajo pešci čez vode v pontonih ali ladjicah, grejo v ladjice posamoč, v veče po dva z ravnovisnimi puškami (Ba- lancel v roki vselej na sprednjem delu, nikoli pa ne na strani ali ob boku. Vojaki se pomikajo potem polagoma v zadnji del ladje, kjer je kermilo, postavijo puške k nogi, se obernejo proti prednjemu delu in se sklenejo tako, da veslarjev ne 31 ovirajo; ako so pripravljeni v ladji sedeži, se vojaki vsedejo. Tudi se smejo vsesti na dno ladje v dveh ali treh rajdah tako, da sedi mož med nogami drugega. To se mora zgoditi vselej v modnem vetru, posebno kedar piha nasproti. Kedar se prevaža konjištvo, morajo vo¬ jaki konje razsesti in jih posamoč, največ po dva, pri sprednjem delu v ladje voditi in se polagoma pomikajo proti kennilu. Konji se postavijo vselej navpik dolgosti ladje. Ako so ladje samo tako široke, da morejo stati konji v njih le v eni rajdi eden zraven druzega, naj se konji zarad razmerne naklade z glavami drug proti drugemu po¬ stavljajo. Kedar širja ladja pripušča, da se postavijo konji v dve versti, obračajo se ravno tako z glavami nasproti. Pohlevni konji naj se stavijo ob straneh, konji, kteri so si navajeni, naj se pustijo skupaj. Teža se mora enakomerno razdeliti, vstop se mora pospeševati; pri tem naj pelja vsak mož svojega konja na tisto mesto, kjer ima stati. Kedar je ladja naložena, se staje konj ne smejo več preminjati. 32 Med vožnjo derži vsak mož svojega konja za uzdo in gleda, da se ne plaši. Ako skoči kak konj v vodo, naj se izpusti. Topove (vozove) spravlja, če treba, mošt¬ vo v ladjo in jih postavlja ali soravno ali pa navpik ladjini dolgosti. Med vožnjo so konji vselej izpreženi. Topovi (vozovi) in konji se v ladji tako razdele, da je teža na vseh krajih enaka. Konji se prepeljavajo le tedaj ločeni od topov (vozov), kedar to tirja kakovost in razmera ladje. Moštvo in konji stopajo iz ladje tako, kakor so vstopali, vselej le pri sprednjem delu. Nikdo se ne sme ganiti s svojega mesta preden se ni velelo; vojaki izstopajo potem v polnem redu in ne da bi se tlačili proti izhodu. Sedeči vstajajo še le takrat, kedar so na versti, naj izstopijo. 83. Kedar se prepeljavajo vojaki čez vode v pionirskih ladjah, mora se ravnati posebno po ukazih pionirskih oficirjev, koli¬ kor zadevajo ti ukazi tehnične izveršitve pre¬ važanja; pri prevožnjah po drugih, naj se spolnujejo ukazi, ki jih dajejo v svoji lastno- 33 sti čolnarji (Bootsleute), vodniki čolnov (Kahn- fiihrer) in prevozniki (Fahrmanner). Kedar se porabljajo v prevožnjo plitve (Flosse), mora kerdelo posebno paziti in ne sme iti naenkrat v veči množici na nje ali pa z njih. Pešci stopajo na plitve v rajdah, konjiki pa peš po dva; tisti, ki pridejo najprej na plitvo, se vstavijo na sredi, sledeči pa naj se razdelijo na levo in pravo tako, da je teža enakomerno razdeljena. Kedar se prevažajo topovi (vozovi), se postavijo najteži na sredo, manj obloženi p.t na oba konca plitve. Kedar priplava plitva h kraju, zapuščajo jo najprej skrajne verste (topovi, vozovi); tisti, ki so bili na sredi, jo zapuste naposled. 84. Klavna živina se čez vode, če mo¬ goče, ne prevaža, ker se ne da vrediti in ker ne ostane mirna; dobro je, da vodo prebrodi ali preplava, in se izganja z ladjicami, v kterih se za njo vozi. 85. Kedar se odpravljajo pešci na vozen, razdelijo se vozovi v dele (Partie), da pride na vsak del vozov ena kompanija. Na vozeh morajo biti sedeži ali pa slama; vojaki naprave ne odlagajo; pri vsakem delu vozov morajo ostati nekteri sedeži prazni, 3 34 da ne treba puščati vojakov, ako bi se kak voz pohabil. Oficirji in podoficirji se razdeljujejo ena¬ komerno med moštvo, vendar tako, da je na pervem in zadnjem vozu vsake koinpanije en oficir, ki ima skerbeti, da se enakomerno vozi in da ostanejo vozovi zgromadeni. 85. Predpisi v §. 45 I. dela službenika za komande in prevoze (Transporte), zade¬ vajoči naznanila važnih dogodkov, kakor tudi to, kako se je obnašati, ko bi nekteri vojaki zboleli, umerli ali ubežali; ko bi kaki konji zboleli, cerknili ali ušli, imajo tudi veljavo za potujoča kerdela in oddelke. §. 10 . O počitkih. (Rasten.) 87. Okoli pol ure potem, ko je konec kolone (dela kolone) mesto odhoda zapustil, zaukače poveljnik, naj se kerdelo za kakih deset minut odpočije, da se manjši pogreški, kteri so se prikazali na obuvalu in opravi, odstranijo, konjem sedla poravnajo, naprege ali podkove popravijo in natorne potrebe upokojijo. 35 Na stališču (Haltplatz) ustavi čelo ko¬ lone na znamenje, „odpočite se“ (East), ali „razsedite (Ahsitzen) marš in zadnji oddelki, kteri so prej zaostali, se sklenejo k spred¬ njim oddelkom; potem zaukaže poveljnik vsake kompanije vzeti puške k nogi, jezdci razsedejo po švadronah, topničarji po bateri¬ jah, prateži po oddelkih; na to je dovo¬ ljeno moštvu stopiti iz reda in verste. Pomanjkanje na obuvalu, sedlih itd. se mora precej popraviti. 88. Na navadnih marših se mora na pol marša počivati še okoli ene ure. Mesta za daljše odpočitke se morajo iz¬ voliti v strani ceste na takih krajih, kjer je voda, in ako je mogoče, blizo vasi. V vaseh se sme pa le v slabem in merzlem vremenu počivati. Tudi se mora gledati na to, da kerdela med počitkom ne pripeka solnce ali da ni izpostavljeno prepihu. Na marših blizo sovražnika se mora, kedar se kraj odpočitka zbira, gledati tudi na taktične ozire in na to, da je kerdelo primerno zavarovano. O vseh daljših odpočitkih naj se gleda na sledeče: 3 * 36 a) kerdela se vstopijo v tesno formacijo (gedrangte Formation); b) vsaka kompanija postavi, ko je prišla na svoje mesto, puške v piramide in odloži telečake. Konjištvu, topničarstvu in pratežnim ' oddelkom se zaukaže po švadronah, baterijah, oddelkih konje razsesti. Ko¬ njem se odjenjajo podproge, pred od¬ hodom sc mora na novo nasedlati; c ) oficirji pregledujejo svoje oddelke; nikdo ne sme zapustiti brez dovoljenja mesta za odpočitek (Rastplatz); d) ako ima kerdelo pri sebi surovo meso, mora se na novo očistiti in skerbno shraniti; e ) ako se ima kermiti, polaga se živini navadno le oves; f) se odpošljejo komande, da prinašajo vodo in živež, obnašati se ima po §. 39.1. dela službenika, ljudje se zberejo po bataljonih in jih vodijo inšpekcij¬ ske šarže — ako pa imajo iti v vasi, se ve da z oficirji — na kraj svojega namena. Med dolgimi odpočitki dajejo poveljniki potrebna povelja o tem, kako se ima iti v štacijo ali v tabor, in naredbe, kako se ima 37 odriniti k prejemkom (Fassung), na straže in v inšpekcijsko službo. Pred odhodom se vreduje moštvo raznih oddelkov, naj bi pristopilo k orožju (se vsedlo na konje), še le kedar pridejo na versto k odhodu. §• 11 . O kuhanju. (Abkochen). 89. Navadno se kuha menaža še le na koncu marša, na silnih marših pa med ka¬ kim dolgim počitkom. Ako bi se odmarširalo še le po ednaj- stih predpoldne, jejo vojaki menažo pred odhodom. 91. Ako je mogoče, da bi se na maršu vdarilo na sovražnika, skuha se menaža za prihodnji dan že prejšno noč, vojaki snejo zjutraj samo juho in prikuho, meso pa vzame vsak mož seboj in ga zavžije o priložnem času. §. 12 . O pratežni straži in opratežnem varstvu (Trainioache und Trainbedeckung). 92. Za varstvo pratežev odloči vsak polk ali samostalni bataljon sledeče straže: 38 a) k vozu z denarnico enega podoficirja in štiri vojake; b) k vsakemu vozu s streljivom, ki spada k pešcem, enega podoficirja, kteri ima tudi izdajati strelivo; c) k štirim ali šestim vozovom, kteri so naloženi s potno robo, enega vojaka; d) k klavni živini enega raz vodnika in štiri vojake. Vozovom s provijantom se pridaje, kedar grejo prejemat, posebna straža obstoječa iz enega razvodnika in štirih vojakov, kteri morajo, ako treba, tudi pomagati nalagati in razlagati. Posameznim vozem se daje za stražo le en vojak. Razun straže pri vozeh s streljivom, morajo pri provijantnih vozeh, kteri grejo na prejem, in pri klavni živini opravljati stražno službo pri pešcih, če mogoče, kom- panijski črevljarji (Kompagnieschuster), ali moštvo, ktero je za marš manj sposobno: jezdci in topničarji pa porabljajo za stražo v celi prateži ljudi brez konj, oziroma rezer¬ vne ljudi. 93. Pratežne straže morajo verh tega, da varujejo pratež, še odstranjevati zapreke na maršu, pri posameznih vozeh, kjer treba pomagati, pratežnega poveljnika in njegova 39 ude podpirati, da se vzderži red na maršu, in gledati, da se pratež obvaruje in proti napadom brani. Ako se prikažejo pri kakem vozu opo- vire, naj jib naznani pratežna straža brez zamude pratežnemu poveljniku ali pa njegovim udom. Pratežna straža mora gledati na to, da ostane vozno moštvo, posebno o kakem brupu v koloni in da nikakor ne zapusti konj ali vozov. Ako bi hotel o sovražnem napadu kak vozniški vojak ali civilni voznik (Civilfuhr- mann) iz reda uteči, ali konjem samolastno poveznice ali vervi porezati, ima vsak mož pratežne straže, kakor tudi vsak vojak, ki opravlja nadgledovalno službo pri vozeh, pra¬ vico , dctičnega v svarilni izgled na mestu usmertiti; ako bi ukaza, naj tega ne stori, ne poslušal. Pratežna straža maršira zraven vozov, ktere mora varovati. Pesne pratežne straže imajo bodala shra¬ njena in se jim more dovoliti naj telečake na vozove polože; jezdne straže pa nosijo karabinke zavešene in kakor topničarne po¬ bočno orožje shranjeno. 95. Pratežne straže in pratežno varstvo so podveržene navadno poveljniku prateža. 40 96. Kedar se pratež, ko je prišel v tabor ali postajo, s kerdeloni združi, mora oddati taborska glavna oziroma štacijska stra¬ ža potrebne straže k pratežu in prevzeti jet¬ nike. Za to se morajo podati jetniške kakor tudi pratežne straže, ktere so se rabile na maršu, ko so se premenile (oddale jetnike) k svojim oddelkom pred odhodom iz tabora ali stanišča pa odrinejo k taborski glavni (štacijski) straži, oziroma na mesto, kjer je park. §. 13 O varstvu topov. ( Geschiitzbedcckung). 98. Poveljnik varstva topov, kteri mora r in če bi se mu tudi ne velelo, v vseh okol- ščinah skerbeti, da se topovi zavarujejo, je podveržen v vsakem zadevku poveljniku top- ničarstva, ako je po šarži ali častni stopnji niži od tega. 99. Ako prosi poveljnik kakega topni- čarnega oddelka, kteri je v nevarnosti ali ni zavarovan, za podporo, je vsako kerdelo dolž¬ no, kolikor mogoče, spolniti njegovo tirjatev. 41 §• 14 . O rekvizicijah. (Requisitionen). 100. Kekvirirati se sme le o vojnem času na viži ukaz in sicer le tedaj, kedar se vojska na drug način s potrebščinami ne more preskerbeti. 101. Vsako kerdelo, ktero gre rekvirirat, odrine popolnoma oboroženo in se mora po predpisih zavarovati; voditelj mora biti kak oficir. Voditelj rekvizicije se mora najprej z dotično civilno oblastnijo pogovoriti, koliko in kake potrebščine se morejo dati, potreb¬ ščine morajo prinesti prebivalci na eno mesto in voditelj naj prejem poterdi. Kjer se z dobrim ničesa ne doseže,, rabiti se morajo posilne naredbe, kakor jih nudijo okoliščine in kakoršne so potrebne, da se namen doseže. 102. Kerdelo se mora deržati vedno v strogem redu; vsakega prestopka se mora izogibati. Posameznim vojakom je le na poseben ukaz dovoljeno iti v hiše ali stanišča. 42 §. 15. O signalih na maršu in o tem, kaj pomenijo. (Signale auf Marschen und ihre Bedeutung). 104. a) „Odtrobiti“ („AbbIasen“): Na to znamenje je pripuščeno moštvu, olaj¬ šati si, kakor dovoljuje odstavek 37. h) ,,Polklic“ („Halber Kuf“): Vojska se vstopi v pravilno zaderžanje; vsak na znamenje „odtrobiti“ dovoljeni olajšek mine. c) „Stoj“ („Halt“): Marš se ustavi; ako se je bilo kerdelo pretergalo, še le, ko so se dosegle predpisane dištance; kolona obstane na cesti in k maršu gotova. d) „Stoj — odpočite se“ („razsedite“) („Halt — Kast“) („Absitzen“): To je znamenje kratkega odpočitka po od¬ stavku 87. e) Znamenje „stoj“ („Halt“) združeno z „odpočite se“ („razsedite“), ktero se trobi trikrat, pomeni, da se je kerdelo nepričakovano ustavilo, kar bo trajalo najmanj pol ure, ali pa dolgi odpo- čitek; pešci sestavijo puške v piramide in odložijo telečake, jezdništvo, topničar- 43 stvo in pratežni oddelki razsedejo konje in jim odjenjajo podproge. Ako pri¬ pušča čas, se smejo ljudje, kakor o dolgem odpočitku (odstavek 88), po vodo in živež odposlati. f) „Snid“ („zasedite“) t„Vergatterung“) („Aufsitzen“): vsi oddelki se morajo pripraviti za marš. g) „Naprej“ („Vorwarts“) je znamenje, naj maršira kerdelo dalje. h) „Na levo — na pravo“ (,,Links — Kechts“); na to znamenje se gre na dotično stran ceste. i) Signal „zatrobiti enkrat“ „na pravo“ ali „Ievo ', pomeni, naj maršira straž- beno moštvo topničarstva na dotični strani topov (vozov). k) „Cerkveni boben“ („Kircbenruf“). To znamnje se daje v naznanje, da se je kerdelo pretergalo za to, ker marširajo prednji oddelki prehitro, in da se mora na čelu počasneje marširati. 105. Vsi signali se morajo pri vsakem bataljonu, pri vsaki švadroni. bateriji, pri vsakem pratežnem oddelku ponoviti. 107. Na marših blizo sovražnika se smejo dati signali le takrat, kedar je nepo¬ gojno treba. 44 §• 16 Kako se gre v štacije in kako se Je tam obnašati. (Einrucken in Marsehstutionen und Verhalten in denselben ) 108. Ko je poveljnik kolone sprejel od stanodelnikov naznanila, vredi naredbe za¬ stran prejemkov, bolnikov in jetnikov, za¬ stran stražne, pripravne in inšpekcijske službe; on določi čas, kdaj se ima razglasiti dnevno povelje, zapove, kje se ima kerdelo o kakem alarmu razpostaviti in kje se ima zbrati k odhodu. 109. Kedar maršira kerdelo v štacijo, mora biti uredeno in napravljeno po pred¬ pisih, vsi na maršu dovoljeni olajški morajo prej enj ati. Pesni in jezdni oddelki se razpostavijo v njim odkazanih delih vasi (ulicah) tam, kjer se imajo zbrati k odhodu. Baterije in pratežni oddelki odidejo na mesto za park. Potem se odda zastava, niži poveljniki dajo potrebne posamezne ukaze, povejo, kje so stanišča bataljonskih poveljnikov, adjutantov in zdravnikov, in kerdelo se ukvartiruje. Poveljniki vodov (Zugskommandanten) si morajo omenjena stanišča tudi zaznamovati 45 in se ne smejo podati prej k pokoju, preden niso njih oddelki nastanovani. Zastave se nesejo v stanišče polkovnega ali bataljonskega poveljnika, denarnice se shranijo po dotičnih predpisih in jetniki se spravijo na štacijsko stražo ali pa v sicer pripravne prostore. 110. Štacijske straže se izpostavljajo v tistih maršnih postajah, kjer jih še ni, tako, kakor v posadkinih mestih. Vsa poročila, ktera se tičejo službe, se dajo štacijski straži in se morajo tam pozve- deti; tukaj se zbirajo tudi, ako šeni določilo kako drugo mesto, vse komande in vse in¬ špekcijske šarže, da sporočijo zaukazane ra- porte; Jahko zboleli, da se zdravniško pre¬ gledajo ; adjutanti ali podoficirji, kteri vodijo v svojih oddelkih službe (računski naredniki), da se doverši odprava (Abfertigung). Oficirji, ki uredujejo stanišča, morajo napraviti za štacijsko stražo izkaz, iz kterega je razvidno, kje stanuje poveljnik kolone, štabne osebe, staniščni okrajinižih oddelkov, stanišča njih poveljnikov in zdravnikov. Staniščni listki (Quartierbillets) za vojake, ki pridejo za kolono pozneje v stanišče, se puste tudi na štacijski straži. 46 111. Notranja služba se opravlja v šta- ciji kakor v posadki. Oddelki, kteri stanujejo po vaseh vstrani stanišča štaba odpošiljajo ob določeni uri ordonance v štabsko štacijo, da sprejemajo odpravo ali posebne ukaze. Oficirji in podoficirji morajo stanišča pregledati in paziti na to, da spolnujejo vo¬ jaki svoje dolžnosti glede zdravja, čedenja in snaženja oprave in naprave, da čedijo konje in jim strežeje. Oficirji in podoficirji imajo tudi gledati, da dajejo stanodavci vojakom, kar jim gre, ravno tako pa naj zabranujejo, naj bi ne tirjali vojaki od stanodavcev, česar ni¬ majo pravice tirjati. Posebno se mora skerbeti za vpehane in bolne. Poveljniki pododdelkov naj dajo popra¬ viti, kar se je poškodovalo: o dnevih počitka morajo svoje podložne pregledavati in se pre¬ pričati, da je vse popravljeno. Posebno se mora ozir jemati na orožje in na streljivo. Bataljonske inšpekcijske šarže in polkovni inšpekcijski oficir morajo dati na znanje svoja stanišča štacijski straži; gledati morajo v okrogu svojih oddelkov, da se vzderži red in disciplina, za to morajo staniščni okraj več¬ krat pregledati. 47 Ako je cel polk v eni štaciji nastanovan, mora biti ena inšpekcijska šarža vedno Mizo štacijske straže; ukaze, ki se tega tičejo, daje polkovni inšpekcijski oficir. §. 17 Posebne odločbe o prihodu v posadile kraje. O maršu skoz posadile kraje ali skoz mesta. (Besondere Bestimmungen fur das Jiinrucken in Garnisonsorte. Marscli durch Garnisonsorte oder Stddte.) 112, 113. V terdnjave, v neuterjena mesta, v kterih je posadka, in v stanovališča, kakor tudi skoz take kraje se maršira z do¬ nečo godbo in z razvito zastavo; konjištvo z golimi sabljami in derži pike visoko. Na za to določenem kraju se kerdelo razvije, skaže najvišemu nazočemu čast, po¬ tem se bije (trobi) znamenje k molitvi, odda zastava in oddelki odrinejo v njim določene vojašnice ali staniščne okraje. 114. Skoz mesta, in če tudi ni v njih posadke, se mora marširati v redu in v na¬ pravi po predpisih, vsi na maršu sicer dovo¬ ljeni olajški morajo prejenjati. 48 §. 18 . O vojaških prevozih po železnicah; (Militartransport auf Eisenbahnen.) 116. Kedar se odpošilja vede kerdelo po železnici, odposlati se mora 24 ur poprej oficir ali sposoben podoficir kot „vravnatelj prevoza u na kolodvor, da se po predpisih s štacijskim predstojnikom o potrebnem pogo¬ vori in odide po okoliščinah tudi v posrednje postaje in na kolodvor poslednje štacije, Vsaki vojaški transport, ki se odpošilja po posebnem vojaškem vlaku (Separat-Mili- tarzug), odpošlje še druzega oficirja 3 ure pred odhodom na kolodvor, naj vreduje in vodi nakladanje. Za vsak vojaški vlak se odloči en in¬ špekcijski oficir in straža, obstoječa iz enega podoficirja, enega bobnarja (trobača) in 10 do 12 mož. Inšpekcijski oficir in straža se mora podati s pervim oddelkom tistega ker- dela, ktero se odpravlja na kolodvor: — ako se pošljejo poprej na kolodvor konji, vozovi ali potna roba, gre straža že s temi. Na kolodvoru mora straža na povelje inšpekcijskega oficirja prostor, na kterem se nalaga, zapreti, potovalno robo in reči, ki so zarad ognja nevarne, tako dolgo varovati, da 49 se naložijo, in sploh skerbeti, da se red vzderži. 119. Kako se ima moštvo na železnicah obnašati, dopovedati se mu mora prav dobro, posebno: a) da je ostro prepovedano, brez dovoljenja iti iz vagona, odpirati duri, moliti glavo ali roke skoz duri ali okna, med vožnjo na ploščine se podati ali na štenge, pu¬ stiti viseti noge iz pokritih vozov za blago ali konje, naslanjati se na persne zagrade, obedve stranski duri konjskih vagonov čisto odpreti, ali obedve čisto zapreti, v takih vozeh kaditi ali neza¬ varovano luč imeti. Sploh se mora do¬ povedati moštvu, naj gleda v vagonih na to, da bi ne nastal požar; b) s kakimi signali se bode zaukazalo vsto¬ piti in izstopiti, in kako se mora to do- veršiti; c) da si zapomni vsak mož svoj vagon, oziroma tudi tistega, v kterem je njegov konj; d) kako se naj hrani orožje, telečaki in druge naprave. Po določbah transportnih predpisov na železnici se mora moštvo konjištva topni- 4 50 čarstva in pratežnih oddelkov še posebno pod¬ učiti ; a) v kakem redu in kako se imajo vvažati konji; h) kako se shrani konjska naprava in klaja; c) na kaj imajo gledati ljudje, ki ostanejo pri konjih; d) da se sme moštvo v vozeh za konje le menjaje se vsesti; e) da morajo ljudje v začetku vožnje in o vsaki postaji, kakor tudi dokler se vozi skoz prerove (Tunnel) pri glavah konj ostati, da jih mirijo ; f) da se morajo nemirni konji le z lepim miriti, s klicem ali pa da se jim ponudi kerme, in da se le tisti smejo kaznovati, ki bercajo; g) kako se imajo konji kermiti in napajati. 120. Manjši vojaški transporti, kteri se odpravljajo brez posebnih naprav le po napovedbi z navadnimi vlaki, morajo priti pol ure pred časom, za odvožnjo določenim, na kolodvor. Konji in vozovi, kteri so pri takih tran¬ sportih, morajo priti z ljudmi, ki spadajo k njim, eno ali poldrugo uro pred odvožnjo na mesto, kjer se naklada. 51 Vsak transport, oziroma vsak transportni soddelek mora čakati tako dolgo pred kolo¬ dvorom, da je za vstop vse pripravljeno. Pri manjših transportih pregleda povelj¬ nik vozove, kteri so za transport odločeni: pri večih transportih pa se prepriča poveljnik « posedujočim ali etapnim oficirjem, z adju¬ tanti in poveljniki manjših oddelkov o stor¬ jenih naredbah. Ako je kolodvor majhen in mora moštvo za to le po malem prihajati in se sprav¬ ljati v vagone, se mora že zunaj kolodvora razdeliti v dele, kakor pridejo v vagone. Pri konjištvu, ktero se mora vsakako že prej razdeliti v take dele, predenj pride na kolodvor, se imajo ob enem tudi določiti ljudje, ki naj ostanejo pri konjih. Na mestu, kjer se vojaštvo razpostavi, se odloči tudi potrebno število podoficirjev in vojakov, ki morajo pomagati vpeljavati konje v vagone iii nalagati vozove, kakor tudi, ktero je v nujnih primerljejih potrebno, da pomagajo premikati vozove. 121. Eavno prej, preden se posede v vozove, se mora kerdelo prešteti in puške pregledati, da niso nabasane. Konje naj, če mogoče, pred odhodom na kolodvoru živinski zdravnik pregleda. 4 * 52 122. Pešci se peljejo, kakor pripušča prostor, po bataljonih ali kompanijah tako pred vlak, da so obernjeni s čelom proti vlaku in stojijo štiri do pet korakov od njega. Pri vsaki kompaniji veli narednik vsem vojakom, šaržem, bobnarjem (trobačem) in kopačem stopiti tako eden za drugega, da ne ostane nobene polovične čete, Oddelki vzemejo puške k nogi in obesijo telečake z jermeni na levo roko. Na to se razdeli kerdelo v toliko takih razdelkov, kalikor jih gre v vagone ; pri tem se pri transportih moštvo, ktero se prevaža brez orožja in brez popotne robe, vsi sedeži zasedejo ; pri transportih moštva, oboroženih kerdel pa mora ostati v vagonih brez raz¬ delkov (kupej) deseti del sedežev, v vozeh s kupeji pa v vsakem razdelku en sedež neza¬ seden, da se laže shrani popotna roba. Kompanijski poveljniki odločijo potem za vsak vagon (razdelek) kakega podoficirja, razvodnika ali zanesljivega vojaka za poveljnika. Na to se postavijo oddelki tako pred za nje določene vagone, da ne sega noben od¬ delek čez svoj vagon. Pri vagonih brez razdelkov, kteri imajo dvojne duri, se razdeli moštvo v dva enako velika dela in vsakemu se odkaže en vhod. 53 Moštvu naj se zaukaže, da mora vzeti v vsaki štaciji, v kteri se menažira, ko zapusti vagone, seboj žlice, nože in vilice, jedilno -skledico in vojaško čutarico. Ako dobi moštvo tudi odejo ali koltre, jih razdeli narednik, ko je razdelil kerdelo v vagonske razdelke, vagonskim (razdelknim) poveljnikom, naj jih razdajo moštvu. Jezdni, topničarski in pratežni oddelki se vodijo, kakor pripušča prostor, po švadro- nah ali vodih na konjih v kolodvor; ako tirjajo okoliščine, morajo konje prej razsesti. CeJ transport, ali če prostor ne pripušča, samo oddelek, ki se spravlja v vagone, se postavi blizo priprave za nalaganje in za vsak vagon (razdelek) se odloči en poveljnik. Zastava in denarnica se shrani v vagonu poveljnika ali pri straži. 123. Kedar je za vstop vse pripravljeno; veli poveljnik prevoza dati znamenje „pozor u („Habt Acht“), „naprej“ („vorwarts“) (bob¬ nanje „marš“); na to vstopijo oddelki. Vsak vojak, ki je v vagonu, mora, če treba, svojemu nasledniku pomagati vstopiti. Najbolj oddaljeni prostori (v vozeh brez razdelkov sredina vagona) se morajo najprej zasesti, in tako naprej do vhoda. 54 Vsak vojak naj obderži svoje orožje in svojo robo tako dolgo v roki, da je vagon popolnoma napolnjen. Poslednji vstopijo vagonski (razdelkni) poveljniki in se vsedejo pri durih. Ko je vse v vagonu, zaukaže vagonski (razdelkni) po¬ veljnik, odložiti robo. Telečaki se položijo pod klopi in sicer s pokrovom na verb obernjeni. Na telečake' in med nje se položijo mavbe. Druge reči kakor: bobni, tesarsko orodje in telečaki, na kterib je priterjeno orodje za kopače, dalje plašči, če jih nimajo na sebi, se položijo, kakoršen je vagon, na nezasedene sedeže ali pa sicer primerne prostore, vendar tako, da ostanejo vbodi in prehodi prosti. Vsak top ali voz, kteri se ima naložiti, se pelje tako k mostu, da se spravi lahko na-nj. Vozovi, kteri so nabasani s streljivom, se ne smejo peljati na kolodvor, preden se ne morejo naložiti, do nalaganja pa se morajo ostraževati. Kedar so mostovi široki in močni, pe¬ ljejo se topovi in vozovi gor s konji v raji (Stangenpferde); ako pa tega ni mogoče, peljejo jih gor vojaki in železniški služabniki. 55 Pripreženi konji se morajo toraj vselej pred mostom, konji v raji pa pred mostom ali pa na mostu izpreči. Izprežene konje peljejo vozniki precej na mesto, kjer se vvažajo, jih razdelijo v vagon- ske razdelke; ako je teh konj za en vagon premalo, pridenejo se jim jezdni konji. Vojaki jezdcev, topničarjev in pratežev, ki ne ostanejo pri konjih, se podajo, ko so spravili konje, topove, vozove in drugo robo na vo- gone, po oddelkih pred za nje odločene vagone. Vojaki vzamejo seboj v vagone pobočno orožje in karabinke, dalje za porabo na vožnji kape, jedilne skledice, žlice, nože, vilice in čutari ce, v neugodnem vremenu tudi plašče. Vsak vojak ima svojo puško (svojo kara¬ binko) pri sebi. Kedar moštvo vstane ali v kaki posred¬ uj i štaciji izstopi, nasloni puške v kak kot ali pa jih položi na klop, nikakor pa se ne smejo postavljati blizo vhoda, ali pa na tla polagati. V vozeh je vsaka priležnost dovoljena, ktera ni zdravju in redu nasprotna; dovo¬ ljeno je toraj odpeti suknjo, odvzeti ovratnik odkriti se in sezuti čevlje. Vagonski oddelkni poveljniki so odgovorni, da se vzderži red in da se vsako povelje in 56 vsi signali natanjko spolnijo ; posebno morajo gledati na to, da moštvo v posrednjih šta- cijah brez dovoljenja ne izstopa. Kedar se je vse posedlo v vagone, naj se pošti, ki so še izpostavljeni, nazaj pripe¬ ljejo in denejo v vagon, kteri je določen za stražo. 124. Poveljnik določi, če in koliko vo¬ jakov sme zapustiti vagon med pomudo na postajah. Kedar se v kaki postaji ne mudijo pet minut, se moštvu sploh ne dovoljuje izstopiti; kedar se pa mudijo od pet do deset minut, se sme to le v nujnih primerljejih posamez¬ nim dovoliti. Ko je prišel vlak v kako stacijo, v kteri se dalje počiva in sme potem en del ali celo kerdelo izstopiti, se podajo oficirji k vagonom svojih oddelkov, naznanijo moštvu, kako dolgo se bojo tukaj mudili in mu dajo povelja, ktera se tičejo tega, kako se mora izstopiti. Straža zapusti najprej vagone. Inšpekcijski oficir izpostavi na tisti strani, na kteri nikdo ne sme izstopiti ali hoditi po šinah, potrebne pošte, druge pa po prostorih in po ukazu transportnega poveljnika tje, kjer je zarad železniško - policijskih ozirov in k vzderžanju red^ potrebno. 57 Transportni poveljnik veli potem: n) dati signale „pozor“ („Habt Acht“), „od- počite se“ („Rast“), oziroma „razsedite u („Absitzen“) in potem „na desno 11 ali „na levo“; kedar je pomudek le daljši odpočitek in kedar smejo ljudje iz va¬ gonov izstopiti; b) kedar mora izstopiti celo kerdelo, da menažira, se da znamenje „pozor“ („Habt Acht“), „odpočite se“ (,,Rast“) in „pol- klic“ („halberRuf“), oziroma „razsedite“ in „polklic“ (absitzen“), potem „na des¬ no “ ali „na levo“. V obeh okoliščinah izstopi moštvo brez pušk, vsakako pa brez popotne robe na tisti strani, na kteri se je zaukazalo. Kjer imajo vojaki menažirati, se zberejo po oddelkih poleg vlaka, s čelom proti njemu obernjeni, in se peljejo na določeno mesto. Da se vojaki razredijo, postavijo se pri pešcih neravnostne (ungerade) kompanije okoli pet korakov pred vagoni in deset korakov za njimi ravnostne (gerade) kompanije. V štacijah, v kterih vojaki inenažirajo, se mora straža in vojaki, ki so pri konjih, o pravem času premeniti, da moreje jesti. Vojaki, ki so pri konjih, se peljejo po oddel- 58 kih tako k menaži, da ostane vsaj v vsakem: vagonu en vojak pri konjih. Posode za napajanje konj, ktere pripra¬ vijo v določenih stacijah železniške uprave, morajo zanesti vojaki spet tje, kjer so jih dobili. Da stopi moštvo spet v vagone, veli po¬ veljnik dati o pravem času znamenje „pozor a („Habt Acht“) „naprej“ („Vorwarts“) ^bob¬ nanje „marš“). Vojaki se peljejo, ako so v oddelkih, po oddelkih pred vagone in vsto¬ pijo potem brez vse komande, sicer pa se poda vsaki v svoj vagon in na svoje mesto. Oficirji se prepričajo, če so vstopili vsi vojaki, inšpekcijski oficir pripelje pošte nazaj, in naložni oficir pregleda končno celi vlak, kakor je predpisano. 125. Ako se morajo premeniti med potjo vagoni, povedati se mora to o pravem času vojakom, da se za izstop pripravijo. Vagoni se zapuščajo tedaj ravno tako, kakor je predpisano za poslednjo štacijo. Kedar moštvo spet vstopi, kar se sme še le zgoditi, ko je vlak sestavljen, razdeliti se mora na novo. 126. Na predposlednji štaciji se mora moštvu zaukazati, naj obleko poravna, po¬ potno robo v roko vzame in se za izstop pripravi. 59 Ko je prišel vlak v poslednjo štacijo, veli poveljnik za izstop moštva dati znamenje „pozor“ („Habt Acht“), „snid“ (Vergatterung“) (oziroma pervi del znamenja „alarm“), potem „na desno 11 ali „na levo“. Pešci vzamejo pri izstopu telečak na levo, puško pa v pravo roko, se zberejo po kom- panijah poleg vlaka, z licem proti njemu, in si zavesijo telečake. Jezdno, topničarno in pratežno moštvo, ktero je v vagonih za vojake, mora pomagati izvažati konje, se pelje k mostovom in vzame seboj tje tudi svoje orožje in druge reči, ktere je imelo med potjo za porabo pri sebi. Preden vojaki izstopijo, morajo zbrati vagonski (kupejski) poveljniki odeje in jih po izstopu oddati tistim podoficirjem, kteri so jih bili razdelili. Vozovi s strelivom naj se precej, ko so prišli v štacijo, zdenejo, s kolodvora odpravijo in tako dolgo, da se dalje odpravijo, s pošti zavarujejo. 127. Ko so oddelki izstopili, se morajo precej urediti. Poveljnik zaukaže, če ima čakati kerdelo tako dolgo, da se njegova roba razloži (pešci in jezdci tako dolgo, da se razlože njih vo¬ zovi), ali pa ima precej odmarširati. 60 Kedar mora kerdelo precej odmarširati, pustiti se mora na kolodvoru moštvo, ki je pri razlaganju potrebno, in straža. 128. Tehnična kerdela se imajo obnašati pri prevozih po železnici po predpisih, kteri imajo veljavo za pešce, oziroma za pratežne oddelke. Ti predpisi imajo tudi veljavo za manjše pešne in za mešane prevoze. Kedar ni pri roki kakega trobača (bob¬ narja) , dajejo se dotični signali s komando. §. 19 . O vojaških prevozih na vodi. (Militartransport zu Wasser.) 129. Kedar se naložijo kerdela (trans¬ porti) v kako c. in kr. bojno ladjo, gre po¬ veljniku ladje poveljstvo v vseh rečeh, ktere se tičejo vojaške discipline ali podvzetja proti sovražniku. V pervi versti mora skerbeti za vojaško disciplino in red na bojnih ladjah Njih Veličanstva posameznosti oficir celotine (G-e- sammt-Detail-Ofizier), kteremu se morajo oja- viti vsa naznanila in vse pritožbe, da more ali sam v svojem okrogu pomagati, ali pa si izprosi od poveljnika ladje potrebne ukaze. 61 Drugi organi, ki imajo vzderževati red, paziti na vojaško disciplino in kterih ukazi se morajo toraj natanjko spolnovati, so: stražni oficir, stražni in inšpekcijski kadeti in ladjin profoz. 130. Kar se tiče zaderžanja na ladjah, ktere ne spadajo k vojni marini, pogovoriti se mora poveljnik z barkadorjem ali pa z vodnikom ladje. Ako so se napravile z brodarskimi društvi (Schififahrts - Gesellschaft) posebne pogodbe, ktere se tičejo vojaških prevozov, spolnovati se morajo odločbe, ki so v njih zapopadene. 132. Vsako kerdelo ali vsak transport, kteri se odpravlja po posebnem paroh rodu ali po posebnem ladjinem vlaku, mora odposlati, če mogoče, 24 ur pred odhodom enega oficirja kot „uravnatelja transporta 11 (Transportregu- lirenden), ki ima storiti po odločbah pred¬ pisa za vojaški prevoz na vodi“ (Vorschrift fur den Militartransport zuWasser) potrebne naredbe. Vsak veči transport, kteri je tako velik kakor bataljon, švadrona ali baterija, mora odposlati vsaj tri ure pred odhodom še enega oficirja kot „naložnega oficirja 41 (Verladungs- offizier) na mesto, kjer se spravlja na ladjo, da neposrednje pazi na nakladanje. 62 Ako je premalo oficirjev, porabiti se morejo za omenjena opravila tudi sposobni podoficirji. 136. Sploh se mora ravnati po „predpisu za vojaške prevoze na vodi“. Pritožbe čez to, da se ne spolnujejo ve¬ ljavni predpisi, ali čez napake, ki bi jih za¬ grešile brodarske osebe, naj vloži kerdelski transportni poveljnik pri najbližnji vpotilni oblastniji (InstradirungsbehSrde), v nujnih primerljejih pa neposrednje pri dotičnem pa- robrodstvenem vodstvu, in jih zapiše v pri¬ tožne bukve, ktere so na ladji ali pa pri agentih. 134. Za vsak veči transport se odloči inšpekcijski oficir in straža, obstoječa iz enega podoficirja in 10—12 mož, med kterimi je tudi trobač (bobnar); podložni so na vojnih ladjah „posameznostnemu oficirju celotine“ (Gesammt-Detail-Offizier). Straža mora zapreti prostor, na kterem se naklada, zavarovati popotno robo in reči, ktere so za ogenj nevarne, tako dolgo, da je vse naloženo, in skerbeti, da se vzderži red. Naložni oficir ali etapni poveljnik pov6 inšpekcijskemu oficirju, kje se imajo pošti izpostaviti. 63 135. Kerdelu se morajo vtisniti o za- deržanju sledeči predpisi: a) ostro je prepovedano, zapustiti ladjo brez dovoljenja, biti med vožnjo v sprednjem delu ladje ali pa za kermilom, (Steuer- maschine), tlačati se na eno stran ladje, vsesti se na ladjine opornice (Schifts- gelander) ali pa zunaj njih, naslanjati se na opornice, sedeti ali ležati blizo šteng, dotikati se sidernih ketin (Anker- ketten) ali vervi, stopiti na pot za bar- kadorja (Schiffskapitan), v prihranjene ali v prostore za mašine, ali pa motiti v službi ladjine ekvipaže; b) v temnih nočeh se sme le z dovoljenjem barkadorja kaditi. Pod stopom ali blizo prevožnih reči, ktere so zarad ognja nevarne, se sploh ne sme kaditi; tudi je prepovedano .imeti nezavarovano luč. Posebno morajo paziti kuharji, naj bi ne zanetili požara. Žveplenke, smodke, ktere še tlijo, se smejo metati le čez ostenek (Bord), ravno tako se smejo iz¬ prazniti tudi pipe le v vodo. Na vojnih ladjah se sme le na za to dolo¬ čenih krajih in le ob določenem času kaditi. Eavno tako je nepogojno prepovedano, 64 rabiti na vojnih ladjah žveplenke, kre- sivnike i. t. d.; c) na ladji se derva ne smejo cepiti, zato se mora to zgoditi vselej pred odvožnjo ali pa v posrednjih štacijah; d) z vodo, ktera je na ladji, se mora go- spodarstveno ravnati, zato se ne sme rabiti za umivanje ali kuhanje; e) na ladji mora biti vse in povsod snažno; /') moštvu se morajo vpametiti signali, 3 kterimi se zaukazuje iti na ladjo in z ladje, ali opravljati druga opravila. Konjiki, topničarji in pratežni vojaki se morajo verh tega še posebno podučiti: d) kako se vvažajo in izvažajo konji; b) da se naj vojaki, ki so pri konjih, v za¬ četku vožnje, kakor o vsakem pomikanju k bregu ali srečanje drugih ladij, vsto¬ pijo k glavam konj, da jih morejo laže miriti; c) da se morajo nemirni konji le z lepim miriti, s klicem ali pa da se jim ponudi kerme, in da se le tisti smejo kaznovati, kteri bercajo ; d) na kaj se je posebno ozirati pri kerme- nju in napajanju konj. 136. Manjši vojaški transporti, ki se od¬ pravljajo brez posebnih naprav le po napo- 65 vedbi z navadnimi potovalnimi ladjami mo¬ rajo priti eno uro pred odvožnjo na mesto, kjer se gre na ladjo. Vsak transport, oziroma vsak transportni oddelek, mora čakati tako dolgo na strani mosta za pristanje, ne da bi zapiral poti, da je čas spraviti se v ladjo. Pri manjših transportih počaka povelj¬ nik, ko je svoje opravke pri kaši dokončal, na avizo, da se sme vstopiti. Ako treba, naj se kerdelo, predenj se na¬ pravi obračun s kašo agencije, prešteje. Vojaški transporti, ki se ne odpravljajo s posebnimi parobrodi ali vojaškimi ladjami, ampak ob enem z drugimi popotniki s pa¬ robrodi za popotnike, ne smejo imeti pušk nabasanih, in poveljnik mora pripustiti, da se barkador (kontrolor) o tem prepriča. Tudi tedaj, kedar se odpravljajo transporti s po¬ sebnimi parobrodi ali z vojaškimi ladjami, smejo se puške nabasati le takrat, kadar to tirjajo posebne okoljščine. Kedar se spravljajo vojaki v čolnih na ladje, morajo se razdeliti oddelki, ki so od¬ ločeni za posamezne ladje, v čolnične časti. Da se spravi na ladje popotna roba in vozovi, določi se za to primerno število vo¬ jakov. o G6 Preden se spravijo vojaki na morsko ladijo, morajo se zdravniško pregledati, da ne pridejo na ladjo bolni, posebno pa ne ljudje z nalezljivimi boleznimi. Ravno tako naj pregleda živinski zdrav¬ nik konje. 137. Da se maršira na ladjo, se da, ako treba, znamenje ,,pozor‘ ; („Habt Acbt“), „naprej“ (Vorwarts“) boben „marš.“ Vsak poveljnik pelje svoj oddelek na ladijo. Tisti oddelki, kteri dobijo svoj prostor pod pabulo (unter Deck), marširajo najprej v ladjo, pri vbodih v luko morajo iti po- samoč. Topovi in vozovi se spravijo prej v la- dije kakor konji. Ko so se speljali konji na ladje, maršira nejezdno moštvo v ladjo. Pešci morajo ostati tako dolgo v redu in versti, jezdci, topničarji in pratežni vojaki pa pri konjih, da se je vse uredilo in po¬ veljnik zaukaže, naj se odstopi, ali naj se da signal „odtrobiti“ (,.odbobnati“). Kedar se prevažajo vojaki čez reke, mo¬ rajo ostati pešci v svojem razredu, jezdci in pratežni vojaki, vozni topničarji in konjski 67 strežaji pa pri konjih, ktere deržijo med vož¬ njo za uzdo. Pri drugih prevožnjah je moštvu vsaka priležnost dovoljena. Na transportih v ladjah po rekah in jezerih imajo vojaki orožje in popotno roho vedno pri sebi. O vožnjah po morju morajo spraviti vo¬ jaki orožje in napravo v prostore, ktere od- kaže poveljnik ladje (barkador, ladjin vodnik), na vojnih ladjah takih redi ne smejo vzeti s teh krajev brez dovoljenja poveljnika ladje. Strelivo, ktero imajo vojaki v patronja- kih in telečakih, se jim mora vselej odvzeti, da se shrani na vojnih ladjah v kamre za smodnik, na drugih ladjah pa na kak varen kraj. 138. Pri večih transportih in kedar traja vožnja ved dasa, se mora izpostaviti na pa- buli (Verdeck) vsakega parobroda in vsake pripete ladje straža, da vzderžuje vojaška strahovanje (Disziplin), varuje denarnice in jetnike in izpostavlja sicer potrebne pošte; take straže morajo obstati iz najmanj enega podoficirja (razvodnika), treh vojakov in enega trobada (bobnarja). Kolikorkrat se da na kaki drugi ladji 5 * 68 celega vlaka kako znamenje, mora to nazna¬ niti straža poveljniku kerdela. Straže so podveržene inšpekcijskem oficirju kerdela „posameznostnemu oficirju celotine“ (Gesammt-Detail-Offizier). Za določene gromade konj naj se odločijo potrebni strežaji. Ti strežaji so posebno tudi odgovorni za prevzete napajalne posode in za snažilne pri¬ prave. 139. Kedar traja vožnja več časa, naj se straže, ktere stojijo na palubi (Verdeck) v primernih dobah premenijo s stražami pod pabulo. Ob enem mora moštvo tudi snažiti ladjo. Kedar se obstoji več časa v posrednjih štacijah, ne sme nikdo zapustiti samolastno ladje. Kedar se pristaja, da se kaj prejema, živež nakupuje ali pitna voda nalije, veli dati transportni poveljnik znamnje „odpočite se" („Rast“), (oziroma „razsedite“) in da tudi povedati, kako dolgo bo trajal pomudek. Inšpekcijski oficir izpostavi potem na pri- stajališču (Landungsplatz) potrebne straže. Kedar se pelje zopet dalje, veli dati po¬ veljnik o pravem času znamenje „naprej“ („Vorwai-ts“) boben „marš“. 69 Preden se pride na poslednjo štacijo, se mora moštvu o pravem času zaukazati, naj se za izstop pripravi. K temu se mora moštvo popolnoma na¬ praviti in oborožiti, konji se morajo nasedlati, oziroma napreči. Blizo štacije veli dati transportni povelj¬ nik, če treba,' znamenje „snid“ („Vergat- 4erung“), (oziroma znamenje „zasedite“ ali „odrinite“) in potem v znamenje, na kteri strani se ima ladja zapustiti, „na desno“ ali r na levo“. Kavno taki signali bi se morali dati, kedar se ima moštvo pripraviti za izstop, ne da bi se bila aviza prej dala. Odeje, vedrice in snažilne priprave, ktere so bile v porabi, se morajo zbrati in oddati za to določenim organom parobrodnega pod- vzetja. Na vojnih ladjah mora goreti za čas, ko je dovoljeno kaditi, zažigalnica, s ktero se zažigajo pipe in smodke, in naj se gleda, da se zažiga le se zažigalnico. Kedar nastane na kaki ladji požar, mora kerdelo mesto, kjer gori, precej zapustiti in gašenje prepustiti samo za to odločenim mor¬ narjem. 70 Kolikorkrat se daje na ladji s piščalko čolnarja ali z rogom kako znamenje, mora biti vse tiho. Kedar poprosi poveljnik ladje, naj bi pomagal en del kerdela. ki je na ladji, de¬ lati, ogibati se morajo vsake njim neodkazane delavnosti in se ne smejo nikakor mešati v opravila, ki pristojajo mornarjem. Konjem, kteri so na ladjah, se sme streči le ob času, ki ga določi poveljnik ladje. 140. Z ladje se gre, kakor na-njo, toda v nasprotnem redu. Konje zasesti, ali vpreči priprežne konje, je dovoljeno le v primerni daljavi od posta¬ jališča (Landungsplatz), da se izstop ne za- deržuje. Iz tega vzroka se morajo pustiti tudi izhodi z mostov kolikor mogoče prosti. Da se spravijo iz ladij vozovi in po¬ potna roba, določijo se kakor za vkladanje za to ljudje, kolikor jih treba. Kedar se prevažajo vojaki v vojnih la- dijah, je občenje o prihodu v posrednje pre- luke (Zwischenhafen) in v poslednje štacije se suho zemljo ali z drugimi ladjami le do¬ voljeno, kedar to pripusti poveljnik ladje. 71 XVII. Oddelek. 0 taboru. (La g er.) Splošne določite. (Allgemtine Bestimmungen.) 141. Tabor kerdel in pratežev mora biti tako napravljen, da ima ljudstvo in konji po¬ treben pokoj in priležnost, in da se more hitro razviti. 142. Tabori morajo biti zavarovani pred zdravju škodljivimi pari in silnimi vetrovi; zemlja mora biti suha, imeti mora tabor dosti dobrih vhodov in izhodov in blizo pitno vodo, derve, slamo in živež. Taborišča za konjištvo, topničarstvo in pratež naj so izberejo, če mogoče, pri vodah, vendar tako, da so pred naglo povodnjo ali poplavjo varna in da ne treba voditi konj k napajanju skoz tabore drugih kerdel. Kedar se izbirajo taborišča za baterije in pratež, mora se gledati tudi na to, da so tla terda, da je tabor varen pred ognjem in da niso preblizo obljudenih hiš. 144. Mesta, kjer je glavno in štabno stanišče (Haupt- und Stabsquartier) ravno tako stanišča brigadnikov se morajo zaznamovati 72 z napisi in verk tega po dnevi še z zastavami, po noči pa s svetilnicami. 146. Da je moštvo v tabora proti ne¬ ugodnim učinkom vremena zavarovano, more poveljnik tabora dovoliti, da postavijo vojaki bajtice z listjem, s terstjem, s slamo ali z dernom pokrite. §. 21 . O obliki tabora. (Lagerform.) 149. Oblika ali razpostava tabora je od¬ visna od podobe in razširjenosti mesta, kjer da se ima taborovati, od lege vhodov in iz¬ hodov, studencev in napajališč (Tranken), ka¬ kor tudi od tega, da je kerdelu priležna. 150. Na mestu vsakega taborišča, na kterem taboruje najmanj en bataljon (bodi si konjištveno, topničarno ali pratežno ker- deloi, se razpostavijo taborske straže, ki so ločene 50—100 korakov od taborovajočega kerdela. tako, da zadostujejo svojemu namenu, (točka 199) in da so mestnim okoliščinam prijetne, kakor že taborski poveljnik zaukaže. 73 Tabor pod milim nebom peških kerdel. (Freilager der Fusstruppen.) 153. Pešci taborujejo pravilno v gromadi (Massen) glej prilogo II, sliko 1 in 2 avten¬ tičnega nemškega pravilnika. Vojaki vsakega voda ležijo neposredno za puškami, ki so postavljene v piramide, računski naredniki pa neposredno za kompa- nijskimi poveljniki. Za oficirji in blizo njih taborujejo njihovi služabniki in konji. Ognjišča taborska (Lagerfeuer) se lahko napravijo po obeh straneh vsakega bataljona in na prostoru med pol bataljoni. Kedar veter proti taboru ogenj žene, se morejo kuhinjska in taborska ognjišča na primeren prostor prestaviti. Taborska glavna straža ima svoje og¬ njišče 20 korakov v strani pred seboj. čerta, v kteri so razviti ali formirani peški oddelki, zaznamljuje tudi čerto čela (Frontlinie) za vse oddelke, kteri morajo od¬ riniti. 154. Ako pripuščajo okoliščine, morejo bataljoni in manjši, samostalni oddelki tudi v razviti čerti (entwickelte Linie) v dvostru- kem ali enostrukem redu taborovati. — Ce leži vojska v razviti čerti v taboru, napravijo se taborska ognjišča v eni in isti 74 čerti z ogajišči za kuhanje; v taboru dvo- strukega ali enostrukega reda (in doppel- oder einfacher Kolonne) so vodi 20 korakov eden od drugega oddaljeni; čerte za formiranje ni; mesta za oficirje, kakor za kuhinjska in ta¬ borska ognjišča so v strani kolon, tudi se sme glavna' taborska straža na eno stran čerte postaviti. Tabor pod milim nebom konjištva. (Freilagcr der Kavallerie.) 157. Konjištvo taboruje pravilno v raz¬ viti čerti, glej prilogo III, sliko 3 avtentič¬ nega nemškega službenika. Za vsako čerto konj taboruje h konjem spadajoče moštvo. Računski stražmeštri (Rechnungs-Wacht- ineister), trobentači, zdravniki konjev in remenarji imajo svoja ležišča blizo svojih poveljnikov, za oficirji blizo njih taborujejo pa njihovi služabniki in konji. Taborska ognjišča so v čerti ognjišč za kuhanje, pri neugodnem vetru se morajo ku¬ hinjska in taborska ognjišča na primeren prostor prestaviti. Glavna taborska straža ima svoje og¬ njišče 20 korakov v strani pred seboj, njeni konji stojijo na nasprotni strani. 75 Č.erta, v kteri taborujejo oddelki, zaznam- ljuje tudi čerto čela za vse oddelke, kteri morajo odriniti. 158. Ako zahteva prostor in oblika ta¬ borišča, morejo taborovati škadrone tudi ena za drugo. V tem slučaju mora čerta, v kteri so formirane škadrone, 80 korakov od sprednje oddaljena biti; mesta za oficirje, kakor za taborska in kuhinjska ognjišča so na strani škadron, tudi se sme glavna taborska straža na eno stran škadron postaviti. Tabor pod milim nebom topništva. (breilager der Artillerie ) 160. Baterije taborujejo po pravilu po prilogi III, sliki 4 in 5 — strelne kolone po prilogi III, sliki 6; topovi in vozovi se pa postavijo tako, kakor je predpisano v vadil- nem pravilniku (Exerzier Reglement). Konji po pripadu tovorivke (Tragthiere) se postavijo v toliko redov ali verstic, kolikor je treba. Za vsako čerto konj (tovorivk) je k po¬ slednjim spadajoče moštvo. Računski ognjarji (Rechnungs-Feuerwerker) trobentači, zdravniki konjev in sedlarji imajo svojo mesto v čerti strežbenih topničarjev (Bedienungs-Kanoniere) 76 celo blizo svojih poveljnikov. Za oficirji in blizo njih taborujejo njih služabniki. Taborska ognjišča se napravijo v čerti kuhinjskih ognjišč. Pri neugodnem vetru se morejo kuhinjska in taborska ognjišča na primeren prostor prestaviti. Ognjišče parkne straže se napravi 20 korakov spredaj njenega stanovišča ali na strani. Certa parkne straže zaznamljuje tudi čelno čerto kerdela, kedar ima odriniti brez topov (vozov s strelivom). 162. Varstvo topov taboruje v versti njihovega orožja v odgovorajočem razpostav- ljenju na levi poleg baterij (strelnih kolon) tako, da je čerta, v kteri je formirano, v ednaki versti s čerto topov (Geschiitz-Linie) po pripadli s pervo čerto vozov (erste Wa- gen-Linie). Tabor pod milim nebom samostalnega prateža. (Freilager selbststdndiger Trains.) 163. Oblika tabora za samostalne pra- težne oddelke, kteri ne spadajo k topničar- stvu, je razvidna iz priloge IV. slika 8. avten¬ tičnega nemškega pravilnika. Vozovi stojijo v dveh, k večemu v treh verstah ali redovih, versta od verste je 30 77 korakov oddaljena; med vsakim vozom v vsaki versti mora kiti prostor 6 korakov (meri se od srede do srede voza); za vsakim desetim vozom mora kiti prostor 15 korakov. Konji se postavijo v toliko redov ali verstic kolikor je treka. Za vsako čerto konj je moštvo, k njim spadajoče. Računski stražmeštri, trokentači, kovači in rokodelci takorujejo za svojimi po¬ veljniki. Takorska ognjišča se napravijo v čerti kuhinjskih ognjišč. Pri neugodnem vetru se morejo takorska in kuhinjska ognjišča na primeren prostor prestaviti. Ognjišče parkovne straže se napravi 20 korakov na strani pred čelom straže. O zadevi razpostavljenja, ako se ima od¬ riniti krez vozov, velja taisto kar je v točki 160 predpisano, o zadevi takora pratežne straže (Train-Wache) ali pratežnega varstva velja, kar se je v točki 162. reklo. — O taboru iz bajtic in o taboru iz plat¬ nenih šotorov. (Hiltten- und Zeltlager.) 165. Bajtice ali šotori imajo vhod vselej proti čerti, v kteri se formira, stavijo se za vsak 78 oddelek posebej v enem ali več redovih tako, da ulic v taboru ne prekrižajo in sicer: pri pešcih za čerto pušk v piramide postavljenih; pri konjištvu in pratežu za po- sledno čerto konj; pri topništvu za stražbene topničarje za čerto, v kteri taborujejo strežci, za voznike v posledno čerto konj. Ako so bajtice ali šotori prostrani in jih je veliko, se morajo prostori med tabor¬ skimi čertami primerno povekšati. Kuhinjska in taborska ognjišča morajo biti najmanj 20 korakov od bajtic ali šotorov oddaljena. Kedar pešci v razviti čerti pod bajtica¬ mi ali šotori taborujejo, se mora pustiti tudi med bataljoni, kompanijami in polkompani- jami potreben prostor vsaj deset korakov, da se more lahko občiti. § 22 . Kake naprave ho potrebne, kedar pride kerdelo v tabor. (Vorkehrungen gum Beziehen eines Lagers ) 166. Kedar pride kerdelo v tabor, je treba: a) da se taborišče stakne; b) da se izvolijo mesta, kjer se bodo izpo¬ stavile taborske straže; 79 «) da se vodnjaki in studenci, kteri se na¬ hajajo, razdelijo in posameznim oddelkom odkažejo, da se zaznamenovajo pobrežja vod, kjer se ima priskerbeti voda za pitje in za kuhanje, kjer se ima napa¬ jati, kjer čistiti kuhinjska posoda, kjer se ima prati ju kjer se naj kopajo konji. Kjer so tekoče vode, morajo se mesta po teku vode v omenjeni versti odkazati; d) da se za gotovo vstauovi, koliko se bo potrebovalo derv, slame in živeža; pri temu se mora gledati, da spravijo te po¬ trebe prebivalci najbližnjih vasi v tabo¬ rišče, ali da imajo vsaj pripravljene tako, da se morejo precej prevzeti; V zadnjem slučaju se mora razsoditi, kam se imajo prejemne komande odpo¬ slati in skerbeti, da jih ne pride več v en kraj, ali da bi tiste, ktere pridejo pozneje, bile okračevane ali oškodovane; e) da se odkažejo mesta za stranišča (La- trinen). 167. Tem uradnim osebam, ktere imajo skerbeti za omenjene priprave in ktere morajo odkazati posameznim oddelkom taborišča, mora oddati vsak polk ali samostalen bataiijou, ravno tako samostalna jezdna ali baterijska divizija (Kavallerie- oder Batterie-Divisionj 80 enega jezdnega oficirja, vsaka samostalna škadrona ali baterija, kakor tudi vsak pra- težni oddelk enega jezdnega podoficirja, da izverši posameznostne priprave za lastno ker- delo. — 168. Oficirji in podoficirji, kteri so zato odločeni, da staknejo taborišče, morajo dobro znati stan svojega kerdela in se morajo, ke- dar se d d, o pravem času odposlati. 169. Kedar so pripravili tabor, kterega glavne dele zaznamenovajo, ako je treba z rantami, germovjem i. t. d., pričakujejo marš- kolono tam, kjer mora iz ceste v tabor iti. §• 23 . O poveljstvu v taboru. (Lager - Kommando.) 170. Kdor je med poveljniki taborova- jočih kerdel (prateža) v taboru najviši, ima poveljstvo čez tabor. 171. Njemu naleži posebno, da učini na- redbe zarad varnosti tabora, da uredi službo v taboru in sploh vse, kar se službe tiče, da vzderži red in disciplino v taboru, po¬ sebno pa taborsko in zdravstveno policijo (Lager- und Gesundheitspolizei). 81 172. Taborskemu poveljstvu se morajo pošiljati od taborovajočih kerdel (pratežev) jutranji raporti (Friih-Rapporte). 174. Ako je več vojaških kerdel ali pra¬ težev na raznih mestih krog enega kraja na- stano vanih, ureduje in izpeljuje naj viši po¬ veljnik vse občne zadeve (Gemeinsame Ange- legenheiten). §• 24 . O tem, kako se pride v tabor. (Beziehen des Laijers.) 175. Kedar gre vojska v tabor, derži se popolnoma vojaških predpisov. Oddelki se razvijejo na odločenih si me¬ stih z ozirom na po §.21 ukazano razpo¬ stavljanje, — konjištvo se razvije z drugo versto na četerto čerto konj — in ostanejo tako dolgo pod orožjem, dokler poveljnik ne ukaže, da se tabor uredi. Konjištvu (topni- čarstvu, pratežu) se zaukaže, da razsedejo konje; vsem kerdelom pa se zaukaže, da se spočijejo. 176. Že preden se uredi tabor, se od¬ ločijo oddelki za glavno taborsko (parkno) stražo. 6 82 Te straže se podajo od taborišča na mesta, kjer se imajo razpostaviti in odpošljejo precej straže, ktere morajo oddati. Zastava se odda, raven ko se skaže pred¬ pisana čast glavni taborski straži. 177. Moštvo pri oddelkih se prešteje, da ne bi kdo manjkal. Nadzorniške (inšpekcijske) šarže se zbe¬ rejo s poveljniki manjših oddelkov pred sredo batalijonov (divizij) in sprejmejo više ukaze posebno glede tega, kako se prejemajo po- trebšine in kako se pripravi menaža. Kerdelo, ktero pride v tabor, se obnaša tako-le: Pešci postavijo puške v piramide in po¬ ložijo napravo k njim; pri jezdcih zaukažejo švadronski povelj¬ niki, da gre perva versta (erstes Glied) 30 korakov, potem iz obeh verstic lihi (ungerade) 15 korakov naprej. Čoki (Pferdepfiocke) se zabijejo neposredno pred konji v zemljo, konji bodo za uzde privezani in oklenjeni. Orožje in konjska naprava se položi za konji na zemljo, po dve sedli eno čez drugo, in konj¬ ske odeje med sedli; baterijam in pratežem zaukažejo povelj¬ niki, konje razsesti, čoke zabiti in konje iz¬ preči ; 83 pri topničarstvu zabije čoke že poprej zato določeno strežno moštvo; ostalim strež- cem pa se zaukaže, da odstopijo. Konji se peljejo k čokom, se privežejo in razpravijo; komati vsakega para konj se postavijo, ako je mogoče, na kako podlogo s truplom skup obernjeni na tla; remenje se položi na komatne pokrove, (Kummetdeckel) na remenje pride konjska odeja tako, da se tla ne dotika in verh komatov pridejo sedla. Orožje jezdnih podoficirjev in vozništva (Fahr- mannschaft) iu jezdna roba (Keitzeug) pod¬ oficirjev se položi tako, kakor pri konjištvu; podoficirji, kteri nimajo konj (unberittene Un- terofficiere), strežni topničarji in čezštevilni vojaki položijo orožje pred se na tla. 179. Ko je prišel vojaški oddelek (pra- težni del) v tabor, odpošlje za službeno ob- čenje potrebne ordonance (Ordonanzen) v .smislu §. 36; topničarstvo razpostavi precej nadzorništva (Inspektionen) v parku; tudi se odločijo zdaj v primernem številu predpisane straže k parku. Ako se imajo v taboru bajtice ali šotori napraviti, mora se moštvo in k njemu spadajoči šarži, z ozirom na prostor v bajticah ali šo¬ torih tako razdeliti, da se vzderži razborita ali taktična zveza. G* 84 Naprava in orožje se mora, kolikor je mogoče, v bajticah ali Šotorih shraniti. §• 25 . Kako se služba v taboru izTcršuje. (Dienstbetrieb.) 181. Služba se v obče izveršuje, kakor je predpisano v VI. oddelku I. dela. 182. Za nadzorniško (inšpekcijsko! službo veljajo posebne odločbe, ktere sledijo v §. 26. 183. Ukazi, ki imajo veljavo za celo ker- delo, razglašajo se pri glavnej taborskej (park- nej) straži. 184. Razznamki (Erkentmngszeichen) se izdajo in razglašajo tako, kakor je predpisano v §§. 32 in 63. I. dela služevnika. 185. Moštvo, ki ni v službi, se sme le tedaj iz tabora podati, kedar ima k temu dovoljenje kompanijskega (švadronskega, ba¬ terijskega, pri pratežu oddelknega) poveljnika. Vsaki mož od oficirskega namestnika niže, kteri je dobil tako dovoljenje, mora imeti dopustni list, v kterem se ima na tanko za- znamenovati čas, dokler ima veljavo. Moštvo sme tabor le pri glavnej tabor¬ skej ali pri kakej drugpj za to posebno za- znamovanej straži zapustiti; k takej straži se postavi en podoficir, da na odhajajoče pazi. 85 186. Moštvo, ki gre po vodo, derva, slamo in živež, pelje po oddelkih zbrano in uredeno nadzorniška (inšpekcijska) šarža na mesto; ako pa mora iti v kako vas, je po¬ veljnik vselej kaki oficir. Nadzorniški podofi¬ cirji (razvodniki) peških oddelkov odrinejo pri tej priložnosti s puško, drugih oddelkov pa samo s pobočnim orožjem. Za dopravo živeža se morejo, ako je mo¬ goče in potrebno, pratežni vozovi porabiti. Poveljniki takih oddelkov morajo gledati ravno tako, kakor poveljniki prijemnih ko¬ mand na to, da ostanejo njih ljudje skup, in da ne stopi brez razločnega dovoljenja noben v kako hišo. 187. Po kermo se podajo dotični oddelki v napovedanem redu na vkazana mesta: mošt¬ vo nosi pobočno orožje in je s potrebšinami za kermo prevideno ali oskerbljeno. Ako se imajo konji na pašo goniti, tak se morajo jezditi na določeno mesto po od¬ delkih pod nadzorništvom šaržev. Da ne nastane nered, se izpostavijo pošti (Posten) in nikomur ni dovoljeno svojevoljno se oddaljiti. 189. Na napajališče (Tranke) se jezdijo konji konjištva po švadronah, konji baterij in prateža po oddelkih pod nadgledstvom oficirjev 86 in noben mož ne sme več kakor enega konja pri roki peljati. §■ 26 . O iiiidzorniškcj (Inspektions -Dien st.) 190. Nadzornika služba se opravlja v taboru tako, kakor je predpisano v §. 28. I. dela služevnika, vendar morajo skerbeti žar/,e, ki so v službi, tudi za taborsko policijo. Eden nadzornikih podoficirjev vsakega batalijona (divizije) mora biti izmenljivo ali menjavno pri glavnej taborskej (parknej) straži, ki jo je njegovo kerdelo (pratež) izpostavilo; batalijonski in polkovni nadzorniki oficirji in sploh vse nadzornike šarže v okrogu tistih oddelkov, na ktere se njih služba razteže. Na dotično znamenje se zberejo dnevni desetniki in ž njimi tudi batalijonski (divizij¬ ski) nadzorniki podoficirji pri taborski glavni (parknej) straži. Kedar taborska glavna straža pod orožje stopi, se postavi pričujoči batalijonski (divi¬ zijski) nadzorniki podoficir sest korakov na levo stran straže. 191. Pri topničarstvu opravlja se poseb¬ na parkna nadzornika služba; za to službo 87 odloči vsak dan vsaka baterija dva, vsaka kolona se strelivom enega strežnega topničarja. Ti vojaki ostanejo pri parknej straži in so njenemu poveljniku podložni ali podverženi. Ti morajo posebno na to paziti, da ne opravlja topničarno moštvo svojevoljno kaj pri topovih ali vozeh s strelivom, in da ne odnese kdo kaj, k čemur pravice nima. Za tega voljo morajo v parku večkrat patrolovati in izmenljivo, menjavno tudi po noči budi biti. Topničarji parknega nadzorništva morajo pa tudi svojim poveljnikom povelja, naznanila in sploh vsa poročila donesti, ki pridejo od zunaj. Kedar stopi parkna Straža pod orožje, postavijo se topničarji parkne straže na tri korake na levo stran straže v eno versto, sablje ne izderejo, vendar imajo pozdraviti (salutiren), ako skaže straža čast; ako se po¬ stavi parkna straža k molitvi, morajo topni- ničarji parknega nadzorništva to isto storiti. §• 27 . O službi na straži. (Wachdienst) 194. Kako močne so straže (Starke der Wachen). 88 Opombi 1. iu 2. glej stran 00. 89 90 195. Predpisi, ki veljajo za straže v po¬ sadki, namreč: kako se oddeljnjejo, kako pri¬ hajajo in odhajajo, kako se pošti napeljujejo in premenjajo, imajo sploh tudi veljavo za straže v taboru. V taboru imajo biti vse straže z bojni¬ mi potrebami obskerbljene. Konjištvo odjezdi pravilno s konji na stražo. Vsako vojaško kerdelo oddeljuje straže na čerti, v kteri se formira; kjer ni take na mestu po poveljniku odločenem. Kedar pride nova straža na mesto, raz¬ vije se na strani stare. Moštvo, kakor je prišlo na stražo, po¬ stavi puške v piramide in položi telečake pod nje. Konjištvo se razvije v štiri redove in razsede konje. Potem konje za uzde privežejo, jih razberzdajo in jim popustijo podproge. 1. Opomba. Na glavni taborski straži stoji kadet kot banderonosec, kedar je izpostavljena na straži bandera. 2. Opomba. Oddelki, kteri so po številu slabejši kakor batalijon (divizija jezdcev), dostavijo na¬ mesto glavne taborske straže, stražo ob¬ stoječo iz 1 podoficirja in G vojakov, taka straža izpostavi enega stražarjapred orožjem. 91 Pošti od jezdcev stojijo peš. 196. Straže in pošti se obnašajo kakor v posadki, ako teh predpisov ne premenijo sledeče odločbe. Vse straže, ktere so postavljene v notra¬ njosti tabora, morajo gledati tudi na to, da se i/.veršuje taborska policija. Nikomur ne pripustijo brez dovoljenja, da bi se iz tabora podal, tako dozvoljujejo v tabor le pooblaš¬ čenim stopiti in morajo sploh vse nerede od¬ vračati. Jezdne straže in pošti zasedejo konje le tedaj, kedar je posredovanje straže na konjih namenu primerno, kakor: pri hrupu (alarmu), pri požaru, pri premembi ali ali kedar odidejo. Čast se skazuje kakor v posadki; ven¬ dar ne stopijo štabske straže, stoječe v notra¬ njosti tabora, dalje glavne taborske straže in parkne straže pred štabskimi oficirji pod orožje. Taborske in parkne straže pa sploh ne stopijo pod orožje. Banderonosec prime bandero , da bi skazal čast le pred najvišjo gosposko, udi previsoke cesarske rodovine, ptujimi vladarji in udi njihove družine, pred deržavnim vojnim ministrom, pred maršali, pred glavnim nadzornikom vojske (general- 92 inšpektorju armade), pred vojnim ali vojno- kerdelnim poveljnikom (Armee- oder Armee- Corps-Commandant), pred velevajočim gene- neralom (Commandirenden General), ali sa- mostalnim vojaškim poveljnikom. V drugih prigodkih se postavi banderonosec raven šarže na pravem krilu (pravi strani). Pri božji službi stoje vse straže pod orožjem (pešci imajo puške pri nogi) s čelom proti žertveniku (Altar) obernjene. Kedar to zahteva cerkveno opravilo, se komandira „zum Gebet“ (k molitvi). Pošti so obernjeni s čelom na tisto stran, kakor so bili napeljani. Straže v taboru ne napravijo premenjav- nih in jutranjih raportov, ki so za stražo v posadki predpisani. 197. Štabske straže morajo pri dotičnih poveljstvih pristojne jim častne pošte (stražarje) postaviti; verh tega morajo varovati kan- celije (pisarnice) in vozove. Pošti (stražarji), ki jih izpostavijo štabske straže, morajo posebno paziti na vse, bližajoče se k okrogu njih razpostave, in sumljive precej vstaviti. Pošti, kteri so postavljeni pri pratežu, imajo po posebnih odločbah tiste dolžnosti, kakor parkne straže. 93 198. Glavna taborska straža je za voja¬ ški oddelek, ki jo je izpostavil, središče cele taborske stražne službe. Vse taborske straže in straže pri pratežu so odvisne od glavne taborske straže lastnega kerdela. Taborska glavna straža stoji s čelom na vnanjo stran obernjena in postavi pošt (stra¬ žarja) pred orožjem. Štiri korake pred pravim krilom se postavi (razvita) bandera. Glavni taborski straži morajo biti znana st-anišča poveljnikov, kteri blizo nje stanujejo. Naznanila, povelja, službena poročila, vjetnike, jetnike in druge osebe, ktere so za¬ sačili spredni pošti, patrole in straže prevzame taborska glavna straža. Njeni poveljnik odpošilja, posebno po noči patrole v notranjost tabora in v njeni okrog posebno v blizo ležeča pohištva, vasi in le- sovje, da razpostavljene straže in pošte pre¬ gledujejo, kakor tudi da vzderžijo taborsko policijo in zavarujejo, kjer je treba, tabor pred naglimi napadi. Taborske straže zaprejo s taborsko glav¬ no stražo tabor na zunaj in zabranijo vsa¬ kemu zapustiti ali stopiti v tabor, kdor k temu pravice nima. S čelom se obernejo v vnanjo stran in vsaka izpostavi enega stražarja (Schnarposten) pred orožjem. 94 Pri posebnih okoliščinah, posebno v pun¬ tarskih deželah, se postavijo taborske straže dalje naprej in bolj skup, ako je treba, se tudi pomnožijo. 200. Pratežna straža varuje pratež svo¬ jega kerdela po predpisih, ki imajo veljavo za parkne straže in postavi en pošt pri vozu s blagajno, drugega pri klavni živini. Ako je klavna živina od pratežnih vozov preveč oddaljena, se odloči za njeno stražo en na- pelnik in štirje vojaki, taka straža izpostavi en pošt. 201. Taborske in pratežne straže so podveržene poveljniku raborske glavne straže, temu morajo tudi oddati ustmene raporte v vseh izvanrednih prigodbah. Pratežna straža poda take raporte verh tega tudi poveljniku prateža. 202. Parkna straža ima v obče tako službo kakor taborska glavna straža, vendar mora varovati ob enem tudi park. Podver- žena je ukazom poveljnikov dotičnih oddelkov topničarstva ali prateža. Ta poveljnik tudi določi, koliko postov se ima izpostaviti, kako se imajo v izvan¬ rednih prigodbah obnašati; njemu priobčuje parkna straža vse važne raporte ustmeno. 95 Posameznim vojakom iz moštva ni do¬ voljeno stopiti v park; ako ima moštvo v parku kaj opraviti, kar se službe tiče, se mora pod nadzorništvom k temu odločenih šaržev tje peljati. V parku in v njenem okrogli na trideset korakov nikdo ne sme kaditi, kuriti, opravljati dela z nezavarovano lučjo ali sploh kaj ne¬ varnega podvzeti, kar hi moglo požar vzročiti. Poveljnik parkne straže je predpostavljen tudi vojakom topničarstva, ki v parku inšpek¬ cijsko (nadzorniško) službo opravljajo. §. 28 . O pripravnosti« službi. (Bereitschafts-Dienst.) 203. Ako je treba, posebno pred sovraž¬ nikom, ukaže taborski poveljnik, da se oprav¬ lja pripravnostna služba in sicer v takem številu in iz takih orožnih plemen sestavljena, kakor zahteva namen. Pripravnostno službo morajo opravljati vselej cela kerdela ali oddelki, in ako je treba, da se pripravnost za boj zviša, se ločijo od¬ delki od taborovajočega kerdela in se postavijo zunaj tabora na kakem primernem mestu. 96 204. Pripravnost se obnaša v obče po §. 65. I. dela slnževnika. Oficirji in vojaki so oboroženi; pešci po¬ stavijo puške v piramide in odložijo telečake, jezdci odložijo karabinke. Nikdo od pripravnostnega kerdela ne sme zapustiti svojega mesta. Konji se kermijo in napajajo po oddelkih. §. 29 . O opravkih v taboru. (Arbeiten.) 205. Potrebne ceste v notranjosti tabora, kakor tudi potrebne vhode in izhode, studence, napajališča, stranišča i. t. d. napravijo, kjer je mogoče, kerdelski kopači (pionirji.) 206. Stranišča naj so od tabora primerno oddaljena, za ali v strani taborišča, ako je mogoče, se morajo obdati z obgrado (Blen- dung). Mesta, kjer so stranišča, se zazname- novajo z slamnatimi čopki, po noči s svetil- nicami. §• 30 . O taborski policiji. (Lager- Polizei.) 207. Taborska policija obseže vse naredbe, ktere se napravijo, da se vzderži vojaški red 97 in zdravje v taboru, kakor, da se pazi, da se ti predpisi spolnujejo. 208. V taboru in v najbližnji okoliščini mora biti nar veča snažnost. Smeti in jedilni odpadki se morajo spraviti v jame, ki se tako, kakor zabodi vsaj vsak drug dan šest palcev (16 centimetrov) zasujejo. Konjski gnoj se mora zgrebati in kakor hitro je mogoče, iz tabora izpraviti, ali v globoke jame zmetati in z zemljo pokriti. 209. Posebno se mora skerbeti, da se studenci in viri ne onesnažijo. Vode se smejo porabiti za različne namene, samo po načinu, kakor je predpisano v točki 166. Kjer je treba, se postavijo na take mesta pošti, da dane ukaze izpolnujejo. 210. Za mesta, kjer se kolje živina, se mora določiti kak primeren kraj ne preblizo tabora, ako je mogoče, pri kaki tekoči vodi. Kjer so blizo tabora klavnice, se morajo te porabiti. Kože in loj se ne smejo sušiti blizo tabora, ampak se morajo precej odpraviti in najbližnji občini oddati ali pa prodati. Drob, kteri se moštvu ne odda in manjši odpadki, kterih ni treba na korist erarja po¬ rabiti, se morajo, ako se ne morejo precej odpraviti, dovolj globoko zakopati; poginjena 7 98 ali cerknjena živina se mora najmanj 600 korakov od tabora na odkazanih mestih naj¬ manj en seženj (dva metra) globoko zakopati. 211. Marketendarje morajo večkrat in¬ špekcijski oficirji, zdravniki in štabski vodniki pregledovati, kteri so posebno k temu po¬ oblaščeni. Marketendarji morajo imeti vžitna jedila in dobro pijačo, deržati ali posluževati se morajo prave mere in tehtnice (vage) in ni¬ komur ne smejo stan podeliti, kdor k temu nima dovoljenja. Spridene reči se morajo na ukaz tabor¬ skega poveljnika, ako je to zdravnik za dobro spoznal, vničiti. 212. Posebna dolžnost inšpekcijskih šarž je, da vse svetovne (civilne osebe) v taboru baveče se osebe strogo opazujejo in tako vo¬ hunstvo in vse neprilike odvračajo. 213. Po večernici nikdo ne sme ostati v taboru, kdor k temu nima pravice ali pa do¬ voljenja taborskega poveljnika. Pohiševavcem in drugim potepuhom, ma¬ lopridnim in sumljivim osebam, se vstop v tabor ne sme dovoliti. Ako se take osebe v taboru vendar za¬ sačijo, morajo se precej odpraviti ali oddati po okoliščinah taborski glavni (parkni) straži. 99 214. Blizo sovražnika, ali ako preti ne¬ varnost požara, zažgati se ogenj ne sme, ali pa le na zakritih mestih. Poljske kovačnice se postavijo, kedar se ima delati, na primer¬ nih na strani ležečih mestih. 215. Pri strogi kazni je prepovedano v taboru ali blizo njega samolastno streljati. 216. Ako je za vzderžanje reda po¬ trebno , se morajo vasi, ki so blizo tabora, s stražami v primernem številu obsesti. Ako je treba vodo iz vasi v tabor pri¬ našati, se mora, ako je mogoče, vsakemu od¬ delku poseben okraj odkazati. Tudi v tem okraju se mora gledati, da ne silijo ljudje preveč k enemu studencu. 217. Gledati se mora, da se vsako ne¬ opravičeno oškodovanje poljskih in drugih pridelkov (kultur) odstrani in ovaruje. Les se sme samo na zato odločenih mestih sekati, vendar se mora delati z naj- večo prizanesljivostjo; posebno se morajo va¬ rovati sadna drevesa. §• 31 . O znamenjih. (Signale ) 218. Vse signale (znamenja) v taboru trobi (bobna) trobec (bobnar) taborske glavne straže. 100 Kedar se bliža najviša gosposka, kaki ud previsoke cesarske rodovine ali kak ge¬ neral, trobi (bobna) dotično znamenje vendar trobec (bobnar) tistega oddelka, ki je priha- jočega najprej zapazil, to znamenje se da potem tudi na taborski glavni (parkni) straži. 219. Ako taboruje več kerdel skup na enem mestu, morajo se trobiti pred vsakim znamenjem, ktero se tiče celega taborovajo- čega kerdela trikrat aviso „Habt acht“ (pozor), biti trikrat „Wirbel“ (vir). Ako je treba, se ustanovi za vsak kerdelski oddelek poseben signal za aviso. 220. Ako se ima po ukazu taborskega poveljnika trobiti (bobnati) večernica s sprem¬ ljanjem vojaške godbe, tako se zbere z bob¬ narji (trobači) pri določeni za to, taborski glavni straži in se obnaša kakor je predpi¬ sano v §. 27. I. dela služevnika. Večernica se konča pri tisti taborski glavni straži, pri kteri se je začela. 221. Blizo sovražnika se ne daje drugo znamenje, kakor ,,Alarm 11 (k hrupu). §. 32 . O skazovaiiju časti. (Ehrenb ezeigungen.) 222. Čast se skazuje v taboru sploh po določbah §. 46 I. dela služevnika. 101 Ako pride v tabor kak viši nadstojnik, kteri se ima pristojno sprejeti, opravlja moštvo svoja opravila, dokler se ni kaj druzega uka¬ zalo. — 224. Ako stoji kerdelo neposredno pred sovražnikom, ima izostati sprejem , vendar se mora inšpekcijski oficir v taboru (Lager-In- spections-Offizier) kakor tudi inšpekcijski ofi¬ cirji (kjer takih ni, najviši inšpekcijski pod¬ oficirji) vojaških kerdel (pratežev) pri priha- jočemu oglasiti; berž ko pride v tabor, oziroma do kerdela, h kteremu spadajo. §. 33 . O božji službi ( Gottesdienst.) 225 . K božji službi v taboru odrine celo kerdelo (konjištvo, topničarstvo in pratežni oddelki peš), in se postavi s čelom proti žert- veniku (altarju) tako, kakor ukaže taborski poveljnik. V ostalem obnašajo se kakor pri božji službi v posadki. V času, ko se opravlja božja služba, mora biti v taboru mir. 102 8 - 34 . Kako se mora zaderžati pri alarma ali poplahu. (Verhalten bei cmem Alarm.) 227. Da se pokliče taborovajoče kerdelo pod orožje, se dapredpisano alarmno znamenje („Alarmsignal a ) ki ga morajo trobiti (bobnati) vsi trobači (bobnarji) in tolikokrat ponoviti, kolikorkrat je treba. Pri posebnih pripadkih, posebno kedar je treba veča kerdela pod orožje spraviti, ki niso na enem taborišču združena, se ustanovi za hrupno znamenje tudi streljanje s topovi, navestnimi raketami (Signal-Eaketen) zna¬ menja z dimom ali z ogujem i. t. d. Kedar se sliši ali vidi tako znamenje, se mora precej trobiti (bobnati) na alarm. 228. Vojska mora na alarmno znamenje hipoma in popolnoma oborožena odriniti. Vsak oddelek se postavi s pervo svojo versto ali s čelom na tisto čerto, v kterihe formira, ako ni bilo zato kako drugo mesto odločeno. Ljudje, ki so zunaj tabora, se morajo precej nazaj podati. Vsi ljudje, kteri spadajo na maršu k pratežu, morajo se tj e podati. 103 Pri topničarstvu pripravi strežno moštvo topove tako, da so k boju gotovi; ljudje, kteri so že poprej za to odločeni (za vsak par konj en strežni topničar), pomagajo konje zauzdati, nasedlati, naberzdati in napreči. Kako se imajo vojaki v posebno silnih slučajih pri alarmu obnašati, kako se imajo oborožiti, o tem govorijo osebni predpisi za vojaka (III. del služevnika). Straže v taboru razpostavljene ostanejo tako dolgo na svojem mestu, dokler ne ukaže taborski poveljnik, da se nazaj pripeljejo. Parkne inšpekcije se podajo k svojemu kerdelu. 229. Strogo se mora gledati na to, da se mir in red vzderžita. Nikdo ne sme dajati ukazov, kterih davati nima pravice. §. 35 Kako se odrine i/. tabora. (Abriicken aus dem Lager.) 230. Iz tabora se odrine, kakor je pred¬ pisano v §. 4. 231. Taborske bajtice in druge reči, ki se morajo zapustiti, se smejo le na ukaz ta¬ borskega poveljnika zapaliti, sicer pa je to ostro prepovedano. 104 §. 36 . O poselmih odložbali, rta se služba v taboru hitro in varno izpolnuje. (Besondere Massregeln zur raschen und sichern Vermittlung Aea dienstlichen Verkehrs.) 232. Vojaški oddelek, ki je prišel v tabor ali v stanišča v hiše, mora odposlati ordo- nance in sicer na mesta: a) v štabsko stanišče divisije (Divisions- Stabs-Quartier) vsaka brigada in vsako kerdelo, ali ustanova, ki ne spada h kaki brigadi: enega podoficirja in enega vojaka; h) k brigadniku vsako samostalno kerdelo ali ustanova: dva vojaka ; c) k poveljstvu lastnega kerdela vsak od¬ ločen oddelek (detachirte Abtheilung) dva vojaka; el) k taborskemu (štacijskemu) poveljstvu vsako samostalno kerdelo ali ustanova: enega vojaka, vendar le tedaj, kedar taborskemu (štacijskemu) poveljniku v njegovi lastnosti kakor kerdelskemu po¬ veljniku ordonance po a) in b) brez tega ne slišijo. e) k štacijski straži kakor tudi k vsaki glavni taborski straži, pri kteri se razglaša po- 105 velje za skupno taborovajoča kerdela, vsako samostalno kerdelo ali ustanova : enega vojaka. 233. Da so pri kerdelu vselej ljudje, kteri točno znajo pot, po kteri se hodi k predpo¬ stavljenim poveljstvam, mora iti z vsakim, ki se odpošlje po omenjenih določbah iz tabora (stanovalne štacije). en vojak. Ta vojak se oglasi pri poveljstvu, h kteremu je bila or- donanca poslana, se seznani s krajem, posebno s staniščem dotičnega poveljstva in se verne k svojemu kerdelu; kjer se porabi potem za ordonančno službo posebno pri taborski glavni (štacijski) straži in pri taborskemu (štacijskemu) poveljstvu. Ako ima kerdelo iz tabora (štacije) od¬ riniti, se podajo vse ordonance k svojim od¬ delkom. 234. Ordonance si morajo z vso močjo pri¬ zadevati, da poveljnika, h kteremu so se od¬ poslale, hitro najdejo. Ako je ordonanci ne¬ znano. kje se poveljnik zaderžuje, mora to pri taborski glavni (štacijski) straži izprašati in ako bi bilo treba za vodnika prositi. Ordonance si morajo pot, po kteri so šle, tako zapomniti, da celo po noči in pri megli ne zablodijo. 106 Za ordonance pripravi menažo tisto po¬ veljstvo, kteremu so se odkazale. XVIII. Oddelek. O nastanovanju po hišah. (Kantonirungen.) 8 - 37 . Občne določbe. (Allgemeine Bestimmungcn.) 285. Namen nastanovanja po liišali je, da se kerdelo združeno pod streho nastani, da je bolj priležno kakor v taboru in da je verb- tega proti vremenu zavarovano. V mirnem času in daleč od sovražnika mora biti glavna skerb, da se kerdela ova- rujejo, blizo sovražnika pa, da so zavarovana in za boj vselej gotova. 236. Kedar se razdelujejo kerdela v sta- niščnem obmestju, se mora gledati na to, da se vzderži taktična zveza. V bojnem času se mora ozir tudi na to vzeti, da se različna kerdela vzajemno pod¬ pirajo. Topničarstvo in pratežni oddelki se morajo nastaniti, kolikor je za njih varnost potrebno, z oddelki pešcev ali jezdcev; celo 107 konjištvo mora, ako je v spredni versti, s pešci biti nastanovano. Štabi se morajo, ako je mogoče, tam na¬ staniti, kjer je za posredovanje službenega občenja in v bližini sovražnika, za hitro po- delitvo načertov najkoristneje. Mesta za parke se morajo tako izvoliti, da so pred sovražnim napadom dobro zavarovana. Moštvo in konji, spadajoči k topničar- nim in pratežnim oddelkom, se morajo na¬ staniti blizo parka. Glavni in štabski stani kakor tudi sta- nišča brigadnikov se morajo zaznamenovati z napisi in verh tega po dnevi še z bande- rami, po noči s svetilnicami. 237. Kjer je treba, morajo se na cestah kažipoti napraviti. 239. Ako se ima vojska začasno po hišah nastaniti, se vloži, ne glede na priložnost pod streho v prostore, ki se najdejo. §• 38 . Kako se pripravi stanišče po hišah. (Vorbereitung der Kantonirung.) 240. Ako okoliščine pripustijo, morajo se pripraviti stanišča po hišah v staniščnih postajah po stanodelnikih (Quartiermacher) po v §. 3 predpisanem načinu. 108 Za večo kerdelo mora ovedati stanišča kaki ud dotičnega poveljstva, ako je mogoče, kaki oficir generalnega štaba. Ta odkaže po¬ sameznim kerdelom ali ustanovam (Anstalten) kraje, v kterifi imajo stanovati. Njemu so podverženi drugi stanodelniki (Quartiermaclier). 241. Ako je sovražnik blizo, ali ako zarad drugih vzrokov ni mogoče odposlati stanodelnikov, počaka kerdelo na kakem pri¬ mernem mestu, da se pripravijo stanišča. §. 32 . Kako se izveršuje služba v slanišeili. (Dienstbetrieb.) 242. Služba v staniščih po hišah se opravlja sploh kakor v posadki. 245. Inšpekcijska, pripravnostmi in straš¬ na služba se opravlja po predpisih, ki so omenjeni v §§. 28, 64 in 65 in v XII. od¬ delku I. dela služevnika. Da se izveršuje vojaška policija, da se pazi na alarmne signale in da se kerdelo, ako je treba, proti sovražniku zavaruje, se izpostavijo na vhodih in izhodih vasi in na važnih krajih straže ali pošti in se odpošiljajo potrebne patrole. 109 Na štacijski (glavni) straži mora biti spisek stanišč, v kterem so zaznamovana stanišča viših poveljnikov, pisarnice in voj- skine ustanove (Armee-Anstalten). Pripravnostni oddelki morajo, ako je sov¬ ražnik Mizo, biti vselej skup nastanovani. Vojaki, kteri so po hišah nastanjeni, smejo staniščni kraj samo tedaj zapustiti, kedar jim to dovoli poveljnik in jim da do¬ pustni list. Kar se tiče tega, veljajo sploh predpisi, ki so omenjeni v točki 185. 248. Za prejemne komande in ljudi, kteri grejo po pitje, imajo veljavo določbe, ki so predpisane v §. 25. §■ 40 . Vojaške nared.be za stanovanje po hi¬ šah in naredbe zarad vojaške zdrav¬ stvene policije. (Militdr- und militar-sanitats-polizeiliche Mass- regeln.) Pri bojnih okoliščinah se morajo prebi¬ valci sploh, posebno pa svetovne osebe, ktere pridejo s kerdelom v dotiko, skerbno opazo- zovati, da se odvrača vohunstvo (Spionage). Vsaka svetovna oseba ne spadajoča v tisti okraj, v kterem kerdelo stanuje, in se hoče 110 tam zaderževati, mora imeti od dotične voja¬ ške oblastnije, ktera ima k temu pravico, napravljeno ali podpisano pismo. Ysi poto- vavci (Passanten), če bi bili tudi oficirji, se morajo p<' okoliščinah zaderžati, da pokažejo svojo izkaznico (Legitimation). Sumljivi ljudje kakor tudi osebe, ktere se zasačijo pri kakem hudodelstvu zoper vojaško moč deržave (wider dieKriegsmacht des Staates), se morajo vstaviti. V staniščih se mora razglasiti, kedaj se imajo javna mesta (gostilnice, kerčme, kavar¬ ne i. t. d.) zapreti, in strogo se mora gledati, da se ti ukazi izpolnijo. Po okoliščinah se mora prepovedati zvo¬ niti, na lov hoditi, in sploh streljati, da se odstrani goljufni alarm. Prebivalci se morajo obvarovati pred po- ropom, prisiljevanjem, nepristojnim dodavanjem potrebšin in drugimi posilnosti, ako bi se takih htele osebe, k vojni spadajoče, poslužiti. Kedar je treba, se morajo oddati tudi ohranjevalne straže (Schutzvvachen). 251. Kar se tiče zdravstvene policije, se morajo učiniti vse tiste naredbe, ki vse zdravju škodljivo odstranujejo. Skerbeti se mora, da se prodaja voja¬ kom le dober in vžiten živež. 111 Studenci in vodnjaki se odkažejo v Sta¬ ničih posameznim oddelkom; ako je treha, se postavijo k njim pošti, da skerbijo za red in za snažnost. §• 41 . O poplahu ali alarmu. (. Alarmirungen ) 255. Vojska se pokliče v posameznih postajah (štacijah) na alarm kakor v posadki. Pravico, poklicati vojake na alarm, imajo sa¬ mo vojaško štacijski poveljniki, v slučajih pa, v kterih preti ali žuga nevarnost, imajo pravico tudi inšpekcijski oficirji in poveljniki štacijskih straž. XIX. Oddelek. 0 varstveni službi. (Sicherungs - Dienst.) §. 42 . Občne določbe. (Allgemeine Bestivimungen.) 257. Poveljnik vsakega samostalno de¬ lajočega kerdela je pri ostri odgovornosti za¬ vezan, gledati na to, da je kerdelo na marših, 112 v taborili in stanovališčih pred sovražnikom dovolj zavarovano. 258. Oddelki, kterim je izročena taktična varstvena služba, se imenujejo varstvena ker- dela (Sicherungs-Truppen), in sicer: varstvena kerdela na maršu (Marsch-Sicherungs-Trup- pen), ki varujejo marširajoče kolone, sprednji pošti (Vorposten), kedar varujejo taborujoča ali kantonirajoča (po hišah nastanjena) ker¬ dela. — 259. Kako močna, iz kterih oddelkov morajo biti sestavljena varstvena kerdela, kako daleč morajo biti od glavnega kerdela, odloči poveljnik.' Pri tem se mora najprej na to ozirati, da je kerdelo popolno zavaro¬ vano, potem pa tudi, da se jih porabi le to¬ liko , kolikor je treba in da se sila kerdela preveč ne kvari. Za varstveno službo se ima porabiti, ako posebne okoliščine drugače ne zahtevajo, k večjemu četerti, ako pa je mogoče samo šesti ali še manjši del celega kerdela. Varstveno službo opravljajo, kakor že zahtevajo okoliščine, pešci in jezdeci skupno, kjer pa je treba, se jim dodajo tudi topovi in tehnična kerdela ali peški (jezdni) kopači (Infanterie-, Kavallerie-Pionire). 113 260. Blizo sovražnika morajo gledati varstvena kerdela, da zvejo, kako močen je sovražnik, kako je nameščen, kaj namenja sto¬ riti; kedar na sovražnika udarijo, se morajo tako bojevati, kakor zahteva namen glavnega kerdela. Od tega in od sprejetih ukazov je od¬ visno, ali se mora sovražnikovemu napadu iz¬ ogniti , ali ga zaderževati, ali se mu s silo zoperstaviti, in kako imajo sami sovražnika napasti. Oddelki varstvenih kerdel, ki niso sami v hoj zapleteni, imajo borečim se pomagati, kolikor to pripusti lastna naloga. 261. Vsi oficirji in vojaki, kteri varstveno službo opravljajo, morajo misliti na važnost svoje določbe in biti pripravljeni žertvovati se za varnost glavnega kerdela. 262. Pri samotnih topniških in pratežnih oddelkih (isolirte Artillerie- und Train-Kor- per) opravlja varstveno službo varstvo (straža) po ukazih poveljnika topničarstva oziroma po¬ veljnika prateža. 263. Poveljniki posameznih varstvenih ker¬ del naj naznanijo tistim višjim poveljstvam, kterim so neposredno podložni, tudi med bitvo vse, kar so o sovražniku zvedeli. bodi si, da so to sami zapazili, ali od drugih zvedeli. 8 114 264. Kazun signalov za alarm se blizo sovražnika ne smejo dajati znamenja niti s trobento niti z bobnom. A. O varstvenih kerdelih na maršu. (Marsch- Sicherungs- Truppen.) §• 43 . O varstveni službi na maršu v času hoda. ( Sicherungs-Dienst auf Marschen rvahrend der Beioegung selbst.) a) V obče. (Im Allgemeinen.) 266. Na maršu opravljajo varstveno služ¬ bo spredna straža (Vorhut), zadna straža (Nachhut) in stranska straža (Seitenhut). 268. Da ostanejo varstvena kerdela z glavnim kerdelom v zvezi, ravno tako da se dotikajo posamezni deli varstvenih kerdel, se vstavijo patrole; kjer pa ni mogoče, da bi bila varstvena kerdela med seboj in z glav¬ nim kerdelom v z pezi, morajo poveljniki o določenih urah ali na določena mesta nazna¬ nila pošiljati. 269. Da se povsod zložno maršira, velja za vodilo, da se morajo ravnati manjši deli po večjih; varstvenim kerdelom pa se mora dati na znanje ne samo kedaj, ampak tudi kako dolgo bode glavno kerdelo počivalo. Glavno 115 kerdelo mora tudi vedeti zvezo s svojimi var¬ stvenimi oddelki. b) Na maršu naprej. (Im Vorraarsche). 270. Sprednja straža mora kriti kolono na maršu tudi tedaj, kedar se ima s čelom razviti. Sprednja straža obstoji pri oddelkih do enega batalijona (divizije jezdcev) samo iz sprednje patrole, pri oddelkih do brigade iz sprednje patrole in sprednjega voja (Vor- trab), pri armadnih (vojnih) kerdelih od di¬ vizije naviš, verh tega še iz reserve sprednje straže (Vorhut-Eeserve), ki je sestavljena, ako je mogoče, iz vseh orožnih verst. 271. Kdor je po častni stopnji najviši med poveljniki oddelkov, iz kterih je sprednja straža sestavljena, prevzame poveljstvo čez sprednjo stražo in vodi opazovalno in varstve¬ no službo. (Beobachtungs- und Sicherungs- Dienst). 272. Sprednja straža mora vse zapreke na potu odstraniti, zemljišče, po kterem mora glavno kerdelo iti, spredej in na strani pre¬ gledati, da se sovražnik o pravem času zasledi, slabe (manjše) sovražne oddelke odbiti, kedar pa terči na veče sovražne oddelke, po točki 260 se bojevati. 8 * 116 273. Sprednja patrola je najprednjiši del spredne straže ali cele marškolone. Njena naloga je, da preiskuje zemljišče na maršni čerti in v njeni bližini in da pozveduje o sovražniku. Za poveljnika sprednje patrole se odloči, ako je mogoče, kak oficir; njemu se mora vselej natanjko naznačiti pot, po kteri mora marširati. On poduči in vodi vojake, kteri hodijo spred. Sprednja patrola opravlja sama natanjko službo sprednje straže, kedar se ne odpošlje, tudi sprednji voj (Vortrab). Ako pride sprednja patrola na kako drugo kerdelo, ki ga ne more spoznati, obnaša se tako, kakor patrole, ktere se srečajo, da se prepriča s kom ima opraviti. Sumljive osobe, uskoki ali begunci in sovražni parlamentarji, kteri od zunaj pridejo, pošljejo se pod varstvom k poveljniku spred¬ nje straže, oziroma k poveljniku kolone. V času vojaškega podvzetja ali delovanja (Kriegs-Operation) ne sme se civilnim oso- bam dovoliti, da bi šle pred sprednjo pa- trolo. Ko sprednja patrola o sovražniku kaj zapazi, mora se njen poveljnik o tem sam natanjko prepričati. 117 Kedar se zadene na sovražnika, mora se pozvedovati, kako je močen in kako je raz¬ postavljen ; ako je treba, mora se razločno napredovati, in važna mesta precej obsesti. Slabši (manjši) sovražni oddelki se mo¬ rajo nazaj zapoditi, vendar se ne smejo silo¬ vito preganjati. Sprednja patrola ni na maršu nobenemu pravilu podveržena, ampak hodi, kakor se vjema z njeno silo, nalogo in varnostjo, vse¬ lej za boj pripravljena. 274. Sprednji voj (Vortrab) hodi za sprednjo patrolo; njegova naloga je, da do- veršuje opazovalno službo na straneh in pod¬ pira sprednjo patrolo, kedar zadene na so¬ vražnika. 275. Reserva (založna vojska) sprednje straže se odloči k temu, da kedar vdari na sovražnika, zdatno podpira in tako že v za¬ četku bitke glavnemu kerdelu, ki se razvija, koristno lego pripravi. Reserva sprednje straže odpošlje tudi primerne oddelke, da krijejo strani. 276. Zadnje straže naloga je, izderževati pri hodu najprej (Vormarsch) red in jo tam napadov od zad varovati, kjer imajo pre¬ bivalci sovražno mišljenje. 118 Ako ima vzderževati samo red, obstoji le iz zadnje patrole (Nachpatrulle); ako pa ima varovati marškolono tudi sovražnih na¬ padov, obstoji razun zadnje patrole še iz zad¬ njega voja (Nachtrab), kteremu se doda, ako je treba tudi reseiva zadnje straže (Nachhut- IleserveV 277. Stranska straža ima dolžnost spre¬ gledati zemljišče na straneh kolone, kakor tudi varovati glavno kerdelo pred napadi od strani. Stranska straža obstoji po okoliščinah iz patrol ali oddelkov, ki neprenehoma po so- ravuih potih glavno kerdelo spremljevajo, ali pa se odpošljejo, kedar je treba na zemljišče, da mimo idoče spregledujejo in da sposobne kraje obsedejo. Vselej se mora stranska straža tako raz¬ poslati, da je zavarovana marškolona na vseh straneh. Sledečih pravil, kako ste sprednja in zadnja straža na hodu naprej močni in sestavljeni in kako daleč ste od glavnega kerdela in ena od druge oddaljeni, se nikakor ni treba der- žati, ali imajo vendar upliv, kedar zemljišče ali posebne okoliščine drugih ukazov ne za¬ htevajo. 119 Kako ste sprednja in zadnja straža na maršu naprej močni in kako sestavljeni in kako daleč ste od glavnega kerdela in ena od druge. ( Starke, Zusammensetzung und Distanz - Verhdlt- niuse der Vor- und Nachhut im Vormarsche.) Vod, (Zug) na maršu. Pri pešcih : Pri jezdecih: Sprednja straža. Sprednja patrola. 1 podoficir ali razvod- [j 2 moža nik z 2—4 možmi. ;j 300—400 korakov pred vodom. Zadnja straža. Zadnja patrola. 2 moža|| 2 moža 100 korakov za vodom. 1. Manjši oddelki odpošljejo enega moža ali dva (kakor so močni) za sprednjo in ravno toliko za zadnjo stražo. Ti vojaki so oddaljeni od svojega oddelka na toliko korakov, kakor je predpisano za vod. 120 Pol ali cela kom pa n ij a (škadrona). Pri pešcih: Pri jezdecih : Sprednja straža. Sprednja patrola. 1 trop, oziroma |j 1 patrola 2 tropa jj 400—600 korakov pred glavnim kerdelom. Zadnja straža. Zadnja patrola. 1 dvočeta (Rottenpaar) i! 1 dvočeta pod povelj- pod poveljstvom ka- j| stvom kakega podofi- kega podoficirja, oziro- !| cirja ma 1 trop \\ 100 korakov za glavnim kerdelom. Pol ali celi batalijon (divizija). Sprednja straža. Sprednja patrola. 1 vod, oziroma 2 voda j| 1 vod 600—1000 korakov pred glavnim kerdelom. 121 Zadnja straža. Zadnja patrola. 1 trop|j 1 patrola 100 korakov za glavnim kerdelom, oziroma za pratežem, ki je pri glavnem kerdelo. Polk treh bataljonov (6 škadron). Sprednja straža 2 kompanije in sicer: sprednja patrola 1 vod 400—600 korakov. Sprednji voj L 2 3 / 4 kom- panije. */* škadrone in sicer: sprednja patrola l vod 500—10U0 korakov. Sprednji voj: 1 vod. 1000 korakov pred polkom. Zadnja straža. Zadnja patrola. 1 vod j} 1 patrola 100 korakov za polkom oziroma za pratežem, ki je pri njem. 122 Brigada. Pri pešcih: Pri jezdecih : Sprednja straža. t bataljon in sicer: [j 1 škadrona in sicer: sprednja patrola2 voda jj sprednja patrola 1 vod 400—600 korakov. ji 500—1000 korakov. Sprednji voj: 3% 1 Sprednji voj: B vodi kompanije 1000—2000 korakov pred brigado. Zadnja straža. — Zadnja patrola. 1 vodj 1 patrola 100 korakov za pratežem, ki je pri brigadi. Peška kerdelska divizija. Sprednja straža. V* milje pred kerdelsko divizijo. 123 Zadnja straža. Zadnja patrola. V 2 kompanije z eno patrolo jezdcev 100 korakov za pratežem, ki je pri kerdelski diviziji. Jezdna kerdelska divizija. Sprednja straža. Sprednja patrola: 1 vod 500—1000 korakov. Sprednji voj: 3 vodi 100 korakov. Keserva sprednje straže: 1 škadrona, 7, baterije, 1 škadrona, V, milje pred kerdeljsko divizijo. Zadnja straža. Zadnja patrola. 1 vod 1000 korakov za pratežem, ki je pri kerdelski diviziji. 124 c) Na maršu nazaj. (Im Rtickmarsche). 279. Zadnja straža ima važno nalogo va¬ rovati marš nazaj, ako bi bilo treba s vso močjo. Kako je razdeljena, močna in sestavljena zadnja straža na maršu nazaj, oziroma na pre- menjeno razmero k sovražniku, imajo veljavo tiste določbe, ki so predpisane za sprednjo stražo in njene dele na hodu naprej. 280. Sprednja straža mora vse zapreke pred kolono odstraniti, zraven pa take za sovražnika pripraviti, da jih more zadnja straža lahko in hitro doveršiti. 281. Stranska straža ima tisto nalogo, je tako sestavljena in ima take dolžnosti, ka¬ kor pri hodu naprej. d) Na stranskem maršu. (Im Seitenmarscli). 282. Stranska straža ima dolžnost sov¬ ražni napad tako dolgo zaderževati, da do¬ konča glavno kerdelo marš, ali pa se za boj pripravi. Sestavi se k temu iz močnejših oddelkov in kjer je treba, iz kerdel vseh orožnih ple¬ men (verst). 283. Kavno tako je zadoja straža, dokler je napad od zadej mogoč, tako močna, tako 125 sestavljena in ima sploh tudi tiste dolžnosti kakor pri maršu nazaj; ako se pa ni bati sovražnega napada, sme biti tudi slabša. §. 44 . O varstveni službi na marših med po¬ čivanjem. ( Sicherungs-Dienst auf Mdrschen wahrend der Rast). 285. Kedar kerdelo na maršu ved časa počiva, se mora vselej skerbno zavarovati. Zategadelj ostanejo varstvena kerdela v tisti primeri k glavnemu kerdelu, v kteri so bila med maršem in 30 obernejo na zunaj. Verk tega se postavijo, da se kerdelo popol¬ noma zavaruje, ako bi bilo treba, bojne straže in po okoliščinah tudi glavni pošti po določ¬ bah §. 45. na cestah, ki peljejo od maršne čerte. Te straže morajo izpostaviti tisti oddelki, ki stoje takim cestam najbližje. Med varnim počivanjem blizo sovražnika se sme, ako to sploh pripustijo okoliščine, tudi varnostnim kerdelom dovoliti, da se spo¬ čijejo ; vendar sme le en del puške odložiti (konje razsesti), drugi del mora vselej ostati pod orožjem (sedeti na konjih), in jezdne pa- trole zasledujejo sovražnika. 126 B. O sprednjih postih- (Vorposten.) §■ 4 5. O občnih dolžnostih. kako so močni sprednji pošti in kako sc uredujejo. (Allgemeine Obliegenheilen, Starke und Form der Vorposten ) 286. Sprednji pošti morajo okolico ta¬ bora (stanišča) svojega glavnega kerdela. po¬ sebno vse prihode od sovražne strani, tako obsesti, opazovati in preiskavati, da se more sovražnik, ako bi se bližal, dosti rano odkriti, njegov prihod se mora naznaniti in ugodne naredbe napraviti. Odvračati morajo vse sovražne napade, ali pa, če niso dosti močni, s silnim upo¬ rom sovražnika tako dolgo zaderževati, da se lastno glavno kerdelo k boju pripravi. 287. Sprednji pošti se razdeljujejo: a) v bojne straže, ki obstoje iz 1 podofi¬ cirja ali razvodnika in 6 do 9 vojakov, ako stoje na glavnih ali na drugih važ¬ nih mestih, veleva jim kak nižji oficir (Subaltern-Ofizier); b) v glavne pošte, ki obstoje iz polkompa- nije (škadrone), ako so pa oddelki slabši, 127 tudi iz cele kompanije (škadrone) in kjer se hoče zoperstaviti sovražniku z večo močjo, tudi iz dveh ali več kompanij (škadron); jim se dodajo, ako to zahte¬ vajo okoliščine, tudi topovi. Glavnemu poštu, ki samo iz pešcev obstoji, morajo se dodati, ako je mogoče, tudi potrebni konjiki, da preskerbujejo ordonančno službo. c) v reservo sprednih postov, ki obstoji iz polovice celega kerdela, ki je za spred¬ nje pošte odločeno. Reserva sprednjih postov se sestavi iz vseh glavnih orožnih verst, in se postavi na eno mesto združena ali pa v primerne oddelke in mesta razločena. 288. Batalijoni (divizije) in manjši od¬ delki se zavarujejo samo z bojnimi stražami, polki in brigade z glavnimi pošti in boj¬ nimi stražami, pri večih kerdelnih oddelkih pa pride k njim še reserva sprednjih poštov. 289. Zarad veče varnosti je neobhodno potrebno, da se odpošiljajo patrole — kjer je mogoče, samo iz konjikov obstoječe ; — te morajo sovražnika poiskati, in se njega tako dotikati, da morejo vselej naznaniti, kje stoji in kako je močen, ravno tako morajo tudi o 128 vsakem njegovem gibanju hitro in gotovo sporočati. 290. S sprednjimi pošti se ima zavaro¬ vati glavno kerdelo dosti široko ne samo na čelu, ki je obernjeno proti sovražniku, ampak po potrebi tudi od strani in od zadi. 291. Bojne straže se postavijo na mesto, kjer so pred sovražnikom skrite in morajo zemljišče dobro opazovati — posebno na potih, ktere bi utegnil sovražnik porabiti, — za njimi glavni pošti blizo važnih čert, po kterih se more sovražnik približati, ako je mogoče na takih mestih, ki imajo komu¬ nikacijo (občenje) v oblasti in pripustijo, da se more krepko braniti sovražnega napada. 292. Kedar leži pred ali zraven čerte sprednjih pošt kaki kraj, s kterega se daleč okoli vidi. na primer kaki hrib, zvonik i. t. d. se pošlje tj e bojna straža pod poveljstvom kakega oficirja ali sposobnega podoficirja ka¬ kor pošt pred čerto bojnih straž, to se mora vendar naznaniti najbližnjim bojnim stražam in sosednim glavnim postom. Ako so bojne straže dalje vsak sebi kot 500 korakov, se morajo postaviti od glavnega pošta, ako je zemljišče vmes shodno — po noči vselej, sicer pa le. kedar je treba pošti (male bojne straže obstoječe iz 1 razvodnika in 3 mož) blizo na sredi med stražama. 129 293. Vsak glavni pošt napravi z bojnimi stražami in pošti, ki jih je izpostavil, gro- mado sprednjih pošt; ta se ne sme dalje razširiti kakor četert milje. Bojne straže, ki spadajo k tisti gromadi sprednjih pošt, se zaznamenovajo in imeno- vajo v toti, glavni pošti pa po celej čerti od pravega proti levemu krilu s številkami, po¬ slednji verh tega še po kraju, na kterem stojijo. V spisih se zaznamenovajo bojne straže z arabskimi, glavni pošti pa z rimskimi šte¬ vilkami, n. pr. „glavni pošt“ blizo Solkana, na Goriščeku, pri Tolminu itd. 294. Beserva sprednjih poštov je na mesto, na kterem se je postavila, le tedaj obvezana, kedar je zemljišče tako, da se mora bližati sovražnik le po eni čerti. Sicer se mora pa hitro tje podati, kjer je potrebna; zatoraj se postavi najprimernejši blizo krajev, kjer pride skup več potov, po kterih bi mogel priti' sovražnik, razdeli se pa tedaj, kedar to tirjajo okoliščine, ali kedar je čelo sprednjih poštov silno široko. 295. Kjer ni reserve sprednjih poštov, mora biti na mesto nje na vsak način pri¬ meren del glavnega kerdela pripravljen. 296. Kedar se morajo postaviti pri po- 9 130 sebnih okoliščinah varstvena kerdela tudi za armado, morajo pošiljati svoja naznanila po¬ veljniku glavnega kerdela, oziroma armadni pripravnosti. Ravno to velja tudi za pošte, ki imajo varovati strani, kedar so poveljniku glavnega kerdela bliže, kakor onemu spred¬ njih pošt. 297. Sprednji pošti morajo hiti tako da¬ leč od kerdela, ktero imajo varovati, da po¬ trebuje sovražnik preden pot dokonča in var¬ stvena kerdela premaga vsaj toliko časa, da se glavno kerdelo k boju pripravi in razredi. Za merilo kako daleč morajo biti vsak¬ sebi posamezni deli sprednjih postov, kar od- visi verh tega čisto od tačasnih okoliščin, naj so sledeče odločbe: Bojne straže stoje 400 do 800 korakov ena od druge; glavni pošti od najdaljših boj¬ nih straž 1200 korakov; reserva stoji 2000 do 3000 korakov za glavnim postom in 3000 do 4000 korakov pred* glavnim kerdelom. 298. Ako se pri posebnih okoliščinah kakor po noči in pri megli ali na zakritem zemljišču in kedar se terdnjave in mesta ob¬ dajajo, popolna varnost s sprednjimi pošti po navadni njihovi razpostavi ne more doseči, se morajo bolj skup postaviti, v tem položaju 131 se mora po okoliščinah tudi uravnava spred¬ njih postov primerno premeniti. Kjer se za dobro spozna, se morajo bojne straže in glavni pošti, kedar se začne mračiti, malo naprej, na stran ali pa nazaj postaviti. 299. Vredbe, ktere so potrebne, da se razpostava premeni (točka 298) se morajo že poprej zaukazati. §• 46 . O poveljstvu sprednjih pošt. (Hefcliligung d' r Vorposten.) 300. Sprednjim postom veleva poveljnik sprednjih pošt. Kjer se ne razpostavijo glavni pošti, je poveljnik glavnega kerdela neposredno tudi poveljnik sprednjih pošt. Njemu so podložni v prigodkih, ki so omenjeni v točki 296 verh tega tudi tisti oddelki varstvenih kerdel, ki se od drugih sprednjih pošt odločijo, da za¬ varujejo glavno kerdelo od strani in od zadi. §. 47 . Kako morajo sprednji pošti k hoja pri¬ pravljeni hiti. (Kampfbereitschaft der Vorposten.) 305. Sprednji pošti morajo biti v slede¬ čih stopnjah k boju pripravljeni. 9 * 132 Perva stopinja: Pešci postavijo puške v piramide ali jih naslonijo in položijo telečake k njim. Jezdeci odložijo karabinke (pike), konje razberzdajo in privežejo, in njim podproge popustijo. Pri topničarstvu so konji napravljeni, vendar izpreženi, razberzdani; podproge so popuščene. Strežno moštvo odloži priprave za to¬ pove, vendar jih ne sme preskerbeti. V ostalem ostanejo oficirji in vojaki vsa¬ kega orožnega plemena (verste) oboroženi, morejo spati, vendar pa ne smejo zapustiti tabora, le manjši oddelki morejo iti v naj- bližnjo okolico po vodo in živež. Druga stopinja : Eavno tako, kakor pri pervi; razloček je samo ta, da morajo ostati ljudje blizo pušk (konj, topov), konji so naberzdani, oziroma napreženi in pri topničarjih tornistri za pa- trone s strelivom napolnjeni. Nikdor ne sme zapustiti tabora. Tretja stopinja: Ljudje ostanejo v redu in versti in ne smejo spati, vendar se njim more privoliti, da se vsedejo. Pešci obderžijo puško v roki in imajo telečake na sebi. 133 Konjištvo derži konje pri uzdi, kterim so podproge nategnjene, karabinke ima obe¬ šene in je pripravljeno, da more konje zasesti. Topničarji se obnašajo kakor pri drugi stopinji pripravljenosti, vendar morajo pod¬ proge nategnjene biti. četerta stopinja: Kerdelo je pod orožjem in popolnoma k boju pripravljeno. §. 48 . Kako se razpostavi ja. jo sprednji pošti. (Aufstellen der Vorposten) 306. Poveljnik sprednjih pošt odloči po sprejetih ukazih in okoliščinah, ki se naha¬ jajo, glavne pošte in ako je treba, tudi re- servo sprednjih pošt, postavi poveljnikom glav¬ nih pošt živo pred oči, kako se bodo sploh razpostavili in jim da potrebne ukaze, ki si jih morajo v zapisniku zaznamenovati. Ti ukazi obsežejo posebno : a) kos in prostor zemljišča, ki ga morajo posamezni glavni pošti obsesti in, koli¬ kor mogoče, tudi mesto, na kterem naj se razpostavijo, dalje taborišče reserve sprednjih pošt; 134 b) vse, kar se o sovražniku zna ali dom¬ neva ; c) kraj, kjer poveljnik sprednjih pošt na¬ vadno biva; d) kedaj se morajo pošiljati redna nazna¬ nila (raporti) in poprositi povelja; e) kako se je treba obnašati pri sovražni¬ kovem napadu; f) kedaj iu kako se morajo patrole izpo- šiljati; g) razznamke (Erkennungszeichen); h) potrebne navedbe za stran kuhanja, kerm- ljenja, napajanja, kakor tudi zastran spremembe (Ablosung). 307. Oddelki sprednjih pošt, ki še niso odkazanih si mest obsedli, marširajo s pre¬ vidnostjo in tiho na odkazane si prostore, obstoje kakor pri varnem počivanju, se razpo¬ stavijo na svoja mesta in odpošljejo potrebne patrole, da se zveza s sosednimi pošti vzderži. Grede morajo oficirji in podoficirji zem¬ ljišče pregledovati, posebno morajo gledati, da zvejo imena vasi (krajev) in drugih važnih predmetov; poveljniki si morajo prizadevati, da o sovražniku kaj razvejo. 308. Berž, ko so glavni pošti na svoje mesto došli, odpošlje, ako so jezdci pri roki, že na potu poveljnik potrebne patrole, da po- 135 izvejo (zaznajo), kakor hitro je mogoče, kaj o sovražniku in predležečemu zemljišču. Po¬ veljnik odloči potem bojne straže in posred¬ uje pošte, ki so potrebni, da varujejo njemu odkazano zemljišče in določi njihove povelj¬ nike, kakor tudi čas in versto, v kteri se imajo premenjati. Poveljnikom bojnih straž se dajo potrebni ukazi, ki si jih morajo v zapisniku zazna- menovati. Pri tem se jim dajo na znanje mesta, ktera imajo obsesti, razznamki, kakor tudi kar se je o sovražniku izvedalo, dalje se mora zapovedati ali vstanoviti, kje se imajo postaviti posrednji pošti, kako imajo hoditi patrole k sosednim bojnim stražam, in kdo sme iti po določbah §. 49 skoz čerto sprednjih pošt. 309. Vsak poveljnik bojne straže pove svojim ljudem bojni poklic (Peldruf), in po¬ stavi, ko je prišel na odkazano. si mesto, na kakem kraju, iz kterega se more vse dobro opazovati, pošt „vedeta“ imenovan tako daleč pred seboj, da ga more, ako glasno govori, bojna straža še slišati. 310. Ko so bojne straže odmarširale, razgledova (rekognoscira) poveljnik glavnega pošta, kterega spremi kaka patrola, odkazano si zemljišče, se poda potem k svojim bojnim 136 stražam in popravi, kjer je treba, njih raz- postavo. On odkaže vsaki natanko daljino, ki jo mora opazovati, da še potrebne posa- meznostne ukaze, tičoče se patrolskega hoda, jih primerno poduči, kako se imajo pri so¬ vražnem napadu obnašati in se prepriča s prašanjem, ali so poveljniki bojnih straž svojo nalogo prav zapopadli, in ali svoje dolžnosti dobro poznajo; končno uredi naredbe, ki se mu pri vsakem položaju potrebne zdijo. Kjer se ne postavijo glavni pošti, ima omenjene dolžnosti poveljnik glavnega kerdela. 311. Ko so se bojne straže razpostavile, odpošljejo glavni pošti poveljniku sprednjih pošt obsedbeni raport po sledeči obliki: 137 Polk: Glavni pošt Nr. . . . \ Nadlajtenant N. N. Obsedbeni raport dne.18 Gori imenovan pošt z . . . oficirji . . . podoficirji .... vojaki ob štireh. popoldne obsedel. Tri bojne straže razpostavil in sicer: 1. Pri N . . . desetnika . . . vojake 1 z enim 2. Pri N . . . desetnika . . . vojake i posredn. 3. Pri N . . . dt Setnika . . . vojake J postom Zveza z glavnimi pošti je napravljena: Nr. I. na desni pri N. nadlajtenant N. gori imenovanega polka v daljavi okoli . . . ko¬ rakov, Nr. III. na levi pri N. nadlajtenant N. N. . . . polka v daljavi . . . korakov. Od sovražnika se je zapazilo skoz: ali: O sovražniku se je poizvedalo po: Odposlano ob . . . uri po N. N. N. N. nadlajtenant. 138 Ako se najdejo pri izpolnitvi sprejetih Ukazov zapreke (ovire), ali ako kerdelo ne za¬ dostuje, da hi se pristojno varovalo, se mora to v sporočilu (raportu) naznaniti. Eavno to se mora zgoditi, kedar poprej, za. razpostave odločen prostor ni primeren in se je za to kaki drugi primernejši v bližini nahajajoči se obsedel. Kjer je mogoče in k razumevi potrebno, naj se obsedbenemu raportu tudi kratek na- čert razpostave prida. 312. Blizo sovražnika ostane glavni pošt tako dolgo pod orožjem in reserva sprednjih pošt (kjer take ni, pripravnostni oddelek glav¬ nega kerdelal tako dolgo v tretji stopinji k boju pripravljena, da se je razpostava po- prednjih postov doveršila. 313. Kedar kerdelo iz marša v stanje pride, se pripeljejo varnostna kerdela na maršu, ako se ne porabijo za službo sprednjih pošt, še le nazaj, kedar se je razpostavilo glavno kerdelo, pri manjših oddelkih bojne straže. §• 40 . Kako naj sc olmaša jo bojne straže. (Verhalten der Feldwachen.) 314. Namen bojnih straž je, da zabra- nijo s pomočjo vedet in patrol, da bi se bližal 139 sovražnik neopazovan, da opazujejo neprene¬ homa zemljišče pred šebo in po straneh, da sovražnika zapazijo. Vse, kar so glede, tega izvedele, morajo o pravem časi! nazna¬ niti, vsako vdiranje slabejsih sovražnih od¬ delkov zahraniti in ne smejo pripustiti, dahi prekoračil čerto sprednjih pošt, kdor k temu nima pravice. .315. Vedete , pred bojnimi stražami'po¬ stavljene, se obnašajo sploh kakor pošti na straži v posadki. One morajo mirno stati na svojem mestu, imajo puško nabito in k nogi pristavljeno ali jo deržijo tako, kakor pu- škarci (Pliinkier). Po noči in na pokritem Zemljišču se tudi bodalo natakne. Jezdne vedete opravljajo svojo službo na konjih in deržijo karabinko (revolver) v roki k streljanju pripravljeno. Vedeta ne sme potegniti kapuce črez. glavo, ako tega poveljnik sprednjih pošt ni v izjemnih slučajih dovolil. Vedeta neprenehoma in pazljivo opazuje zemljišče pred sebo in po straneh, naznani poveljniku bojne straže vse, kar je od sovraž¬ nika zapazila , ali kar nji slut zbuja in mu da na znanje posebno vsa znamenja, ktera 140 kažejo na sovražnika, kakor tudi vse nena¬ vadne prikaze. Brez dovoljenja poveljnika bojne straže ne pusti nikogar čez čerto sprednjih pošt, in vstavi vsakega, kdor se ji od zunaj bliža ali sploh čerto sprednjih pošt predreti hoče v primernej daljavi s klicem: „Halt“ (stoj) in napne puško za strel. Ako dotični ne obstoji, ko se je drugič zaklical, se ima na njega streljati. Ljudje in patrolirajoči vojaki lastne bojne straže, kteri se vračajo na svoj pošt, se po dnevi ne vstavljajo; po noči in pri gosti megli dajo na „Halt!“ (stoj) svoje ime; ke- dar bi vedeta dvomila (cviblala), ali je mož od njih, odda bojni poklic, in ljudje grejo, ko jim je zaklicala vedeta ali poveljnik bojne straže: „Passirt!“ (idite) svojo pot. Ako se vedeta vendar nepričakovano na¬ pade , čeravno je pazljiva (na oprezu), naj pokliče z strelom ali klicom bojno stražo pod orožje. 316. Posrednji pošti in njih vedete se obnašajo sploh po točkah 314 in 315; vendar ne smejo patrol, vojaških oddelkov in posa¬ meznih oseb črez čerto sprednjih pošt niti naprej niti nazaj pustiti, ampak vkažejo vsa- 141 kemu, ki se od teh straneh bliža k naj bližnji bojni straži, da je ta po predpisu odpravi. Razgledovajoče predpostavljene in moštvo sosednih bojnih straž s patrolami hodečo, ka¬ kor tudi patrole in vojaške oddelke, kteri se pomikajo za čerto bojnih straž, odpravlja po¬ veljnik bojne straže s tem, da zahteva od njih s potrebno previdnostjo bojni poklic. Navadno je to le treba po noči in pri gosti megli, po dnevi pa le tedaj, kedar se brez dvombe ne more spoznati, ali so bliža¬ joči se od lastne vojske ali ne. 317. Bojne straže so na tretji stopinji pripravnosti; po pravilu ne smejo kuriti, ven¬ dar sme to, ako okoliščine pripustijo, pri gro¬ zovitem mrazu poveljnik sprednjih pošt do¬ voliti. Kedarkoli se sovražnik bliža ali kedar je to sploh treba, se pripravi bojna straža k boju. Njen poveljnik mora vselej pozoren biti; on naj se sam o vsem prepriča, kar se mu je naznanilo, kolikor mu je mogoče, brez da bi se podal iz najbližnje okoliščine bojne straže. V prigodkih, za ktere nima posebnih predpisov, naj ravna poveljnik bojne straže po lastnem spoznanju (razsodku). 142 Bojna straža se ne sme s sovražnikom niti pogovarjati, niti mu zabavljati. Bojne straže naj ostanejo v zvezi z so¬ sednimi bojnimi stražami (tam, kjer so po- srednji pošti, s temi) in sicer tako, da poši¬ ljajo po dnevi vsaj vsako uro enega, po noči dva vojaka k njim. Bojne straže na krilu (strani, boku) po¬ stavljene, pošiljajo take patrole tudi na strani. Vojakom, kteri grejo na patrole, mora po¬ veljnik bojne straže na tanko povedati, kako daleč imajo iti. Kraji, ki so blizo bojni straži, v ktere vedeta ne more videti, se morajo včasi od po¬ sameznih vojakov preiskovati, da bi se tam sovražni vojaki skrivati in zbirati ne mogli. Kedar odpošilja poveljnik bojne straže patrole, mora gledati na to, da ostaneta pri njem razun vedete še dva moža. Po noči in v megli se tudi ne sme zane¬ marjati previdnost, ktera se mora rabiti na znotraj. Osebe, patrole in oddelki, ki hočejo pre¬ koračiti od sovražnikove strani prihajajoče čerto sprednjih pošt, ali ktere pridejo od zunaj v okrog bojnih straž, odpravljajo se na sle¬ deči način: 143 Ko je vedeta tistega, ki se bliža, usta¬ vila, poda se poveljnik bojne straže z enim vojakom k vedeti. Vojak obstoji zraven vedete in pripravi ravno tako, kakor ta, puško k streljanju, in poveljnik bojne straže tirja s klicom: „ Wer da?“ (kdo je?) od ustavljenega pojasnjenje. Ako odgovor zadostuje in se ne zapazijo sum¬ ljive okoliščine, zaukaže poveljnik bojne straže posameznim osebam s klicem: „Vorwarts! u („naprej!“), naj se bližajo. Ako se ustavijo patrole ali kerdelski po¬ veljniki, zakliče poveljnik bojne straže: „Kom- mandant vor!“ (»poveljnik naprej !“). Poveljnik bojne straže gre (jezdi) bliža¬ jočemu se šest korakov na strani vedete na¬ proti, nameri ost bodala (sablje), ne da bi petelin napel, na persi ustavljenega in tirja bojni poklic in geslo, kedar spadajo ustav¬ ljeni k lastni armadi; ako pa niso vojaki, vpraša jih po imenu, stanu in kaj zahtevajo. Ako imajo ustavljene osebe orožje pri sebi, smejo se bližati odpravljajočemu le s puško na rami (shranjeno sabljo, revolverjem v tor¬ bici, piko na roki); ako je oseba na konju, mora jezditi v koraku. Ako sta oba razznamka (bojni poklic in geslo) prav in ni sicer ničesar sumljivega, 144 dovoli poveljnik bojne straže posameznim osebam in manjšim patrolam s klicem: „Passirt!“ („idite!“) dalje potovati. Ako ne potujejo proti lastnemu glavnemu poštu, naj jib poveljnik bojne straže praša po imenu, kerdelu in po vsem, kar o sovražniku vejo povedati. Patrol, ki so močnejše od bojne straže, in kerdelskib oddelkov ne sme pustiti bojna straža noter, ampak zaukaže, naj počakajo tako dolgo pred čerto sprednjih pošt, da pošlje poveljnik glavnega pošta, kteremu se mora to precej naznaniti, primeren oddelek, ki reč pregleda in dovoli, naj se vpustijo. Ako bi ustavljeni ne oddali pravih, ali nobenih razznamkov, ali ako bi se zapazile vkljub pravim razznamkom sumljive okoli¬ ščine, morajo se posamezne osebe zapreti, patrolam ali vojaškim oddelkom se zaukaže, naj odložijo orožje, jezdcem, naj razsedejo konje. To vse se naznani poveljniku glavnega pošta. Kedar bi se ustavljeni zoperstavili ali hoteli pobegniti, ima poveljnik bojne straže pravico, rabiti proti njim orožje. Civilne osebe sploh, dalje oficirji, ki ne- znanost razznamkov verjetno opravičijo, se imajo, ako to želijo, — vendar le oni sami 145 — k glavnemu postu spremiti, da tam do¬ kažejo, kdo so. Vozovi naj se prej pregledajo. Poveljnik bojne straže je z ojstrim odgo¬ vorom zavezan, da vsakega previdno in paz¬ ljivo odpravi. Zlasti v primerljejih, v kterih se morajo tirjati razznamki, se ne sme zanašati samo na to, da so pravi, ampak mora tudi celo više izpraševati ali se na kak drug način pre¬ pričati, zato mora tudi na obleko in govorjenje dobro paziti. Razznamki se morajo tako tiho oddati, da jih nepoklicani ne morejo slišati. Kar se tiče oseb, ktere grejo od zadej pred čerto sprednjih pošt na sovražaikovo stran, velja, da ustavi po noči vsakega se bližajočega, po dnevi le sumljive, tisti mož bojne straže, ki ga je najprej zapazil, in po¬ veljnik bojne straže ga odpravi po predpisih. Posamezni vojaki ali civilne osobe se smejo le tedaj pustiti črez čerto sprednjih pošt, kedar jih spremlja kak podoficir ali razvodnik « glavnega pošta, oziroma podoficir ali razvod¬ nik pripravoostnega. oddelka glavnega kerdela k bojni straži in ji prinese dopustni list od poveljnika omenjenega pošta podpisan. Kedar bi kdo poskusil, samolastno pre¬ koračiti čerto sprednjih pošt, mora se zajeti 10 146 in k glavnemu postu poslati, ako bi pa ne obstal, ko se mu je vdrugič velelo, ima bojna, straža na-nj streljati. Kedar pride kak pregled ovalni predpo¬ stavljeni, stopi moštvo pešcev s puško pri nogi v versto in skaže čast brez komande s tem, % da oberne glavo na dotično stran : ravno tako počastijo jezdci, vendar ne da bi konje za¬ sedli. Poveljnik bojne straže gre (jezdi) pred¬ postavljenemu naproti in se oglasi v svoji lastnosti, puško obderži na rami (sabljo ima shranjeno). Po noči in v temi se vsak pregledovalen predpostavljeni po predpisih odpravi in se mu da potem raport. Ako spremlja kakega pregledovalnega predpostavljenega ali kerdelskega poveljnika njegov adjutant, odda ta razznamke. Ako se oglasi kak sovražni vojak kot ubežnik (dezerter), zaukaže mu poveljnik bojne straže odložiti orožje; konjiki morajo verh tega razsesti konje in odjenjati podproge. Na to se morajo podati od orožja, oberniti se s čelom proti sovražniku in pred vedeto tiho stati. Poveljnik bojne straže ukaže odnesti orožje in pošlje potem posamezne ubežnike pod var¬ stvom kakega vojaka glavnemu poštu. 147 Ako pride ved ubežnikov, mora bojna straža to glavnemu postu naznaniti, da od¬ pošlje patrolo in prevzame ubežnike. Nikdo ne sme ubežnikom razun orožja kaj odvzeti ali se z njimi pogovarjati. Orožje odnesejo vojaki glavnega pošta ali pa bojna straža, kedar se premeni; konje pa odpeljejo ubežniki sami pri roki. Proti ubežnikom, ki kažejo sovražno misel ali bi poskusili uiti, rabiti se ima orožje. Vjetniki se imajo ravno tako poslati k glavnemu poštu kakor ubežniki. Kedar se oglasi kak sovražni pogajavec (parlamenter), zaukaže se mu, naj ostane tako dolgo pred čerto sprednjih postov proti sovraž¬ niku obernjen. da se to glavnemu poštu na¬ znani ; ta stori potem daljše, naredbe, Razun enega trobača ali bobnarja in naj¬ več še ene osebe se nikdo ne sme terpeti pri parlamenterju za spremljevavca. Ako treba, naj bi se peljal parlamenter skoz razpostavo sprednjih postov, morajo se njemu in spremljavcem oči skerbno zavezati. Vojaki, kteri spremljajo parlamenterje, morajo imeti svoje orožje pripravljeno, da ga morejo precej rabiti, ako bi kazale te osebe sovražen namen ali poskusile uiti. 10 * 148 Ako zapazi bojna straža že oddaleč so¬ vražne oddelke, kteri se bližajo čerti spred¬ njih postov, mora se to precej naznaniti glav¬ nemu postu in, če mogoče, tudi sosednim boj¬ nim stražam. Posamezne sovražne ogledovalce, kakor manjše sovražne patrole mora bojna straža pregnati, na noben način pa jih. ne sme za¬ sledovati. Ako napadejo bojno stražo veči sovražni oddelki, naj se po sprejetih ukazih ali po okoliščinah strelja in bojevaje se tako proti glavnemu postu nazaj pomika, da se mu stre¬ ljanje ne zabrani, sovražnik pa kolikor mo¬ goče, na straneh napada in pritiska. Ako napade sovražnik kako sosedno bojno stražo, mora se ji pomagati, kolikor je z raz- postalnega okraja mogoče, ne da bi se lastna naloga zanemarjala. Kjer ni glavnih postov, odvisijo bojne stra¬ že v vseh omenjenih primerljejih od glavnega kerdela. 318. Vojaki, ki opravljajo patrolno služ¬ bo od ene bojne straže do druge, morajo dobro pregledati prostor med stražami ležeči. Kedar se kdo zapazi, ki hoče skoz čerto vedet skrivaj predreti, mora se ustaviti in na bližnjo bojno stražo peljati. Kedar bi take 149 osebe ne obstale, ali bi se, upirale rabiti se mora orožje. Ako zagledajo patrolirajoči sovražnika, morajo to naznaniti se znamenjem ali klicem, kedar pa preti nevarnost, s streljanjem naj- bližnjim bojnim stražam. §. 50 . Kako naj se obnašaj« glavni pošti. (Verhalten der Hauptposten.) 319. Glavni pošt je jedro in središče vseh sprednjih poštov, kteri so mu odkazani. On ima voditi in nadgledovati opozorovalno službo vseh bojnih straž, ki so od njega od¬ visne; on odpošilja patrole, naj v bližnjem okrogu sovražnika iščejo in opozorovalno služ¬ bo doveršujejo, on odvrača z bojnimi stra¬ žami sovražne napade, ako bi pa tega ne bilo mogoče, mora sovražnika tako dolgo zaderževati, dokler je mogoče. 320. Glavni pošt postavi en pošt pred orožjem (Schnarrposten) (pri konjih peš), kteri mora dati pozor na tisto stran, na kteri so razpostavljeni lastni sprednji pošti, da more naznaniti vse, kar se da zapaziti. Da se zavarujejo pred naglimi napadi, naj se razpostavijo po noči, kolikor treba, tudi po dnevi — potrebni pošti. 150 321. Glavni'pošt stoji sploh na drugi stopnji bojne pripravnosti. Po dnevi mora vendar četerti del, po noči polovica glavnega pošta v tretji stopnji pripravnosti ostati. Moštvo sme kuhati, taborski ogenj na¬ praviti , kolikor mogoče na kakem zakritem mestu; konjištvo sme le po oddelkih kermiti in napajati. Ako stojijo lastni sprednji pošti blizo sovražnih, zasedejo pripravnosti jezdeci o svi¬ tanju konje in ostanejo v sedlu, dokler se ne stori popolnoma dan. 322. Poveljnik glavnega pošta je odgo¬ voren, da se služba natanjko spolnuje v okrogu sprednjih poštov, kteri so njemu podložni. Treba toraj, da je kolikor mogoče po¬ zoren in spreviden, brez prenehljeja budljiv in delaven. Eazun dolžnosti, ktere so omenjene v točki 310, mora tudi uredovati patrole, ki imajo spolnovati varnostno službo, tako, da se odpošiljajo po dnevi in po noči v primernih dobah proti sovražniku, in gledati, da se vzderži zveza s sosednimi pošti. Poveljnik glavnega pošta ima patrole, preden odidejo, o njihovi nalogi osebno pod¬ učiti, ravno tako sprejema tudi njih nazna¬ nila (raporte), ko so nazaj prišle. 151 Da se prepriča, če so njemu podložne bojne straže pazljive, veli jih po dnevi in po noči večkrat pregledati, ali jih pa sam obišče. Poveljnik glavnega pošta sme, ako so pri njegovem postu tudi jezdeci, porabiti, če sam nima konja, k razpostavljanju in pregledovanju bojnih straž kakega konja tistih jezdecev, ki so pri njem. 323. Stražarji, ktere je postavil glavni pošt v svoje zavarovanje, ustavljajo po dnevi le sumljive, po noči pa vsakega, ki se bliža. Odpravlja jih po načinu, kakor je predpisano za bojne straže, zato že poprej odločen pod¬ oficir, kteri se podi na klic stražarja „Unter- offizier vorl- |„podoficir naprej!“) z enim vojakom ustavljenemu naproti. Civilne osebe, ktere je pripeljala bojna straža, se morajo izpraševati, kaj o sovraž¬ niku vejo, če treba, naj se tudi preiščejo in pošljejo, ako vzbudijo sum, reservi sprednjih poštov, oziroma glavnemu kerdelu. 324. Ako naznani bojna straža, da se bliža kako veče kerdelo, poda se poveljnik glavnega pošta ali pa kak njegovih oficirjev s primernim oddelkom tje, preišče vse okolišči¬ ne natanko in odpravi popolnoma ustavljeni oddelek. Ako se je dala glavnemu postu parola, tirja jo od oficirjev. Med tem stoji, blizo sovraž- 152 nika ali po noči, cel glavni pošt pod orožjem; sicer pa le oddelek, ki ima pripravljenost. Certo sprednjih postov prekoračiti od zno¬ traj na ven je dovoljeno samo patrolam, oddel¬ kom, predpostavljenim in takim osebam, ktere imajo dopustni list od poveljnika glavnoga kerdela ali od kakega višega podpisan. Poveljnik glavnega pošta poterdi list s svojim podpisom in pošlje osobe po kakem podoficirju najbližnji bojni straži. Ako pride kak pregledovalni predpostav¬ ljeni, stopijo vsi pod orožje, kteri stojijo v tretji stopnji pripravljenosti. Pešcem se ukaže, naj vzameje puške na rame; jezdeci se obna¬ šajo kakor je predpisano v 317. odstavku. Poveljnik pripravljenosti skaže predpisano čast, pri pešcih s puško na rami (izderto sabljo), jezdeci ne zasedejo konj in no izderejo sablje. Poveljnik glavnega pošta 3e oglasi v svoji lastnosti, toda pobočnega orožja ne izdere. Ako se poda pregledovalni predpostav¬ ljeni k bojnim stražam, spremlja ga povelj¬ nik glavnega pošta v okrogli lastne razpostave. Ubežniki ali vjetniki, ki so se pripeljali glavnemu poštu, se morajo modro izpraševati na samem o sovražniku in poslati potem po¬ veljstvu sprednjih poštov, oziroma glavnemu 153 kerdelu; ž njimi se pošlje tje tudi zapisnik o tem, kar so povedali. Ako naznani bojna straža, da seje ogla¬ silo ved ubežnikov, ali zajelo ved vjetnikov, odpošlje poveljnik glavnega pošta primerno modno patrolo, naj jih prevzame. Po njihovo orožje pošlje, de ga ne more vzeti seboj po premembi bojna straža, glavni pošt. Ako pride naznanilo, da so se oglasili parlamenterji, ima se ravnati po §. 58. 325. O alarmu in kedar naznanijo bojne straže, da se sovražnik bliža, stopi precej cel glavni pošt pod orožje. Poveljnik se ima na to pred vsem, de mogoče, sam, sicer pa s patrolami prepričati, kako red stoji, potem naj red nemudoma na¬ znani in da vedeti tudi sosednim glavnim poštom. Manjši sovražni oddelki se napadejo in odbijejo, vendar se ne smejo daleč čez bojne straže poditi; za njimi se pošljejo patrole, naj jih opazujejo. Kedar je sovražnik močnejši, nego glavni pošt, mora se vse prizadevati, da se vsaj toliko časa zaderžuje, da bi prejel glavni pošt spredaj razpostavljene pošte, in se še le 154 pomika nazaj, kedar so vsi pomočki upora pri kraju. Glavni pošt se umika bojevaje se tako, da ne prepusti ceste, ktero ima kriti, in da sovražnik ne pride izpred oči. Kedar se poveljniku glavnega pošta na¬ znani, da je sovražnik na sosedni pošt udaril, mora precej odposlati tje in v sprednje zem¬ ljišče patrole, naj se reč pojasni. Kedar udari sovražnik s silo na sosedni glavni pošt in se ni bati napada na lastni glavni pošt, pusti poveljnik kako patrolo na svojem mestu in biti napadenemu postu v pomoč. Kedar bi bilo s tako podporo kakega sosednega glavnega pošta lastno stanišče za čas zapuščeno, naznani poveljnik glavnega pošta to precej poveljniku reserve sprednjih poštov (poveljniku glavnega kerdela). 326. Kjer je koristno, glavni pošti ne smejo zamuditi tako uterditi stanišče, da se morejo bolje kriti, kakor to pripušča njih orožje in gradivo, ktero se najde v najbližnji okoliščini; tudi morajo gledati, da s tem preveč časa ne zamudijo. Ako ostanejo sprednji pošti več časa na svojem mestu, morajo se začete uterdbe do¬ končati od tistih oddelkov, kteri jih premenijo. 155 Glede na te predpise morajo poveljniki glavnih postov tudi zaukazati podložnim boj¬ nim stražam, če in kako naj svoje stanišče uterdijo, da bi se bolje krile in sovražnika daljše zaderževale. § 51 . Kako se ima obnašati reserva spred* njih poštov. (Verhalten der k orposten-Beserve.) 327. Naloga reserve sprednjih poštov je, da daje uporu varnostnih kerdel potrebni pogon (Nachdruckb 328. Eeserva sprednjih poštov navadno taboruje; poveljnik sprednjih poštov sme ven¬ dar dovoliti, da sme biti en del pod streho v blizo ležečih stavbah, ako se s tem ne ško¬ duje njih nalogi; taki oddelki morajo vendar rabiti potrebne varnostne naredbe. 329. Za gotovost se odloči primeren od¬ delek, navadno četerti, po okoliščinah tudi osmi del cele reserve, kteri stoji na drugi stopnji pripravnosti; ako je sovražnik blizo in po noči, je gotovost na tretji stopnji pri¬ pravnosti. Gotovost postavi pred seboj en stražni pošt; ako je za varnost reserve po¬ treba, postavi več poštov, po okoliščinah tudi 156 manjše straže — ki opravljajo pri jezdecih svojo službo peš —. Konjištvo sme le po oddelkih kermiti in napajati. 330. Mesta, ktera mora reserva sprednjih postov hraniti, se morajo po odstavku 326 primerno pripraviti. 331. Reserva sprednjih poštov mora od¬ pošiljati jezdne oddelke ali patrole, ki imajo iti vsaj dve milji čez lastne bojne straže, ako do sovražnika ne morejo priti. 332. Stražni pošti ustavljajo ravno tako, kakor pri glavnih poštih, po dnevi le sum¬ ljive, po noči pa vsakega, ki se jim bliža. Kar se tiče odpravljanja, velja v vodilo, da se obnašajo straže, ktere oklepajo prostor razpostave, sploh kakor bojne straže; kar se tiče odpravljanja večih patrol in oddelkov, obnašajo se taborske glavne straže in priprav¬ nosti kakor glavni pošti. Sumljive osebe, vjetniki in ubežniki se pošiljajo glavnemu kerdelu, vendar se morajo poprej o sovražniku izprašati. 333. O alarmu ali o sovražnikovem napadu mora poveljnik reserve precej naznaniti to poveljniku glavnega kerdela, ali s signali dati na znanje; reserva stopi precej pod orožje in 157 gre napaden« dele sprednjih postov podpirat, ali sprejme te v svojo razpostavo (Stellung). §• 52 . Kako sc sprednji pošti premenjajo in nazaj vodijo. (Ablosen und Einziehen der Vorposten.) 334. Sprednji pošti se navadno rano zgodaj premenjajo. Veči vojenski oddelki, kteri izpostavljajo tudi reservo sprednjih poštov, se morajo naj- dalje v treh dneh premeniti. 335. Glavni pošti in bojne straže se mo¬ rajo o takem času premenjati, da se vojaki spremembe precej z zemljiščem seznanijo. Kolikor mogoče glede na te določbe, premenja se glavni pošt po reservi sprednjih poštov, oziroma po glavnem kerdelu, na vsa¬ kih 12 ali 24 ur; bojne straže in posrednji pošti pa po glavnih poštih, oziroma po glav¬ nem kerdelu, na vsake 4 ure. Bojna straža premenja vedeto vsako uro — v neugodnem vremenu ali v soparni vro¬ čini o vsaki pol uri; pripravnostni oddelki se premenjajo v štirih ali šestih urah. 336. Oddelki sprednjih poštov se morajo obnašati o premembi sploh po tistih določbah, kakor o razpostavljanju. 158 Novi oddelki se postavljajo, kakor pri¬ pušča prostor, na stran ali za oddelek, kteri se pretnenja, oba oddelka ostaneta pod orož¬ jem, dokler se niso premenile straže in pošti, ki so od njih odvisni. Poveljnik, kteri se premeni, naj pove svojemu nasledniku sledeče: Število in silo straž in postov, ktere mora premeniti; zvezo, ktero ima vzderžati; kako so uredene patrole; kakovo je zemljišče okrog, in vse, kar se o sovražniku ve; sprejete ukaze glede obnašanja o sovražnem napadu, kakor tudi glede raportov, prinašanja razznamkov in posebnih ukazov. 337. O premembi se podd poveljnik, ki premenja s poveljnikom, kteri se premenja, k bojnim stražam svojega okroga; ta pokaže novemu poveljniku vse ceste, ktere vodijo od sovražnika, pove mu, kje najbližnja sovražna straža stoji, kako se imenujejo stavbe (Objekte), ktere se vidijo od lastne razpostave, če in kako so od sovražnika obsedene, kolikokrat, kako daleč in po kterih potih hodijo navadno so¬ vražne patrole, kako so močne, in iz kterih orožnih plemen (verst) obstoje. Bojne straže in glavni pošti morajo pre¬ cej odposlati patrole, ktere imajo vzderževati 159 zvezo, in sicer pod vodstvom kakega vojaka tistega oddelka, ki se premenja. Pošti se tako premenjajo kakor v posadki, vendar se ne prezentira. 338. Po končani premembi odmarširajo premenjeni oddelki in novi stopijo na njiJti mesto. Potem se napravijo in odpošljejo pre- membni raporti (Ablosungsrapporte) na način, kakor je predpisano v odstavku 311 za ob- sedbine raporte. 339. Kako se imajo sprednji pošti nazaj voditi, zaukaže poveljnik, kakor to tirjajo oko¬ liščine; vsakako pa morajo glavni pošti na prihod svojih bojnih straž čakati. XX. Oddelek. 0 naznanilni službi in o občenju s sovražnikom. (Nachrichtenclienst uncl VerTcehr mit dem Feinde.) §• 63. Splošne naredbe. (Allgemeine Bestimmungen.) 340. Vsaka vojaška oseba je dolžna, na¬ znaniti, kakor hitro mogoče, predpostavljenim, kar je o sovražnika zapazila ali o njem ovedela. 160 §. 54 . O patrolali in preiskovalnih komandah. (Patrouillen und Streifkommanden.) 343. Patrola, ktera se pošlje v nazna- nilno službo, ima namen, prinašati pojasnila, o sovražniku, o zemljišču, ali sicer vojaško važni reči. Namen tirja, da se njen poveljnik s previdnostjo izvoli, in da je v tehtnih pri- merljejih vselej kak oficir. Ravno tako treba, da odbere za patrolo sposobno in pripravno moštvo. Važni in obširni ukazi naj se dajo po¬ veljniku patrole pismeno. Na vsak način pa se mora prepričati, kdor patrolo odpošilja, če je poveljnik patrole ukaz dobro razumel. Ust¬ meno sprejete ukaze ima poveljnik patrole pred odhodom ponoviti. Potrebni razznamki (Erkennungszeichen) se mu morajo dati na znanje. Kedar je namenu primerno, posebno v veče daljave, se odpošljejo jezdne patrole (Kavalleriepatrouillen). Večim pešpatrolam se morajo dodati tudi jezdeci, da izveršujejo ordonančno službo. Patrola ne sme biti nikdar veča, kakor to tirja naloga, ktero ima izveršiti. 161 Poveljnik patrole pregleda pred odhodom svoje ljudi, če so za boj pripravljeni, pre- skerbi se, ako treba, še s kažipotom, ki je s krajem znan, razve se — ako mogoče s pomočjo kake mape — s cesto, po kteri bo moral iti, pove moštvu, kar mu treba vedeti, svojemu nasledniku v poveljstvu pa da popolnoma na znanje sprejete ukaze. Patrola mora hoditi tiho in pazljivo in gledati, da ostane kolikor mogoče skrita. Vasi in takih mest, kjer bi se lahko napala, naj se kolikor mogoče ogiblje, kedar pa mora vendar iti noter — posebno da dobi živeža — se mora storiti to s primerno previdnostjo. Patrola odpošlje tako daleč kakor mo¬ goče in kolikor pripušča njena sila, čete (dvo¬ jice jezdecev) ali posamezne vojake, naj raz¬ širijo pozorovalni okraj in povišajo lastno varnost; njih pohod vodi poveljnik s poprej dogovorjenimi znamenji in ti naznanijo patroli v znamnjih, kaj so zapazili. Patrola se najboljše vodi z glasom (kli¬ cem). ali pa z vidnimi znamenji. Najvažniše znamenje je: „Habt Acht! u („pozor!“), ktero znamenje mora vsak vojak dati, da oberne na-se pozornost. Ako da to znamenje poveljnik patrole, obernejo vsi vo¬ jaki pozornost na njega. 11 162 Pomikanje na desno, levo, nazaj ali na¬ prej se zaukazuje s tem, da se ali zakliče, ali pa z rok6 migne. Da se pa naj patrola združi, zaukaže se s tem, da se dotično zakliče, ali pa da se obe roki raztegnete in potem na persih sklenete. „Halt!“ („stoj!“) se zakliče ali pa se vzdigne ena roka navpik (senkrecht). Kedar se s čapico nad glavo suče, ali pa se zakliče „Feind!“ („ sovražnik!“) po- menja to, da se sovražnik vidi. Kedar se pa naglo ali nepričakovano naleti na sovražnika in kedar se nikakor ne more tega naznaniti, streli se na njega. Med maršem si morajo vojaki zemljišče zapomniti in se ž njim seznaniti. Pazljivosti patrole ne sme nič uiti; ona mora paziti na vsak hrušč, na vsako pred- znamenje, na vsak sled sovražnika. Ako za¬ pazi kak vojak kaj tacega, mora to naznaniti poveljniku patrole. Kjer je namenu primerno, izprašuje pa¬ trola civilne osebe o sovražniku, vendar pre¬ vidno in modro, tako da lastnega namena ne razodene. Zapazi patrola kako drugo kerdelo in ga ne more spoznati, mora se, kakor to tirja njena naloga in varnost, ali zakriti, ali pa 163 kerdelo ustaviti in odpraviti, da dobi potrebno pojasnilo. V zadnjem primerljeju zakliče tisti mož, ki je kerdelu, ktero se mora odpraviti, naj¬ bliže: „Halt. N („stoj!“). Potem se odpravi po odstavku 641 1. dela služevnika. Med odpravljanjem stojijo patrole za boj pripravljene, vendar deržijo ustje pušk naviš. Jezdne patrole, ktere pridejo od zunaj, naj jezdijo blizo bojnih straž — ako sovraž¬ nik ne pritiska — le v koraku. Patrole se morajo izogibati vsakega boja, kteri ni nepogojno potreben, da bi dosegle svoj namen. če, kako daleč in na kak način naj se sovražni vojaki in bežeče patrole podijo, od¬ visno je od naloge, ki jo imajo izveršiti. Ako bi sovražnik patrolo razkropil, mo¬ rajo razkropljeni gledati, da se na najbližnjem sposobnem mestu zberejo in svojo nalogo po kakem drugem potu izveršijo. Ako bi sovražnik kaki patroli umik za¬ legel, naj gleda, da pride po ovinkih k svo¬ jemu kerdelu, ali pa mora sovražno rajdo pre¬ dreti. Ako se to ne posreči, mora se v naj- hujšem primerljeju razkropiti, da se vernejo vsaj nekteri ljudje in prineso naznanilo. 11 * 164 Za patrole, ki se odpošljejo, da oprav¬ ljajo varnostno službo na maršu, veljajo ravno tiste določbe. 344. Preiskovalne komande so odbrani kerdelni oddelki različne sire. Kjer pripuščajo zemljiščne okoliščine, naj se sestavijo preisko¬ valne komande iz jezdecev. Porabljajo se v različne namene, posebno da prinašajo na¬ znanila o sovražniku, kedar se mora iti dalje ko dan hodd, kedar mora ostati več časa blizo sovražnika, ali kedar se da prevideti, da se mora prestati kak boj s sovražnikom. Za poveljnike preiskovalnih komand se izberejo za to posebno sposobni oficirji. Tudi patrole in preiskovalne komande, ktere se dalje odpošljejo, morajo gledati, da spravijo naznanilo o sebi vsaj vsak dan en¬ krat do tistega poveljstva, od kterega so od¬ visne. §. 55 . O oglednikih. (. Kundschafter.) 346. Osebe, ktere se izkažejo, da so ogled¬ niki, se morajo, se ve da previdno podpirati in varovati. 347. Osebe, ktere pridejo od sovražne strani in se delajo za oglednike ali se kot taki 165 izkažejo, se morajo pod varstvom, vendar brez zamudka — tedaj tudi brez izpraševanja — po¬ slati tistim vojaškim uradom, b kterim želijo. Spremstvo takib oseb mora skerbeti, da ne zvejo take osebe po govorih ali po lastnem prepričanju okoliščin, ktere bi mogle biti lastni armadi na škodo, ako bi se razglasile. §. 57 . O naznanilih. (Mclduvgen.) 352. S posebno skerbjo se mora gledati na naznanila, ktera se imajo navestiti v na- znanilni službi. 353. Vsako tako naznanilo mora dati veren obraz dogodkov, kteri se morajo popisati. Tisti, ki napravlja naznanilo, je za obseg odgovoren; zato mora skerbno izbrati svoje izraze. On mora reč, ktero hoče naznaniti, brez presodka prevdariti in v naznanilu ostro ločiti, kaj je sam zapazil, kaj so mu drugi nazna¬ nili, kaj se le domneva ali povzema. V na¬ znanilu mora biti tudi razvidno, kdaj in kje se je kaj zapazilo. Kar se tiče sovražnika, mora se posebno povedati, kako silen je bil in iz kterih orožnih plemen je bil sestavljen, ali je marširal, ta- boroval, ali "bil razpostavljen in kdaj se je vse to zapazilo. 354. Važna naznanila se morajo priobčiti, kjer to pripušča čas in okoliščine, pismeno. Kdor kakega ustmenega naznanila ne more osebno sporočiti, ne sme nikdar opustiti, da bi ne ponovil donesec naznanila pred od¬ hodom od besede do besede. Ko se je vernii, naj si da naznanilo ponoviti, da se prepriča, če ga je dobro priobčil. 355. Vsako naznanilo se mora hitro in neposredno tistemu odposlati, za kterega je namenjeno. 356. Raven teh predpisov se mora rav¬ nati tudi po odločbah, ktere so omenjene v §. 15 I. dela služevnika. 167 Ces. kr. 7. pešni polk br. Maroičie. St. 1. 16. kompanija Patrola desetnika Andreja Koršiča. Naznanilo (raport), pri Solkanu, 16. marca 1876, ob 8. uri 20. minut, dopoldne. Ravnokar sem videl sovražni oddelek pešcev, (konjikov, topništva) eno kompanijo, (dva bataljona, en škadron) močen, (tudi 2 topa na bregu stati); kmetje pripovedujejo, da itd. Andrej Koršič, desetnik. Odposlano ob 8. uri 50. minuti dopoldne po pešcu Šimenu Žago milen. K. k. 7. Ift.-Reg Br. Maroičie. Nr. 1. 8. Comp. PatruiUe des Korp. Jos. Kavčič. Meldung (Rapport). Bei St. Martin, 12. Juni 1876 um 0. Uhr 45 Min. Vormittags. Soeben sehe ich eine feindliche Abtheilung In- fanterie, (KavaHerie, ArtiUerie) iii der Starke von 1. Comp (Baon., Escadron) (auch 2 Geschiitze) bei Kohldorf. Die Landleute sagen aus (angeben was) Josef Kavčič, Corp. Expedirt um 9 Uhr 50 Min. Vormittags durch den Inft. Valentin Žigon. 168 §. 58 . O občenjn s sovražnikom. (Verkekr mit dem Jt einde ) 358. Za parlamenterja se mora poslati vselej kak oficir. Da se more že ort daleč spoznati, mora imeti kako belo rutico (bel praporček) in spremljati ga mora kak trobač, ki trobi, kedar se bliža sovražniku, general- rnarš. Nikrto se ne sme dati motiti v svojih ope¬ racijah, ako reče sovražnik, da se je pogodilo primirje (Waffenstillstand), dokler tega ni priobčil lastni poveljnik, +udi tedaj ne, kedar bi sovražnik nehal streljati, ali bi se nazaj pomikal. Proti sovražnemu parlamenterju in nje¬ govemu spremljevalcu se sme rabiti orožje le tedaj, kedar bi, ko sta se ustavila, poskusila uiti. — Parlamenterja sme spremljati razun tro- bača k večemu še ena oseba. Ako prinese kak parlamenter pismenosti, odvzame mu jih najbližnje kerdelo, kteremu veleva kak oficir. Ta pa pošlje pismenosti brez 1 zamude tistemu poveljstvu, ki mu pri- stoji po odstavku 357 pravica, občevati s. sovražnikom. 169 Kdor pravi, da je parlamenter. pa se ne more z nobeno pismenostjo izpričati, mora ;se imeti za vjetnika. Ako kak parlamenter, ki se je s pisme¬ nostmi izpričal, noče čakati, sme se še le Terniti, kedar se da prevideti, da ne more ško¬ dovati, ako bi operacije, ktere je videl, so¬ vražniku priobčil. S parlamenterjem se mora prijazno rav¬ nati, vendar se ž njim nikdo ne sme pogovar¬ jati o vojaških rečeh. Ako treba, da se pelje sovražni parlamenter v lastno armadno raz- postavo, morajo se njemu in spremljalcem oči zavezati, ako pride z vozem, naj se ko- čijaž z vojakom premeni. §• 59 . O kurirjih in doncscih važnih poročil. (Kouriere uud Ueberbringer michtiger Nachnchten.) 361. Kurirji (jaderniki ali gonci) se ra¬ bijo v to, da donašajo na večo oddaljenost po¬ ročila, ktera so posebno silua in važna, tedaj kedar se telegraf ne more porabiti, ali kedar ta pot ni dovolj varna. Za to službo se rabijo le oficirji ali dosti zanesljivi podoficirji. Kurirji morajo izverševati dane ukaze tako hitro, kakor je mogoče; ako preti ne- 170 Tani ost od sovražnika, morajo biti silno paz¬ ljivi in dobro braniti pismenosti, ktere so se jim izročile, v najhujšem primerljeju pa naj jib rajše uničijo, nego da bi jib sovražniku prepustili. V tem primerljeju mora vsak, če mogoče, pismenosti prej pregledati. 362. Vsi poveljniki vojaških postaj, etapni in kerdelski poveljniki, ravno tako poveljniki bojnib postov in armadnih ustanov (Armee- anstalten) so dolžni dati kurirjem kolikor mogoče potrebno pomoč in podporo, ako za¬ njo prosijo, da morejo brez opovire dalje po¬ tovati; vendar morajo kurirji pokazati odperto povelje. Ako postanejo kurirji ali donesci važnih poročil, naznanil ali ukazov nezmožni, da bi mogli dalje potovati ali marširati, imajo se oberniti na poveljnika najbližnjega oddelka, da prevzame njih pismenosti za pismeno po- terdilo in jih hitro in varno odpravi. Tudi ustmena poročila se morajo, ako bi se kaj tacega prigodilo, kolikor mogoče dalje odpraviti. Oficirjem in bojnim žandarjem, ki so odposlani od brigadnih ali viših poveljstev in imajo službene depeše osebno prinesti in kterih konji postanejo nenadoma nesposobni, morajo 171 oddati, ako to tirjajo, najbližnji jezdni oddelki brez opovire službene konje, vendar morajo s spričalom poterditi, da so jih sprejeli. §. 60 . Kako treba obnašati se proti kažipotom. (Behandlung von Wegweisern.) 363. S civilnimi osebami, ki se najemejo za kažipote, naj se lepo ravna; v vojnem času se morajo vendar nadzorovati in tako pod stražo imeti, da ne morejo uiti. Kedar bi po¬ skusili uiti, mora se jim to, če treba, z orož¬ jem zabraniti. Preden se vporabijo, naj se jim pove, da se bodo ostro kaznovali, ako bi se hoteli nalašč zmotiti, če bi nastala velika škoda, s smertjo; ako bi pa poskušali uiti, bodo se pa postrelili. Ako bi pa kažipoti vkljub temu iz iz- dajalnih uzrokov hoteli zmotiti, naj se precej zaprd. 364. Kažipoti se smejo še-le izpustiti, ko z izdajo ne morejo več škodovati. 172 XXI. Oddelek. 0 boju. ( Gefecht.) §• 61. O zaderžanju pred bojem, med bojem In po boju. (Verhalten vor, in und nach einem Gefechte.) ,365. Vsaka bitka mora imeti določen namen. Vsak poveljnik se mora ogibati boja, ki je brez namena, in takih bitek, kterib na¬ sledki so previdoma glede na žertve, ki se morajo doprinesti, premali. 366. Kedar vidi poveljnik, da so okoli¬ ščine take, da bi bil veči uspeh, ako bi bitko sam začel, mora bitko vselej serčno začeti in stanovitno dokončati. 367. Poveljnik mora gledati pred začet¬ kom vsake bitke — kakor tudi vsakega vo¬ jaškega podvzetja — na to, da zve, kako močan je sovražnik, kako je sestavljen in kaj ima na mislih, kako ima razpostavljeno svoje kerdelo in kakovo je zemljišče. 368. Vsaka bitka naj se bije po načertu. Bojni načert se mora napraviti z ozirom na lastno in sovražnikovo silo, z ozirom na zemljišče in na stan lastnega kerdela. Po tem 173 mora razdeliti svojo armado in vrediti tak¬ tično razpostavo. 373. Poveljnik naj vodi bitko z jasnim pregledom in krepko roko. Poveljnik naj poprime priložnost, v kteri se more bitka slavodobitno dokončati in jo mora energično porabiti. Ako bi tega ne bilo mogoče in bi po¬ veljnik videl, da bi bilo glede na splošni na¬ men nekoristno, dalje se bojevati, mora bitko prej vstaviti ali končati, preden je kerdelo upehano, taktični red pokvarjen in čerta umi¬ ka zalezena. 376. Niži poveljniki morajo, ako napadajo, vsak napad primerno pripraviti, gledati, da spravijo kerdelo kolikor je po okoliščinah mo¬ goče, v redu do sovražnika, vdariti s silo na sovražnika in ali s tem napadom, ali pa po- malem z ukrotljivo vlačnostjo sovražnika pre¬ magati, da zapusti svojo stajo. V defenzivi ali odboju morajo braniti sebi odkazane pred¬ mete in kedar se da priložnost, imajo bra- nenje z bojnim počinjanjem podpirati. Slabe in odkrite strani sovražnika se mo¬ rajo precej iznajti in porabiti, važna mesta se morajo precej obsesti in žertvovalno braniki; zastave in topovi se morajo kriti, in kjer treba hipoma pomoč pridobiti. 174 378. Oficirji in podoficirji naj gledajo, da vsak nered v boju odvernejo; ako boj oma¬ huje, morajo vpokojevati in oserčevati, biti z lastno hrabrostjo in stanovitnostjo moštvu v izgled, po okoliščinah pa morajo s slovesni¬ mi besedami spodbujati, ali pa porabiti brez usmiljenja silo in tako nagniti svoje podložne, da se bojujejo hrabro in stanovitno tako dolgo, da se namen boja doseže, ali da se je vsaj najhujše, kar zmore človeška moč, storilo, da bi se dosegel. Oficirji in podoficirji morajo dobro v mislih imeti tiste, kteri se v boju posebno odlikujejo, da jih morejo po končani bitki neposrednjo predpostavljenemu poveljniku na¬ znaniti. Eavno tako se morajo tisti, ki v boju niso storili svoje dolžnosti, brez prizanašbe naznaniti. Predpostavljeni ne sme terpeti maloserč- nosti niti v besedi niti v djanju. Kdor v odločilnem trenutku z maloserčnim govorom na duh svojih tovaršev škodljiv vpljiv dela, kdor se hoče samolastno boju odtegniti ali nalašč čez zbirališče beži, kdor pokorščino odrekuje, pleni, orožje ali strelivo zameta, naj se, kjer je strahovalen izgled potreben, po nagli sodbi (standrechtlich), če treba, po predpostavljenem oficirju nemudoma usmerti. 175 Kdor je primoran take izredne naredbe rabiti, mora to, kakor hitro mogoče, naj bliž¬ njemu predpostavljenemu kerdelskemu povelj¬ stvu naznaniti. Težko raujene odneso nosci ranjenih (Blessirtentragerj na obezišče, le tedaj kedar teh ni, ali jih je premalo, more poveljnik, če to ni boju na škodo, zaukazati, naj oprav¬ ljajo to službo drugi vojaki, kolikor jih je nepogojno potreba. Ako postane kakemu oficirju konjištva, topničarstva ali vozništva konj za službo ne¬ sposoben in ni reservinega konja pri roki, zaukaže kakemu vojaku ali podoficirju konja razsesti in ga sam zasede. 382. Ako se snidejo kerdela, ktera ne stoje v nobeni organični zvezi, na bojišču, prevzame poveljstvo tisti poveljnik, ki je k temu po odstavku 54 I. dela služevnika po¬ klican. Ako so ta kerdela pa že v boju, sme tisti, ki je za poveljstvo poklican, dispozicijo še-le premeniti, ko se je o reči in razpostavi natanjko prepričal. Poveljniki vojaških oddelkov, kteri ne stojijo v boju in nimajo kake posebne določbe, ki bi izključevala drugo porabo, imajo, ako slišijo streljati blizo s topovi, precej pozvedo- 176 vati vzrok, oziroma kako stoji boj in nazna¬ niti poveljniku, ki je v boju, kako je raz¬ postavljeno in močno njegovo kerdelo. 383. Poveljniki oddelkov in prateži, kteri stojijo za bojiščem na cestah, so dolžni pustiti na vsak način prost prehod na teh cestah, da se more se zadej stoječimi kerdeli in re- servnimi napravami občevati, posebno pa, da se morejo kerdela premikati in odpravljati ranjenci. 384. Po vsakem boju, naj se kakorkoli konča, morajo predpostavljeni krepek in žert- vovalen vpljiv imeti na svoje podložne. Z nevgibljivo ostrostjo, če treba, z najostrejšimi kaznimi morajo posredovati, da se povsod red vzderži. 385. Ako se boj slavno konča, naj se zaiage preveseli vojaki pomirijo. Dobljeni vspeh se mora vselej s terdno roko deržati in kjer koli je le mogoče pora¬ biti, in sovražnik krepko in premišljeno v redu zasledovati. 386. Ako je vspeh na strani sovražnika, morajo voditeli s svojo stanovitnostjo, serč- nostjo in zavednostjo serčnost vojakov vter- jevati in noben posredek zanemariti, naj bi pritiskajočega sovražnika zaderževali in zastave 177 topove, denarnice in najpotrebniši živež v varnost spravili. V nobenem primerljeju se ne sme v boju •dalje uničevati in pokončavati, kakor to ne¬ pogojno tirja bojevalni namen. Okrutnost (Grausamkeit) in neprimerno uničevanje (Ver- vvustung) se ne sme terpeti. Marveč naj dovoli ohranitev oseb in imetja tistim bližnjikom bojišča, kteri imajo nevtral¬ no mišljenje. 387. Kdor z brezorožnimi, ranjenimi ali bolnimi sovražniki hudo ravna, ali jih sleče, kdor ptuje imetje brez potrebe zažiga ali sicer poškoduje ali uniči, ne da bi bilo opra¬ vičeno, zapade vojaški kaznovalni postavi. Ako se je bojišče obderžalo, morajo se lastni in sovražni ranjenci poiskati, okrepčati, obezati in k najbližnjim zdravstvenim usta¬ novam odpraviti. Padli se morajo, ko se je skerbno izpričalo, da so mertvi, pokopati; tisti, kterih imena so znana, se morajo s pri¬ čami njih smerti ali pogreba zapisati in ta list se odpošlje vojaškemu oddelku armadne intendance. Ako se najdejo pri mertvih iz¬ pričala (Legitimationsdokumente), se morajo spisu priložiti. V zaznamku se morajo pogrebi natanjko popisati. 12 178 391. Bojne priprave in deržavno blago, ktero se je sovražniku odvzelo, posebno za¬ stave , orožje in konji, strelivo in provijant, denarnice in kancelije se odpošljejo, kakor hitro mogoče, poveljstvu kerdelske divizije, ki z njimi po ukazih armadnega poveljstva ravna in pravico ima, s plenom škodo na konjih, vozovih in živežu pri podložnih ker- delih popraviti. V silnih primerljejih morejo storiti to tudi samostalna kerdelska poveljstva, vendar morajo naznaniti to potem poveljstvu vojaške divizije. Kaznovan bi bil, kdor bi od uplenjenih (erbeuteten) reči kaj prikril ali samolastno odstranil. XXII. Oddelek. 0 poslavitvah. ( Auszeichnungen .) §. 62 . O redih in počastitvah (Orden und Ehren.) 392. Posebne službe in odlična djanja ceni Njih Veličanstvo s povišanjem, s pohvalo ali pa s podajo dekoracij. Take poslavitve se opirajo samo na milost monarha, zatoraj 179 se morejo le z izverstnimi opravami doseči, ne pa kol pristojnost tirjati. Se zaslugami povzdigovati ali košatiti se, na-nje opirati se in zarad njih doklade ali poslavitev tirjati, se ne sklada z značajem in častjo vojaka, ki je čutja za dolžnost na¬ vdušen. Zarad tega podložnim vojakom ni dovo¬ ljeno, osebno za kako poslavitev prositi, am¬ pak mora dati izjemno k temu poklicanim predpostavljenim na voljo, da njegove zasluge presodijo in pripoznajo. Nasproti temu je dolžnost predpostav¬ ljenih, izverstne oprave in dela svojih pod¬ ložnih visim poveljstvom naznaniti. 393. Za zasluge pred sovražnikom veljajo ravno tako djanja odlične serčnosti in po¬ sebne vdanosti, kakor tudi dokazi posebnega vojaškega talenta in pripravnosti, in to po¬ sebno tedaj, kedar je to pospeševalo kako težko podvzetje, kedar so se s tern ohranile ali dobile zastave, topovi in druge bojne pri¬ prave ali kedar so se osvobodile posamezne osebe ali celi vojaški oddelki. Po vsakem boju, ki se ga je udeležilo kerdelo, zberejo poveljniki kompanij (švadron, baterij, pratežnih oddelkov), kakor hitro mo¬ goče, svoje oficirje in podoficirje; poveljniki 180 celili vojaških, kerdel (Truppenkommandanten) svoje oficirje in oficirske namestnike in jih vprašajo, če in kaka posebno zaslužena djanja so opazili in kdo jih je izveršil. O tako poizvedenih djanjih se sestavi zapisnik in ga odpošlje kerdelski poveljnik, ko so se odpori, ki se znabiti najdejo, skerbno odpravili, po službeni poti višemu poveljniku. Od pooblastila Njih Veličanstva je od¬ visno, če sme poveljnik armade ali samostal- no delajočega kerdelskega oddelka vojake po¬ višati ali s svetinjami obdariti.