Službeni reglement

ali

za

cesar, in lcralj. vojsko.

s, ■

Del I.

Š£f ii-ai.:

Poslovenil s pomo%j<f

< 3 .  k. stotnika Andreja ijonrtila

Ignacij l\obas,

narednik e. k. 7. peš-polka bar. Maroičiča.

1875 .

Natisnila tiskarnica družbe nr.  Mohora v Celovcu.

V založbi tiskarnice družbe sv. Mohora.

41290

0 2oo9r«t

5£ s n S E ©a

Stran.

Prisega (Eid). 1

I. Oddelek. Kaj je vojak sploh dolžen sto¬

riti in kako mu je obnašati se?
(Pilichten und Verhaltungen des
Soldaten iiberhaupt.) ....  3

II. Oddelek. Pravilne določbe. (Grundsatzliche

Bestimmungen.) 15

III. Oddelek. Obnašanje podložnega (nižjega).

(Verhaltungen des Untergebenen
[Niederen].).18

IV. Oddelek. Kako naj se obnaša predpostav¬

ljeni (viši). (Verhaltungen des
Vorgesetzten [Hoheren].) ... 27

V. Oddelek. O ukazih za vojašnice in stano¬

vanja. (Kasern- und Quartier-
Vorschriften.).34

VI. Oddelek. O opravljanju službe sploh.

(Dienstbetrieb im Allgemeinen) 52

VII. Oddelek. Posebne službe. (Besondere

Dienste.) . ..84

VIII. Oddelek. O skazovanju časti. (Ehrenbe-

zeigungen.).105

Stran.

IS. Oddelek. O slavnostih. (Festlichkeiten.) . 119

X. Oddelek. Poveljstvo in služba v posadkah

(Kommando und Dienst in Gar-
nisonen.).124

XI. Oddelek. O vzderžanju javnega reda in

varnosti. (Aufrechthaltung der
offentlichen Ordnung und Sicher-
heit.).138

XII. Oddelek. Kako se je treba stražam ob¬

našati. (Wachverhaltungen.) . . 143

XIII. Oddelek. Strahovavna kazenska pravica

(Disciplinar-Strafrecht.) . . . 200

XIV. Oddelek. O vojaškem pravosodju. (Militar-

Kechts-Pflege.).210

XV. Oddelek. Vojni členi. (Kriegs-Artikel.) . 219

Prisega.

(Fid.)

Naši vojščaki naj Nam Frančišku Jožefu
Fervemu , po Božji milosti cesarju avstrijskemu,
apostolskemu kralju ogerskemu, kralju če¬
škemu, dalmatinskemu, hervatskemu, slavon¬
skemu, gališkemu, vladimirskemu in ilirskemu,
nadvojvodu avstrijskemu, velikemu vojvodu
krakovskemu, vojvodu lorenskemu, salcbur-
škemu , štirskemu, koroškemu, kranjskemu,
bukovinskemu, gornje- in dolnje-sleškemu,
velikemu knezu erdeljskemu, markgrofu mo¬
ravskemu, pokneženemu grofu habsburškemu
in tiroljskemu i. t. d., i. t. d. prisežejo prisego
s temi besedami:

Prisegujemo Bogu Vsegamogočnemu z
očitno prisego, da bodemo Njegovemu Apo¬
stolskemu Veličanstvu, našemu presvitlemu
gospodarju in gospodu,

Frančišku Jožefu Pervemu,

po Božji milosti cesarju avstrijskemu, kralju
češkemu i. t. d. in apostolskemu kralju oger¬
skemu, zvesti in pokorni, da bodemo tudi

1

2

presvitlega cesarja, generale in sploh vse svoje
višje poslušali, jih častili in hranili, njih za¬
povedim in poveljem v vsakteri službi pokor¬
ščino skazovali, da se bodemo zoper vsacega
sovražnika, katerega koli, in kjerkoli Njego¬
vega cesarskega Veličanstva volja ukaže, na
vodi in na suhem, po dnevi in po noči, v
bojih, naskokih, spopadkih in v vsakoršnem
početji, z eno besedo, povsod, vsak čas in o
vsaki priliki junaško in možato bojevali,
da ne bodemo svojih kerdel, svojih bander,
zdstav in topov nikakor in nikdar zapustili,
da se ne bodemo nikoli vdajali ni v naj¬
manjšo zmeno s sovražnikom, ampak da se
bodemo vsigdar vedli tako, kakor vojne po¬
stave govore, in kakor se spodobi pravim
vojščakom, ter da hočemo tako častno živeti
in umreti. Tako nam Bog pomagaj. Amen!

3

I. Oddelek.

Kaj je vojak sploh dolžen storiti in kako mu
je obnašati se?

(Pflichten und Verhaltungen des Soldaten
' iiberhaupt.)

§• 1 .

O poklicu in dolžnostih vojaškega
stuini sploh.

(Beruf und Standespflichten im Allgemeinen.)

1. Njih c. in k. apostolsko Veličanstvo
je posvečeni vladar monarhije in najvišji po¬
veljnik oborožene moči.

2. Vojaški stan, kteremu se mora vsak,
ki se je zmožen bojevati, postavno določeni
čas posvetiti, ima visoki poklic, varnost in
veljavo monarhije varovati in braniti.

Vojna moč mora tedaj biti ščit in meč
proti vnanjim deržavam, ter podpora prestolu
in postavnemu redu znotri domače deržave.

3. Dolžnosti vojakove so obsežene v služ¬
benih predpisih. Da jih bode vestno spolnoval,
to je vsak s slovesno prisego obljubil.

4. Ljubezen do vladarja in domovine, po¬
kornost, zvestoba in stanovitnost v opravljanju
stanovskih dolžnosti, zatajevanje samega sebe
in hrabrost so tiste lastnosti, ktere se vojaku
posebno lepo pristojajo.

1 *

4

5. On mora biti vsikdar pripravljen za
svojega monarha in domovino žertvovati kri in
življenje.

6. čuvstvo dolžnosti, poštenost in časti-
željnost naj vodi vojaka v vseh razmerah in
okoliščinah.

7. Vojak naj skuša vse, kar je monarhu
in službi v prid, pospeševati, vse, kar je škod¬
ljivega, odvračati in nevarne naklepe precej
naznanjati.

8. Vojak si mora resno, goreče in vdano
prizadevati, da se v svojem poklicu dobro
izuri; tudi je dolžen vse zmožnosti, znanosti
in ročnosti, kedar je potreba, v blagor službe
ukoristiti.

9. Da se more vojaški poklic spolnovati,
je treba, da je telo zdravo ter krepko. Zatoraj
naj vsak vojak dovolj skerbi, da si ohrani
zdravje, dokler njegovega poklica višje dolž¬
nosti ne zahtevajo, da se žertvuje samega sebe.

10. Pomanjkanje, revščino in težave naj
vojak z moško stanovitnostjo prenaša ter pri
tem pomisli, da so take nadloge v vojaškem
življenji večkrat neizogibne.

11. Vojak je sam poklican skerbeti in
paziti, da ohranijo postave svojo veljavo in
čast. Zatoraj mora pa tudi gosposkam (Be-
horden), ktere so postavljene, da ohranijo

5

javni red, kedar kaj zaukažejo, radovoljno po¬
magati in jih ubogati kolikor to njegovim
vojaškim dolžnostim in drugim posebnim uka¬
zom ne nasprotuje.

§• 2 .

O bogaboječnosti.

(Gottesfurcht.)

12. Bogaboječnost je podlaga nravnega
življenja in spodbada človeka', da svoje dolž¬
nosti zvesto spolnuje.

Vsa pravila, ktera človeka spodbujajo,
da svoje dolžnosti spozna in zapopade, —
ktera človeka v težavah življenja podpirajo,
mu serčnost ovživljajo, ga v nevarnostih po¬
mirjajo in v nesreči tolažijo, morajo se častiti
in gojiti.

13. Verske reči zasmehovati ali jih ob¬
rekovati, je prepovedano ; ravno tako se mora
vojak vsega ogibati, kar bi zamoglo jezo in
sovraštvo med vojaki različne vere vzbuditi.

Vojak naj torej spoštovanja, ktero gre
vsakemu verskemu prepričanju, pri nobenej
priložnosti ne žali, ampak naj ga tem več
vsikdar dostojno na znanje daje.

Teh pravil se ima vojak vselej deržati,
kedarkoli je pri svetih opravilih in svečano¬
stih pričujoč.

6

14. Vsakemu se ima dovoliti opravljanje
pobožnosti in verskih dolžnosti o primernem
času, ako služba dopušča.

§. 3 .

O moralnosti ali lepi obnaši.

(Moralitat.)

15. Moralnost vojaka podpira, da svoje
dolžnosti spozna, in zvesto in zanesljivo spol-
nuje, zatorej je moralnost za vojaško službo
dokaj imenitna.

16. Značaj in življenje vojakovo naj bo¬
deta brez graje. Odkritoserčen in resničen,
pošten in zvest, naj se ogiba ne samo vseh
prestopkov in zločinov, ampak tudi hinavstva,
samopridnosti in bolezljive častilakomnosti.

Naj si prizadeva, spoštovanje, priznanje,
odliko in slavo pridobiti, pa le na pravi poti,
to je: da pošteno spolnuje svoje dolžnosti.

Varuje naj se pijančevanja in prepove¬
danih iger; naj ne dela nespametno dolgov,
naj se varuje slabe tovaršije.

Tako slabo življenje ga odvrača od spol-
novanja dolžnosti svojega stanu, je uzrok, da
s plačo ne izhaja, jemlje mu čast in zdravje,
zapeljuje ga večkrat k zločinom ter ga pahne
ne malokrat v pogubo.

7

17. Vojak splošnega imenja ni oškodovati
ne sme, niti ne sme terpeti, da se mu ško¬
duje, ako more to odverniti; torej mora tudi
vsega ogibati se, kar se že naprej da videti,
da bi utegnilo vsem biti v škodo.

§■ 4 .

O vedenji ali obnašanji.

(Betragen )

18. Vojak naj se povsod in vselej z lepim
obnašanjem odlikuje.

Derži naj se možato (moško) in priprosto
(ne pa okorno); obnaša naj se pametno, do¬
stojno in pohlevno, v svojem govorenji, kakor
tudi mišljenji naj bo odkritoserčen in naraven.

19. Vojak naj bo z vsakim tovaršem,
naj si je od te ali druge vojske, dober, z de¬
želam naj živi v miru, naj nikomur ne odreka
dolžnega spoštovanja, pa naj tudi nikoli in
nikjer ne pozabi na svojo čast.

Vojak ima pravico pobočno orožje (sabljo
na strani) tudi zunaj službe nositi, kakor se
to že ž njegovim stanom vjema. Šteje naj
si vojak to pravico v posebno čast, pa dolžen
je zato vsake nerodnosti in posilnosti se to¬
liko bolj varovati, ker se sleherni vselej prav
ojstro kaznuje, ki svoje orožje k hudemu obrača.

8

§. 5 .

Enodušje in sloga.

(Gemeingeist und Einiglceit.)

21. Vsi vojaki, da si jih je na tisoče,
imajo en in isti lepi in visoki poklic; treba
je torej, da so vsi skup kakor posamezni, ene
misli, enega duha, eno volje. Vsak posamezni
mora skerbeti za blagor vseh.

22. Enodušje ima korenine v čutji skup¬
nosti in v spoznanji potrebe, da se ima občni
blagor vsikdar višje staviti, nego lastni prid.
To spoznanje učini, da si postane vojak zvest
svojega stanu, to ga spodbuja, v vdanosti in
natanko spolno vati svoje dolžnosti, to pospe¬
šuje največe vojaške čednosti.

23. Le kjer veje tak duh, le kjer je taka
sloga, tam se vsi vojaki enega kerdela popolnoma
in veseli vjemajo v svojih mislih, ter si vsi
skup na vso moč prizadevajo, to podpirati,
kar pride vsem skup na hvalo in dobro.

24. Tam, kjer se tisti, ki ima večje za¬
sluge , ne zavida, oni pa ne zaničuje, ki jih
nima toliko, tam, kjer se s podložnimi lepo
in pravično ravnd, kjer se vojaki, ki so vsi
ene verste, med seboj res kot pravi tovarši
obnašajo, kjer so podložni do svojih pred¬
postavljenih odkritoserčni in sploh taki, kakor

9

je njih dolžnost, tam kjer se vsaka stvar reši
(določi) na svojem mestu, tam kjer se no¬
tranje reči zamolčujejo zunanjim ljudem;
tamkaj bodo drug drugemu zaupali, in si vsi
prizadevali, da med njimi tudi ostane tak mir
in red in da si pridobijo še večjo hvalo in
slavo. Enodušje in sloga med njimi obrodita
obilen sad.

25. Enodušje in sloga zahtevata, da vojak
vojaka podpira v vseh okoliščinah. Iz tega
pa ne sledi, da smejo vojaki nevrednim pri¬
zanašati in nepoštena dejanja zakrivati. To
bi ne bilo prav.

26. Kjerkoli kaka nesloga in razpertija
nastane, naj se kar precej preišče njen uzrok
in naj se jej precej v začetku s primernimi
vredbami pride v okom.

§• 6 .

Obnašanje pred sovražnikom.

(Verlialten vor dem Feinde.)

28. Največje dolžnosti ima vojak v vojni.
V vojni se ne sme ustrašiti nobene nevar¬
nosti , nikak trud mu ne sme biti preveč; z
dušo in telesom, na vso moč si mora priza¬
devati , da se premaga nasprotnik. K temu
se je on cesarju s prisego zavezal, to tirja

10

od njega blagor in čast domovine, kakor nje¬
gova lastna čast, ktero si mora neomadeževano
ohraniti.

29. Le če so vsi ene misli, če vsi skupno
delajo v enakem duhu, imajo moč; kar si
posamezni, še tako močno prizadevajo, ne
zda kaj posebnega. V tem duhu mora tedaj
vojak ravnati, bodi-si, da ima službo kakega
voditelja, bodi-si, da služi kot prostak.

30. V boji se mora vojak poln zaupanja
prepustiti vodbi svojih predpostavljenih in jim
mora brez ugovora pokoren biti.

31. Natanko mora tu paziti ne samo na
sovražnika, ki se bojuje zoper njega, ampak
tudi na povelja, znamenja in klice predstoj¬
nikov , zato, da se more hitro, serčno in ne
glede na kak zaderžek po njih ravnati, so¬
vražniku pa kar le mogoče, zgubo delati.

Bojuje naj se serčno in stanovitno, kakor
se spodobi hrabremu vojaku, vendar naj se
ne prenagli, pa tudi naj nikoli ne obupa, cela
v največih nevarnostih ne.

32. Varovati in braniti zastave, predpo¬
stavljene in višje, pomagati svojim tovaršem,
zlasti če so v silni nevarnosti: to je njegova
dolžnost, ktere ne sme zanemarjati, kajti bilo
bi to ne samo njemu samemu v sramoto,

11

ampak tudi dobremu imenu celega kerdela
na škodo.

33. Kdor v nevarnem trenotku obupno
govori, orožje ali strelivo zaverže, se spunta,
samovoljno hoče boju se umakniti, ali pa ro¬
pati , ta se drugim v svarilni izgled po po¬
velju kardelnega poveljnika vpričo vojakov
takoj ustreli ali pa ga višji osobno takoj
poseka.

34. Vojaki, kteri se pustijo vjeti, ne da
bi se do zadnjega branili, se imajo najostrejše
kaznovati, ako so krivi bojazljivosti.

35. Ako je kak oddelek prišel v nered,
ali pa se odbil, mora se hitro, ko se da
znamnje za to, zbrati in sicer tako, da se v
novič zamore peljati v boj.

V takih nevarnih trenotkih se vidi, koliko
so prav za prav vredni pridni, dobro izurjeni
vojaki.

Kdor Mizo sovražnika nalašč čez mesto,
na kterem so se na dano znamnje imeli
zbrati, beži ga najhujša kazen zadene, in če
bi se na pervi klic ne vernil, ga oficirji ali
za bojno čerto stoječi žandarji pobijejo.

36. Na zbirališču, če ni poveljnika, pre¬
vzame povelje najvišji oficir, ki je tam pri¬
čujoč , ali pa, če je treba, kak vojak, ki je
najdalje služil. Kdor prevzame povelje je

12

tudi odgovoren, da se vojaki zopet redno zbe¬
rejo ter se, kakor ravno pripravno, dalje rabijo.

Isto dolžnost ima po šarži ali versti, naj-
višji (ki je najdalje služil), ako se na zbira¬
lišču snidejo vojaki raznih kerdel, ali pa,
kedar se razkropljeni združijo.

37. Boju se nihče ne sme samovoljno
umakniti, razun onih ranjenih, ki niso več
za bojevanje. Lehko ranjeni se morajo precej,
ko so obvezani, oni pa, ki so za transport
ranjencev kot pomočniki na kraj zavezovanja
odposlani, in so izmed bojevalnega stanu, takoj
po izveršenji naloge verniti v svoj oddelek.

38. Bazkropljeni se morajo najbližnjemu
kerdelu pridružiti in pri njegovem poveljniku
oglasiti.

39. Vojaške bolnišnice in sovražnikove
ambulance, ravno tako tudi osebe, ki imajo
zraven opraviti, dokler to svojo službo oprav¬
ljajo, se imajo v smislu genevske pogodbe in
po slučajno danih določbah kot nedotakljive
smatrati, morajo se pa dati spoznati po po¬
gojenem znamenji, to je, po rudečem križu na
beli podlagi, (pri zavodih na zastavah, pri
osobah na rokalnih prevezah).

40. Z vojnimi vjetniki naj se usmiljeno
ravna; kajti ne bilo bi pošteno, z neoboro¬
ženimi neusmiljeno ravnati ali pa jih celo

13

oropati in hudo delati ž njimi; ranjenim so¬
vražnikom naj se ravno tako, kakor lastnim
vojnim tovaršem, primerno postreže.

41. Vojak, ki se v vojni vjame, naj ne
pozabi, kaj je prisegel, ter naj svojemu vla¬
darju zvesto in sveto spolni svojo obljubo in
naj ničesar, kar bi njegovi lastni vojski uteg¬
nilo biti na škodo, sovražniku ne izdd.

Podložni so dolžni svoje predpostavljene
in višje spoštovati in podpirati in jim biti
pokorni tudi, kedar so ž njimi vred vjeti.

42. Vsak, ki je bil vjet, in se verne
nazaj, naj se po postavi opraviči, da ni bil
sam kriv, da se je vjel.

§• 7 .

Udeleževanje pri zastopstvih, društvih,
zborih, kakor tudi vdeleževanje pri
javnem novinarstvu.

(Theilnahme an Vertretungskorpern, Vereinen,
Versammlungen, sowie Betheiligung an der offent-
lichen Fresse.)

43. Političnih društev, če so tudi v obče
od vlade dovoljena, se nihče ne sme udeležiti,
niti vojak, ki še djansko služi v vojski, niti
tak, ki še nij doslužil, niti oni, ki kako službo
pri vojaškem oskerbništvu opravlja.

44. Kdor se skrivnih društev udeležuje,
kaznuje se po kazenski postavi.

14

45. Društev, ki niso politična pa dovo¬
ljena, smejo se vdeležiti vojaki: vendar si
morajo najpred od predpostavljenega vojaškega
poveljstva k temu dovoljenje izprositi.

46. Udeležiti se javnih shodov ali demon¬
stracij, ki imajo političen namen, vojaki v
vojaški obleki ne smejo; kajti to se z vojaško
službo nikakor ne vjema.

47. Vojaki, kteri imajo kako posestvo
in vsled tega pri volitvi zastopnikov po po¬
stavi volilno pravico, smejo to pravico le po
svojih pooblaščencih vživati. Vendar pravice,
izvoljeni biti, sploh vojaki nikoli nimajo.

48. Vojaškim osebam, ki še dejansko
služijo, je prepovedano, časopise ali sploh
tiskovine, ki perijodično, to je od časa do časa
izhajajo in samo ali vsaj ob enem tudi po¬
litične ali socijalne stvari obravnavajo, dajati
na svitlo, ali jih vredovati ali pomagati k
temu; prepovedano jim je dalje vojaške za¬
deve pretresovati in dajati v natis na kak
način, ki se z vojaškim redom in duhom ali
vojaškimi dolžnostmi ne vjema.

Kdor hoče kak perijodičen časopis ali
tiskovino, ki ni politična in je brez kavcije,
dajati na svitlo ali vredovati, potrebuje k
temu dovoljenja od deržavnega vojaškega mi-
nisterstva; kdor bi v kakem časopisu rad kaj

15

očitnega dal popraviti in razglasiti, treba mn
je k temu dovoljenja od predpostavljenega*
generalnega (vojaškega) poveljništva.

II. Oddelek.

Pravilne določbe.

(Grundsatzliche Bestimmungen.)

§• 8 .

O službi.

(Dienst.)

49. „Naj višj a služb a“ ali „služba“
zapopada v sebi vsa ona opravila, ktera za¬
povedujejo stanovske dolžnosti.

§• 9-

Bazne nadredbe in podredite.

'{Verhdltniss der Ueber- und Unterordnung.)

50. Osobe orožene moči niso samo v ožjem
službenem okvirji kot podložni predpostavlje¬
nim , nego tudi v veliki organični celoti kot
nižji višjim podveržene.

Ta nad- in podredba ima za one, ki so
v reservi, takrat veljavo, ako se k službi

16

pokličejo ali če dobodo povelje, ki se tiče
njihovih vojaških dolžnosti, dalje vselej, kedar
se pokažejo v vojaški uniformi.

51. „Višji“  je vsak aktivni pripadnik
stoječe vojne, vojne marine in deželobrambov-
stva vsem onim nasproti, ki v taisti stanovski
gruči manjšo šaržo imajo, kakor on.

52. Osobe vojaškega stanu, bodi-si sto¬
ječe vojne ali vojne marine ali deželnega-
brambovstva, dalje nadzorno osobje vojaških
kaznilnic, kakor tudi sanitetno in tehtnično
pomožno osobje stoje tudi razen lastne sta¬
novske gruče v razmeri višjega in nižjega.

53. „Pr e dpo stavljeni"  je brez ob¬
zira na stanovsko gručo oni, kteremu vsled
organičnega položja, vsled službenih p. fpisov
ali pa vsled slučajnega odločenja pripaua pra¬
vica poveljevanja vsem onim nasproti, ki so
mu „podložni“.

Ako je izjemama višji v šarži in .redu
nižji nego oni, ki ga imajo ubogati, morajo
se mu tudi ti za čas te razmere brezpogojno
podvreči.

Taisto velja za vse nižje, kedar kak višji
na lastno odgovornost zapoveduje. K temu je
višji celo zavezan, a mora potem opravičiti
se — vselej:

17

a)  da vstavi javno zaničevanje dolžnosti
in službene zopernosti, kakor tudi razuzdano
obnašanje vojaških oseb.

b)  ako spozna, da je treba odločnega po¬
veljevanja pri slučajih, kjer so oddelki vojske
ali zavodi brez poveljnika.

55. Auditorji, vojaški zdravniki in vojni
računovodji, kakor tudi nadzorniki kaznilnic,
osebe sanitetnih in tehničnih zavodov morajo
proti osebam moževskega stanu kot predstojniki
vesti se.

56. Pri taisti šarži in redu imajo na suhem
osebe stoječe vojske pred vojno marino, oba
pa pred deželobrambo prednost. Na morji
imajo osebe vojne marine prednost pred onimi
stoječe vojske.

5', ; Za službeno razmerje je poleg šarže
v posameznih stanovskih gručah tudi red me¬
rodajen.

§• 10 ,

Službeni red.

(Lienstordnung )

58. One določbe, ki omejujejo natanko
položje in delavnost oseb, komand, uradov in
zavodov in ki veljajo za njihov pismeni in
ustni službeni promet, se zovejo „službeni

2

18

red,“ pot, ki se ima pri tem njega deržati,
zove se »službeni  pot.‘‘

59. Službeni red zahteva, da nihče mej
svojega in tujega področja ne prestopi, dalje
da se vse službene zadeve zapored od zdolaj
na kvišku vedejo, in ravno tako od zgoraj
doli prihajajo.

Ako posebne nujne okoliščine zahte¬
vajo, da se to pravilo ne izpolnuje, morajo
se prepisi direktno dobljenih povelj ali ravno
tako izročenih javljenj vsem medsfopnjam koli¬
kor moči hitro uposlati, ali pa se mora ravno
tako o tem ustno poročati.

61. Viši ne sme v osobnih zadevah nikdar
vtikati se v opravke nižega, a tudi predstojnik
le takrat, kedar dobro službe to tirja.

IH. Oddelek.

Obnašanje podložnega (nižjega).

§. u.

O pokornosti (snborriinaciji).

( Subordinatvm.)

62. Vsak podložni ima dolžnost, brez
vsega ugovora vsakako svojim predpostavljenim

19

pokoren biti, v onih rečeh, ki so imenovane
v točki 54, mora tudi vsak niži visim zavoljo
službe biti pokoren.

Subordinacija je celo različna od suženske
podložnosti, ampak ona je nekaj lepega in
žlahtnega, ki obstoji v tem, da vojak občnemu
blagoru na prid vsikdar podverže lastno svojo
voljo postavi in povelju.

Taka subordinacija je se ve da celo
potrebna, da se obvaruje vojaški red, da se
ohranja vojaška moč na terdnih nogah. Brez
te subordinacije vojska kaj zdatnega ne more
storiti.

63. Dolžnost subordinacije veže vse osebe,
ki djansko služijo v orožji, one pa, ki ne slu¬
žijo djansko, veže lev rečeh, ki so imenovane
v 50. točki.

64. Subordinacija zahteva, da podložni
vsako povelje svojih predpostavljenih brez
ugovora, voljno o pravem času in tako dobro
spolni, kakor mu je po njegovi moči in po
razmerah mogoče.

65. Ugovarjati, predno se kako povelje
izverši, se sme, ako to okoliščine dopuščajo,
le takrat, kedar podložni misli, daje to službi
na korist, ali pa če so kaki zaderžki, ki pred¬
postavljenemu niso znani. Če se njegovo ugo-

2 *

20

varjanje ne sprejme, mora se povelje brez
vsega ugovora naravnost spolniti.

66. Le takrat, kedar je jasno in očitno,
da je kako povelje zoper s prisego na se vzeto
dolžnost, deržavi ali službi v škodo, ali pa,
kedar se kaj zahteva, kar je po kazenski po¬
stavi prepovedano, takrat podložni ne sme
pokoren biti. Se ve da mora prej vse dobro
in na tenko premisliti.

67. Ce kak drugi predpostavljeni sam od
sebe kaj zaukaže, kar poprejšnje povelje ovira,
mora mu podložni to poprejšnje povelje po¬
vedati ; vendar če ta pozneji poveljnik ostane
pri svojem novem povelji in tirja, da se spolni,
mora se to novo povelje spolniti. V po¬
sebnih imenitnih rečeh, zlasti pred sovražnikom,
sme si vojak v svojo varnost izprositi, da se
mu povelje spisano izroči, če bi pa okoliščine
tega ne dopuščale, mora pa s tim zadovoljen
biti, da mu predpostavljeni s svojim podpisom
samo poterdi, obkorej in kje je dal svoje po¬
velje in to svoje povelje pred pričami glasno
pove. Eavno to tudi tedaj veljd, kedar oficirji
glavnega štaba (načelništva) ali oficirji ordo-
nance ali adjutanti ustmeno naznanijo, da se
je povelje spremenilo.

Na ta način spremenjeno povelje mora
podložni kakor hitro mogoče onemu predpo-

21

stavljenemu naznaniti, ki mu je prejšnje po¬
velje dal.

68. če podložni, ki ima kako povelje iz-
verševati, na okoliščine zadene, kterih pred¬
postavljeni takrat ni mogel vedeti, ko je dal
povelje, tako mora po okoliščinah, kakor naj¬
bolje ve in zna in po svoji dolžnosti, kolikor
mogoče, v duhu danega povelja ravnati, če
nima več ne časa ne priložnosti, na znanje
dobiti novega povelja in bi očitna škoda bila,
ako bi se na tenko po povelji ravnal. Se ve
da odgovoren je za vse to on in mora pred¬
postavljenemu, kakor hitro mogoče, naznaniti,
kako in zakaj da je tako ravnal.

69. Vsak podložni se mora proti pred¬
postavljenemu, vsak nizi pa proti višemu, spošt¬
ljivo obnašati, kolikorkrat ima pri njem ust¬
meno ali pismeno, v službenih ali neslužbenih
rečeh kaj opraviti. Te svoje dolžnosti nikoli ne
sme zanemarjati; kajti vsak je dolžen že one
spoštovati, ki so mu v versti, toliko bolj tedaj
one, ki so mu na viši stopinji.

70. O predpostavljenih ali viših slabo
govoriti, njih dela pretresovati ali jih celo
zasmehovati je na vsak način prepovedano.

22

§• 12 .

O kaznih.

( Str o fen )

71. Naloženi kazni se mora vojak brez
vsega ugovarjanja in ustavljanja podvreči in
jo z voljo^ prenesti.

72. Če v strahovno kazen obsojen vojak
ve za kake predpostavljenemu, ki mu je kazen
odločil, neznane okoliščine, vsled kterih bi se
mu ulegnila kazen polajšati. jih sme po dveh to-
varših v 48 urah potem, ko se je zaperl ali
ko se mu je kazen naložila, službeno povedati
ter prositi, da bi se dobrovoljno prevdarile.

73. Precej, ko je vojak svojo kazen v
zaporu prestal. mora se pri svojem pervem
(naj bližnjem) predpostavljenem, v 48 urah pa
o priložnosti, ko sporoči svoje naznanilo (ra-
port), službeno pri onem predpostavljenem
oglasiti, kateri ga je v kazen obsodil.

Ako se pri tem zavoljo premestitve
ne more oglasiti, naj se pri tistem predpo¬
stavljenem oglasi, ki je na postaji tamkaj
pričujoč in sicer pri naj višem; ta naj pa
potem to dotičnemu višemu poveljstvu pismeno
naznani.

23

§■ 13 .

O prošnjah.

(Sitten )

75. 76. Vsako prošnjo mora vojak dobro
prevdariti, potem še le jo sme naj bližnjemu
(pervemu) predpostavljenemu predložiti; če bi
pa ta prošnje ne uslišal, naj pa službeno pri
kompanijskem raportu prosi. Ako se mu tudi
tukaj odreče, dano mu je na voljo — se ve
da službeno — osebno se oglasiti pri bata¬
ljonskem ali po potrebi celo pri polkovnem
(založnem) poveljstvu.

77. Samo spomladi, ko pride brigadni
poveljnik vojsko ogledovat in pregledovat, sme
vsak vojak, po danem opominu svojo prošnjo
tudi neslužbeno naravnost onemu poveljniku
predložiti, ki vojsko ogleduje.

79. Ako ima več vojakov v kaki skupni
zadevi kake prošnje, smejo jih celo takrat,
ko je ogledovanje ali pregledovanje vojske,
le tako le predlagati, da v imenu vojakov, ki
niso podoficirji, dva izmed njih, v imenu
podoficirjev le dva podoficirja in sicer po
častni stopinji naj viša, prosita. Ali poprej
morajo tisti, ki jih to zadene, vmesnim pred¬
postavljenim to sporočiti.

24

80. Vsem izmed vojske je sicer dovoljeno,
v osebnih rečeh pri Njegovem c. k. apostol¬
skem Veličanstvu, presvitlem cesarju, milosti
prositi in sicer pismeno ali pa, da sami grejo
pred cesarja, ali prošnje do cesarja, ki se ko¬
ličkaj službe tikajo, smejo se le z dovoljenjem
predpostavljenega polkovnega poveljstva vlagati.

§• 14 .

O pritožbah.

(Beschioerden )

82. Vsaka vojaška oseba ima pravico,
pritožiti se zoper krivico, ki se mu je storila.

83. Vsak predpostavljeni, ki ima pravico,
soditi v pravdah, ima dolžnost, v okom priti
dokazani krivici. Kajti to bode le njemu v
čest, če to svojo dolžnost vsakikrat po svoji
vesti tako spolni, kakor se njegovemu stanu
in okolščinam spodobi.

84. Vsak vojak, ki brez pravega uzroka,
toži in si ne dd ničesar dopovedati, ampak le
po svoji termi dalje tožuje, mora se zato kaz¬
novati, ker se je svoje pravice le po krivem
poslužil.

85. Sploh se sme pritožiti še le drugi
dan po storjeni krivici, pritožiti se zoper kako
povelje sme se še le potem, ko se je povelje

25

spolnilo, pritožiti se zoper naloženo kazen še
le takrat, ko se je kazen prestala.

86. Če ^e hoče vojak o čem pritožiti,
oglasiti se mora pri svojem neposrednjem pred¬
postavljenem. Če ta njegove prošnje ne more
uslišati, spravi se pritožnik službeno do kom-
panijskega raporta. Ako se tožba tudi tukaj
ne sprejeme, dš se mu sicer na prosto voljo,
pritožiti se službeno pri bataljonskem ali po
potrebi tudi pri polkovnem poveljniku, vendar
mora se poprej k predpostavljenim podati,
ki so še vmes ter mirno in brez strasti pre-
vdariti, kar so mu oni povedali in razložili.

87, 88, 90. Pri pritožbah mora vsak der-
žati se službenega pota ali reda; le spomladi
o priliki ogledovanja vojske sme se vsak pri¬
tožiti naravnost pri poveljniku, ki je prišel
ogledovat, (glej točko 77). Kako se ima rav¬
nati pri pritožbah, ki jih več skup v eni reči
ima, to pove točka 79; vendar sme govoriti le
tisti, ki je naj viši izmed njih; izmed ostalih
sme pa le oni govoriti, kteremu se zaukaže.

26

§■ 15 .

Nagovarjanje in obnašanje pri sporo¬
čanji.

(Ansprache und Benelimen bei Meldungen.)

92. Podložni (niži) mora predpostavlje¬
nega (višega) vikati in nagovoriti ga z besedo
„gospod“ in imenovati ga po njegovi šarži
(časti), če nima kakega drugega častnega
imena. Tako mora se vselej v službi proti
njemu ravnati, naj bi sicer v osebnih reččh
ž njim še tako dober ali v kaki zavezi bil.

93, 94. Vsako naznanilo mora biti jasno
in jederno (krepko); ta pa, ki naznanilo spo¬
roča, če ni višemu (predpostavljenemu) osebno
dobro znan, mora naj prej povedati svojo šaržo
(častno stopinjo), svoje, ali, če potreba, tudi
vojaškega kerdela ime.

97. Pismena naznanila sostavljajo se po
opravilnem redu. Treba je včasi pristaviti,
obkorej se je naznanilo oddalo.

Treba je to posebno pred sovražnikom
in sploh pri vseh priložnostih, kedar je to
vedeti važno.

27

IV. Oddelek.

Kako naj se obnaša predpostavljeni (viši)?

(Verhaltungen des Vorgesetzten (Hoheren).

§. 16 .

O strahovanji (pokorščini).

( Disciplin.)

98. V čem obstoji pravo strahovanje ? V
tem, da vojaki niso uporni, ampak pokorni,
da so v pravem redu in da zvesto spolnujejo
svoje dolžnosti. K temu je treba, da jih ima
predpostavljeni z vso močjo v strahu in redu,
in da jih sili k temu, da spolnujejo vsako po¬
velje ; da so oni pa res tudi na tenko po¬
korni, sploh da predpostavljeni in podložni
spoštujejo postavo in dolžnost in sami sebe
zatajujejo, kar le treba in mogoče.

99. 100. Pervo, kar je strahovanju treba,
je, da se vojak primerno izuči in izuri, skoz
in skoz biti pokoren, ves zvest v spolnovanju
svojih dolžnosti, natančen tudi v posameznih
službah. Treba je dalje, da se gotovo in ostro
vsak kaznuje, kteri ne ravna na tenko po povelji
in ukazu. Prava pokorščina se zlasti s tim
doseže, da je poveljnik ojster, ali vendar pra¬
vičen, da si vse šarže skup pomagajo in

28

zložno delajo, in da predpostavljeni dajejo
lepe zglede. Kjer se pokorščina že nahaja, naj
se na vsak način ohrani; kjer je pa ni, treba
je na vso moč si prizadevati, da se zadobi,
če bi tudi trebalo k temu naj ojstrejših pri¬
pomočkov.

§• 17 .

Kako se mora s podložnimi (nižimi)
ravnati?

(Behandlung der Uritergebenen (Niederen).

101, 102. Ravnati se mora s podložnimi
pravično in dobro, pa tudi dosledno in tako,
kakor je posameznemu po njegovi natori pri¬
merno. S tim si predpostavljeni pridobi ve¬
liko zaupanja, podložni mu bodo vdani; toliko
več bode on veljal pri njih.

Predpostavljeni naj si toraj prizadeva,
svoje podložne spoznati po njih natori, naj
bode usmiljenega, dobrega serca do njih, naj
jih spodbuja in pri pomaga, da se učijo in
omikajo. Pri vsem tem pa naj vendar nikoli
ne terpi, da bi se kdaj pravila in povelja
kakor si bodi prelomila, tudi naj ne bode
preveč znan in dober ž njimi kakor s sta¬
rimi prijatlji. Vsakakor mora on znati si ve¬
ljavo ohraniti.

29

103. Vojak mora biti zvest v spolnovanji
svojih dolžnosti, vse na tenko po redu oprav¬
ljati; tega pa, se ve da, mora se privaditi.
Vojaško službo je treba z vso natančnostjo
opravljati in kjer je treba, z naj večo ojstrostjo
ravnati o pravem času. Delati se mora po
pravici, ne glede na nikogar, terdno in krepko
pa vendar brez osornosti in strasti; kajti tako
ravno služi predpostavljeni službi v dobiček,
in si pridobi s tim tudi veljave.

104. Vsa skerb se mora imeti, da se pod¬
ložni izurijo in izučijo in da bodo za boj;
ravna se naj pa tri ž njimi poterpežljivo, sta¬
novitno in metodično, to je tako, kakor to
tirja dober uk.

Ob enem naj se mladim vojakom tudi
vceplje vojaški duh, naj se jim obuja veselje
do svojega poklica in naj se skerbi, da bodo še
bolj terdno vdani cesarju in domovini.

105. Vsak predpostavljeni ima dolžnost,
po pravici pomagati vsakemu, ki ima pra¬
vično prošnjo ali pritožbo.

106. Preveč gledati na podložne, v vsaki
malenkosti imeti jih takorekoč pod varstvom,
preveč vtikati se v njih lastne stvari, vzbuja
in napravlja le nevoljo in je službi na škodo;
prilastiti si več pravice, kakor je imajo, ali

30

dajati povelja, ki s službo niso v nobeni do¬
tiki, je pokorščini na škodo in kazni vredno.

107. Predpostavljeni naj si tudi priza¬
deva, da podložni vedno gledajo na se, da
jim je vedno mar za čest in poštenje; kajti
to utegno službi na hvalo priti.

Kdor ve prav hvaliti in grajati, obdaro¬
vati in kaznovati, pokaže s tim, daje izurjen,
razumen in previden.

Pri komur je vsaka beseda in vsako opo¬
minjanje zastonj, kdor kaže, da ne mara za
svojo dolžnost, da je nepokoren, ta se mora
kaznovati.

Kaznovati se vendar podložni nikoli ne
sme zato, ker mu predpostavljeni osebno mo¬
rebiti ni dober; tudi tako ne, da se vidi,
kako ga predpostavljeni sovraži.

Ko predpostavljeni kazen odloči, mora
gledati na to, kako se je podložni do zdaj ob¬
našal in koliko je omikan, dalje na to, koliko
bi kazen utegnila zdati ali pomagati, in na
okoliščine, vsled kterih bi se kazen smela
zlajšati ali povišati.

Kaznovati podložnega sme predpostav¬
ljeni še le takrat, ko je vse že dobro prev-
daril, in mu je jeza odlegla; odpuščati mu
cele kazni ali vsaj nekaj, po navadi ne sme,

31

razun takrat, kedar je kak poseben uzrok,
kteri se je še le pozneje zvedel.

108. Oficirjem in podoficirjem se mora
fiest in veljava, ktera jim gre, obraniti in
obvarovati tudi takrat, fie so viši zraven. Zato
se mora ž njimi vselej tako ravnati, kakor
se po njih stanu in službi spodobi. Očitati jim
ali jih grajati vpričo podložnih (nižih) ali ptuj-
cev, sme se le takrat, fie že mora biti in to
vselej varno in pošteno.

109, 110. Viši mora vsakega nižega
(podložnega) vikati in ga toraj v službi ne
sme z nobeno drugo besedo nagovarjati.

§• 18 .

Varstvo in ohranjenje moža in blaga.

(Schonung und Erhaltung von Mann u. Material.)

111. Vsak predpostavljeni ima ojstro dolž¬
nost, varovati može in robo, dokler da to
vojaški reči ni v škodo. Zlasti je dolžen, sker-
beti za dober živež, za dobro obleko, za pri¬
pravno stanovanje, gledati na zdravje, s tim,
da se vojaki imajo v pravem redu in meto¬
dično navadijo truda; gledati je dolžen tudi
na to, da se roba ohrani v pravem stanu,
kakor je to zapovedano po posebnih pravilih.

32

§• 19 -

O ukazih.

(Befehlgebung )

112. Vsak ukaz naj je jasen in kar mo¬
goče kratek in razločen. Važne ukaze, ktere
ustmeno daš, morajo ti oni, kteri jih sprej¬
mejo ali dalje izročiti imajo, vselej od besede
do besede ponoviti.

113. Kjer je mogoče, morajo se važni
ukazi pismeno dati in zraven pristaviti, kdaj
so se oddali. Kjer je treba in mogoče, zlasti
v vojni, morajo se taki ukazi po dvoje na¬
praviti in vsak po drugi poti poslati, kamin*
je namenjen.

114. Noben ukaz se ne sme brez poseb¬
nega uzroka prenarediti. Kedar se pa kakemu
predpostavljenemu zdi potreba, kak važen ukaz
prenarediti, ki ga je kak drugi predpostav¬
ljeni kteremu svojih podložnih dal, sme ga
on le takrat, kedar tega predpostavljenega ni
vpričo, prenarediti in sicer pismeno, ali pa,
če to ni mogoče, na način, kakor se je ome¬
nilo zgorej v točki 67.

115.Vsak poveljnik voda(Zugskommandant)
mora vedeti za hiše, kjer so njegovi vojaki
pod streho. Predpostavljeni pa morajo svojim

33

lastnim podložnim vselej na znanje dati svoje
stanovanje.

§• 20 .

Kdo namestuje poveljnika?

(Stellvertrčtung im Kommando.)

116 . Ce ni poveljnika zraven ali pa če
on ni za službo, namestuje ga tisti, kteri se
je nalašč zato odločil (postavil). Sicer ga pa
namestuje zmed podložnih, ki so tamkaj na
mestu, tisti, ki je najviši za njim; če so pa
razna vojaška kerdela skupej, prevzame po-
veljništvo najviši izmed njih. Izmed onih, ki
so si v versti, to je, ki so enake častne stopi¬
nje , izbere se za poveljnika pri stalni vojski
in vojaškem mornarstvu tisti, ki je v prejšnji
šarži najdalje služil. Na deželne brambovce
se ne gleda; vselej imajo pred njimi častniki
stalne vojske in mornarstva prednost in se
torej le izmed teh zbere poveljnik.

3

7 palcev (18 centimetrov.)

34

V. Oddelek.

0 ukazih za vojašnice in stanovanja.

(Kasern- uud Quartier - Vorscliriften.)

§. 21 .

Red v vojašnici.

(Kasern-Ordnung.)

117. Poveljništvo v vojašnici ima povsod
najviši poveljnik onih kerdel, ki v njej sta¬
nujejo.

119. Nad vsakimi durmi mora hiti tabla
z napisom, da se ve, čemu je dotična izba.

Napravi se napis tako-le:

Polk: (ime) kompanija: (ime) Vod: (ime)

(kerdelo)

Soba za može.

(Računski narednik, kuhinja, zaloga, itd.)

30 postelj.

(20 konjev).

10 palcev (26 centimentrov.)

120. Poveljnik vojašnice določi vsakemu
oddelku prostor za vojaško razredenje, potrebne

35

ordonance pri vratih in druge straže (pošte)
in oskerbuje vse druge naredbe, ktere so k
redu in varnosti potrebne.

121. Tobak kaditi in z nevarno lučjo
okoli hoditi na podstrešji (Dachboden), po hle¬
vih , po podih za klajo in sploh po vseh
prostorih, ki so nevarni zavoljo ognja, je pre¬
povedano.

Ogenj v kuhinjah in pečeh se mora po
retreti (štrajhu) pogasiti.

122. Kedar se v vojašnici ogenj vname,
naj 'se kar precej d& znamnje in skličejo vo¬
jaki na noge k orožju, in naj se vse poskusi,
kar bi utegnilo pripomoči, da se ogenj ugasi.

Vodstvo pri gašenji prevzame kasarno-
inšpekcijski oficir, dokler ne pride vojašniški
poveljnik, požarni brambovci, ali pa kdo od
inženirskega vodstva.

124. Prehodi, stopnice, stranišča, vrata in
dvorišča se morajo od mraka in vso noč raz-
svitljevati.

V nadstropji se ne smejo nobene vaje
imeti, ki bi zidovje ali pohištvo utegnile omajati.

Derva cepiti in premog (Steinkohle) drobiti
se le sme na dvorišči in v kletih.

Okna se morajo, kedar se odprč, dobro
pripeti ali prikleniti; če pa močen veter vi eče*
morajo se zapreti.

o*

36

125. Notri v vojašnici in okrog nje mora
biti čedno. Smetje, gnoj in pepel se mora na
svoj, nalašč zato namenjeni kraj spravljati.

Studenci sami in vse okrog njih mora
posebno čedno hiti, ravno tako tudi stranišča.

Gledati se mora tudi vedno na to, kakošna
je voda.

Streljati se sme v kasarnah in izbah samo
tamkaj, kjer se v jahanju podučuje, pa le,
kolikor je treba, da se konji navadijo streljanja.

Streljati s puškami za sobo se samo v
hlevih ne sme, sicer pa.

127. Stopiti v kasarno smejo po postavi
samo oni, ki v njej stanujejo, pa vojaške osebe
v vojaški obleki (uniformi). Malopridne osebe
In klateži ali sumljivi, pa nikakor ne smejo
noter iti.

128. Živež in pijačo , smejo v kasarnah
prodajati samo marketendarji in pa oni, ki so
od kasarnskega poveljnika sprejeli dopustni list.

Obkorej se kerčma mora zapreti, določi
kasarnsko poveljstvo.

§• 22 .

O izbenem redu.

( Zimmer-Ordnung.)

134. Po izbah mora vse biti v redu in
čedno. Na to ima pred vsemi drugimi vsak

37

vodovodnik (Zugsfuhrer) dolžnost gledati in
paziti. Podpirati ga pa morajo pri tem poslu,
kolikor potrebno, dotični desetniki in razvodniki
(korporali in frajtarji).

V vsaki izbi je kak podoficir, razvodnik
ali kak zato pripraven vojak za izbnega po¬
veljnika, in je odgovoren za ves red, za snaž¬
nost in pokorščino.

135. Za vsako izbo odloči izbni poveljnik
vsak dan enega prostega vojaka, (ne šarže),
ki ravno v tisti izbi stanuje in ta vojak pre¬
vzame službo v izbi, namreč da osnaži in
omije izbo, zakuri peč, prižiga luč, prinaša
vodo. Sicer pa sme ta vojak prosto hoditi
svoje pote, da le te svoje dolžnosti opravi.

136. Ako šarže skup stanujejo, prevzame
v vsaki izbi tisti izbno poveljništvo, ki je naj-
viši ali najstarši po svoji častni stopinji. Izbno
službo (službo v izbi) zaporedoma (po versti)
ordonance tistega voda (cuga) oskerbujejo, h
kteremu se šarže štejejo.

137. Ako v izbah za vojake ni poseb¬
nega mesta, kjer bi šarže spale, izbere si
izbni poveljnik sam svoje mesto, ki se mu
za opravljanje svoje službe najpripravniše zdi,
in mora, kjer je mogoče, od njegove postelje
najbližnja postelj za vojaka vsaj 4 čevlje od¬
daljena biti.

38

138. V izbi mora biti imenik na durih
napravljen po sledečem obrazu in pod tim
zaznamek vseh posteljnih narejčin (Bettforni-
turen) in drugih priprav, ktere so v izbi.

139. Za omenjene reči, kakor tudi zato,
da se stene, okna, duri, tla, peči in vse, kar
je se druge robe v izbi, obderžijo v dobrem
stanu, odgovoren je izbni poveljnik. Ta mora
tedaj kar precej naznaniti, če se je kaj po¬
škodovalo in povedati, kdo je kriv te škode.
Če bi bil kdo kako reč kdaj iz porednosti po¬
škodoval , naj si on prizadeva, zvedeti po-
redneža.

Imenik.

10 palcev (26 centimetrov).

39

36 centimetrov.

Skup.mož.

40

O

«f=

o

■o

CS

S

N

P3

«*3 'S S 3 n

s P © ^ ;

D 43 43 ^ S •; _ .. _

; o  o  >  m  m p-. « čl, m

14 palcer.

Opomba:  Zraven imen predpostavljenih, ki so na kaki postaji (štaciji),
mora biti tudi zapisano njih stanovanje.

41

140. Novinci in ljudje, na ktere se je
manj zanesti, morajo se k onim vojakom
djati, ki jih imajo podučevati in gledati na
nje. Ljudje, ki so si prijatelji, enako zvedeni
ali omikani, ali pa, ki govorijo ravno tisti
materni jezik, smejo svoje postelje drug zraven
drugega imeti, 6e zato prosijo in če to službine
razmere dopuščajo. Možje, ki bobnajo ali
trobijo, morajo svoje mesto imeti zraven duri
(vrat). — Mesta, kjer spi, ne sme nihče brez
dovoljenja izbinega poveljnika spremeniti.

141. Postelje morajo z zglavjem vštric
stene, 6 palcev proč, od nje stati, in sicer
po dve tako, da ste dve 6 palcev narazen,
med slehernim parom pa 15 palcev vmes.

142. Nad zglavjem vsake postelje mora
biti 4 palce dolga in 3 palce široka tablica,
na kteri je zapisana šarža in ime dotičnega
vojaka.

143. Posteljna roba se mora čedna ohraniti,
večkrat djati na zrak in iztepati. Slamnjača
(slamnjak) se mora po dnevu s tisto stranjo, na
kteri je prerezana, navzdol oberniti; podzglav-
nik se dene k zglavji postelje na slamnjačo, čez
to pa poletna odeja, rjuhe in zimska plahta in
sicer vse po obliki in velikosti podzglavnikovi
zravnano. Ako ni nobene zimske plahte, denejo
se rjuhe pod poletno odejo.

42

V postelji se ne sme ničesar hraniti, kar¬
koli kdo ima. Rjuhe se vsak mesec, slamnjače
pa po potrebi za čedne zamenjajo.

Po težavnih marših, vajah in opravilih
je dovoljeno, tudi po dnevi ležati na posteljah,
vendar se mora kaj pod - se podložiti ali pa
obuja izuti, da se posteljna roba ne umaže.

144. Kako se mora hraniti in varovati
orožje, munieija, bojna priprava in mondura,
kaže sledeči red :

A. Za pešce.

(Bei den Fusstruppen.)

Puške, pijonirsko orodje, bobni, rogovi
se morajo po prehodih obesiti na dotične kljuke,
v izbah pa zraven postelj dotičnih ljudi. V
pervem slučaji mora pri vsakem žreblji na
levi strani na kakem lističu hiti zapisano ime
moževo in puškina številka. Bobni in rogovi
morajo biti tik duri onih izb, v kterih sta¬
nujejo bobnarji ali trobci.

Na kljuke za monduro se obesi to-le:
nad vsako posteljo na sredi tornister, čez tega
pa se dene ovratnica in čutara, zraven pa na
eni strani patronjak, čez tega pa jermenovi pas
s pobočnim orožjem, na drugi strani plašč in
sicer tako, da je njegova podvleka na vnoter,

43

plašnica pa zavihana, na sredi naj se pa plašč
z jermenom zapne.

Mondura, ktero imajo ljudje pri sebi, pa
je ne potrebujejo, se lepo zravna in tako-le
na krušnjo diljico položi: hlače, na te pa
suknja (bluza), podjopič, čez vse to pa čaka
(klobuk) tako, da ima ploščo na sprednjo stran;
zraven mondure je na obeh straneh kruh, ku¬
hinjsko posodje in skledica poveznena.

Črevlji (škornje) stojijo pod posteljo, in
sicer pod zglavjem tako, da so pete ober-
nene proti steni. Mavha za kruh visi na zad¬
njem koncu postelje. Rokavice in na njih
vojaška kapa ležijo na odeji in sicer pri zglavji.

Po letu ostanejo rokavice v tornistru za-
hranjene.

B. Za k o n j i k e.

(Bei der Kavallerie.)

Orožje — razun revolverjev — rogovi in
pijonirsko orodje kakor pri peštvu.

Na kljukah za monduro : nad sredo vsake
postelje tovorni tornistri s čokami za konje in
sponami, vojaška čutara in taborska uzda;
zraven teh reči na eni strani patronjaki in v
revolverjevi torbi preskerbljen revolver, na
drugi strani plašč, kakor pri pešcih, in vedrica
za napajanje.

44

Mondure — v ravno tistem redu, kakor
pri pešcih — in verv za priskerbovanje pice
se morajo z Žakljem za oves oviti in na krušno
diljico položiti. Naglavje, rokavice, kruh, ku¬
hinjsko posodje in jedilna skledica, kakor pri
pešcih, sekira za šotore zraven jedilne skledice.

Tobolec za kermo z orodjem za čedenje
konj visi na zadnjem koncu postelje.

C. Za topničarje.

(Bei der Artillerie.)

Na kljukah za monduro: nad sredo vsake
postelje vojaška čutara, zraven pa sablja. Čez
vojaško čutaro tornister in črez tega patronjak
in v revolverjevi torbi preskerbljen revolver
podoficirjev.

Mondura, naglavje, rokavice, mavha za
kruh, kruh, kuhinjsko posodje in jedilna skle¬
dica kakor pri pešcih. Ščet se položi na vo¬
jaško suknjo, ronec na monduro, trobenta se
obesi črez plašč.

D. Za oddelek  (kerdelo) vojaških voz¬
nikov.

(Beim Milit. Fuhricesen-Corps.)

Blizo tako, kakor pri topničarjih. (Aehnlich
wie bei der Artillerie.)

45

145. Kar pa imajo še druge zapovedane
robe, spravi se v mavhe za kruh, tornistre in
ronce; druge reči, ktere ima vojak, shranijo
se v popotne skrinje, ktere imajo svoj prostor
pod zglavjem postelje.

146. Posode za vodo stojijo zunaj izbe,
ali kedar bi voda utegnila zmerzniti, v izbi
pri durih.

147. Izbe se morajo vsak dan, kolikorkrat
je treba, na vsak način pa zjutraj in po zju-
terku pomesti in odpreti, da se prevetrijo,
prah in pajčevina se mora odpraviti, tla okna,
duri, mize, klopi, dilje za postelje in za kruh
večkrat omiti.

Prepovedano je tla potrošati s peskom,
ali polijati z vodo; prepovedano je v izbi
prati ali sušiti perilo, prepovedano je ku¬
hati , in sploh vse, kar bi utegnilo napraviti
škodljivo izparico ali zdravji biti na škodo.
Po zimi se morajo tla, kar mogoče, brez mo¬
krote suho snažiti.

Izbni poveljniki morajo ostro gledati na
to, da se peči previdno, kakor treba, netijo;
peči se morajo hitro odpreti, ko se vojaki k
pokoji podajo.

149. Vsega tega, kar je zapovedano za¬
stran reda in snažnosti imajo se vojaki kar

46

mogoče deržati tudi takrat, ko ne stanujejo
skupej na enem mestu.

150. Ako kak oficir stopi v izbo, v kteri
je več ljudi skupaj, zakliče tisti, kteri ga je
naprej zapazil: Habt Acht!“ („pozor! u ) Vo¬
jaki se obernejo proti njemu in se ustavijo,
kjer ravno stoje; izbni poveljnik gre mu na¬
proti, pa ne vzame pobočnega orožja in se
tudi ne pokrije in se oglasi kot to, kar je.

§. 23 .

O izbah za betežnike.

(Marode - Zimmer.)

151. Da ne bo treba vojakov, kteri lebko
zbolijo in utegnejo v kratkem ozdraveti, ter
ne potrebujejo posebne postrežbe, oddati v
vojaško bolnišnico, morajo se v vsaki vojaš¬
nici, in kjer mogoče, tudi pri raztresenem
nastanovanju napraviti izbe za bolehne.

Bolnike oskerbujejo dotični oddelki; ako
so pa ti predaleč od izb za bolehne nastano-
vani, izročijo se bolehni bliže nastanovanemu
oddelku, da jih oskerbuje ali jim živež daje.

§• 24 .

O redu v konjskih hlevih

( Stall-Ordnung.)

154. V konjaku (konjskem hlevu) mora
biti red in snažnost.

47

Navadna stelja se mora vsako jutro spra¬
viti na za to določeni kraj: sploh pa se mora
skerbeti, kakor je zapovedano, da stelja nikoli
ne poide.

Vodotoki se morajo večkrat z vodo iz-
plakovati; pregraje (staje), ki so iz ila phane,
ali iz tlaka, morajo se suhe ohraniti in po
potrebi popravljati in poravnovati. Roba, ki se
potrebuje v konjaku, mora vedno biti pri rokah
in se taka ohraniti, da se dd dobro rabiti.

Jasli in grablje (gare) se morajo vselej
osnažiti, preden se klaja daje; jasli se morajo
tudi pregledati, da oves skoz ne pada.

Vsak konjak se mora, kolikorkrat je mo¬
goče, tako prevetrovati, da sapa, ki skoz
vleče, konjem ne škoduje.

155. Kerma se mora zunaj hleva varno
zahranjevati. V svislih mora seno in slama
biti redno spravljena, oves pa mera, s ktero
se oves meri, in s kterim se žito razi
(štriha), morajo kar mogoče v kaki skrinji
biti hranjeni.

156. Sedlovje in zaprega mora se v dotič-
nih kamrah ali kasarnskih prehodih obešati
na tako imenovane kozle ali pa se hranjevati
v kakem drugem pripravnem kraji, da se
hitro in brez vsega motanja more vzeti v
roke. Pri vsaki posamezni robi mora na levi

48

strani biti listič, na kterem je zapisano ime
moževo in število konjevo, kakor je to za¬
pisano v glavni knjigi.

157. V konjaku mora vse biti v redu in
snažno. Na to imajo pred vsem gledati ljudje,
ki konjem strežejo. Y konjakih, kjer je več
konj skupaj, se mora vsak dan potrebno šte¬
vilo konjskih strežnikov (Stalivrarten) odločiti,
kolikor jin je treba.

158. Konjski strežniki imajo dolžnost, ne¬
prenehoma paziti na konje, ter varovati jih
napak, paziti, da se nikakor ne poškodujejo;
hitro očediti staje in gnoj spraviti iz konjaka
in če bi kak konj nagloma zbolel ali se po¬
škodoval, morajo to naznaniti dotičnemu kor-
poralu kot konjskemu ogledu, ali pa onemu
podoficirju, ki ima paziti na konje.

Po noči morajo konjski strežniki verstoma
biti na straži; kjer je le en mož, mora se v
ponočni službi namestovati.

Ako mora kak konjski strežnik v silni
potrebi iti iz konjika, ima njegovo službo
med tem časom kak drugi mož opravljati.

Kar se tiče obleke, smejo si konjski strež¬
niki reč olajšati, kakor mogoče in spodobno.

159. Ako kak oficir pride v konjak, v
kterem je več vojakov, zakliče tisti mož, kteri
ga najpred zagleda: „Habt Acht!“ („Pozor!)

49

Vojaki se obernejo proti njemu in se vstavijo,
kjer ravno stoje, in konjski strežniki se v
svoji lastnosti oglasijo, vsak kot to, kar je v
svojem okrogli.

Ljudje, kteri imajo s konji ravno kaj
opraviti, kar se ne da odkladati, morajo to
svoje delo poprej končati.

§. 25 .

O pregledovanju vojašnic In gtanišd.

(Kasern- und Quartier-Visitirung )

160. Kedar je napovedano, da se bo
pregledovala vojašnica in stanovanje, priča¬
kujejo oficirji in možje vsak v svoji zapo¬
vedani obleki dotičnega predpostavljenega, ki
pride pregledovat.

Ko se ta predpostavljeni, ki pride pregle¬
dovat, ima sprejeti, ostanejo nadgledovalni
naredniki naravnost onim poveljnikom na strani,
kterim so podložni, in sicer ostanejo pred
vojašniškimi vrati, ko se vojašnica ima pre¬
gledovati , če se pa stanovanje pregleduje,
tamkej, kjer se stanovanje začne.

Kompanijske nadgledovalne šarže in dotični
oficir, perve svojemu kompanijskemu povelj¬
niku na strani, pričakujejo pregledovalnega
predpostavljenega tamkej, kjer se kompanijski
kraj začne.

4

50

161. Ko predpostavljeni pride, dajo trobci
vojašniških straž (stražarjev pripravnikov) za¬
povedano znamenje za prejem.

Nadgledovalne šarže se oglasijo, kakor
njih poveljniki iii oficirji, zaporedoma pri
pregledniku, in ga spremijo, kakor daleč sega
njih stanovanje.

162. Možje se v izbah posamič vstopijo
pred ali med svojimi posteljmi, izbini poveljnik
pa tik duri ; kuharji ostanejo v obleki, kakor
jo imajo pri kuhanji, in delajo naprej; vse
druge h kerdelu spadajoče osebe ravnajo se
po ukazu svojega poveljnika.

163. Ko preglednik v izbo stopi, zakli¬
čejo izbni poveljniki: „Habt Acht!“ („Pozor!“)
in oglasijo se pri njem kot taki ter ostanejo
blizo njega.

164. Ko se konjak pregleduje, stoji vsak
mož proti konjaku obernjen zraven svojega
konja ter ga derži za uzdo. Mož, ki ima za
dva konja skerbeti, kterih drug poleg druzega
stoji, derži z vsako roko enega. Konjski strež¬
niki opravljajo svojo službo tudi med pregle¬
dovanjem, kolikor je potreba.

Ko predpostavljeni stopi v konjak, da
oddelkov poveljnik znamenje: „Habt Acht!“
(„Pozor!“)

51

165. Vojaki, ki posamem ali raztreseno
stanujejo, pričakujejo oglednika, vsak pred
svojim staniščem; kedar pride, skažejo mn
čast ter ga spremljajo po hišah, izbah in
konjakih.

166. Po dokončanem pregledovanju osta¬
nejo ljudje v svojih izbah, staniščih ali konja¬
kih, dokler ne pridejo druga povelja.

167. Če. kak viši kakor je vojašniški
poveljnik nenadoma pride v vojašnico, naj se
pri njem oglasi naj viši nadglednik in ga
prosi dati mu povelja za naprej; ob enem pa
naj zapove, da se da predpisano znamenje
in da se prihod naznani vojašniškemu po¬
veljniku.

Kerdelo ostane pri svojem dnevnem opra¬
vilu in šarže kompanijske inšpekcije in izbni
komandanti se pri ogledniku še le takrat
oglasijo, kedar on do okraja pride, kjer imajo
svoja opravila.

Dokler ni kasarnskega ali vojaškega po¬
veljnika, spremlja oglednika naj viša šarža
inšpekcijska in stori potem, kar je treba in
sicer kakor to oglednik zapove ali pa, kakor
on sam po okoliščinah za pravo spozna.

4 *

52

VI. Oddelek.

0 opravljanju službe sploh.

(Dienstbetrieb im Allgemeinen.)

§■ 26 .

O dnevnem redu.

( Ta gesordnung.)

168. Da se navadne službe in opravila
uravnajo, zato je dnevni red. kterega izda
poveljnik vsakega polka (samostalnega kerdela).

169. V- dnevnem redu se pove, kedaj se
ima opravilo zadeti, kako dolgo ima terpeti
(trajati) (po zimi 6, po letu 8 ur);  pove se
dalje o poročilu ali raportu, o preživljanju
(hrani), o konjih, kako se kermijo in očedujejo,
o stražah, kako se razdelujejo, o poveljih,
kako se razglašujejo.

§. 27 .

O juternici in večernici.

(Tagwache und Betraite.)

170. Juternica  je znamenje za vojake,
da naj vstanejo in se pripravijo k dnevnemu
opravilu. Juternico bobnajo ali trobijo v po¬
sadkah trobci vseh straž in vojakov priprav¬
nikov, v taboru bobnar ali trobec taborske
glavne straže, v staniščih na maršu pa se
bobna ali trobi pri štacijski straži. Kdaj se

53

ima bobnati ali trobiti juternica, to odločijo
v posadkah vojaški štacijski poveljniki, v
taboru taborski poveljniki, na marših pa ker-
deljski poveljniki. Navadno se juternica bobna
ali trobi po letu ob 5ih, po zimi pa ob 6ih.

171. Večernica je za vojake znamenje,
da se imajo verniti v vojašnice, v tabore in
stanišča.

Bobna ali trobi se pa večernica ravno
tako, kakor juternica, in sicer navadno ob 9ih
zvečer.

174. Ob večernici se morajo vsi vojaki,
to je desetniki (korporali) in kar je nizih
vojakov od njih, verniti v svoje stanišča, ali
kraj v taboru, razun onih, kterim se je do¬
volilo, dalje izostati. Navadno smejo vodniki
naredniki in šarže, ki so jim v versti, ravno
tako oficirjevi namestniki dve uri po večernici
že izostati.

Oficirjevim namestnikom, narednikom in
vojakom, ki so jim v versti, ima kerdeljski
poveljnik pravico dovoliti, da smejo čez ve¬
černico izostati, kakor se jim poljubi; šaržarn
in prostakom pa dovoli kompanijski poveljnik,
da smejo še izostati po odločenem času (uri)_
Takim osebam se mora dopustni list dati v roke.

Po večernem bobnanji mora pri vsakem
vodu vsaj en podoficir doma biti. Komur se

54

je pravilno ali pa s posebnim dopustnim listom
dovolilo, čez večernico izostati, sme se to
spet odreči, če bi bilo zdravju ali pa službi
na škodo.

To dovoljenje sme odtegovati:

kompanijski poveljnik za 6 tednov, bata¬
ljonski poveljnik za 10 tednov, polkovni in
samostalni bataljonski poveljnik celo ali de¬
loma, za zmiraj ali za nekoliko časa.

Pri posebnih okoliščinah smejo polkovni
ali samostalni bataljonski poveljniki kakor
tudi viši predpostavljeni tudi celim kerdelom
to dovoljenje začasno odvzeti.

175. Ako se „večernica“ ponavlja, ali
pa ob nenavadnem času bobna ali trobi, mo¬
rajo se vsi vojaki, to je, kar je oficirskih na¬
mestnikov in nizih vojakov, če bi tudi do¬
pustne liste imeli — pod ostro kaznijo nemu¬
doma v svojo vojašnico (stanišče) verniti.

§. 28 .

O inšpekcijski službi.

(Inspektions-Dienst.)

177. Inšpekcijske šarže so osebe po¬
veljnikov, ki oskerbljujejo znotranjno službo
sploh, zlasti pa skerbijo za red po vojašnicah
in staniščih.

55

178. Pri združenih oddelkih in kerdelih
opravljajo sledeče osebe ogledno ali inšpek¬
cijsko službo:

Pri vsaki kompaniji (škadroni, bateriji)
en desetnik kot „dnevni desetnik"  (Kor-
poral vom Tage) in en razvodnik pri konjikih
en vojak) kot »inšpekcijski poddeset¬
nik (voj ak od inšpekcije) 4 '  (Inspektions-
Gefreiter , Inspektions-Soldat); verh tega pri
vsakej škadroni in bateriji en desetnik kot
»inšpekcijski desetnik v konjaku 1 '
in en vojak (predstrelec) kot n a g 1 e d o v a 1 n i
vojak v konj dku (pr odstrele  c)" (Stall-
Inspektions - Soldat, Inspektions - Vormeister);
pri vsakem bataljonu ali odločenem polba-
taljonu en narednik kot „in š p e k c i j s ki na¬
rednik"  (Inspektions-Feldwebel), verh tega
pri posebe nastanovanem, odločenem ali samo-
stalnem bataljonu en niži oficir (Subaltern-
Officier) (oficirski namestnik) kot „b a t a-
ljonski inšpekcijski oficir"  (Batail-
lons - Inspektions - Offizier); pri vsakem polku
en stotnik (konjiški stotnik) kot polkovni
inšpekcijski oficir"  (Regiments-Inspek-
tions-Offizier).

Inšpekcijsko službo v vojašnici (Kasern-In-
spektions - Dienst) oskerbljuje v vojašnicah,
kjer je le en bataljon nastanovan, bataljonski

56

inšpekcijski oficir, kjer je pa še manj nasta-
novanih, najviša inšpekcijska šarža. Y večih
vojašnicah se postavi (odloči) vojašniški in¬
špekcijski oficir  in vojašniški inšpek¬
cijski zdravnik 1 '  (Kasern - Inspektions-
Arzt).

179. Kjer je treba, naj se odločijo za
službo inšpekcijskega narednika tudi vod¬
niki, za službo dnevnega desetnika razvodniki
in za službo inšpekcijskega razvodnika tudi
zanesljivi in ročni vojaki brez šaržne stopinje.

181. Inšpekcijska služba se nastopi ob
času razdeljenja straž. Osebe, ktere inšpek¬
cijsko službo prevzamejo, oglasijo se k ra-
portu pri tistih poveljnikih, pod kterimi so;
kompanijske inšpekcijske šarže se morajo verh
tega še pri bataljonskih oglednih šaržah takrat
oglasiti, kedar se straže razdeljujejo, bataljonske
inšpekcijske šarže pa se oglašajo pri polkov¬
nem oglednem oficirju.

182. Kompanijske, bataljonske in vojaš¬
niške inšpekcijske šarže morajo ves čas, kar
so v službi, biti oblečene, iii imeti pri sebi
sabljo, in službeno znamenje (Dienstabzeichen)
na sebi.

183. V mirnih časih ostanejo inšpekcijske
šarže na svojem mestu ter ne odrinejo k vajam
(ausriicken).

57

184. Dolžnosti, ki jih imajo ogledne šarže,
povedane so v sledečih točkah; kako se imajo
še posebno obnašati na marših in v taborih,
povedalo se bode v oddelku XVI. in XVII.

Katere dolžnosti ima dnevni desetnik?

(Obliegenheiten des Rorporalen vom Tage.)

185. Dnevni desetnik se po juternici kar
precej (naravnost) poda v stanišča kompanije ter
zbudi vojake; potem si zaznamnuje tiste, kteri
so zboleli, kakor tudi tiste ljudi, kteri morajo
k raportu priti in naznani to naredniku in
računskemu naredniku.

Zjutranji raport, kteri je bataljonskemu
(polkovnemu) poveljstvu namenjen, izroči in¬
špekcijskemu naredniku po okoliščinah spremlja
ga k bataljonskemu adjutantu kakor tudi k
inšpekcijskemu oficirju vojašnice in sprejme
njih povelja posebno črez delalce, ktere mora
odločiti kompanija in komande.

Ukaze, ki jih je sprejel, naznani on na¬
redniku in računskemu naredniku, pove tudi
vodnikom o delalcih, ki se morajo oskerbeti
in pazi, da se prehodi in stopnice v vojašnici
očedujejo.

Vojake, ki so malo zboleli, predstavi zdrav¬
niku, ter mu ob enem izroči knjigo, v kteri so

58

zapisani, in ko je zdravnik zapisal, kar je za
potrebno spoznal, da potem knjigo računskemu
naredniku nazaj.

Dnevni desetnik naj pazi na to, da ku¬
harji svoja dela opravljajo o pravem času in
da se vojaki, ki odhajajo na vaje, ob uri
zberejo na zbirališču (Sammelplatz).

Posamezne ljudi, kteri so zato, da hodijo
po kar je treba, n. pr. kupovat jedila i. t. d.
mora on prevzeti, razverstiti ter zbrane peljati
na zbirališče.

187. Raportni dnevnik (Rapports-Journal)
prinese oficirjem na pregled, potem zbere
ljudi, ki so za raport odločeni; ter jih pre¬
gleda in predstavi naredniku.

On naj skerbi, da se menaža prav raz¬
deli, vjetnikom prinese in za tiste, kteri niso
doma, topla ohrani.

Po menaži mora gledati, da se kuhinjsko
posodje in kuhinje osnažijo.

Kako se mora obnašati, kedar se straže
razdeljujejo, je v §. 74 predpisano.

O času odprave (Abfertigung) spremlja
dnevni desetnik računskega narednika v pol¬
kovno (bataljonsko) pribočnico (Adjutantur),
potem h kompanijskemu poveljniku in nese po¬
tem povelje kompanijskim oficirjem in oficir¬
skemu namestniku.

59

Kedar se razglaša dnevno povelje, mora
biti navzoč, in na vse, kar se tiče njegove
službe, dobro paziti.

188. On mora po dne in po noči skerbeti
za red po vseh staniščih, krog in krog, zlasti
da je čedno po vseh krajih, kjer ne prebiva
nobena kompanija, sploh pa mora gledati na
to, da se vojaki na tenko ravnajo po tem,
kakor je v vojašnicah zapovedano ; če je treba,
sme si v ta namen poprositi izbinih povelj¬
nikov in vodnikov.

189. Gledati mora dnevni desetnik tudi
na kompanijske jetnike.

190. Dalje naj pazi na to, da so vojaki,
ki niso podoficirji, kedar se iz vojašnice ali
staniščnega okraja podajo, oblečeni, kakor je
primerno in predpisano, v ta namen se morajo
pri njem oglasiti, preden se podajo na odhod.

161. Po večernem bobnanju naj pregleda
kompanijske izbe, ali ne manjka kdo, ki ni
dobil dovoljenja, ali pa če se je kaj posebnega
prigodilo, in ali je ogenj v kuhinjah za moštvo
in po pečeh pogašen. To naznani naredniku
inšpekcijskemu pri večernem raportu, potem
naredniku in računskemu naredniku, kedar sta
doma, precej, sicer pa kedar se nazaj verneta
ali pa prihodno jutro pri zjutranjem raportu.

60

192. Če se je kaj nenavadnega prigodilo,
naj to hitro naj višemu kompanijskemu oficirju
ali podoficirju, inšpekcijskemu naredniku in
kompanijskemu poveljniku, ki je v vojašnici,
naznani, v sili naj pa verk tega še sam za¬
ukaže, kar v tem trenutku spozna za prav in
potrebno.

193. Ako bi bilo dano znamenje izbune
(Alarm), prevzame dnevni desetnik dokler ne
pride kak viši, poveljstvo čez kompanijo.

194. Kolikorkrat se da znamenje, ki njega
zadeva, poda se kar precej na mesto, ktero
je za zbiranje dnevnih desetnikov določeno.

195. Kedar kak oficir pride v kompa-
nijski okraj, mora se dnevni desetnik pri
njem oglasiti.

196. Po noči opravljate nadzorniški šarži
pri kompaniji menjaje službo tako, da desetnik
čuje do ene, razvodnik pa od ene do juternice,
da je v kompanijskem okraju vse varno, v
miru in redu.

197. Kedar nastane po noči požar v
vojašnici ali se dd znamenje alarma, mora
šarža od kompanijske inšpekcije oficirje in
moštvo kar precej zbuditi.

198. Dnevni desetnik mora vse dolžnosti,
ki so se v teh točkah omenile, deloma sam
osebno spolniti, deloma pa skerbeti, da jih

61

spolni inšpekcijski razvodnik, one pa, ki so
bolj važne, ima vselej na vsak način sam
spolniti.

Ktere dolžnosti ima inšpekcijski raz¬
vodnik?

(Obliegenheiten des Inspektions-Gefreiten.)

199. Inšpekcijski razvodnik mora dnev¬
nega desetnika pri njegovih opravilih skerbno
podpirati; ako desetnika ni ali pa je nekako
zaderžan, mora ga razvodnik namestovati in
zlasti zunanje službene pote oskerbovati.

Ktere dolžnosti ima konjski ogledni
desetnik in konjski ogledni vojak?

(Obliegenheiten des Stali- Inspektions - Korporals
und des Stali-Inspektions-Soldaten )

200. Desetnik iii vojak inšpekcije morata
se pri svoji ogledni službi v konjaku verstiti
in drug drugega podpirati.

Nju dolžnost je samo paziti na konje,
skerbeti za red v konjakih in snažnost po dvorih.

Zlasti pa morata ona verdevati in snažiti
konje in gledati na konjske strežce.

Ako kak konj zboli, mora to konjski
inšpekcijski desetnik in konjski strežec kar
precej naznaniti živinskemu zdravniku (Thier-
arzt) in dotičnemu vodniku, in če je treba
tudi škadronskemu (baterijskemu) poveljniku.

62

Konjaški inšpekcijski desetnik mora po
juternici dnevnemu desetniku vse naznaniti,
kar se je glede njegove službe prigodilo. •

Konjaški inšpekcijski vojak prinese ob
uri živinskemu zdravniku knjigo zbolelih konj
(Pferde - Marode - Buch), v ktero se zapišejo
bolni konji; če je ta v knjigo zapisal, kar je
treba, prinesejo stražmeštru, (ognjeniku, Waeht-
meister, Feuervrerker).

Ponočna služba se po 196. odstavku men-
javno opravlja.

Ktere dolžnosti ima inšpekcijski na¬
rednik?

(Obliegenheiten des Inspektions-Feldioebels )

201. Inšpekcijski narednik ima sploh
dolžnost, paziti na vojaški red, znotranjo službo
in snažnost po celem staniščinem okraju, zver-
ševati povelja kerdeljskega poveljnika in ofi¬
cirja inšpekcijskega in v sili in potrebi, če
viših ni, storiti, kar sam za potrebno spozna.
To se zlasti takrat zgodi, kedar opravlja službo
vojašnične inšpekcije (Kasern - Inspektion); v
takem slučaji on po primeri spolnuje dolž¬
nosti oficirja inšpekcijskega.

202. On sprejme posebna povelja od ofi¬
cirja, kteri ima inšpekcijo v bataljonu (polku)

63

in v vojašnici, po okoliščinah tudi od bata¬
ljonskega pribočnika (adjutanta); da te ukaze
izpelje, porabi po potrebi inšpekcijske šarže
pri kompaniji.

On zbere poslednjič imenovane šarže k
zjutraujemu in večernemu raportu po juternici
in po večernici, sprejme njih naznanila in da
potrebne ukaze; se ve da poprej mora to
bataljonskemu (polkovnemu) in vojašniškemu
inšpekcijskemu oficirju naznaniti (sporočiti) in
si od njega sprositi potrebnih ukazov.

Narednik inšpekcijski naj ves okraj, kjer
bataljon stanuje, večkrat zlasti pa po noči
pregleda in se prepriča, kako pazljive in de¬
lavne so kompanijske inšpekcijske šarže; ako
zapazi kaj nerednega, naj to odpravi; tudi
po kantinah (pivnicah) naj večkrat pogleda
in naj skerbi zato, da je tamkaj vse v redu
in da se pivnica ob uri zapira.

203. Inšpekcijski narednik naj vse zapiše,
kar se je kaj posebnega prigodilo ta čas, ko
je on svojo inšpekcijsko službo nastopil, noter
do juternice.

Ta svoj spis „zjutranje naznanilo 1 ' (Friih-
Eapport) imenovan naj bataljonskemu (pol¬
kovnemu) in vojašniškemu inšpekcijskemu ofi¬
cirju predloži, da ga ta pregleda in poterdi,

64

potem se nese bataljonskemu adjutantu. Na¬
pravi se pa to zjutranje naznanilo tako le:

polk . . . bataljon . . .

J u t e r n o naznanilo  (r a p o r t),

dne.

1. Dalje časa kakor je dovoljeno izostal je
N. N.

2. Staniščini okraj sem pregledal ob . . .

3. Posebne prigode ali ukazi n. pr. pešec
N. N. se pogrešuje od včeraj.

Podpis.

204. Silne in imenitne prigode naznani
precej bataljonskemu (polkovnemu) in inšpek¬
cijskemu oficirju v vojašnici po okoliščinah
tudi bataljonskemu (pa polkovnemu) povelj¬
niku in njegovemu pribočniku (adjutantu).

205. Kolikorkrat se da znamenje za
dnevne desetnike, poda se tudi inšpekcijski
narednik na zbirališče.

206. Če ima ob enem tudi inšpekcijo v
vojašnici, naj tako ravna, kakor je inšpek¬
cijskemu oficirju v vojašnici predpisano.

65

§. 29 .

O naznanilu (raportu).

(Rapport.)

225. Pri vsakem kerdelu od kompanije
na viš, po okoliščinah pa tudi pri odbranih
malih oddelkih se mora vsak dan o določeni
uri imeti raport.

Pri tej priložnosti sprejema poveljnik na¬
znanila, prošnje in pritožbe, razsoja prašanja,
hvali in graja, odločuje kazni in sploh zaukaže,
kar je sicer za službo potreba.

Pri kompanijskem raportu poročajo tudi
računski naredniki, kar zadeva njih opravila
in se rešujejo službeni dopisi.

Pri kompanijskem raportu morajo vsak
dan razim enega kompanijskega oficirja biti
narednik, računski narednik in šarže kompa-
nijske inšpekcije pričujoče.

Podoficirje in vojake, ki pridejo k raportu,
narednik razversti po versti, kakor so v ra-
portno knjigo zapisani.

227. K raportu od bataljonskih povelj¬
nikov naviš se imajo osebe od moštva po kom¬
panijskem poveljniku ali oficirju predstavljati.

229. O rečeh, ktere se pri raportu ob¬
ravnavajo ima računski narednik spisano tako
imenovano „raportno knjigo 1 ', ktera mora za-
popasti to-le:

5

66


<53

85

2.

£r

© p 00 •vipp' CO tsD H-k

g<«

» ^ ^„4 P" 1  O

o CS co PT ©2< OH

§* p  Ss g ti ti

«3-S ® c

S B;=r R

tr -  CD

I

S S 5

02

ct- n<  sr

pr o

';=;- Pa L- ^

W P j>Ch

e- f. S S

^ S t I rro s

g

.►r, tr sj  ero m

P-i CD p h<

S y^S  P č :

P S P‘no o

go

.«

67

Kompanijsko raportno knjigo morajo ofi¬
cirji od kompanije in oficirski namestniki vsak
dan pregledati in s svojim podpisom poterditi.

Od vsake kompanije naj računski nared¬
nik napravlja svoj juterni raport in ga pred¬
laga bataljonskemu poveljstvu in tako pod¬
pira pri spisovanju raportne knjige.

§. 30 .

O menaži.

(Menage.)

233. Da se menaža oskerbi, naj se denar,
ki je zato namenjen, tako porablja, kakor je
postavno odrajtano in krajnim okoliščinam
primerno.

Pri zbiranji živeža naj se ne gleda le na
to, kar se vojakom poljubi, ampak pred vsem
drugim, kar zdravju bolj služi.

234. Cesar je pa k temu potreba, to vse
preskerbi kerdelni poveljnik s pomočjo tako
imenovane „komisije za menažo“, to je, enega
oficirja, kterega sam odloči, in pa toliko pod¬
oficirjev in vojakov, kolikor jih je ravno po¬
treba ; volijo jih pa tovarši vsake častne stopi¬
nje v nižih oddelkih.

Komisija za menažo ima dolžnost, gospo¬
dariti z živežem, hraniti ga varno, in tako

ry  ^

68

da ne bo nobene pritožbe, poizdajati, kar
ima živeža v zalogi, ter ga zarajtovati, potem
delati priprave, da se storijo pogodbe in da
se armada zopet zaklada z živežem.

Zakladavcem, ki armado z živežem za¬
lagajo , odšteje se denar vpričo cele ali pa
vsaj enega dela menažne komisije.

Oskerbuje se živež le zato za vse skup,
da bi se kar mogoče dajala dobra in obilna
hrana, ne pa, da bi se kaj denarja prihranilo.

235. Kjer ni mogoče, živeža na debelo
kupovati, ali pa, kjer to nima nobenega prida,
naj ga pa naravnost vodniki za posamezne
vode, za cele ali polkompanije oskerbijo;
denar, ki ga zato izdajo, odšteje jim kompa-
nijski poveljnik (poveljnik odločenega oddelka)
dan za dnevom. Ti vodniki prevzamejo dolž¬
nosti komisije za menažo; v dokaz, da prav
in pošteno gospodarijo, imajo oni in ž njimi
vred vojaki, kterih se eden izmed vsakega
voda volji, skup tako imenovano „knjigo za
menažo “ (Menage - Biichel), ki se napravi
tako - le:

Vod ali menazni oddelek. (Zug oder Menage-Abthcilung.)

69

es

N

•J5t

•pios

Ps

p

pej

c 5

- &C>N

a Ji

oiuj

af Tz^nein
ud

AO^razajapfi

g c3 O

P K  P
p P

CM


• P  O
'8 00

70

Živež kupujejo za vsako kompanijo (od¬
ločeni oddelek) kuharji, na ktere pa pazi en
podoficir — navadno dnevni desetnik.

Vsi, ki imajo z oskerbljevanjem živeža
opraviti, naj to svojo dolžnost spolnujejo prav
zvesto in pošteno.

Darove prejemati je vojakom, ki živež
kupujejo, ostro prepovedano.

236. S kuhanjem se morajo razun ka¬
detov in enoletnih prostovoljcev pečati samo
vojaki brez častne stopinje in sicer tako, da
se jih kolikor le mogoče tega nauči; vendar
ne sme zraven dobra hrana škode terpeti.

Vojaki, ki so se kuhati naučili, se smejo
še le potem z uovimi kuharji nadomestiti, ako
so se ti že zadosti kuhanja navadili.

237. K menaži naj se vojakom dž ena
ali dve uri počitka.

Kedar se menaža razdeljuje, mora biti
pri vsakem menažnem oddelku en podoficir
pričujoč, da gleda, da se po redu in brez ne-
pristranosti razdeljuje.

Onim, ki so v službi, mora se hrana
prinesti ali pa topla ohraniti, dokler ne pridejo.

239. Pri izbiranji živeža se mora, kar
.mogoče, gledati na razne verske navade; kjer
pa to ni mogoče, mora se dotičnim vojakom
gotov denar za živež za oni čas izplačati.

71

240. Podoficirji, kadeti in enoletni pro¬
stovoljci, ki na lastne stroške služijo, pa ven¬
dar v vojašnici stanujejo, sinejo z moštvom
skup jesti ali pa posebej za-se kukati. Oženjene
osebe v moštvu smejo se živiti, kakor se jim
poljubi.

Vse druge osebe morajo v vojašnici in v
taboru skupno menažirati.

§. 31 .

Kako se dajejo in razglašajo vsakdanji
ukazi ?'

(Ausgeben und Verlautbaren der Tages-Befehle.)

242. Vsakdanji ukazi razglašajo  se
moštvu pri vsaki kompaniji po kakem oficirju
ali pa oficirskem namestniku, pri manjših od¬
delkih pa po najvišem, ali pa po častni stopi¬
nji najstarišem podoficirju.

Pri tem se morajo vojaki (naredniki in
vsi nizi vojaki) znajti v versti in redu (Eeihe
und Glied), in biti oblečeni, kakor jim to
oddelkov poveljnik zapove, — na vsak način
morajo imeti stransko orožje pri sebi.

Ukazi se morajo vojakom v njih mater¬
nem jeziku  razglašati, in če potreba, razložiti.

Ukazi, kteri samo podoficirje zadevajo,
se morajo, če stvar to zahteva, posebej dati
na znanje.

72

243. Oficirjem in oficirskim namestnikom ,
se morajo ukazi vsak dan o pravem času iz¬
ročiti, oni naj pa s svojim podpisom poterdijo,
da so jih prejeli.

§. 32 .

O znamenjih spoznanja.

(Erkennungs-Zeichen.)

245. Da se vojaki lahko spoznajo v po¬
sadki in na bojišču, zato je to-le trojno zna¬
menje: bojni klic (Feldruf), geslo (Losung),
in parola (Parole). To naj velja zlasti takrat,
kedar — na primer po noči in ob meglenem
vremenu — drugače ni zadosti varno.

Za bojni  k 1 ic  (Feldruf) naj velja kaka
beseda, ki jo vsak vojak lahko ve in zapomni,
ali pa kak oster glas, na primer enkrat ali
pa večkrat dleskati z jezikom, zažvižgati kratko,
zategneno, posamič ali zaporedoma.

Za geslo  (Losung) naj velja ime kakega
mesta;

za parolo  pa ime kake osebe.

Bojni klic in geslo se v posadki in v
vojni pove vsem onim, kteri jo zavoljo službe
vedeti morajo;

parola pa se v posebnih okoliščinah pove
oficirjem in drugim zaupnim osebam.

73

Vsakdanja spoznavalna znamenja veljajo
od opoldne do opoldne.

247. Spoznavalna znamenja so službene
skrivnosti, zato se smejo le onim razodeti,
kterim je to neobhodno potreba, in sicer, kar
mogoče, varno in previdno. Zato je vsak
ostro odgovoren.

249. Kedar bi kerdela za varnost menile,
da je sovražnik razznamke zvedel, naj se to
kar precej naznani in se mora to tudi sosed¬
nim stražam dopovedati. Dokler se pa raz-
znamek ne spremeni, mora se povsod še toliko
bolj varno in pazljivo ravnati.

§. 33 .

Alt in kako smejo vojaki hoditi iz
vojašnice ali stanišč?

(Ausgehen cler Mannschaft.)

250. Vojakom, to je, vodnikom in vsem
nižim, je sploh še le takrat dovoljeno, iti
iz vojašnice, ko je vsakdanje delo pri kraju,
oziroma, ko se je vsakdanji ukaz razglasil.
Pred tem časom pa se ima to dopustiti, če
bi bilo zavoljo službe potrebno.

Vojak naj bo pri tej priložnosti tako
oblečen, kakor je kerdeljni poveljnik zaukazal
in kakor je sploh primerno in spodobno, ob¬
orožen naj bo tudi s stranskim orožjem.

74

Če je kaka posebna priložnost, sme ven¬
dar naj visi predpostavljeni, ki je ravno pri
kompaniji pričujoč, ta je desetnik in drugi viši,
posameznim vojakom dovoliti, že prej oditi.

Vodniki naj si v takih okoliščinah od
bataljonske ali vojašniške inšpekcijske šarže
izprosijo dovoljenja, če ni ravno kakega višega
izmed njihove kompanije tam v vojašnici, kte-
rega bi utegnili zato prositi. Dnevnemu de¬
setniku pa morajo povedati, zakaj in kako
dolgo bodo izostali.

251. Kolikorkrat se hoče kak vojak (to
je, desetnik in drugi nizi) podati iz vojašnice
(staniščinega okraja), naj to izbinemu povelj¬
niku in vodniku naznani, vojak brez podoficirske
šarže pa verh tega še dnevnemu desetniku.
Ako ni nobenega, ne vodnika, ne namestnika
njegovega, je zadosti, če se pri dnevnem de¬
setniku oglasi.

Zvestim in zanesljivim vojakom sme vod¬
nik za daljej časa dovoliti odhajati, tako, da
se jim ni treba oglasiti prej pri njem.

252. Ako se ob posebnih ali nenavadnih
priložnostih vojakom le dovoli, skupoma od¬
hajati , tedaj naj vojaki vkup ostanejo, naj
ravnajo previdno in varno, kakor je to v takih
okoliščinah treba; če je kaj posebnega, naj

75

se drug drugega podpirajo in zopet skupoma
v vojašnico nazaj vernejo.

253. Novaki (rekruti) in nezanesljivi ne
smejo sami odhajati; izročiti se morajo star-
šim in zanesljivim vojakom, da pazijo na-nje.

254. Vojaki, kteri se pred večernico ver¬
nejo v vojašnico, se morajo oglasiti, kakor
tudi tedaj ko grejo ven, — po večernici pa
naj se oglasijo pri bataljonski (vojašnični) in¬
špekcijski šarži in pri dnevnem desetniku
(inšpekcijskem razvodniku). Pri vodniku in
izbinem poveljniku se jim ni treba oglasiti,
ako že počivata.

Šarže, ktere se po večernici vernejo v
vojašnico, morajo to ravno tako bataljonski
(vojašnični) inšpekcijski šarži in dnevnemu
desetniku (inšpekcijskemu razvodniku) nazna¬
niti, oziroma sami se pri njib oglasiti.

255. Ob nedeljah in praznikih naj se
vojakom — če to služba dopušča — tudi
dopoldne dovoli, da gre vsak po svoji veri
opravljat pobožnost.

§• 34 .

O naznanilih ali oglasili!*.

(Meldungen.)

356. Djavni vojaki in podoficirji naj se
pri svojih predpostavljenih do kompanijskega

76

poveljnika oglasijo in to sicer, kolikorkrat
kako važno službeno opravilo začnejo ali do¬
končajo, ali kolikorkrat svoj služben stan spre¬
menijo , tako na primer: če se povišajo v
službi, ali prestavijo (transferirajo), ali od
tega kraja odhajajo in v drug kraj pridejo.

257. Vojaki, ki zavoljo svoje službe v
kaki vojaški postaji bivajo, se morajo, ko do¬
hajajo ali odhajajo, verh tega oglasiti pri vo¬
jaškem postajnem poveljstvu (Militar-Stations-
Kommando), in sicer tam, kjer je plackomanda,
ali kak oficir, ki opravlja postajna opravila
samo pri tem, sicer pa pri vojaškem postajnem
poveljniku (Militar - Stations - Kommandanten).

260. Za malo časa dopuščeni podoficirji
in vojaki, ako se več ko 24 ur mudijo v ka¬
kem posadnem kraju, naj se oglasijo, ko do¬
hajajo in odhajajo, in to sicer pri dopolnilnem
okrajnem poveljstvu (Erganzungs - Bezirks-
Kommando) , če je tam tisto, sicer pa pri
plackomandi (oficirju, ki postajne opravila
oskerbuje), in če tudi takega ni tam, naj se
oglasijo pri vojaškem postajnem poveljstvu.

262. Ako ima kdo nastopiti kako posebno
službo, naj se oglasi takrat, ko jo nastopi in
ko jo konča ne samo pri onih svojih pred¬
postavljenih in viših, kterim je naravnost
podložen, ampak tudi pri onih, kterim je tega

77

vedeti treba, ali pa pri onih, pri kterih ima
zavoljo svoje službe opraviti.

266. Vojaške osebe, ki so v kaki vnanji
deželi dopuščene, naj se, ako hočejo v vojaški
obleki (uniformi) priti, v dopustnem kraju ogla¬
sijo pri vojaški postajni oblastniji, če so pa
tam c. in kr. poslanstva, in glavno poroč-
ništvo (poslanstvo, konzulat), tudi pri teh.

§. 35 .

Kako se naj vojaške oseke obnašajo,
če zbolijo?

(Benehmen bei Erkrankungen.)

269. Vojaki brez podoficirske častne stopi¬
nje , če zbolijo, naznanijo to izbinemu po¬
veljniku, in dnevnemu desetniku, podoficirji
pa svojemu predpostavljenemu, kteremu so
naravnost podložni, in ostanejo, dokler zdravnik
ne pride, doma, in če je treba, v postelji.

Ako je treba nagle pomoči, naj se kar
precej pokliče najbližnji vojaški zdravnik, če
pa ravno tega ni, civilni zdravnik, za kar
naj skerbijo v pervej versti inšpekcijske šarže.

270. Zdravnik pride vsak dan ob gotovi
uri bolnike obiskovat. One, ki so le malo
bolehni, pripelje dnevni desetnik (inšpekcijski

78

razvodnik) k zdravniku v dotično izbo, one
pa, ki so hudo ali nevarno bolni, pride zdrav¬
nik sam obiskat.

Pri vsaki kompaniji morajo se imeti po¬
sebne „knjige za bolehne" (Maroden - Buch),
ktere naj računski narednik v dokaz za-
hranjuje.

Napravljajo se pa tako-le:

Knjiga za bolehne (bolne). (Mar odeti-Budi.)

79

80

274. Vojaki, ki so ozdraveli, se morajo
pri svojem neposrednem predpostavljenem, po¬
tem pri kompanijskem raportu oglasiti.

§• 36 .

O zdravniških pregledovanjih.

(Aerztliche Visitirungen.)

276. Eazun oficirskih namestnikov, na¬
rednikov, vodnikov, kadetov in enoletnih pro¬
stovoljcev se morajo vsi vojaki, ki so v
postaji, vsak mesec po dvakrat, in ako je
treba, tudi večkrat, dati zdravniku pregledati.

Pri tem pregledovanji morata en oficir
ali oficirski namestnik (oziroma oddelkov po¬
veljnik) in računski narednik biti pričujoča.

Pokličejo se vojaki vsak posebej in zdrav¬
nik pregleduje slehernega v posebnem prostoru,
tako, da sta zdravnik in vojak sama skup.

Kdor je bil zaderžan, se zdravniku dati
pregledati, mora se pri pervi priložnosti zdrav¬
niku skazati; odgovoren zato je pri kompa-
niji računski narednik.

277. Vojaki, ki ravno pridejo h kerdelu,
morajo se, če je mogoče, še tisti dan dati
zdravniku pregledati, sicer pa drugi dan.

81

§• 37 .

O vojaški opravi in obleki.

( Adjustirung.)

278. Prepovedano je vojakom, se drugače
napravljati in oborožati, kakor je zapovedano;
če bi kdo svojevoljno kaj spremenil pri mon-
duri (opravi), mora jo na svoje stroške dati
popraviti ali pa novo napraviti.

279. Vojak naj gleda na to, da bo nje¬
gova obleka čedna in zala; veiidar se mu ne
spodobi v svoji noši čez mero gledati na lišp
ali gizdo; kaj tacega se pri vojaku nikakor
ne sme terpeti.

280. Vsaka djavna vojaška oseba mora
zunaj stanišča in v službi tudi v stanišču
vselej biti v uniformi (vojaški obleki) oblečena.

281. Podoficirji, kakor tudi vojaki, kedar
so poveljniki vojaških oddelkov, pridejo vse¬
lej , ko so v službi oboroženi s stranskim
orožjem.

Ravno to sploh tudi velja vojakom, razun
takrat, ko grejo po kaj (fasat) ali če imajo
v navadnih razmerah kaj delati, ali, če so pri
drugih takih delih in opravilih, ktera se mo¬
rajo vsled danih postav ali sama na sebi
storiti brez stranskega orožja.

6

82

Djavne vojaške osebe, ktere niso v službi,
morajo zunaj vojašnice ali stanišča nositi k
uniformi tudi stransko orožje, biti brez njega
smejo samo takrat, ko so na kmetih ali v
kopeljih.

§• 38 .

Kako ima kerdelo odriniti (izhoditi).

( Ausriickimgen.)

283. Vselej, preden kerdelo odrine (aus-
riickt), morajo vodski in kompanijski povelj¬
niki brez vse nepotrebne zamude vojake pre¬
gledati, kako so oblečeni, napravljeni, ob-
orožani, kako so konje osedlali, natovorili (na¬
ložili), obuzdali.

284. Ako se ima streljati s slepimi patroni,
mora se ostro streljivo iz patronjakov proč
vzeti in v telečaku shraniti.

289. Kerdelom, ki so pod orožjem, je
pri vsaki priložnosti vsak pozdravni klic pre¬
povedan.

§• 39 .

O prejemanju živeža in potreb na ne«
tilu, svetlin in slami.

(Naturalien- und Service-Fassungen.)

290. Hoditi se mora po živež, kolikor
mogoče takrat, ko so vojaki službe prosti.

83

392. Vselej, ko vojaki kaj več na enkrat
prejemljejo, mora vsakakor biti kak oficir
zraven in le izjemoma kak podoficir.

Pri vsakej prijemni komandi (Fassungs-
Kommando) se morajo podoficirji vselej s stran¬
skim orožjem in po okoliščinah s puško pri¬
merno vrediti; in mora ne samo na maršu,
ampak tudi med tem, ko se stvar prejemlje,
vse biti v lepem vojaškem redu.

293. Oficir (podoficir), kteri je pri pre¬
jemanji (basanji) pričujoč, naj se prepriča,
ali je blago, ki se prejemlje, res takošno, ka-
koršno je zapovedano, ali je prava mera in
vaga; zato ima pravico pregledati dotične
ukaze. Blago, ktero vsled danih ukazov ni
pripravno, se mora kolikor se pomagati da,
izmenjati, vsi veči (ne majhni) zaderžki, ki
so se pri blagu pokazali, se morajo po pred¬
postavljenem kerdeljskem poveljstvu naznaniti.

295. S takim naznanilom se naj tudi pošlje
nekaj kosov (delov) neugodnega blaga v Žaklje
ali posode spravljenega, zapečatenega s pe¬
čatom tistega, kteri je blago prevzel in shra-
niščinega predstojnika (arendatorja).

297. V vojni, kjer pomoč o pravem času
ni mogoča, se blago, ki je sicer pomanjkljivo,
pa se vendar da zavživati, ne sme vračati,

C*

84

vendar se mora o tem, kar se je prigodilo,
vselej poročiti.

§. 40.

O kopanji in plavanji.

(Baden und Schwimmen.)

298. Po letu se morajo vojaki, pri ugod¬
nem vremenu vsak teden vsaj po enkrat h
kopanju peljati. Posamezni vojaki se smejo
le na takih krajih kopati (plavati), kjer je
kopališče ali prostor, ki ga je gosposka v ta
namen poterdila. Kopati se po drugih krajih,
ki so zunaj kopališčnega prostora, ni dovoljeno.

300. Pri kopanji naj se vsak obnaša po¬
šteno in spodobno; in naj gledajo ne samo
ogledne (inšpekcijske) šarže, ampak tudi oni
sami, ki se kopljejo, na to, da se pred ko¬
panjem malo ohladijo.

VII. Oddelek.

Posebne službe.

(Besondere JDienste.)

§• 41 .

O ordouančni službi.

( Ordonanz-Dienst.)

302, 303. Ordonanca ima zlasti to dolž¬
nost, da prenaša ukaze in naznanila.

85

305. Po navadi se ordonance vsak dan
verste in svojo službo nastopijo takrat, kedar
se straže razdeljujejo.

Stalne ordonance (stabile Ordonanzen), ki
bi bile več kakor za tri mesece komandirane,
se le v posebnih okoliščinah (slučajih) dovolijo.

306. Razun ordonanc, ki so nad 24 ur
v pisarne komandirane, mora vsaka ordonanca,
biti s stranskim orožjem in s službenim znam-
njem preskerbljena —- po okoliščinah (pred
sovražnikom tudi popolnoma oborožena —
podoficirji morajo vselej imeti listnico (Brief-
tasche) pri sebi.

307. Ordonance se oglasijo pri tistih, do
kterih so odpravljene, — tam kjer je oficir
generalnega štaba (Generalstabs - Offizier) ali
pribočnik (adjutant) pri tem in mu naznanijo,
kedaj imajo službo začeti in končati. Službo
naj pa opravljajo tako, kakor je ukazano.

Ordonance si morajo ustne ukaze, ki so jih
prejele, dobro zapomniti, po okoliščinah v list¬
nico zapisati in jih natanko in nemudoma iz-
veršiti (spolniti).

308. 309, 310. Kedar se ordonance pre-
minjajo, morajo splošna in posebna poro¬
čila, ktera so dana za ordonančno službo,
vselej redno izročiti in prevzeti. Ako sprem-

86

lja kaka ordonanca predpostavljenega (višega)
naj hodi 6 korakov za njim.

Ordonance, ki za višimi jezdijo, morajo
terdne konje imeti.

§. 42 .

O listom! ordouančiii službi.

(Brief- Ordonanz-Dienst.)

311. V posebnih okoliščinah se odprav¬
ljajo in donašajo službeni listi po „1 i s t o v n ih
ordonancah“ (Brief-Ordonanzeu).

312. Pred sovražnikom morajo take ordo¬
nance popolno sicer pa po potrebi biti ob¬
orožene, vselej pa s stransk im  orožjem, —
pešci tudi s puško in patronjakom — biti pre-
skerb ljene .Izročena pisma imajo v črez rame
obešeni torbi ali telečaku shranjena, kterih
reči ne smejo odložiti, preden so pisma oddale.

Pot morajo ordonance popolno poznati,
in si ga morajo tedaj razložiti dati, če ga ne
vejo. Brez posebnega uzroka ordonance ne
smejo zapustiti predpisanega pota, se tudi
ne smejo nikjer svojevoljno muditi in ko pri¬
dejo na svoje mesto, imajo nemudoma svoje
poročilo izveršiti.

313. Navadno je en mož za pismeno
ordonanco zadosti, v nevarnih razmerah, ne-

87

ugodnem vremenu, ali kedar so pisma važna,
morate se dve ordonanci odposlati. Kjer je
težko pot najti morajo se ordonaneam pridjati
ljudje, ki jim jo kažejo.

314. Kake hoje se imajo oni, ki jezdijo,
deržati, je na pečatni strani službenega zvezka
zapisano z besedami in zaznamovano z znamenji
in sicer tako-le : korak (Schritt) f, dir (Trab)
ff, dir in skok (Trab und Galop) fff.

Hitreje potovati se le sme, kedar to
tirja služba.

315. Ordonance se peš navadno ne smejo
dalje poslati, kakor eno miljo, oni pa, ki jezdijo,
ne nad 2 milji.

316. Pri daljših potih se za 1 — 2 milje
postavijo „pismeni ordonancni  p o š t i“
(Brief-Ordonanz-Posten) po enojnem podoficirju
in vsaj 3 možeh. Ako je treba, morajo na
takih postih tudi zaprežem vozovi biti pri¬
pravljeni.

317. Pred postom se morajo po dne na¬
praviti slamnate metlice ali bandera, po noči
pa svetilnice, in se mora, ako je treba, pot,
po kteri morajo hoditi ordonance, zaznamovati
z znamenji, po kterih se pot lahko spozna.

318. Brez službenega ukaza se ne sme
noben mož iz poštnega okraja podati. Vojaki,
kteri se imajo še le odposlati, morajo biti

88

oblečeni in pripravljeni; njili konji ostanejo
nasedlani, vendar zuzdani, pas (podprog) pa
se jim malo odjenja.

319. Jadernikom (kurirjem) se smejo
konji ali vozovi le tedaj priskerbeti, če imajo
od pristojnih poveljstev in oblastnij pismeno
dano pravico in če za te prosijo.

Jadernika (kurirja) mora spremljati mož,
kteri konja ali voz, ki sta se mu dala, zopet
nazaj pripelje.

320. Za došla in odposlana pisma ima po¬
veljnik ordonančnega pošta poseben „zapisnik
za zapisovanje", ki ga, če on odstopi, svojemu
nasledniku, če se pa postaja odpravi, onemu
poveljstvu izroči, ki je postajo napravilo. Na¬
pravi se pa zapisnik tako-le:

Zapisnik za zapisovanje. (VormerTcungs - Protokoli.)

89

90

321. Vsaki ordonanci, ktera odide, se da
„tekni (kursni) list“ (Kursbogen), na kterem
ta, ki pisma sprejemlje, to poterdi, in pristavi
uro, ob kteri jih je prejel. Napravi se ta
list tako-le:

Ordonančni pošt v . . . .

Tekni list Nr. (Kurs-Bogen).

Ako ne bi bilo niti časa niti priložnosti,
tekni list napraviti, naj zapiše prejemnik svoje
ime in uro, ob kteri so se mu pismarije
izročile na listovni zavitek, kteri se mora na¬
zaj prinesti za spričalo, da so se pismarije
sprejele.

322. Vsi dopisi, kteri so v isto mesto
namenjeni naj se spravijo v prejemnih šta-
cijah v en zvezek.

91

Ako so na cesti, po kteri ima ordonanca
iti, razpotja, morajo se pridati napisu imena
tistih postaj, skoz ktere je treba potovati.

323. Ako ni drugače zapovedano, se ima
ordonanca, precej ko je pisma izročila in se
je malo odpočila, na svoj post verniti.

§. 43 .

O zapiranju.

(Verhaftungen.)

324. Vsak predpostavljeni (viši) ima pra¬
vico, podložnega (nižega) na svoj lastni odgovor
zapreti ali pa zapreti dati.

Ta pravica postane sosebno dolžnost,
kedar se poslednji (niži) pri kakem hudodel¬
stvu ali težkem pregrešku zasači, ali kedar je
na sumu, da je to ali ono storil, kakor tudi,
kedar da s svojim obnašanjem pričujočim vo¬
jakom slab izgled ali očitno pohujšuje.

Kdor nižega zapre (da zapreti) brez ve¬
ljavnega uzroka ali pri zapiranji neusmiljeno
in krivično ravna, ta svojo službeno pravico
zlorabi in se zato kaznuje.

325. Vojaške osebe niže od vodnika na¬
vadno zapre kak predpostavljeni, viši ali enake
šarže izmed vojakov. Kadetom, narednikom,
oficirskim namestnikom se zapove, samim se

92

podati v zapor; kjer šepa potrebno zdi, mo¬
rajo se pod nadzorstvom kakega po šarži
enako stoječega kolikor mogoče brez poseb¬
nega hrupa (na tihem) spraviti v zapor.

326. Inšpekcijski oficirji in inšpekcijski
podoficirji, kakor tudi patrole, straže in pošti
so dolžni vojaške osebe niže od oficirskega
namestnika v zapor djati, kedar:

a)  se te osebe pri hudodelstvu ali težkem
pregrešku zasačijo;

h)  kedar so takošnega djanja silno sumljive;

c)  kedar se svojim obnašanjem očitno po¬
hujšujejo ;

d)  kedar onim niso pokorne v tem, kar jim
po svoji oblasti zapovejo, ali če tiste
osebe zasramujejo ali posilno napadejo;

e)  kedar so se o zapiranji takih oseb po¬
sebni ukazi dali;

f)  kedar se po okoliščinah opravičeno tirja,
da se uporne in rogoborne vojaške osebe
zapro.

Oficirji in vojaški uradniki se smejo brez¬
pogojno (brez izjemka) zapreti, če veljajo točke
a ), d)  in e ), sicer pa, če kak viši kakor je
neporedni oficir tirja, da se ta zapre in
k temu pripomaga. Civilne osebe se smejo
le po točkah a)  in d)  zapreti.

93

Deržavna in mestna gosposka postavljena
za občno varnost sme vojaške osebe zapreti
le po točkah a), b)  in c).

327. Nihče se ne sme upirati osebam,
stražam ali patrolam, ktere imajo pravico koga
zapreti. Če bi se jim kdo pri zapiranji ustav¬
ljal, tedaj naj jim, kakor potreba, pridejo
straža, priprava (Bereitschaft) ali sicer kaki
drugi pripravljeni vojaki na pomoč; če pa
takih ni, naj se vzame žandarmerija ali druge
osebe, ki imajo skerbeti za javni mir. Če bi
drugače ne bilo mogoče, smejo si s silo po¬
magati.

328. Vojakom se vselej, kedar se zapro,
vzame orožje; oficirjem pa le takrat, če je
neobhodno potrebno.

Jetnik se spravi v ječo njegovega kerdela
ali pa na najbližnjo stražo.

329. Ako jetnika ni oni zaperl, ki ima
pravico, ga kaznovati, ali pa, če ta tudi za¬
povedal ni, ga zapreti, tedaj mora tisti, ki
ga je dal vjeti in zapreti, hitro ustmeno ali
pismeno mu to naznaniti ter povedati, zakaj
in kako, in če se je jetnik kaki straži izročil,
mora se uzrok tudi stražnemu poveljniku na¬
znaniti.

Ako je poveljnik, ki ima kazensko pra¬
vico/postavljen na drugi štaciji, ali pa, če je

94

kaka oseba v posadili službi bila zaperta, ali
pa taka oseba dala koga zapreti, tako se
mora dotično naznanilo poslati vojaškemu po¬
stajnemu poveljstvu, (kjer je plackomanda,
pošlje se mu po plackomandi). Ravno to se
mora tudi takrat zgoditi, če stvar sega v
oblast onega poveljstva ali pa če je sploh
stvar važna.

330. Ako se vjamejo nevojaške osebe, ki
ne spadajo pod vojaško kazensko sodno oblast,
morajo se one najprej ko mogoče po varnem
vojaškem spremstvu pristojni civilni oblastniji
izročiti, ter se mora tej, kakor tudi vojaško
štacijski komandi, nemudoma dotično nazna¬
nilo poslati.

§• 44 .

O sprevodu jetnikov in vojnili vjet-
nikov.

(JEskortirung von Arrestanten und Kriegs-
gefangenen.)

331. Za spremstvo, ki jetnike sprevaja,
se morajo, kar mogoče le prav vestni in za¬
nesljivi ljudje vzeti.

Predno odidejo, zapove poveljnik jetnikom
vse vzeti,  kar bi jim kot orožje utegnilo slu¬
žiti ali jim pripomagalo pobegniti; in jetnike
opominja,  da se bodo, ako bi se ustavljali,

95

uklenili ali s silo gnali, ako bi jo pa skušali,
pobegniti, bi se na nje streljalo; končno opomni
tudi spremstvo na posebne njegove dolžnosti.

Kjer je mogoče, mora spremstvo bajonete
natakniti, oni pa, ki jezdijo , morajo deržati
sablje v roči (nositi visoko pike).

Puške se le smejo nabasati,  kedar
se imajo sprevoditi v vojni vjeti ali nevarni
ljudje — in sicer nabasati vpričo njih. To se
mora eskortnemu poveljniku takrat, ko se mu
jetniki izročijo, ustmeno ali, če se mu potav-
nica (maršruta) pismeno odkaže, v tem pismu
tudi pismeno zapovedati.

Ako se jetniki po železnici ali parobrodu
sprevajajo, smejo se puške le takrat nabasati,
ako se po železnici ali ladiji sami vojaki vozijo.

332. Na maršu se razdeli vojaško sprem¬
stvo primerno okrog jetnikov, poveljnik ostane
zadej za jetniki, ki se sprevajajo.

Ako jetnike samo eden ali dva moža
spremljata, hodita zadej za njimi.

Ako se jetniki vozijo, tedaj se morajo
po potrebi, zlasti, če je bolj varno, vsi straž¬
niki ali pa vsaj nekteri — k manjšemu en
stražnik — z jetniki vred peljati.

Jetnikom se ne sme pripuščati občenje
z vojaškim spremstvom ali z drugimi osebami,
kar bi moglo biti poskusu k ubegu pospešno;

96

posebno se mora paziti, da jetniki niti pisma
niti denarja ali orožja ne dobijo.

V krajih, ki se križajo, blizo krajev, po
obljudenih ulicah, — kterih se je vendar
kolikor mogoče ogibati — sploh tam, kjer so
okoliščine ugodne za pobegniti — se mora
toliko bolj paziti.

Na železnicah ali na ladijah se morajo
jetniki kolikor je mogoče na samem imeti,
spremstvo se vsede zraven duri na oken.

333. Upornim  ali takim jetnikom, ki
so na sumu, da jo skušajo pobegniti, se mo¬
rajo roke ukloniti, ali pa, če to ni mogoče,
vsaj zvezati  z vervjo ali jermeni.

Ce jo kak jetnik, kteri se je spremstvu
kot nevaren pokazal, pobegne, in neobstane,
čeravno se kliče za njim ter se mu proti (žuga)
in če ga tudi doteči nikakor ni več mogoče,
tedaj naj se strelja  na njega — se ve da,
če za druge ljudi ni nobena nevarnost.

334. Kavno po teh ukazih se je treba
ravnati, če se sprevajajo v vojni vjeti
ljudje.  Sicer naj se pa s takimi jetniki
kar mogoče milostjivo ravna, zlasti naj se pa
z oficirji lepo ravna, kakor se jim to spodobi,
in naj se oni, kolikor mogoče, ločijo od dru¬
gih vjetih vojakov.

97

Kako se mora obnašati, kedar se jetniki
v daljše kraje sprevajajo, se pokaže v 346. točki.

§. 45.

O komandah in prevozih.

(Kommanden and Transporte.)

335. K o m a n d e (Detachements) so od¬
delki, kteri so za nekaj časa od svojih kerdel
odločeni ter imajo posebno svojo službo.

Osebe in živali ali blago, ki se ima samo
od svojega kerdela ločiti, kam drugod poslati
in tukaj začasno se zediniti, imenuje se s
spremljavci skup prevoz (transport).

337. Pred odhodom se mora komanda ali
prevoz pregledati,  kako so vojaki monti¬
rani (oblečeni), oboroženi in če so zdravi;
kakošno je blago in kako je natovoreno (na¬
loženo).

Vsako izročenje se ima redno veršiti.

Poveljniku se izroči potovnica (Marsch-
Dokumente), če je potreba, tudi dotično pismo
o vojaški staji (Standes-Dokument) in zapisnik o
prejetem blagu (Naturalien-Fassungs-Journal).

Da more poplačati stroške, zaklada se,
kar potreba z denarjem, ki ga zapiše v račun
(zarajta).

Kakošne dolžnosti ima prevozni poveljnik,
kako da naj vojake preskerbuje in vse zarajta,

7

98

kaj in kako naj vse sporoča, o tein ga mora
ta podučiti, ki ima pravico transport odpo¬
slati ; dalje se morajo prevoznemu poveljniku,
kolikor potreba, tudi dotični ukazi in pismen
poduk izročiti.

338. Vsak transportni poveljnik naj se
derži tega pravila: za vse, kar se potrebuje,
naj se po vojaškem poveljstvu (plackomandi)
prosi, če pa tega ni, naravnost pri krajni go¬
sposki.

339. Služba se naj opravlja v smislu
splošnih postav in z ozirom na posebne oko¬
liščine , ki imajo pri prevozih in komandah
veljavo, če se kaj važnega  primeri, mora
se vse kar precej vojaškemu postajnemu in
generaljnemu (vojaškemu) poveljstvu, v čigar
okraji se je stvar prigodila, — če treba —
verh tega tudi predpostavljenemu kerdeljskemu
poveljstvu naznaniti.

Kazenska pravica, ki jo ima poveljnik,
je v §. 88. odločena. Ako se mu kazenska
pravica zdi premala, mora se oni, ki se ima
kaznovati, bližnjemu vojaškemu poveljstvu, ki
ima večo pravico, naznaniti, vsakakor pa tudi
kot jetnik izročiti (oddati).

340. Poveljnik vse poterdi, kar je za svoj
oddelek ali prevoz prejel, zato pa tudi pre¬
jema izkaze (spričbe), ki mu jih je treba k

99

računu priložiti, in se sploh, kar njegovo ad¬
ministracijo zadeva. tako obnaša , kakor je
postava in kakor mu je posebno zapovedano.

341. Ako bi kdo zbolel  in ne bi bilo
vojaškega zdravnika pri roči in ako bi bilo
treba, da bi pomagal civiljni zdravnik, mora
se poprositi mestna oblastnija, da zaukaže,
kar je treba. Čez to se mora dati spričalo.

Da se morejo odpraviti bolniki in spe¬
hani, smejo se najeti po zdravniškem spričalu
priprege (Vorspann).

Ako bi bilo treba, oddajo se bolniki s
preglednim listom kaki blizo ležeči vojaški
bolnišnici (civiljni bolnišnici) in ako take ne
bi bilo, najbližnji vojaško - štacijski komandi
(mestni oblastniji), ktera mora poterditi, da
je bolnika prevzela. V pregledni list se mora
zapisati, kam ima mož, ko je ozdravel, priti.

Ako bi kdo umeri,  mora se prositi k
temu -poklicani duhoven za smertni list, in če
je umeri naglo, se mora naznaniti najbližnji
vojaško-štacijski komandi (mestni oblastniji),
da se resnični dogodek zapiše in merlič sod-
nijsko pregleda. Umerje kdo daleč od nasta-
novanih krajev, mora napraviti poveljnik v
pričo več prič čez to protokol in merlič sa
mora spraviti k najbližnji sodniji.

100

Najbližnja vojaško - štacijska komanda
(mestna oblastnija) mora uzročiti, da se po¬
koplje.

Montnra in orožje kakor tndi imetje umer-
lega se mora vzeti, ako je mogoče, seboj, da
se odd;l dotičnemu kerdelu, sicer se pa mora
oddati najbližnji vojaško-štacijski komandi.

Ako bi kdo nmerl na kaki okužni bolezni,
mora se oddati, ako to spozna zdravnik za
dobro in da o tem spričalo, vse, kar bi moglo
kužnost razširiti, vojaški (civiljni) bolnišnici,
ktera je na mestu, ali pa vojaško-štacijski
komandi (mestni oblastniji), ktera mora spre¬
jetje poterditi, da se okužba odpravi ali uniči.

342. Konji,  kteri zbole in še morejo
marširati, morajo se voditi z roko.

Ako se pokaže, da je bolezen kužna, mo¬
rajo se odločiti taki konji precej od drugih in
oddati ravno tako kakor težko zboleli najbliž¬
nji vojaško-štacijski komandi ali oblastniji
najbližnjega kraja, v kterem je kak živinski
ali konjski zdravnik.

V mirnem času zaostanejo, ako je treba,
tudi ljudje, kteri strežejo konjem in se oddajo
s konji vred s preglednim listom vojaško-
štacijski komandi, oziroma mestni oblastniji v
preskerbovanje.

101

Ako se pokaže pri kakem konju smerkelj,
glista ali sumljiva smolika, mora se uničiti,
ako se je ta bolezen po konjskem zdravniku v
pričo kakega drugega zvedenca dokazala, v
pričo poveljnika; čez to se mora napraviti
protokol.

Konji, kteri so bili z okuženimi v dotiki,
se morajo vsak dan pregledati, voditi za dru¬
gimi in posebno nastaniti. Tudi se morajo
odločiti dotični konjski strežaji in spolnovati
druge varnostne naredbe, ktere so zapovedane
v predpisih o konjištvu c. kr. vojske (Vor-
sckriften liber das Pferdewesen des k. k. Heeres),
da se odverne nevarnost okuženja.

Poginjeni konji se morajo raztelesiti od
vojaških živinskih ali konjskih zdravnikov in
o raztelesbini poizvedbi napraviti protokol.

Glede na bojno opravo, monturo, potrebe
za očiščenje in drugo imetje konjskih strežajev
se mora ravnati po odstavku 341.

343. Ako kak mož ubeži,  mora se po¬
slati dotičnemu kerdelu resnični dogodek in
ubežna vloga. Poslednja vloga se mora iz¬
ročiti tudi generaljni (vojaški) komandi, v ktere
okrogu se je ubega prigodila. Ravno tako
se mora naznaniti dogodek najbližnjim vojaško-
štacijskim komandam, mestnim oblastnijam in

102

varstvenim uradnikom; naznanilu se mora pri¬
ložiti tudi osebni popis ubežnikov.

Tim oblastnijam in uradnikom se mora
tudi naznaniti, ako je kak konj ušel, nazna¬
nilu se mora priložiti tudi popis konja.

Montura in oprava, ktero kak ubežnik
zapusti, se mora poslati dotienemu kerdelu.

344. Predpisi, kteri so zaznamovani v
XVI. oddelku, imajo tudi veljavo za komande
in prevoze.

Kedar se pride na maršu v kako postajo,
mora se razverstitev vselej na zbirališču ver-
šiti in še le od tod se morajo vojaki nastaniti.

Ako navstane v kaki postaji na maršu
požar ali punt,  hipoma se zbere komanda
ali prevoz na mestu za izbun (alarm) in se
obnaša po odločbah, ktere so ustanovene v
§§. 67, 71 in 72.

345. V dveh dneh potem, ko je prevoz
ali začasna komanda prišla v štacijo, mora
poveljnik račun sporočiti in denar, kteri mu
je morebiti ostal, izročiti.

346. Kedar se prevažajo jetniki  ali
z a j e t n i k i, zadobijo veljavo razun predpisov,
kteri so zaznamovani v §. 44 še sledeče odločbe:

poveljnik dobi osebni popis jetnikov in
.še druge potrebne napovedi;

103

ako bi bilo na maršu treba, da bi se
straža pomnožila, mora se poprositi zato naj-
bližnja vojaško-štacijska komanda;

kedar se pride v kako ponočno štacijo,
mora se to precej naznaniti vojaško-štacijski
komandi (mestni oblastniji); tudi si mora dati
poveljnik odkazati zaporni prostor, da more
jetnike varno zavarovati; za stražo imajo pred¬
pisi za straže pri jetnikih popolno veljavo;

ako bi kak jetnik tako zbolel, da se ne
more dalje odpraviti, ima se oddati s skazo-
vali, ktere se njega tičejo, najbližnji vojaško-
sodnijski ali politični oblastniji, ktera mora
sprejem poterditi;

ako ubeži kak vojaški jetnik, morajo se
precej napraviti vloge in naznanila, ktera so
omenjena v odstavku 343;

ravno tako se mora naznaniti ubeg civilj-
nega jetnika najbližnjim vojaško - štacijskim
komandam, mestnim oblastnijam in varstvenim
uradnikom, potem tudi tistim oblastnijam ali
uradom, kteri so transportnemu poveljniku po
poročilu, glede takega prigodka, odkazani.

Za prevožnjo zajetnikov  so sploh
merodajne tudi omenjene odločbe, ktere se
morajo spolnovati pri jetniških prevožnjah.

Kedar se vjetniki prevzamejo, morajo se
podučiti, kako se imajo obnašati, tudi se jim

104

morajo naznaniti kazni, ktere jim žugajo,
ako bi se ne obnašali po predpisih. Oni so
podverženi vojaški sodniji v kazenskih zadevah
in strahovavnemu predpisu, kakor ljudje od
c. k. vojske.

Paziti se mora na občenje vjetnikov,
njih dopisave se morajo skerbno kontrolovati,
da se morejo pojasnila čez sovražnika, ktera
se utegnejo najti, precej naznaniti in zarotbe
o pravem času odkriti.

347. Pri pr e vožnjah deržavnega
blaga  ostane poveljnik odgovoren za varnost
in ohranitev blaga, ktero se ima prevoziti,
zatorej mora skerbeti ne samo na vožnji, am¬
pak tudi v postajah, da se primerno hrani
in pred ognjem obvaruje.

V ostalem se mora obnašati pri takih
prevožnjah, posebno tistih, ktere se tičejo
denarnih rimes, smodnika in streljiva, po do-
tičnih posebnih poročilih, ktere si mora spro-
siti poveljnik na vsak način od tistega, kteri
ga odpravi.

105

VIII.  Oddelek.

0 skazovanju časti.

(Ehrenbeeeigungen.)

§. 46 .

V obče.

(Im Allgemeinen.)

348. in 352.  Vojaške osebe izven
reda in verste (Reih und Glied) so zave¬
zane, pri s r e č a n j u, pri z a č e t k u in ko n c u
ustmenega občenja  vojaško pozdraviti, ka¬
kor je predpisano v c. kr. vadilnem pra¬
vilniku :

Njih Veličanstvo (cesarja — kralja, ce¬
sarico — kraljico);

ude rodu Njih Veličanstva cesarja;
ptuje vladarje in njih rodovince;
predpostavljene in više;
c. kr. vojaške uradnike v vojaški obleki
in komisarje (nadkomisarje) c. k. in k. oger-
ske finančne straže;

respiciente finančne straže samo moštvo
brez  častne stopnje podoficirske in le tedaj,
kedar ž njimi skupno opravljajo službo.

Po pravilniku se morajo tudi pozdrav¬
ljati zastave  oborožene moči in pošti na
straži stoječi  (Schildvvache).

106

Kedar vojak pozdravlja, mora deržati
telo,  kakor je predpisano.

Kedar srečajo posamezni vojaki katoliške
vere narsvetejše (svetost), obnašajo se po svo¬
jem obredu, inoverci pri enacih priložnostih
pa, kakor zahtevajo njih verski predpisi.

349. Oddelki  skazojejo čast kakor je
predpisano v vadilnem pravilniku (Eierzir-
Reglement):

Najsvetejšemu,

Njih Veličanstvu (cesarju — kralju, cesa¬
rici — kraljici),

udom rodu Njih Veličanstva cesarja,

ptujim vladarjem in njih rodovinam,

zastavam oborožene moči in osebam vo¬
jaškega stanu, ktere so predpostavljene ali
viši od poveljnika.

Višim, kteri ne spadajo k vojaškemu
stanu, skazuje čast samo poveljnik po predpisu.

Kedar se srečajo oddelki, pozdravljajo se
od obeh strani kakor pri sprejetju oziroma
srečanju viših, vendar tako, da zaukaže in
doverši pozdrav najprej poveljnik nižega reda.

Kedar m a r š i r a j o oddelki mimo straž
ali posameznih pošt na straži sto¬
ječih,  obnašajo se tisti, kteri niso veči kot
vod ali so manjši, tako, kakor je predpisano
za srečanje višega, veči oddelki skažejo čast

107

samo oficirskim stražam in sicer po kompa-
nijah, pred drugimi stražami in pošti pozdravlja
poveljnik sam.

351. Tote odločbe so veljavne i za osebe
i za oddelke stalne vojske, vojaškega mor-
narstva in brambovcev, kar se tiče vzajem¬
nega  vojaškega pozdrava, kar se tiče oseb,
ktere spadajo k brambovcem, oficirjev v po¬
koju, oficirjev izven službe (ausser Dienst) in
oficirjev v rezervi vendar le tedaj, kedar so
v vojaški obleki.

P o d o f i c i r j i in v oj a ki v stanu dopust¬
nikov iu rezervnikov, dokler nosijo vojaško
obleko,  so zavezani vojaško pozdravljati.

354. Glede na pozdravljenje meščanskih
oddelkov in njih zastav, zaukaže vojaško-šta-
cijski poveljnik posebne naredbe.

355. Vojakom, zastavam in vojaškim
osebam ptujih vlad se skazuje taka čast, ka¬
kor naši lastni vojski.

356. Kako čast morajo skazati dvorajde
(špalir), straže in pošti je odločeno v §§. 68
in 83.

357. Na sprehodih  in drugih javnih
krajih, kjer se v kratkih dobah večkrat sre¬
čajo , zadostuje,  da se pozdravi pri per-
vem snidenju.

108

358. Vsak predpostavljen in viši, kte-
remu je vojaška čast bila skazana, ima vo¬
jaški pozdrav odzraviti, kakor je v pravilniku
predpisano.

359. Občne odločbe o pozdravljanju so
za sledeče primerke sledeče:

a)  in b)  časti ne skazujejo onemogli
bolniki, ranjeni, vpehani, vojaške osebe, ktere
prijezdujejo konje ali odpravljajo remonte,
potem eksekucijske komande.

c)  in d)  Pri patrolah, spremstvu jetnikov
in pri oddelkih, kteri so na delu ali kaj pre¬
jemajo — dokler traja delo ali prejemanje —
skažuje čast samo poveljnik  in sicer le
tedaj, kedar to pripušča njegova služba.

e)  Na mirnih in tistih vojnih marših,
kterih ni treba zatajevati, se daje pri pri¬
hodu Njih Veličanstev, pri prihodu kakega
uda najviše cesarske rodovine ali kakega ge¬
nerala znamenje, ktero je predpisano v vadil-
nem pravilniku — ako je bilo odtrobljeno, se
da tud znamenje (Halber Ruf) „polklic“, kjer
ni bobnarja ali trobača, da se aviza „pozor“
in potem se ravna, kakor pri prihodu kakega
višega od polkovnika niže, po vadilnem pra¬
vilniku.

f)  Pri vajah, med kratkimi počitki
na maršu, se skazuje čast, kedar pridejo Njih

109

Veličanstvo, kak nd najviše cesarske rodovine,
kak predpostavljen ali viši vojaškega stanu
kakor pri e).

Med dolgimi počitki šarži in mo¬
štvo,  ako sedijo ali ležijo pri bližanju vi-
šega na devet korakov, vstanejo  in vsak
za-se salutira.  Moštvo konjiško (konjištvo),
topničarjev in vozarjev , ktero je o d s e d 1 o.
derži konje po predpisih za uzdo in skaže čast
s tim, da ob e me glavo na dotično
stran.

Bodi si, da se kratko, bodi si, da se
dolgo počiva, daje se v vadilnem pravilniku
predpisano znamenje samo  tedaj, kedar to pri¬
pušča okoliščina glede na pravega ali samo
na postavljenega sovražnika.

g)  Kar se tiče skazovanja časti pri spred¬
njih postih (Vorposten) in takošnih vajah v
mirnem času, imajo veljavo odločbe 'XIX,
oddelka.

h)  Med bojem,  ali ako se kak boj do¬
ni i š 1 j e v a,  ima izostati v obsegu sovraž¬
nega ognja pri peščih vsako skazovanje časti,
samo poveljnik salutira; zunaj obsega sovraž¬
nega ognja pri pešcih se mora skazovati čast
po odstavku e)  ali f),  potem kakor je kerdelo,
na maršu ali v kaki razpostavi; ako so pa for¬
mirani pešci v štiriogelnik (Carre) ali ako se-

110

dijo, ležijo ali čepijo, da bi se krili, ravno
tako ako so jezdci konje razsedli, ostane ker-
delo v toti razmeri in poveljnik sam ima po¬
zdraviti.

V zadevkih, kteri so zapopadeni v od¬
stavku h)  se ne trobijo signali, tudi se ne
prezentira in bobna ali trobi v skazovanje
časti pri sprejetju.

360. Šarži vsake stopnje, kteri so med
seboj enaki,  se imajo, kedar se srečajo, po
predpisih pozdraviti. Kjer je častna stopnja
znana — kakor v oženi zvezku kerdel med
seboj — mora pozdraviti naj prej tisti, kteri
je v častni stopnji mlajši.

§. 47 - 51 .

Kako se skazuje čast \jili e. in k. Ve¬
ličanstvom, nadvojvodom, nadvojvodi-
cam, ptujim vladarjem in visokim njih
rodovinam, visokim vojaškim osebam
in dragim visokim dostojnikom.

(Elirenbezeigungen fur Allerhost Ilire le. und k.
Majestdten, fur Erzherzoge, Erzherzoginen, fur
fremde Begenten und hoclist deren Vamilien, fur
hohe Militdr-Personen und fur andere hohe  1 Viir-
dentrdgcr).

361—385. Ako je bilo kakemu p o d o f i-
c i r j u ukazano pri slavnem s p r e j e tj u Njih

111

c. in k. Veličanstev v dvoru ali pri sprejetju
Njih c. k. Visokosti opravljati službo ordonance,
morajo priti tisti, kteri so jezdni, na konjih.

Eavno  to ima veljavo pri sprejetju
ptujih Veličanstev cesarskih ali kralj skih vi¬
sokosti , vladajočih nadvojvod in njih soprug,
kakor tudi cesarjevičev in kraljevičev, potem
pri sprejetju deržavnega, vojnega ministra
(Beichs-Kriegs-Minister), generaljnega nadzor¬
nika vojske (General - Inšpektor des Heeres).
maršala, poveljnika armade (Armee - Kom-
mandant), ali poveljnika vojnega kerdela
(Armee-Corps-Kommandant), komandujočega
generala (kommandirender General) in sarno-
stalnega vojaškega poveljnika (selbststandiger
Militar-Kommandant.)

Nadvojvodom,  kteri imajo kako
vojaško-poveljstvo  (Truppen - Kom-
mando) se skazuje, kedar so v službi pri
njim podverženih kerdelih samo čast, ktera
gre njih šarži.

Ako pride službeno z enim svojih pred¬
postavljenih,  skazuje se samo posled¬
njemu  čast, ktera mu gre.

Princem ptujih vladarjev, kteri služijo v
c. k. vojski, se skazuje samo čast, ktera gre
njih službenemu položaji.

112

Političnim poglavarjem (Landes-Chef), ako
funkcionirajo pri slovesnili priložnostih v svo¬
jem uradu zunaj stolnega mesta ali dvornega
stanovališča kot najviši oblastniki, morajo pri
takih slovesnostih oddelki, kteriso odrinili, ravno
tako kakor straže  prezentirati, ali pa spo¬
dobno čast skazati brez bobnanja ali trobenja.

§• 52 .

Kako se hodi po prapor (zastavo) in
kako sc oddaja.

(Abholen und Abgeben der Fahne (Standarte).

386—391. Kedar je kerdelo, ktero mora
s praporom (zastavo) odriniti, formirano, gre
enakompanija z godbo po zastavo, (ako odrine
samo pol bataljona ali kompanija, gre oficir
in en vod s trobačem ali bobnarjem po za¬
stavo).

Banderonosec se poda na čelu oddelka
na mesto, kjer se zastava hrani in oddelek
se razversti pred tim mestom brez godbe.
Banderonosec (praporšček) prevzame bandero,
poveljnik ukaže prezentirati, generalmarš
biti  (narodno pesem igrati) in praporšček
se postavi na krilo, na kterem se odmaršira.

Ako stoji kerdelo blizo mesta, kjer se
hrani zastava, gre po njo le en oficir z ban-
deronoscem.

113

Kedar se praporšček z bandero bliža ker-
delu, ktero mora odriniti, mora se prezentirati
in generalmarš  biti.

Kedar je prišel banderonosec na mesto
njemu odločeno, mora se igra končati in puške
se denejo na rame, oddelek, kteri je šel po
zastavo (in godba), se poda tihoma na svoje
mesto. Bandera (zastava) se odda ravno s takim
varstvom in s takim skazovanjem časti.

8

114

§• 53 .

O pogrebnem retin. (Begrabniss- Ordnung.)

392 — 412 .

obstoji iz

Pogrebni sprevod, kteri se da samo
enkrat, se da k pogrebu vsem podoficirjem in
vojakom, kteri so umerli v aktivni službi, iz-
služencem (Invaliden), kteri so nastanovani v
invalidninah — vendar le od lastnega stanu —
tistim izslužencem, kteri so kineani s sveti¬
njami za hrabrost, dajo sprevod aktivni vo¬
jaki, da se more streljati na čast;

ako sprevoda ne morejo dati brambovci,
kteri imajo do stalne armade tiste dolžnosti,
dd ga moštvo stalne vojske.

Ako mesto, v kterem je kak vojak za¬
meri, ni preveč oddaljeno od kakega posad-
nega mesta, more privoliti vojaško-štacijsko
poveljništvo, da dd posadka sprevod zunaj
štacijskega okraja.

Kerdelskih poveljnikov dolžnost je, da
sprevode zapovejo in vredijo, le tam, kjer za-
merli ne spada k tistim družbam, ktere so v
posadki, vravna to vojaško-štacijski (mestni)
poveljnik.

Bobni  se prevlečejo pri sprevodih s
čemim suknom.

Rakev se pokrije s čemim pregrinjalom
in na njo se položi, ako je spadal zamerli k
moštvu patronjak, naglavje, redi in svetinje,
potem odkrito stransko orožje križem z nožnico
in s tenčico (Flor) obvito. Enako se kinča rakev

8 *

116

druzih zamerlih vojaških oseb, vendar se mora
pustiti stransko orožje v nožnici.

Sprevod maršira tiho  na mesto, kjer
leži merlič in se tako razvije, da se more
podati pri odhodu brez zamudka v versto.
Dvor  ajd  a (špalir) se postavi na pravo in
levo vrat. Od časa, kar se je postavilo kerdelo
na svoje mesto, se skažuje samo čast, ktera
je predpisana za pogrebno slavnost, dokler se
ni odbobnalo (odtrobilo).

Kedar se nese rakev iz hiše, veli sprevodni
poveljnik prezentirati (sablje zgrabiti).

Sprevod se pomika v sledečem redu:

a)  sprevodni poveljnik s polovico spre¬
voda (ako je sprevod le en vod se ne deli); b)
godba; c)  križonosec; d)  duhoven; e)  rakev ali
merliški voz obdan na pravi in na levi z dvo-
rajdo, kfcere poveljnik maršira na čelu na pravi
strani stopajoče; f)  tisti, kteri po umerlem
žalujejo; g)  ostale osebe, ktere merliča sprem¬
ljajo; h)  druga polovica sprevoda (na koncu
topovi).

Ako se kak bataljon, kteri z bandero
odrine pri sprevodu deli, ostane banderonosec
pri zadnjem polbataljonu.

Dokler se sprevod pomika godejo godci po¬
grebne marše, bobnarji  ali t r o b a č i bijejo
ali trobijo navadne marše v počasni  meri.

117

Ako je dopustljivo, spremlja sprevod
merliča do pokopališča in se razvije blizo groba
tako, da stoji s čelom proti grobu. Pri bla-
goslovljenju ali druzih verskih opravilih se
mora skazati čast (prezentirati), potem se od¬
bije (odtrobi) in pregrinjalo od bobnov od¬
pravi. Ako je služil djavni podoficir in vojak
(brambovec) pred sovražnikom, v s t r e 1 i se
enkrat na čast  (enkrat z vsakim topom);
potem se na novo prezentira, poveljnik ukaže
vzeti puške na rame in si poprosi povelje
najvišega navzočega predpostavljenega. Ako
gre poslednjemu čast prezentiranja, denejo se
puške še le na ramo,  ko si je sprosil po¬
veljnik povelje.

Ako ni pripnščeno, da se razvije sprevod
blizo pokopališča . določi vojaško - štacijska
komanda kaj druzega. V takem pripadli se
postavi in razvije sprevod na določenem mestu
in skaže predpisano čast, kedar se rakev mimo
pomika; na to se odbobna (odtrobi) oziroma
tudi streli na čast.

Križonosec in d v oraj  da  spremita
merliča vselej do pokopališča in ostaneta do
konca opravila. Dvorajda se postavi na obeh.
straneh groba.

118

Ako bi bil umerli v svoji poslednji volji
izrekel, da hoče biti pokopan brez sprevoda,
mora se ta volja izpolniti.

V ostalem imajo veljavo še tote odločbe:

a)  Sprevodi odrinejo v paradi brez boj¬
nega znamenja (Feldzeicheu).

b)  Mertvo telo deržavnega vojnega mini¬
stra, maršala, generalnega nadglednika (in¬
špektorja) vojske ali vojskinega poveljnika
nes6 naredniki, mertvo telo druzega generala
(glavnega avditorja, glavnega štabskega zdrav¬
nika) vodniki, mertvo telo štabskih in nad-
oficirjev vsake verste desetniki in mertvo telo
osebe iz moštva vojaki. Ako se odpravi rakev
po vozu, grejo tisti, kteri so komandiram
rakev nositi, na obeh straneh zraven voza.

c)  Dvorajda (špalir) pešcev odrine s puško
brez  telečaka, dvorajda jezdcev in topničar¬
jev pa spremlja merliča peš in z izderto sabljo.
X pogrebu vojaških duhovnih in vojaških
uradnikov odrine špalir brez pušk, ima po
pripadu sablje preskerbljene.

d)  Križonosec se samo prida sprevodu,
kedar se to vjema z verozakonom umerlega.

e)  Kedar je mogoče, naj se prida sprevodu
glede na šaržo umerlega, tudi polkovna godba
cela ali vsaj en oddelek.

119

f)  Zastave se vzamejo le k sprevodom
generalov in polkovnikov, kteri zapovedujejo
kakemu polku.

i)  Poveljnik pri sprevodu vojaka lire z
častne stopnje naj je desetnik, poveljniki dru¬
žili sprevodov se vzamejo iz moštva in ako
je mogoče od tiste šarže, h kteri je spadal
umerli, ako pa to ne gre, od niže šarže.

§• 54 .

O dvorskem in deželnem žalovanji.

(Ilof- und Landes-Trauer.)

413. Na kerdelsko bandero se zavesijo
med pervo dobo glavnega dvorskega žalovanja
(to je pri pervi versti dva meseca, pri drugi
versti en mesec) černi tenčičniki (Flore).

IN. Oddelek.

0 slavnostih.

(Festlichkeiten.)

§• 55 .

O slavnostih sploh.

(Im Allgemeinen.)

416. Slavnosti politične oblike
se aktivne vojaške osebe ne smejo vdeleževati;

120

in ako tirjajo okoliščine, mora se prepovedati,
da bi bile vojaške osebe navzoče kot gledavci.
Na vsak način pa je prepovedano, da bi se
pri takih slavnostih pričujoče vojaške osebe
vpuščale v demonstracije.

417. Cerkvenih slavnosti  se mo¬
rejo posamezne vojaške osebe, ako to pri¬
pušča služba, vdeležiti. Vojska in godba se
sme navadno vdeležiti le slavnosti vsta- .
jenja, in praznika sv. rešuj ega Te¬
lesa  katoličanov, potem posvečevanja
vode  v gerških verozakonih in prazno¬
vanja vojaško važnih prigodkov ali
spomnitnega dne.

418. Glavno vodilo mora biti, da so od¬
delki, kteri se vdeležujejo neposredno
cerkvenih slavnosti, sestavljeni, kolikor je
mogoče, iz moštva tiste vere, ktera praznik
praznuje.

Oddelkom, kteri so odrinili, da vzderžu-
jejo javni red in mir, se ukaže pri glavnih
dobah cerkvene svečanosti, potem kedar se
približuje slovesni sprevod, da d e n e j o p u š k e
na rame,  dalje da prezentiraj  o,  kedar
se najsvetejše vzdigne ali mimo nese, pešni
oddelki pa, kteri so odrinili za spremstvo in
špalir,.morajo v zadnjih pripadih poklekniti

121

k molitvi, verh tega še pri povzdigovanju
in pri sv. obhajilu katoliške maše.

§• 56 .

O praznovanji rojstnega dne in goda
Njih c. in k. Apostoljskega Veličanstva.

(Feier des Geburts- und des Namensfestes Seiner
k. und k. Apostolischen Majestdt.)

419. Nan dan praznovanja rojstnega
dne  Njih c. in k. Apostoljskega Veličanstva
se mora opravljati v vseh vojaških postajah
v pričo cele posadke slovesna božja služba;
med tem strelijo pešci trikrat na počest.

420. Na god Njih c. in k. Apostoljskega
Veličanstva se mora opravljati slovesna božja
služba ravno tako.

421. Straže morajo biti oblečene v obeh
dneh v paradi.

422. V taboru  se rojstveni dan in god
Nj. Veličanstva ravno tako praznujeta.

§■ 57 .

O posvečevanju zastave.

( Fahnenuoeihe.)

423. Zastave so svetinje vojakov, slavni
zaklad zaupanja, ktero ima monarh do hra-

' 122

brosti svojih vojakov, znamenje, kje se imajo
vojaki v najvažniših trenutkih zbrati in zedi¬
niti in prapor, pod kterim naj zmagajo ali
umerjejo.

Zastave varovati in braniti je torej sveta
dolžnost; slava kerdela je odvisna od tega,
da se ohranijo zastave.

Slavnost cerkvenega posvečevanja stavlja*
njeno visoko veljavo pred oči.

424—431. Posvečevanje zastave, h kte-
remu odrine polk v paradi z bojnim zname¬
njem na klobuku, se deli v božjo službo pred
posvečevanjem, pri kteri se strelja trikrat na
počest, v posvečevanje in uterdenje prapora
na deržaj (Schaft), pri kterem zabije duhoven
tri žreblje k časti božji, polkovni poveljnik enega
v imenu Njih Veličanstva, enega v imenu armad¬
nega poveljnika (velevajočega generala) in
enega v imenu polka, dalje vsak štabski in
nadoficir enega, slednjič vsake kompanije ofi¬
cirski namestnik, en narednik, en vodnik,
en desetnik, en razvodnik in dva pešca po
kompauijah druge žreblje. Slednjič izroči pol¬
kovni poveljnik v imenu Njih c. in k. Veli¬
čanstva novo zastavo kadetu (praporonoscu).

432. Na to pokaže polkovni poveljnik
novo zastavo polku, ga opomni, jo kot zname¬
nje svoje slave visoko častiti in skerbno va-

123

rovati, v najvažniših trenutkih med bojem
krog nje se zbirati, jo z vso močjo braniti
in na noben način zapustiti. Na to veli „k
prisegi 4 ' in polk slavno priseže na novo zastavo.

§• 53 .

O božji službi.

( Gottesdienst.)

435. Da morejo vojaki o pravem času, ke-
dar to pripušča služba, spolniti svoje verske dolž¬
nosti in opraviti svojo pobožnost, mora se čas, o
kterem se opravlja božja služba v božjih hišah
različnih sovercev, o pravem času naznaniti.
Vsemu moštvu pa naj se da v dneh božji službi
posebno odločenih priložnost, da se more vde-
ležiti pobožnih opravil svojih sovercev.

V takih dneh se mora, kjer je mogoče,
peljati moštvo vsaj vsak mesec enkrat odlo¬
čeno po veri in v taktične oddelke vredjeno
v cerkev. Moštvo od narednika niže pride s
stranskim orožjem.

Da se vojaki v ta namen zberejo, da se
v vojašnicah, v taboru in v bivališčih (Kanto-
niruug) znamenje „cerkveni boben 41  (cerkvozov)
(Kirchenstreich).

436. Ako v cerkvi ni dosti prostora in
se morajo oddelki zunaj postaviti, daje pri

124

glavnih delih božje službe bobnar (trobač),
kteri je postavljen pri vhodu cerkve (kapelice),
v vadilnem pravilniku predpisano znamenje;
pri katoliški maši se ukaže oddelku pri zna¬
menju k evangelju, da dene puške na rame,
pri povzdigovanju in pri blagoslovu, da se
pripravi k molitvi.

X. Oddelek.

Poveljstvo in služba v posadkah.

(Kommando und Dienst in Garnisonen.)

§■ 59 .

O vojaiko-štacijskili komandah.

( Militar-Stations-Kommanden.)

439—448. V vsakem ne uterjenem mestu,
v kterem leži vojaška posadka, je povelj¬
nik vojaške štacije  po šarži ali častni
stopnji najviši aktivni oficir  stalne vojske
ali vojaškega mornarstva. Tam, kjer so zraven
omenjenih kerdel tudi aktivni oddelki b r a m-
b o v c e v, gre povelje glede tistih občnih za¬
dev, ktere potrebujejo edinostnega vodila, naj-
višemu djavnemu oficirju, kteri spada k
posadki, kot štacijskemu poveljniku,

125

ne glede na to, ali spada k stalni vojski,
mornarstvu ali brambovcem.

§. 60 .

O poveljstvu v terdn javah, terdnjavicah
in soteskah na meji.

(Festungs-, lorts- und Grenz-Kovimanden.)

449—452. V vsakem uterdenem mestu,
bodi si v terdnjavi, terdnjavici ali soteski na
meji, je vojaški mestni urad ali pa najviša
oblastnija za hranitev. V terdnik mestih, v
kterih v mirnih časih ni posebnega terdnjav-
skega poveljnika, ima po šarži ali častni
stopnji naj viši oficir  povelje čez terdnjavo.

Kjer je pa terdnjavski poveljnik, ima
tudi vojaško-štacijsko komando, ako ni dru-
zega po šarži ali častni stopnji višega po¬
veljnika.

§. 61 .

O mestnih komandah.

( Platz-Kommanden.)

453—459. Plackomande so mestni
uradi  (Lokal-Behorden), kteri so, ako do-
tični mestni poveljnik ni sam voditelj vo¬
jaške posadke  (terdnjave), temu kot organi

126

pridjani, ki ga imajo podpirati iu njegove
ukaze izpeljevati.

Pod poveljstvom mestnega povelj¬
nika  stoje neposredno  vse straže in
pripravnosti, dokler traja služba. Vsa nazna¬
nila, vsi raporti se morajo poslati neposredno
mestnemu poveljstvu.

Mestnega poveljstva  opravilo je:
nadgledovati straže in gotovosti v posadki
in odpravljati pomanjkanje, ktero se najde;

napravljati in v evidenci imeti predpise
za straže (inšpekcije) v posadki in načerte za
izbun pri požaru, skerbeti. da se dobijo, po¬
pravijo in vravnajo prostori za posadkino
stražo in za inšpekcije in se netilo in svetilo
za straže dobi in razdeli;

oskerbovati vse zadeve, ktere se tičejo
nastanovanja;

imeti v evidenci vse vojaške vdove in
sirote službenega okroga, ktere se preskerbu-
jejo in moštvo, ktero je v posadki na dopustu,
in sicer le tam, kjer ni dopolnitne okrajne
komande;

gledati na obleko, uk in obnašanje po¬
sameznih vojaških oseb zunaj vojašnic;

vzderževati red. kedar kerdelo odrine, pri
slavnostih in sprevodih.

127

Dolžnosti mestnega in štacijskega
oficirja v manjših posadkah se dajo
izvesti iz gori omenjenih odločb.

§• 6 - 2 .

O etapnih komandah (komisijah).

(Etapen-Kommanden (Kommissionen.)

460—4G4. Etapne komande se napravljajo
v ta namen, da se vojska v boju pravilno
dopolnuje. Njih delavnost obsega: odprav¬
ljanje, živež, stanovanje, oskerbovauje bolnih
in vojaško policijo.

V stanovalnih štacijah, kjer ni vojaško-
štacijske ali mestne komande, mora etapni
poveljnik tudi preskerbovati opravke, kteri
se tičejo začasnega nastanovanja kerdelskih
oddelkov in posameznih vojaških oseb.

§. 63 .

Kako se razglaša jejo povelja vojaško-
štaeijske komande in spoznanice?

(Vertautbarung der Militar - Stations-Kommando

Befehle und der Erlcennungszeichen.)

465—467. Kedar se razglasuje vsakdan-
sko povelje za posadko, mora biti pričujoč od
vsake kerdelske ali samostalne komande en
oficir ali podoficir.

128

S p o z n a n i c e (bojni pokrik, geslo, pa¬
rola) se dajo poveljnikom straž in priprav¬
nosti tedaj, kedar se straže oddeljujejo.

Patrole je dobijo pri odpravljanji.

§■ 64 .

O Inšpekcijski službi v  posadki.

(Garnisons-Inspektions-Dienst.)

468—479. Ako obstoji posadka iz več
kot dveh bataljonov ali njima enakih oddelkov,
opravlja se inšpekcijska služba. Kjer so v po¬
sadki samo oddelki enega polka, zlaga se ta
služba z isto polkovnega inšpekcijskega oficirja.

V štacijah, v kterih je posadka enaka
dvema  ali več  polkom, je inšpekcijski
oficir v posadki štabski oficir  (razun
samostalnih poveljnikov) ali stotnik  (rit-
majster).

Kjer je posadka manj  š a, opravljajo to
službo vsi stotniki in nadlajtnanti,
kteri komandujejo kompanijo, po pripadu sku-
poma z inšpekcijsko službo pri kerdelu.

Kjer so v posadki več kot tri b r i-
gade,  opravlja verh tega en genaral-
major, polkovni ali založni po¬
veljnik  (Reserve-Kommandant) kot g e n e-
r a 1 (štabski oficir) o d d n e inšpekcijsko službo
v posadki.

129

Inšpekcijski oficir v posadki(Gar-
nisons-Inspektions-Officier) nadgleduje straže
v posadki, je pregleduje po dne in po noči
večkrat in se ima prepričati ali spolnujejo
svoje dolžnosti, ali so pošti zadostno podučeni
in ali so pripravnostni oddelki za svojo službo
pripravljeni.

Ako bi nastal požar, da oddelkom, kteri
morajo iti k požaru, potrebne ukaze.

General  (štabski oficir) od dne ima
pravico, poklicati pod orožje ne samo pri¬
pravnosti, ampak tudi moštvo celili vojašnic.
On ima pravico in poklic, da kontroljuje, kako
se služba izveršuje in ali spolnujejo vse in¬
špekcijske šarže, straže in pripravnosti cele
posadke natančno svoje dolžnosti.

§. 65 .

O služlni pripravnosti.

(Bereitschafts-Dienst.)

480—486. Da se morejo odposlati pri
nenadejanih prigodkih patrole, oddati asistence
ali pomnožiti straže, mora biti oddelek p r i-
p ra vij en, pri tem se mora vzderžati tak¬
tična zaveza.

Kerdelo, ktero je v pripravnostni službi,
mora biti, ako je mogoče, blizo skupaj in tako

9

130

napravljeno, da more po dne in po noči ob¬
lečeno in napravljeno kakor straže, hipoma
odriniti.

Sicer je dovoljena pripravnosti vsaka pri¬
ročnost, vendar ne sme sleči hlač.

Pri jezdecih morajo biti sedla naložena,
pri topničarjih morajo biti tudi naprege pri
roči. Pri ostri pripravnosti  ostane
moštvo dan in noč popolno oblečeno, po okoli¬
ščinah tudi napravljeno (oboroženo).

Konji so pri taki priložnosti nasedlani,
oziroma napravljeni (opreženi), vendar raz-
berzdani in podproge so popuščene. Konjem
se sme le kerdeloma streči.

Pripravnostna služba se nastopa in na-
mestuje vsakdan navadno pri oddeljenju straž.

Pripravnostni  oddelki, ktere koman-
dujejo podoficirji,  se morajo ravnati
vsak čas po inšpekcijskih šaržah
predpostavljenih kerdelskih (vojašničnin) ko¬
mand.

Kolikorkrat pride pripravnost v porabo,
mora se precej druga sestaviti.

Kedar se da znamenje „straže odrinite 1 '
(Ausriicken der Wachen) in je pridano zname¬
nje „hitro“, kakor tudi na znamenje „požarni
krik“ ali „izbun“, mora se podati pripravnost
hipoma  na določeno m e s t o in se obna-

131

Sati po že poprej vredjenih naredbah ali po
danem povelju.

Pripravnost se mora vdeleževati vaj,' ktere
se Mizo vojašnic napravljajo.

487. Kedar žuga upor ali punt, navstane
pripravijo n je kerdela  (kerdelo mora
biti zbrano in pripravljeno v vojašnicah).

Od trenutka, ko se je vstanovilo priprav-
Ijenje, nikdo ne sme zapustiti vojašnice sam
ali brez orožja.

Patrole se odpošljejo, da se zve, kaj se
zunaj dela, da se vzderžuje zveza in da
ukažejo iti vojakom, kteri so zunaj, v vojaš¬
nice. Stražna prememba, patrole in kerdela,
ktera še sicer izstopajo, morajo biti popol¬
noma napravljene, oborožene in preskerbljene
z ostrim strelivom.

Oddelki, kteri grejo naprej, da bi kaj
nakupili ali sprejeli, dobijo, ako je treba,
varstvo.

§. 6 ( 5 .

O izbunu (poplahu).

(Alarmirungen.)

488—491. Z izbunom se pokliče kerdelo
kake posadke k boju. Treba je, da se na-
redbe, kako se je obnašati pri izbunu, že po¬
prej vstanovijo.

9 *

132

Osnutek  za  i z b u n (Alarm-Disposi-
tion) odkaže že poprej mesta, ktera se mo¬
rajo obsesti.

Ti prostori morajo biti ob času znani
vsakemu vojaku.

Kerdelo se spravi k izbunu z dotič-
nim znamenjem (bobnanjem ali trobljenjem)
ali pa s strelom s topovi, zdimovi
ali ognjenimi znamenji.

Bobnarji in trobači straž in gotovo¬
sti,  pri raztresenem nastanovanju tudi drugi
godci, morajo dati in razširjati znamenje k iz-
bunu; k temu se jim da. ako je treba, primerno
varstvo.

Kedar se da znamenje k izbunu, podajo
se vojaki in vse vojaške osebe hipoma v
vojašnice ali stanišča. Kerdelo odrine popol¬
noma opravljeno, z ostrim streljivom preskerb-
ljeno, jezdeci jež, topničarji pa s topovi.

Inšpekcijske šarže morajo skerbeti, da
oficirji, kteri so nastanovani zunaj vojašnic,
o izbunu zvejo in, ako bi bilo treba, pod
varstvom v vojašnice pridejo.

§■ 67 .

O zaderžanju pri požaru.

(Verhalten bei Feuersbriinsten).

492. Kako se ima obnašati vojska pri
požaru, določuje gasilni red. Ta red da

133

znamenje, ktero je v mestu navadno in odloči,
kako se mora požar naznaniti, ktere straže in
pripravnosti morajo dati znamenje „požarni
krik“ in ktere naredbe se morajo napraviti,
zarad reda in javnega blaga.

493. Pripravnostni  oddelki, kteri so
odrinili na pogorišče (navadno grejo le od
tistega kerdela, ktero je najbliže nastanovano,)
morajo gledati, da so poti za gasilnice in za
voze, kteri privažajo vodo, prosti, braniti, da
ne pritiskajo neudeležniki, ovirati, da se ne
krade ali da ne navstane nered in se obna¬
šati sploh po ukazih oficirja posadkine inšpek¬
cije ali mestne komande.

Pripravnostni oddelki, kterim je ukazano
varovati kako javno poslopje, si morajo, ako
žuga požar, prizadevati, da spravijo v varnost
javno (erarsko) blago, ktero se notri hrani.

494. Ako začne goreti kako deželno (erar¬
sko) poslopje, se je obnašati po odstavku 122.

495. Kerdela, ktera so nastanovana v
vojašnicah,  stopijo, ako nastane blizo
požar in žuga se razširiti, popolno oborožena
pod orožje; primernemu delu se ukaže spraviti
v varnost javno blago, in ako proti nevarnost
vojašnici tudi gasiti.

Oddelki, kteri so v raztresenem  na-
stanovanju, se morajo pripraviti v svojem bi-

134

vališču, kedar se sliši požarni krik tako, da
morejo popolno oboroženi odriniti, ako se da
znamenje „vgromado“ (Vergatterung) „odrinite
s konji“ (Ausriicken zn Pferde) ali „odrinite £i
(Ausriicken). Moštvo pa, ktero je nastanovano
blizo pogorišča, se mora podati ne čakaj e na
povelje z orožjem in pertljago (Gepack) na
mesto, ktero jim je za zbirališče odkazano.

Oddelki, kteri imajo tudi konje,  morajo
skerbeti najprej za tote (če bi tudi izgubili
svojo imetje) in dolžnost vojakov je, spraviti
v varnost ne samo svoje konje, ampak tudi
konje nepričujočih tovaršev.

496. Moštvo, ktero se k gašenju  od¬
pošlje, se pelje s potrebnimi šaržami pravno
vredeno in kakor za delo oblečeno na pogo¬
rišče in se porablja po ukazih ljudi, kteri
imajo poklic, voditi gasilne naprave.

497. Kedar se je ogenj ugasil, zaostane,
ako je treba, straža na pogorišču, da vzder-
žuje red.

§• 68 .

O dvorajdi.

( Spalier.)

498. Dvorajde  imajo namen, posebno
pri slovesnostih odločene prostore proste vzder-
ževati.

135

Moštvo, ktero se zato odloči, se postavi
navadno v dve versti v primerni oddaljenosti,
in se mora o nalogi, ktero ima, vselej na
tanko podučiti.

Kedar hoče vbraniti naval (Andrang),
mora napredovati po mogočosti s prizaneslji¬
vostjo in prevdarnostjo, vendar ne sme ničesar
terpeti, kar bi bilo zoper inštrukcije.

Je z d e c i se morajo posebno ogibati vsega,
kar bi moglo vzročiti nezgode. Š a r ž e mo¬
rajo vzderževati red v obsegu staje oddelkov
brez hrupa in nepotrebnega beganja in mo¬
rajo , kjer je treba, podpirati in podučevati.

499. Moštvo pešcev  odrine kot špalir
navadno brez telečakov in ima puško na rami
ali pri nogi (j e z d e c i in t o p n i č a r j i stran¬
sko orožje izderto, piko na roči );  v božji hiši
ima -glavo pokrito, puško pri nogi in se
obnaša po^verski navadi.

500. Špalir skažuje čast  le zunaj božje
hiše in le kedar se bliža najviša gosposka,
udi najviše cesarske rodovine ali najsvetejše
s tim, da prezentira, (oberne glavo na dotično
stran) kakor je predpisano za posamezue vo¬
jake. Ce bi imel skazati špalir čast tudi
drugim, mora se to posebno zaukazati.

Špalir, ki se ravno pomika,  ne skažuja
nobene časti.

13G

Poveljnik se postavi na sprejemno
krilo (Empfangsfliigel) podložnega oddelka.

§. 69 .

O odpiranju in zapiranju vrat v (erd*
nili mestih.

(Oeffnen and Sperren der Thore in festen
Platzen )

501, 502. Poveljnik terdnjave določi uro,
kedaj se morajo vrata odpreti in zapreti, ktera
morajo biti po noči zaperta, dalje, ktera se
smejo po noči odpreti in kdo sme skoz iti
v tem času. Ključe k vratom hrani poveljnik
terdnjave ali poveljnik glavne (vratne) straže;
v odločenih terdnjavicah (detachirten Forts) pa
vselej poveljnik terdnjavice.

503. O odpiranju vrat:

Po ključe gre oficir,  kteremu se prida
potrebno varstvo iii ordonanca, da nese ključe.
Kedar se bliža vratnim stražam, stopi moštvo
pod orožje, mu odda, ako je treba, moštvo,
da spusti vzdigljive mostove ali opravi druge
opravke, in še le odstopi, ko se je oddaljil.

Ako ima ključe poveljnik vratne
straže,  mora zapreti vrata sam,  straže
se pa obnašajo ravno tako.

Tisti, kteri odpira in njegovo varstvo se
ne sme podati ven pri glavnih vratih, ampak skoz

137

mala vrata, ktera so napravljena v velikih ali
zraven (kjer takih ni, poda se ven skoz vrata
za zaskok) (Ausfallsthor). Kakor hitro je vrata
prekoračil, mora je straža zapreti in s klju-
čenico zavesiti, hrez zaključenja, ali pa djati
v zapah. Ravno tako se mora ravnati pri
odpiranju zunanjih vrat, mreže (G it ter) ali
pregrade (Schlagbaum); pri vsakem zopet za-
pertem izhodu ostaneta dva pošta, pri vzdig-
ljivem mostu tudi ljudje, kteri ga kvišku po¬
tegnejo. Potem se odprejo vrata po versti od
zunaj na znotraj in ključi se neso pod varstvom
na svoje mesto.

Vrata se ravno tako zapirajo.

504. V nevarnih okoliščinah
ostanejo vsi izhodi noč in dan zaperti. Ako je
nepogojno treba, da se vrata za kratek čas
odprejo, mora se gledati razun na omenjene
še na sledeče varnostne naredbe.

Varstvo se mora tako pomnožiti, da se
morejo odposlati, preden se odpro, vnanja vrata
(mreža ali pregrada) male patrole, da pre¬
iščejo predležeče zemljišče; dokler se te niso
vernile, ostane varstvo v poslednjem terdnjav-
skem zaklepu; še le potem, ko so se prepri¬
čale patrole, da sovražnika ni blizo, odprejo se
vnanja vrata (mreža ali pregrada);

138

zaklepov, kteri so na vvožnji po pra¬
vilu,  ne sme biti več odpertih kot eden,
samo tedaj se sme odpreti več izhodov na
enkrat, kedar grejo skoz veče kolone;

ako se morajo odpreti kaka vrata po
noči in pri megli, mora se odposlati po okoli¬
ščinah zarad veče varnosti primeren oddelek
in postom na nasipih se mora dati naklep
na znanje.

505. Omenjene odločbe imajo tudi veljavo
za odklepanje in zaklepanje vhodov in izhodov
v terdnjavicah.

XI. Oddelek.

O vzderžanju javnega reda in varnosti.

(Aufrechthaltung der offentlichen Ordnung
und Sicherheit.)

§• 10 .

O asistencah.

( Assistenzen.)

506-511. Asistence  (vojaška pomoč)
se imenujejo vojaški oddelki, kteri se skličejo,
da podpirajo javne oblastnije, da jim dajo pri
njih vredbah in opravkih potrebno materijaluo

139

pomoč, da morejo zmagati silen upor. Vojaško-
štacijsko poveljstvo ima vselej pravico oddati
uradom asistence v okrogu posadke; v silnih
pripadih imajo pravico odposlati asistence pod-
verženih pripravnosti tudi kerdeljski poveljniki
in inšpekcijski oficirji, vendar so zato od¬
govorni.

Asistence morajo vselej biti preskerbljene
z ojstrim streljivom.

Vodilo pri porabi asistenc mora biti, da
se kerdelo nikoli ne sme vdeležiti lieposred-
njih opravil tistih organov, kterim so odka-
zane; njih namen je samo, da omenjene or¬
gane varujejo in njihovim vredbam potreben
pogon (krepost) dajo.

Vložiti se z orožjem smejo le v pripadih,
kteri so zaznamovani v §. 72.

§. 71 .

O zaderžanju pred in med kakim upo¬
rom ali puntom.

(Verhalten vor und bet einem Aufstande oder
Aufruhr.)

512—515. Ako žuga kak punt ali upor,
ako kažejo prebivalci sploh sovražno mišljavo,
se je treba deržati po okoliščinah sledečih
odločb:

140

fortifikačne in druge hranilne vojaško-
važne reči se morajo spraviti v hranilno stanje
in izročiti takim poveljnikom, kteri imajo
določene inštrukcije.

Vhodi k takim rečem se morajo zavaro¬
vati in paziti, da se nenadoma ne napadejo.

Sprevidnost, ktera pristuje komandam,
ki grejo nakupovat ali sprejemat, je predpisana
v odstavku 487.

Oddelki, kteri odrinejo, morajo hiti po¬
polnoma oboroženi in z ostrim strelivom —
baterije in pratežni oddelki z dosti močnim
varstvom preskerbljeni;

moštvu se sme dovoliti odhod le v
večih gromadah;

paziti se mora na občevanje vojakov s
prebivalci in vsako sumljivo bližanje se mora
ojstro prepovedati;

civilne osebe smejo obiskati vojašnice in
uterdena mesta le s pismenim dovoljenjem
vojaško - štacijske komande; posamezni pošti
se morajo primerno zavarovati proti naglim
napadom;

vse patrole, ktere se odpošljejo, morajo
biti dosti močne.

141

§. 72.

Kedaj se ima porabiti orožje v zatira*
nje upora.

(Anwendung der Waffengewalt zur Bewdltigung
von Tumulten.)

516. Orožje  se sme porabiti:

a)  na določen in vzročen ukaz politič¬
nega uradnika, kteri ima k temu pravico pri
uporih, v pripadkih, v kterih je bil ukaz po¬
veljnikov, da bi se vernilo ljudstvo k postav¬
nemu redu brez nasledka in kedar je poveljnik
pridanega oddelka prepričan, da je tako rav¬
nanje potrebno;

b)  kedar se kako kerdelo posilno psuje
ali celo z orožjem napade, ravno tako, kedar
pritiskajo ljudje z orožjem ali drugim nasilnim
orodjem v sovražnem namenu proti kerdelu
in se je bati, da bi se delavnost kerdela zader-
žala ali nezmerno omejila.

517. Da se raztrese uporna ljudska gro-
mada, napadejo, kjer je mogoče in pripravno
in ni koristila tirjatev, da bi se prostor po¬
pustil, najprej pešci  pod varstvom kake
rezerve z bodalom; pri tem je treba varovati
neoborožene ženske, otroke in onemogle starčke.

Ako napad z bodalom ne zadostuje, ako
se na kerdelo strelja, ali se mora prisiljeno

142

braniti, začne se na ljudstvo streljati, vendar
se nikoli ne sme streljati slepo ali visoko.

Pred napadom z bodalom se mora dati,
ako je mogoče, znamenje „k naskoku 1 ' (Sturm),
preden se pa strelja znamenje „ spravite se spred
čela" (Frontraumen).

Kedar so naskočili jezdeci,  razkrop¬
ljenih ne smejo poditi, ampak se morajo zo¬
pet zbrati.

Jezdeci morajo tudi odposlati patrole, da
se pripomoč od zunaj odverne in ubrani, da
se ljudstvo na novo ne zbere. Tudi predno
naskočijo, mora se dati, ako je mogoče, dotično
znamenje.

518. Poklici posameznih, kakor tudi vpitje
in žvižganje podšuntane množice, ktero je na¬
vadno združeno z ljudskim uporom, n e s m e
povoda dati rabi orožja ali celo streljanju,
dokler kerdelu ne proti nevarnost.

Ako je pa treba, da se porabi orožje,
mora se tirjati, da se ljudstvo popolno raz¬
trese ali nepogojno podverže.

519. Pri premaganji uporov je največe
važnosti, da se zasačijo vodniki upora, in ako
se porabi orožje, mora se gledati posebno na
vodnike.

Kedar aretirajo  pri uporih vojaki, kar
opravljajo navadno varnostni organi, odlo-

143

cijo se zato posebne patrole, ktere so sestav¬
ljene iz energičnih šaržev in krepkih pogum¬
nih vojakov. Take patrole marširajo na strani
sprednjega oddelka.

Poveljniki takih patrol si morajo zapisati,
kedar so koga aretirali, ako je mogoče, osehni
popis zajetega, uzrok in okolnosti zapora ka¬
kor tudi imena njim podverženih ljudij, da
morejo dati pri sledečem službenem opravilu
(preiskavi) zanesljivo pojasnilo in spričevalo.

520. Za osebno varnost političnega urad¬
nika , kteri hodi pri uporih pred kerdelom,
ktero posreduje in za poveljnika kerdeljskega
oddelka se odloči posebna patrola kot varstvo.

XII. Oddelek.

Kako se je treba stražam obnašati?

(Wachverhaltungen.)

§■ 13

Splošne določbe.

(Allgemcine Bestimmungcn.)

521. Straže se ločijo v častne straže
(Ehrenwachen) in varnostne straže
(Sicherheitswachen); pošti  (Schildwachen) pa

144

so ali č a s t n i pošti (Ekrenposten) ali v a r-
nostni pošti  (Sicherkeitsposten).

522. Varnostne straže in var¬
nostni pošti  so vsledtega, da varujejo
deržavno lastnino in vojaškovažne kraje, da
pazijo  na jetnike in opravljajo druge ena-
košne službe. Njim se prištevajo tudi S t a-
cijske straže  (Stationswachen). Štacij-
s k a straža  se imenuje glavna straža,
če so jej še druge straže odkazane.

525. Jezdeci  opravljajo, ako okoliščine
drugače ne zahtevajo, stražno službo peš.

527. Straže stopajo popolnoma
oborožene;  pri navadnih okoliščinah so
vendar brez vojskine oprave (Feldrequisiten)
in brez mavh za kruh (Brotsak). Jezdeci, ki
brez konjev izstopajo, jemljejo samo sablje in
puške seboj.

528. Straže  so pri navadnih okolišči¬
nah tako močne,  da pridejo na vsaki pošt,
kteri se ima po dne in po noči stražiti
(obderžati), trije možje, na vsaki nočni pošt
pa dva moža. Ne prištevajo se: poveljniki
straž, napelniki (Auffiihrer), bobnarji (trobači)
in stražne ordonance.

529. Straže  se navadno dan za dnevom
pre menjajo.

145

530.  Posadne straže stoje izločno
pod  poveljstvom vojaško-štacij-
ske komande, plackomande, nad¬
zornega oficirja posadke in gene¬
rala istega dne (od dne). Straže  za
notranjo službo so podveržene  povelj¬
niku dptičnega ker dela, kakor tudi
njegovim  inšpekcijskim šaržam.

531.  Štabne straže (Stabswacben) so
odkazane pri vsaki zadevi mobilnim placko-
mandam, in kjer ni takih, oficirjem glavnega
štaba in pribočnikom (adjutantom) dotičnih
generalov.

532. V vojni in pri nemirnih okoliščinah
imajo vse straže in pošti puške nabasane;
v mirnem času pa, ako se drugače ne zapove,
samo tisti pošti, kteri stoje v temnicah; vsi
pošti pa imajo vselej tobolke odperte.

533. V stražnicah  (Wachlokale) mo¬
rajo biti predpisi,  kako se imajo straže
obnašati. Dalje morajo biti na glavnih stražah
st raž ni protokoli,  v ktere se zapišejo po
formularju II. §. 77. imena straž, šarža, ime
in kerdelo stražnega poveljnika, kakor tudi
znamenite prigodbe.

534. Zraven navedenih straž in poštov
vsake verste se morejo rabiti kot straže tudi
okolke (runde), patrole in nadgledstva pri to-

10

146

povili (Geschiitz-Inspektionen), dalje vojaške
osebe, ktere jetnike ali pa deržavno imovino
(Staats-Gut) spremljajo, kakor tudi žandarji,
kteri so v službi. Vsi ti imajo ravno take
pravice in dolžnosti kakor straže.

535. Vsakemu poveljku  (Kommando-
Wort), kteri se tiče kake straže ali priprav¬
nosti, naj se predstavi avizo „ straža" (pri-
pravlj enstvo).

§• 74 .

O oddeljevanju straž.

(Abtheilen der Wachen.)

536. Straže se oddeljujejo  ob uri,
ktero je določila vojaško-štacijska komanda,
ako je mogoče, po polkih ali bataljonih, v
malih 'posadkah pa skupoma na v to sverho
določenem mestu.

537. Pri tej vredbi morajo od tistih ker-
del in oddelkov, kteri imajo službo opravljati,
pričujoči  biti tisti, kteri so k službi, k
pripravljenstvu in za ordonance komandiram
(pri topništvu tudi k nadgledstvu pri topovih);
dalje oficirji in podoficirji, kteri nastopijo in¬
špekcijsko službo, in sicer konečno imenovani
brez puške.

538. Oficirji, (oficirski namestniki) pre¬
gledajo po ukazu kompanijskega poveljnika

147

vojšake, kteri idejo k službi in jih peljejo od
vsake kompanije posebe na določeno mesto.
Ako to število ne doseže 20 mož,
pelje jih najviši podoficir  (po častni
stopnji naj starši razvodnik), k t e r i j e pri
straž nem oddelku.

539. Moštvo se postavi  po versti, ktera
se vjema s številkami kompanij.

Pri konjeništvu stoji moštvo vseh oddel¬
kov, kteri imajo službo opravljati jež, na des¬
nem krilu in moštvo brez konj v daljavi desetih
korakov na levem krilu.

Bobnarji  (trobači), kteri so določeni
za stražno službo, stopijo 3 korake, deset¬
niki „o d dne“  6 korakov po sredi svojih
oddelkov; naredniki od inšpekcije  6
korakov za desnim krilom.

540. Ce je potrebno število mož, kteri
imajo stražiti, postavljeno, stopi najviši pri¬
čujočih pred čelo straž, prejme naznanila
oddelkinih poveljnikov in spregleda napravo
in gotovost za na boj posameznih kerdel.

Kedar je pregledovalec 10 korakov od
enega oddelka prekoračil, ukaže njegov povelj¬
nik staviti puške k nogam.

Če je pregledovalec naznanila sprejel in
kerdelo ogledal, da adjutantu (in kjer ga ni,

10 *

148

po častni stopnji najstaršenra podoficirju nad-
zorniškemu) povelje, da straže oddeli.

541. Adjutant (inšpekcijska šarža) na¬
znani mesto za pervo stražo, poimenuje vsako
stražo, oddelek pripravljenstva, ordonanco,
nadgledstvo pri topovih, on naznani moč
vsake straže in jej da komando: „Rechts um
— Marsch!“ („Na desno — marši")

Straže se morajo tako oddeliti, da pri¬
dejo od pravega krila proti levemu najprej
častne, glavne ali druge od oficirjev koman-
dirane straže, potem še le druge straže in
konečno pripravljenstvo, ordonance, nadgled-
stvo pri topovih — (v dve versti vredene).

Od adjutanta (inšpekcijske šarže) po¬
imenovane straže se obernejo na komando:
„N a pravo!"  in gredč na sledeči „marš“
za čelom na mesto, ktero jim je odkazano.
Nadzoruje jih ,,desetnik od dne" ; in po častni
stopnji najstarši inšpekcijski narednik jih raz-
versti in spravi v vode, polkompanije ali
kompanije.

Od jezdnega moštva jezdijo vojaki perve
verste pred, moštvo druge verste pa za čelom
na njim določena mesta.

Podoficirji in vojaki, kteri so ustanovljeni
za poveljnike straž,  se postavijo na
desnem krilu perve verste svojih oddelkov.

149

Zastavni  k (Fahnentrager) stopi na
stran šarže, ktera je v pervi versti na des¬
nem krilu, dotične straže; bobnarji  (tro-
bači) se podajo na tri korake za sredo svojih
oddelkov.

Kedar se je zadnja straža razverstila, da
pri pešcih poveljnik straže (gotovosti) — ako
je ta oficir najviši podoficir —komando : „Beim
Fuss!“ („k nogi puško!“)

542. Kedar so se straže oddelile,
naznani  adjutant (inšpekcijska šarža) naj-
višemu, kteri je nazoč, brez danega ukaza,
da bi straže čast skazale z vojaško počastitvo,
s samim pozdravom za svojo osebo, da je
straže oddelil.

Inšpekcijski naredniki  se posta¬
vijo za sredo čela vredeni po številkah svojih
oddelkov, na levi od njih po versti svojih
kompanij d e s e t n i k i o d d n e , in ostanejo
tukaj, dokler straže ne odidejo.

543. Ako ne pride kak oficir v službo,
tako prevzame potem najviši podoficir, kteri
pride v službo povelje, čez kerdelo, ktero je
odrinilo in ukaže s komando: „Wachkomman-
danten — Marsch!“ („Poveljniki straž
— marš!“)  tistim k sebi priti, krog storiti
in jim naznani bojni pokrik in geslo; to se
mora v zapisniku zaznamiti.

150

Potem ukaže podoficirjem, (vojakom),,
kteri so izstopili z avizo: „Eintreten“ („Ysto¬
pite!") vsakemu v svojo versto.

Ko se je to zgodilo, ukaže poveljnik naj-
višemu nazočemu pristojno počastitev  ska-
zati in si sprosi njegova povelja.

544. Da straže odrinejo,  avizira
se: „Wachen rechts [links] abmarschieren!“
(„Straže na desno  [levo] k odhodu!").

Poveljnik na desnem [levem] krilu sto¬
ječe straže komandira: „Wache, Doppelreihen
rechts [links] um! — Marsch!" („Straža,
vdvorajdahnadesno  [levo] — marš!")
pri konjištvu: „mit vieren rechts [links]!
Schritt — Marsch!" „(po štiri na pravo
[levo] s korakom — marš!“);  ako pa ima
oddelek manj kot šest čet: „Wache, Reihen
rechts [links] um! — Marsch! („straža v
raj de na pravo  [levo] — marš!");  pri
konjištvu: „Mit zweien rechst [linksl Schritt
— Marsch!" („po dva na pravo  [levo] —
s korakom  — marš!").

Poveljnik straže maršira štiri
korake pred sredino svoje straže.

Ravno tako odidejo vse druge straže (pri¬
pravnosti, ordonance, nadgledniki pri topovih);
pri tem ostane vsak poveljnik štiri korake
za prejšnjim oddelkom.

151

Ako je poveljnik kake straže tudi naj-
viši oficir, kteri pride v službo, tako stopi
njegova straža pred odhodom na primerno da¬
ljavo nazaj in še le odide, kedar so druge
straže odmarširale.

Bobnarji  (trobači) ostanejo tudi, ako
se defilira,  pri svojih oddelkih.

545. Pri kompanijah in manjših
oddelkih,  sploh kedar pride manj kakor
20 mož v službo — oddeljuje straže
en podoficir pod nadzorništvom enega oficirja.

§• 15 .

Kako straže prihajajo in oddajajo.

(Auf- und Abziehen der Waclien.)

546. Straže, ktere komandirajo oficirji,
prihajajo in odhajajo, razun v nedeljah in
praznikih, z donečo godbo (bobnanjem ali
piskanjem).

547. Kedar se je približala zamenja ofi¬
cirske straže svojemu stražnemu poštu na 30
korakov, stopi moštvo stare straže, ktero se
je že poprej k odhodu napravilo, pod orožje.

Jezdeci si zavesijo karabine. Jezdne straže
zasedejo konje, kedar se bliža zamenja.

Nova straža se tako postavi s čelom proti
stari, da stoji nje pravo krilo proti levemu

152

krila stare straže. Ako ni dosti prostora, po¬
stavi se nova straža na tri korake na levo
zraven stare. Konji jezdecev, kteri opravljajo
službo peš kot napelniki ali stražarji se der-
žijo z roko na strani.

548. Oba poveljnika  straž se posta¬
vita 4 korake  (jež dva koraka) pred per-
vega moža na pravem krilu, komandirata:
„Rechts [links] scbaut!“ („N apravo  [levo]
gled!“) pustita potem pri pešcih pr e zen ti¬
ra ti — pri jezdnih stražah sablje zgra¬
biti  (pike visoko vzdigniti) in naredita
vojaško počastitev, med tem ko se enkrat
bije ali trobi generalmarš (glavna popotnica).

Ako - je tudi bandera (zastava) na straži,
tako jo prevzame med prezentiranjem preme-
njavni zastavnik.

549. Zdaj se komandira: „Habt Acht!“
(„Pozor!“). Pešci vzamejo puške na
rame, nova straža natakne bo¬
dala, obe straži  vzamete puške k nogi.
Jezdne straže  preskerbijo sablje (vza¬
mejo pike na pravo roko.)

Poveljnik stare straže naznani novemu
število stražarjev, kteri se morajo postaviti.

O tem, kakor tudi o kakovosti poštov, se
mora po častni stopnji najstarši podoficir nove

153

straže z istim stare straže dogovoriti, da more
vojake določiti, kteri so k premenjavi potrebni.

Pri tem se mora ozir jemati na to, da
pridejo manj zanesljivi vojaki  bolj
pod oči stražnega poveljnika, pa ne na pošte,
kjer je priložnost n kaznjivemu djanju.

Kavno tako se morajo določiti mladi
vstražnislužbi ne izurjeni vo¬
jaki  na pošte pred orožjem (Scbnarrposten),
ali na take pošte kjer se labko nadgledujejo.

Na dvopošte  (Doppelposten) se mo¬
rajo po mogočosti enoliki vojaki izvoliti.

550. Pri peštvu odložijo napeluiki in tisti
vojaki, kteri pridejo naj prej na pošte, te-
lečake.

Napelnikom in stražarjem jezdnih straž,
kteri preskerbljujejo službo peš, ukaže pod¬
oficir razsesti in konje nastaniti (ulanom tudi
pike preskerbeti).

Podoficirjem in napelnikom se mora na¬
znaniti, bojni pokrik,  tistim kteri morajo
odpravo preskerbeti, tudi geslo.

551. Potem komandira podoficir stare

straže: „Auffubrer und erste Nummer! —

Marsch!“ („Napelnik in pervo čislo!
— mar  š!“)

Tisti, kteri pridejo na pošte,  se
vredijo v eno versto dva koraka na levo od

154

pošta pri orožju tako, da pride mož za ta
pošt določen na desno krilo, in na levo od
njega drugi vojaki po redu, kakor se nape¬
ljujejo.

Kapelniki — pri jezdecih (kteri nimajo pik)
in pri topničarjih z izderto sabljo — se po¬
stavijo tistim, ktere morajo napeljati, nasproti.
Napelniki stare straže, kteri morajo iti s pre-
menjavo in potrebno komandirati, se postavijo
na levi napelnikov nove straže, da stoje po
komandi: „Kehrt!“ („S čelom zad!“) na
pravi strani.

Podoficir stare straže komandira potem:
„Auffiihrer! Kehrt euch! — Marsch! “ („ Na¬
pelniki ! s čelom zad! — marš!“) na to se
obernejo tisti, kteri morajo napeljati pošt
pred orožjem na levo in pristopijo s svojim
moštvom, ktero se oberne na pravo, k poštu
pred orožjem, vsi drugi pa marširajo po naj¬
krajši poti na dotične pošte.

Ako je število premenjave veče
kot dva moža,  morajo se vrediti med
maršem v verste (čete).

552. Med tem, ko se straže premenjajo,
se vredi nova straža  — jezdna vendar še
le ko je razsedla konje — ravno tako kakor
stara v eno versto  ali dve, za vračujoče
se napelnike se pusti potrebni prostor.

155

553.  Straže, stražnice s svojimi
napravami, predpisi o zaderža-
nju in posebni predpisi za oficirje in
podoficirje nove straže se morajo natančno
prevzeti in novi stražni poveljnik mora od
svojega prednika sam pojasnila tirjati o vsem,
kar je potrebno vedeti, da more svojo službo
natančno spolnovati.

Ako bi stara straža ne bila gledala na
primerno snažnost,  mora se prisiliti, da
to popravi.

Kar je poškodovanega ali se
pogreši, mora se v premen jav¬
nem raportu  (Ablosungs - Rapport) n a-
z n a n i t i.

554. Med tem, ko se straže pre-
menjajo, se skaže čast  samo najsve¬
tejšemu, Nj. Veličanstu, kakor tudi članom
rodovine Njih Veličanstva cesarja. To storite
obe straži na povelje svojib poveljnikov. Pred
tem mora nova straža, ko bi si stale nasproti,
čelo oberniti (Front verkebren).

Straže pred orožjem  pozdravljajo
vendar vselej po predpisih.

555. Kedar so se napelniki vernili z za-
menjenimi stražarji, spravi se stara straža
v dve versti  k odhodu in podoficir stare

156

kakor tudi nove straže naznani, da je vse
pošte pravno izročil, oziroma prevzel.

Ako je pri premenjanju straž kak pred¬
postavljeni, kteri je v službi, navzoč, morajo
mu naznaniti stražni poveljniki, da so stražo
pravnotno izročili in prevzeli.

Poveljnik stare straže komandira, — ko
je pri pešcih pustil bodalo preskerbeti —
„odh od.“

Nova straža  skaže med odhodom
na novo počastitev  po odločbah odstavka
548, se spravi, kakor hitro je pošt zapuščen,
gre potem — ako je oficirska z donečo igro
— na mesto stare straže. Potem se posta¬
vijo puške k šrangi  (zavori) in z a-
stava se razvije.

Jezdne straže  razsedejo po odhodu
stare straže konje in je peljejo kerdeloma v
konjake ali na za to določena mesta, kjer je
privesijo, (s petnicami zvežejo), razberzdajo in
jim podproge odpustijo.

Potrebne straže v konjakih se morajo
določiti, ktere ne stopijo pod orožje.

Tako tudi ne stopijo pod orožje vojaki,
kteri imajo občasno s konji opraviti, vendar
število ne sme biti veče kakor tretji del straže.
Pike se naslonijo blizo pri konjih ali se na¬
sadijo.

157

556. Poveljnik pelje premenjeno stražo v
vojašnico (stališčini okraj). Ako obstoji straža
iz moštva, ktero je v različnih vojašnicah
(stališčinih okrajih) nastanovano, tako se raz¬
draži v nekoliki daljavi od straže v primerne
dele in se pošlje pod komando svojih pod¬
oficirjev (najstarših vojakov) v vojašnice.

Kedar so prišle straže v vojaš¬
nice, naznanijo podoficirji in raz-
vodniki, kteri je vodijo, inšpek¬
cijski šarživ vojašnici svoj prihod
in je še le pustijo odstopiti, kedar so dobili
k temu dovoljenje.

557. Moštvo nove straže se odloči po
številkah k premenjavi,  potem se od¬
ložijo pri pešcih telečaki.

Stražni poveljnik odloči tiste podoficirje,
napelnike in vojake, kterim pristoji odprav¬
ljanje pat rol, okolk  (rund) in p r e g 1 e-
dovalnih oficirjev,  kakor tudi patrolna
s 1 u ž h a.

Pri večih stražah se odloči en mož za
stražno ordonanco,  kteri prinaša potreb¬
nosti in skerbi za snažnost v stražnici in v
njeni najbližnji okolščini. Svojo puško na¬
sloni na strani zavore za puške, odloži patro-
njak (žep za revolver) in ne opravlja stražile
službe.

158

Pri vseh drugih stražah preskerbuje moštvo
menjavno službo stražue ordonance.

Kedar so te naredbe vravnane, zaukaže
se moštvu, da odstopi.

558. Straže, ktere komandirajo
podoficirji ali vojaki, se ravno
tako premenjajo,  vendar se ne sme niti
pri prihodu niti pri odhodu bobnati ali tro¬
biti in poveljnik straže mora ob enem tudi
dolžnosti spolnovati, ktere so pri oficirskih
stražah za najstaršega podoficirja predpisane;
svojo puško nasloni zunaj k zavori za puške.

§• 76 .

O zainenjanji stražili h postov.

(Ablosen der Schildivachen.)

559. Kedar se zamenjava bliža, poda se
straža na svojo postajo in se vstavi.

Napelnik tako pristopi se svojim moštvom,
da pride novi pošt na levo zraven starega,
on sam pa v daljavi enega koraka njemu
nasproti.

Topničarji, kakor tudi tisti jezdeci, kteri
imajo na poštu sablje izderte, je zgrabijo.

Kjer stoje dvopošti, stopijo premenjavni
vojaki med nje, ako je pa premalo prostora,
njim nasproti.

159

Napelnik stopi v sredo med oba.

560. Napelnik se najprej prepriča, ali je
v okrogu pošta vse v redu. Pri postih, kteri
stojijo na samem, mora naznaniti novi straži
„ boj ni pokrik“ in mora paziti na to, da sa
pošt natančno in razločno preda.

Kar je k dopolnitvi potrebno, mora pri¬
staviti, vse, kar se je premenjavnemu nazna¬
nilo , mu mora dati ponoviti in vsaki peš
straži tudi prostor zaznamiti, v kterem se
sme sprehajati.

Pri premenjavi se mora s tihim vendar
za napelnika in premenjavnega razločnim gla¬
som govoriti in razun predpostavljenim sa
nikomur ne sme poslušanje dovoliti.

561. V položajih, v kterih se morajo pu¬
ške nabasati ali razbasati,  komandira
napelnik predpisane peveljke in pazi, da se
zapovedane varnostne naredbe spolnijo.

562. Ko se je pošt predal, veli napelnik
pešcem prezentirati in puške na rame
vzeti;  to morajo storiti ob enem stari in
novi stražarji, kakor tudi za druge pošte od¬
ločeni ljudje.

Potem se poda premenjena straža na
komando napelnikovo: „ Alter Posten! — Kehrt
Euch!“ („Stari pošt, s čelom zad!“)
izza novega pošta na levo krilo.

160

N apel  ni  k, kteri se je ob enem ober-
nil,  komandira: „marš!“  in odide z osta¬
limi vojaki k drugi premenjavi.

Ako je zamenjena straža straža pred
orožjem  poda se na komando: „Stari
pošt! — s čelom zad!“  precej k zavori
(šrangi) za puške in nasloni svojo puško.

Straže, ktere stoje z zgrabljeno sabljo,
preskerbijo sabljo, precej ko so se na povelje
obernile.

563. Kedar so z a m e n j e n i vsi s t r a-
žarji,  doide napelnik se zamenjanimi vojaki
na stražni pošt, da puške nasloniti, veli vo¬
jakom odstopiti in naznani to stražnemu po¬
veljniku , pri oficirskih stražah pa po častni
stopnji najstaršemu podoficirju.

564. Jezdne straže se sploh tako zame¬
njajo kakor peške; napelnik oberne, ko je
straže zamenil, konja in komandira: „Schritt
— Marsch!“ („S korakom  — marš! 11 ) na
to mu sledijo stare straže.

§. 77 .

O obnašanju straž sploh.

(Verhalten der Wachen uberhciupt.)

565. Poveljniki posadkinih straž odpošljejo,
ko so prišli na straže, premenjavni ra-

161

p o r t (Ablosungs-Rapport) pri pervem nasta-
njevanju obsedbini raport  (Besetzungs-
Rapport), po juternici z j u t r a n j i raport
(Friih - Rapport), poveljniku glavne straže,
ali kamor jim je ukazano.

Štacijska straža (glavna straža) poda te
raporte mestnemu poveljstvu, in kjer ni takega,
poveljstvu vojaške staje.

Ti raporti se napravljajo po sledečih izgledih.

IZGLED  I.

(za straže sploh).

Ime straže.  Ime polka.

Šte vilka kompanije.

JPremenjavni (obsedbini) raport.

(Ablosungs- [Besetzungs-] Rapport.)

Kraj in dan.

Straža se sklada v . . . oficirje, . . . pod¬
oficirje , . . . poddesetnike, . . . bobnarje (tro-
bače) . . . pešce in vstavi po dne ... po
noči . . . stražarjev.

Stražne naprave so se v redu prevzele
(ali pri prevzetju je manjkalo v popisu ome¬
njeno).

N. N. šarža.
stražni poveljnik.

11

162

Podoficirji, kteri niso zmožni nemškega
jezika, imajo zapisati premenjavni (obsedbini)
raport v tistem narodnem jeziku monarhije,
kterega so najbolj zmožni.

IZGLED II.

(za glavne straže.)

Glavna straža.  Ime polka.

Številka kompanije.

Premenjavni raport.
(Ablosungs-Rapport.)
Kraj in dan.

163

Glavna straža se deli v . . . oficirje . . .
podoficirje, . . . poddesetnike, . . . trobače
(bobnarje), . . . pešcev in stavlja po dne, . . .
po noči, . . . stražarjev.

Stražne naprave so se v redu prevzele
(ali pri prevzetju je manjkalo v popisu ome¬
njeno . . .)

Premenjavni raporti druzih straž so pri¬
loženi (razun straže N, ktera še ni poslala
raporta).

N. N. šarža,
poveljnik straže.

1Z G L E D III.

(za vse straže.)

Ime straže.  Ime polka.

Številka kompanije.

Z jutranji raport. (Fruh-Rapport.)

Kraj in dan.

Prigode po noči:

Obhoje:

odposlal ob ... . uri
odpravil ob ....  uri

Stražo je pregledal (n. pr. štabski oficir
od posadne inšpekcije) ob . . . uri po noči

N. N. šarža,
stražili poveljnik.

11 *

164

Naznanila donašajo podoficirji, poddeset¬
niki ali zanesljivi vojaki.

Straže od notranje službe odpošiljajo svoja
naznanila po predpostavljenih inšpekcijskih
šaržah kerdelnim poveljnikom.

Vse važniše pri godb  e,  kakor obo-
Ijenje, zapore naznani vsaka straža precej
po poti, ktera je predpisana za odpošiljanje
naznanil.

566. Stražni poveljnik opominja sebi pod-
verženo moštvo, ko je prišel na pošt, na dolž¬
nosti in podučuje vojake o posebnem zader-
žanju straže.

V ta namen mora natanko prebrati predane
predpise o zaderžanju straže in se po njiho¬
vem zapopadku ne samo ravnati ampak po¬
sebno tudi skerbeti, da se natanko podučijo
na samem stoječi pošti od napelnikov o tern,
kar morajo izverševati.

Sem spada tudi odločba, ali in kdo se
mora po noči, ali pri nevarnih okoliščinah
tudi po dnevi klicati in kako se je obnašati,
kedar bi nastale opovire.

567. Stražni poveljnik sme brez povelja
svoj pošt samo tedaj zapustiti, kedar gre na
obhod (rondo) ali kedar ima voditi kako pa-
trolo. V takih položajih odda poveljstvo za
čas svoje nenavzočnosti svojemu namestniku.

165

Ako bi zbolel ali bi se moral iz drugega
uzroka zameniti, mora to poprej naznaniti
namestnik v komandi.

Kakor poveljnik, tako se tudi moštvo ne
sme samolastno od straže podati.

Ako bi kak vojak zbolel, mora se po
-okoliščinah zamenik neposrednjo poprositi,
mora se to naznaniti mestnemu poveljstvu in
zboleli se odda ali svojemu oddelku ali v
bolnišnico.

Vojaki, kteri se morajo za časno oddaljiti
zarad nalomih potreb, se morajo poprej ogla¬
siti pri stražnem poveljniku (na oficirskih
stražah pri najstaršem podoficirju) in odsta¬
vijo puško za čas oddaljenja na stran šrange.

568. Straža mora biti vsak trenutek tako
uravnana, da more stopiti pod orožje. Oe ni
nevgodno vreme ali hud mraz, mora biti vsaj
četerti del blizo pušk zunaj stražnice.

Pri hudem mrazu ali kedar je vreme
burno, kedar bi bilo občutljivo biti zunaj
podstrešja, ostane moštvo pri malih stražah
v stražnici in vzame puške seboj notri, pri
večih stražah vendar morajo biti vsakako ne-
kteri vojaki zunaj 'in pustiti puške pri šrangi
(Gewehr-Schranke).

569. Po noči se sme k večemu tretji del
moštva vleči, po navadi tisti, kteri so stali

na zadnje na postu, ostali vojaki pa morajo
Sudeti.

570. Straže se premenjajo po vodilu v
vsakih dveh urah, pri silnem mrazu ali silnej
vročini vsako uro, pri zelo hudem mrazu tudi
v vsaki pol uri. Kedar vojaško-štacijska ko¬
manda o tem ne bi bila že dala določnih
ukazov, odloči čas stražni poveljnik.

571. K zamenjanju se pristopi v zmislu
551. odstavka pod nadgledstvom stražnega po¬
veljnika , pri oficirskih stražah pod nadgled¬
stvom tiste šarže, ktera je poveljniku po
častni stopnji najbliža.

Kapelniki se imajo vselej na spoznanice
(Erkeunungszeichen) opomniti.

Jezdni pošti kakor tudi njih napelniki
odjezdijo naravnostno od konjakov.

572. Stražni poveljnik si mora prizade¬
vati, da se služba natančno in z največo djav-
nostjo izveršuje.

V stražnem okrogu mora osebno nadzo¬
rovati , zunaj stoječe pošte pa dd večkrat od
šarž, napelnikov in patrol ogledati.

Ako je treba, morajo se pošti neočividno
in mirno podučiti; pokregati se še le smejo,
ko so se premenili.

Vojaki, kteri so se kakega kaznjivega
djanja krive storili, se morajo, kjer to okol-

167

ščine tirjajo, zapreti in kot jetniki svojemu
kerdelu oddati. Od tam se mora tudi zamenik
poprositi.

Tak dogodek mora stražni poveljnik pre¬
cej naznaniti po poti, ktera je v 565. odstavku
zaznamovana.

573. Popivanje, kvartanje, žensko obi¬
skovanje, kakor vse priročnosti, ktere se straži
ne spodobijo, so ostro prepovedane; ptuji ljudje
se na straži ne smejo terpeti.

Moštvo in poveljnik straže ostane popolno
oblečen in razun reči, ktere sme po odstavku
550. odložiti, oborožen.

V stražnici in nje okolici mora biti
red in snažnost. Po noči mora vselej luč goreti.

574. Zaperte in straži oddane vojaške ali
civilne osebe se odpeljejo s primernim sprem¬
stvom na glavno stražo in se tam pod var¬
stvom obderže, dokler ne pridejo na storjeno
poročilo od mestnega oziroma vojaško-štacij-
skega poveljstva ukazi, kaj se ima ž njimi
dalje storiti.

Pri tem se rabijo predpisi, kteri so dani
za jetniške straže.

Zaperti se smejo le izpustiti na ukaz
vojaško-štacijske (mestne) komande, inšpek¬
cijskega oficirja posadke ali generala od dne,

168

pri vojašničnih stražah tudi na povelje po¬
veljnika v vojašnici.

575. Kolikorkrat ima stopiti straža pod
orožje, zakliče stražar pri orožji z močnim
glasom: „Gewehr — heraus!“ („V orožje  !“)
na to hipoma nastopi straža, in sicer peš
moštvo s puško na rami, jezdeci pa, kteri
so s karabinkami oboroženi s prijetimi kara¬
binkami. Oficirji in oficirski namestniki —
pri jezdecih in topničarjih poveljniki, izdero
sablje.

Poveljnik se postavi štiri korake pred
desnim krilom zunaj šrange.

576. Straža stopi pod orožje:

a)  kedar ima počastiti  v pripadih v §. 83.
ustanovljenih,

b)  k poldnevni in večerni molitvi,
dalje k ju ter niči in večernemu
b o b n a n j u (retreti); v teh pripadih
ostane straža tako dolgo pod orožjem, da
se končajo dotični signali.

Preden se bije (trobi) znamenje k „Gebet“
(„molitvi“)  se zaukaže „Beim — Fuss! 11
(„k nogi  — puško! 11 ) in v primernih do¬
bah med bobnanjem ali troblenjem se koman¬
dira: „Zum Gebet! 11  („K molitvi! 11 ) in:
„VomGebet!“ („Od molitve! 11 ) Znamenje
„k molitvi! 11  se bije (trobi), kedar so bob-

169

narji (trobači) na straži, dopoldne ob dva¬
najsti uri, zvečer kedar se mrači iii zgodaj
precej po juternici.

Ako kaka straža nima bobnarja (trobača)
se ne nastopi k molitvi.

c)  Kedar se bliža kak pregledovalni inšpek¬
cijski oficir, okolka (ronda) ali močna
patrola;

d)  kedar se pred stražo ljudje zarotajo:

e)  kedar protijo ali so že nastali nepokoji;

f)  pri izbunu ;

g)  kedar nastane blizo straže požar;

h)  kedar se bliža zamenjava.

V  pripadili d , e, f , g , h  mora biti straža
popolnoma oborožena in poveljnik mora, ke¬
dar ostane straža dalje pod orožjem koman¬
dirati: „k nogi  — puške! 1 ' „Ruht!“  („po-
čit e!“)

Ako grejo mimo straže procesije, po¬
grebi,  splofi več ljudi,  pristopi stražno
moštvo k orožju, vendar ne zgrabi puške.

577. Kolikorkrat vstavi pošt pred
orožjem manjše patrole  do štirih mož
se poda na njegov klic: „Unteroffizier (Auf-
fiihrer) heraus!“ („podoficir [napelnik]
ven!"  k temu že poprej določeni podoficir
(napelnik) z enim vojakom ven, da je odpravi.

170

Omenjeni ostane zraven pošta pri orožju
in prigotovi  (nimmt fertig) ravno kakor
pošt puško in derži ustje (Miindung) naviš;
kedar puška ni nabasana, se petelin ne napne.

Podoficir se vstavi šest korakov pred in
na strani straže pri orožju in pozove povelj¬
nika patrole s klicom: „Koinmandant vor!“
(„poveljnik naprej!“)  da se bliža. Ke¬
dar se je približal, mu nastavi tisti, kteri
odpravlja, z napetim puškinim petelinom bo-
dalno ost na persi, zahteva od njega bojni
klic in ako je bil ta prav povedan tudi geslo.
Ako je tudi geslo pravo in ni nič sumljivega
zapazil, zakliče podoficir (napelnik): „Passirt!“
(„Idite!“);  na to gre patrola svojo pot.
Kedar je odšla patrola na 30 korakov od
straže pri orožju, se verne podoficir (napelnik)
z vojakom, kteri je stopil k odpravi naprej,
k postu nazaj. Potem dene, ob enem z ome¬
njenim vojakom petelin v stan (Hammer in
die Ruh’) in vzame puško na ramo.

Ko se verne podoficir (napelnik), kteri je
odpravljal, na stražni pošt, mora to precej
naznaniti stražnemu poveljniku.

Topničarji in jezdeci na konji imajo sablje
izderte, ulani nosijo pike.

Spoznanice se morajo vselej tiho oddati.

171

V vojnih in sicer nenavadnih okoliščinah
se mora z največo previdnostjo ravnati in
posebno paziti na osebo, oblačilo in izreko-
vanje vstavljenega.

Ako vstavljeni ne da spoznanice ali ne
prave ali so okoliščine sumljive, pokliče pod¬
oficir (napelnik) s klicom: „ Gewe.hr heraus!“
(„V orožje! 11 ) stražo k puškam.

Stražni poveljnik ukaže vsemu moštvu,
da pripravi puške k streljanju (zgrabi sablje)
in aretira patrolo, ko je spoznanico drugič
iztirjal in se ni oddala prava ali nobena.

Ako se vstavljeni sovražno obnaša ali po¬
skusi zoperstaviti se, mora straža orožje porabiti.

578. Ako je vstavil pošt pred orožjem
kako močnejšo patrolo, okolko  (rondo)
ali pregledoval n ega predstojnika,
stopi cela straža pod orožje in spoznanice se
iztirjajo kakor je predpisano v 577. odstavku.

Ako pride pregledovalni predpostavljeni
s svojim adjutantom, odda poslednji spoznanice.

Ako so se spoznanice prav  oddale,
zakliče podoficir (napelnik), kteri je šel vstav¬
ljenemu nasproti, stražnemu poveljniku: „Feld-
ruf und Losung richtig! 11  („Bojni klic in
geslo  p r a v!“); na to naznani ta pregledo-
valnemu ali poveljniku okolke (ronde) moč
straže.

172

Kedar bi se dala kaki oficirski straži pa¬
rola in je vstop pri tej straži odvisen od
parole, ali kedar se mora terjati po posebnih
ukazih od pregledovalnih okolk (rond), od¬
stopi podoficir, kteri odpravlja, kedar so se
navadne spoznanice, prav oddale s klicom:
„ Boj ni klic in geslo prav! “ k straži pri orožju
in na njegovo mesto stopi stražni poveljnik
in terja od tistega, kteri se mora odpraviti
„parolo“.

Kedar ne bi b i 1 o d a n i h, ali n e p r a-
vih spozna  n ic,  se zaderžuje straža tako,
kakor v enakem slučaju pri patrolah.

579. Vsaka straža je zavezana, kolikor
se da storiti brez vskrajšanja lastne naloge,
pripomagati, da se prestopi postav¬
nega reda in javne varnosti,  kteri
se pripetijo v njeni najbližnji okolici, od¬
vračajo.

Ona je zaderžana, ako se da prevideti,
da se krivi ne morejo zapreti, proti vsakemu
porabiti orožje,  kteri:

a)  jo silno poškoduje ali jej z napadom ne¬
varno grozi;

b)  jo hudo žali in ne neha akoravno se je
opomnil;

c)  se kot nevaren hudodelnik od straže za¬
sači ali se straži odda, da ga ostro opa-

173

znje, in brez silnega branjenja uide in
ne obstoji, akoravno se protivno za njim
kliče, ako se ne more drugače vjeti^
d)  se pri sovražnik okoliščinah sumljivega
stori in ubeži, ko se nakliče, brez za¬
dostnega odgovora.

Pri mirnih okoliščinah se vendar nikoli
ne sme streljati, kedar se da namen z bodalom
(sabljo) doseči, dalje v pripadku c)  tudi tedaj
ne, kedar bi bilo streljanje življenju neudelež-
nih nevarno.

580. Ako je treba, da se s t r a ž a po¬
množi,  da more nerede ali protivne napade
potlačiti, prosi stražni poveljnik za pornno-
žitev pri mestni oziroma vojaško - štacijski
komandi, v silnih pripadih pa neposrednjo
pri inšpekcijskem oficirju najbližnje vojašnice,
vendar mora to omenjenim komandam poz¬
neje naznaniti.

581. Ako se sliši blizo straže streljanje,
se morajo odposlati patrole, da izvejo uzrok,
ali da podpirajo na samem stoječe pošte, ako
so napadeni.

582. Jezdne straže zasedejo konje, kedar
se da znamenje izbuna, kedar nastane blizo
straže požar, ali kedar je koristno, da po¬
sredujejo.

174

§• 78 .

, O stražah pri jetnikih.

(Arrestanten- Wachen.)

583.  Straže pri jetnikih morajo
porabiti vso previdnost in pazljivost, da ubra¬
nijo, da bi jetniki ušli.

584. Ako se prepusti poveljniku straže,
da bi sam postavil pošte v temnice,
je treba, da se izmeri število poštov po mno¬
žici in opaznosti jetnikov.

Pri takih, kteri so zarad malih hudodel¬
stev v ječi, zadostuje, da se izhodi varujejo,
pri nevarniših hudodelcih pa in pri jetnikih,
kteri se nezmerno obnašajo, se mora posta¬
viti pošt, ako se od zunaj ne morejo na tanko
opazovati, v temničnih celicah, jetniki se pa
morajo vkleniti posebno po noči.

V takihpripadih se mora zaporni pro¬
stor po noči vselej razsvetliti.

585. Vsakega jetnika,  kteri se mora
peljati iz svoje celice, ima spremiti eden,
nevarnega  jetnika pa dva moža.  Tako
spremstvo ne sme nikoli v varstvo izročenih
izpred oči pustiti in mora ostati vselej
blizo njih.

586. Stražili poveljnik mora ključe k
ječi,  ako so se mu oddali, vselej pri sebi

175

imeti. Pošte mora večkrat pregle¬
dati, in stražarje zaderževati, da svoje dolž¬
nosti na natanko spolnujejo. Pri tem mora
imeti vselej puško pri sebi, ako je ž njo
oborožen.

587. Precej, ko je poveljnik straže jetnike
prevzel, jim mora odvzeti vsako ne¬
varno orožje, kakor denar, cenosti
in pismenosti  in je tistemu oddati, kte-
remu je odkazan.

588. Poveljnik jetniške straže n e s m e
dovoliti  jetnikom, da bi pisali,  ako jim
je pa to od višega mesta dovoljeno, jim od¬
vzeme, kar so pisali in da profozu ali tistemu,
na kterega se mora sicer oberniti. Pisme¬
nosti  se jetnikom ne smejo oddati brez po¬
sebnega privoljenja.

Prepovedano je se ž njimi pogo¬
varjati.

589. Močne pijače  jetnikom podajati,
je pod ostro kaznijo prepovedano, razun če je
posebno privoljeno.

Tistim, kteri so obsojeni k vodi in kruhu,
se ne sme prinesti druga hrana in sploh se
morajo vse naredbe, ktere se tičejo izpeljave
kazni, na tanko spolnovati.

590. Jetnikom se ne sme privoliti, niti da
bi tiho govorili  niti da bi ropotali.

176

Vsi neredi in prestopki se morajo silno
odvračati, neporedni jetniki pa na način, ka¬
kor je predpisan v odstavku 333., vkleniti.

591. Straže pri brigadnih, posadkinih,
terdnjavskih, jetniških in vojaških kaznoval-
nicah (Brigade-, Garnisons-, Festungs-, Arrest-,
und Militar-Strafhaus-Wachen) ne smejo do¬
voliti nikomur, razun profozu, da bi vstopil
v kaznovalnico,  ako nima pismeno do¬
voljenje od dotične sodnije.

592. Jetnik se sme le na ukaz
poveljnika, kteri ima k temu pravico, iz za¬
pora izpustiti  in mora biti pri stražah,
pri brigadnih, posadkinih, terdnjavskinih, jet¬
niških in vojaških kaznovalnicah vselej dotični
profoz pričujoč.

§■ 79 .

O stražah v parkih.

( Park -Wachen.)

593. Straže v parkih  smejo dovoliti
pristopiti k topovim ali vozem samo tistim
osebam, ktere spadajo k parku, da opravljajo
svojo službo, moštvu verh tega le pod nadzor-
ništvom šarž.

594. V parku in okrogli do 30 korakov
nikdo ne sme kaditi; z golo lučjo dela ali

177

kaj druzega opravljati, kar bi moglo požar
uzročiti.

595. Kjer je treba se morajo parku v
sigurnost posebno po noči, odposlati patrole.

596. Poveljnik parkove straže je tudi
predpostavljen vojakom topničarstva, kteri
opravljajo inšpekcijsko službo v parku.

§. 80 .

O stražah pri vratih v terdnih mestih;
« stražah v odločenih okopih in bojnih
nasipih.

(Thormachen in festen Platzen;  I Vachen in de-
tachirten Werken und Feldverschanzungen.)

597. Pri vratnih stražah vterd-
n i h mestih  mora, ako je to posebno za¬
povedano, poveljnik ali od njega zato odločen
podoficir prašati vse, kteri hočejo notri  iti
po imenu, stanu, opravku, kraju od kod pri¬
dejo, in kako dolgo se v mestu muditi mi¬
slijo; tiste, kteri g rejo ven,  mora ravno
tako izpraševati po imenu, stanu, cilju popo¬
tovanja, po okoliščinah tudi njih spričala
pregledati in sprejeta pojasnila poveljstvu
glavne straže, ali kamor je bilo zapovedano,
naznaniti.

Kedar so se vrata zaperle,  smejo pri¬
hajajoči le tedaj vstopiti,  kedar dana po-

12

178

jasnila zadostujejo. Ako pa terjajo okoliščine
se morajo peljati prehajavci pod varstvom
na glavno stražo, da se izpričajo.

598. Ako so se oddali straži pri vratih
iskavni listi,  se mora moštvu sploh, po¬
sebno pa tistim poštom, kteri stoje pri vratih,
naročiti, da mimo idoče dobro opazujejo in
sumljive vstavijo.

599. Skoz vrata hitro voziti, j e z d a-
riti in letati  je prepovedano in se ne sme
terpeti.

Ako pride več vozov  ob enem času h
kakim vratom, se ne sme terpeti, da bi vo¬
zili terdo drug za drugim in se napravili s
tim zastanki.

Pri sovražnih okoliščinah  se
ne sme pustiti noben voz not, prej ko se
je prejšnji pregledal in odpravil.

Ako se kak voz zlomi na mostu ali med
vrati, se mora precej najbližnji zunanji za¬
klep zapreti, straža stopi pod orožje in po¬
veljnik potrebno zaukaže, da se pot razpravi.

600. Kjer je zapovedano, vstavijo pošti
pred vrati vsak voz, kteri je nabasan ali pokrit
in naznanijo to straži. Ta odpošlje patrolo,
ktera mora voz skerbno preiskati in ta še le
dovoli dalje voziti ako ni našla ničesar sum¬
ljivega.

179

Po okoliščinah se mora taka previdnost
tudi porabiti pri vozeh, kteri grejo iz terd-
nega mesta.

601. Ako pride h kakim vratom velika
množica ljudstva,  mora biti vse moštvo
zunaj stražnice, povišati previdnost in preha-
javce le po malem vpuščati, ako se je to po¬
sebno zaukazalo.

602. Straže v odločenih okopih
in bojnih nasipih  (Wachen in detachir-
ten Werken und Feldverschanzungen) smejo
le tistim privoliti, da bi vstopili, kteri imajo
k temu pravico, ptujce pa morajo tudi od
terdnjavine okolice odpraviti. Po noči se
morajo v ta namen večkrat patrole odposlati.

V ostalem se obnašajo po posebnih ukazih.

603. Kedar se vrata zapirajo ali
odpirajo,  se mora napredovati po §. 69.
Tam zahtevano previdnost morajo tudi pora¬
biti, kedar se pregledovalni predpostavljeni
ali patrole ven puščajo.

§. 81 .

O zavarovalnih stražah v vojni.

(Schutzwachen im Kriege, Sauvegarden.)

604. 606. V vojni se postavljajo z a-
varovalne straže, da varujejobol-

12 *

180

nike, ranjene ali deržavno blago.
Kako se imajo obnašati o tem, se dajo v
vsakem položaji posebni predpisi. .Straže do¬
bijo k svojemu poverjenju varni list
(Sieherheitsbrief).

607. Ako ima zavarovalna straža pri¬
čakati sovražnikov prihod, se mora ogibati
vsakega sovražnega zaderžanja. Nje poveljnik
porabi naredbe previdnosti, ktere imajo ve¬
ljavo za pogajavce (parlamenterje) se poda k
bližajoči se sprednji straži sovražnikovi, na¬
znani poveljniku namen razpostave, mu da
varni list, si izprosi varstvo in gleda, da
pride, kakor hitro je mogoče, k svojemu kerdelu.

608. Proti zavarovalnim stra¬
žam  sovražnikovim se sovražno obnašati je
prepovedano.

§. 82 .

O aeaderžanju stražarjev.

(Verhalten der Schildivachen.)

609. Vsaki pošt mora  biti prepričan
o važnosti svoje službe, sprejete ukaze na
misli imeti in naložene dolžnosti  v
celem obsežku vestno spolnovati.  Pošt
naj si postavi resnoto in važnost svoje službe
posebno pred sovražnikom pred oči kakor tudi

181

silno nevarne nasledke, kteri bi se mogli do¬
goditi, če bi svojih dolžnosti ne spolnoval.

610. Samolastno ne sme pri naj-
■ostrejši kazni noben pošt svojega
mesta zapustiti  tudi ne sme prekoračiti
brez silnega uzroka mesta od napelnika mu
odkazanega.

Pešpošti morejo hoditi gor in dol; jezdni
pošti pa ostanejo na tistem mestu, kamor so
se napeljali.

611. Ako zapazi stražar kaj poseb¬
nega,  kar se mora naznaniti, ako bi zbo¬
lel ali se o pravem času ne pre-
menil,  pokliče napelnika ali najbližnjega
stražarja, kteri odpravi avizo do straže.

Ako to ne bi bilo mogoče, prosi kakega
mimo gredočega, da naznani to stražnemu po¬
veljniku.

Pri prav važnih prigodkih,
posebno kedar je hipna pomoč ali nemudno
posredovanje straže potrebno, in kedar stražar
tega ne more drugače naznaniti, mora vzdig¬
niti puško naviš glede na potrebno previdnost
in v s t r e 1 i en ali večkrat na i z b u n
(alarm).

612. Pošt si ne sme dovoliti no¬
bene priležnosti.  Le ako je stražni
poveljnik pripustil, sme oglavnico (kapuco)

182

gori potegniti. On ne sme niti jesti
niti piti ali kaditi, prepovedano je
in se ostro kaznuje spanje in pi¬
janost.

613. Stražarji od pešcev nosijo puško
z nataknjenim bodalom na rami v položajih
pa, v kterih morajo na tistem mestu ostati,
kamor so se napeljali, pri nogi; od jezdecev
imajo, kedar so peš, karabinar prijet (kteri
niso s karabinarjem oboroženi, sabljo izderto)
kedar so na konju, sabljo izderto (piko na
pravi roki).

Pošt nikoli ne sme dati  iz rok svo¬
jega orožja,  zato tudi ne sme pripustiti,
da bi mu ga odvzel kak predpostavljen.

614. Stražar nikomur ne sme
pripustiti, da bi mu prišelpre-
b 1 i z o. On se ne sme z nikomur pogo¬
varjati,  dd kratke odgovore in ukaže vsa¬
kemu, kteri od njega kaj terja na stražo. Vi-
šemu mora vendar kratko in spametno spo¬
ročiti, za kar ga je vprašal.

615. Ukaze  sme pošt le od stražnega
poveljnika ali od kakega od njega odposlanega
oficirja, podoficirja ali napelnika sprejemati.

616. Pri dežju, padanju snega
ali b u r j a j o č e m v e t r u se more podati pošt
pod za njega odločeno streho ali v s t r a ž n o

183

hišico, vendar mora v tem zadevku paz¬
ljivost zvišati.

Pošt stopi izpod strehe, kedar to terja
njegova varnost, kolikorkrat se bliža kaka pa-
trola, ronda ali pregledovalni predpostavljeni,
dalje pred vsemi, kteri se morajo s prezenti-
ranjem pozdraviti.

V najbližnji okolici pošta se ne sme ter-
peti nesnaga,  v njegovem okrogli nobeno
puntanj  e.

617. Pošt aretira vsakega, kteri
ga ne posluša.

Orožje mora porabiti v pripadkih, kteri
so v 579. odstavku omenjeni.

618. Ako zapazi pošt po noči
koga blizo sebe,  ga nakliče — in sicer
pri sovražni nevarnosti, dalje pri magazinih
za smodnik in strelivo vselej, sicer pa le,
kedar se je posebno zaukazalo — z besedo:
„Halt!“ („Stoj!“) V tem trenutku napne
puško in tirja s klicem: „Wer da?“ („Kdo
je? u )  od vstavljenega poročilo in rabi pri
tem največo previdnost.

Ako se da odgovor, kteri odpravi vsako
sumljivost, zakliče pošt: „Passirt!“ („1 d i t e!“)
in pusti, da gre naklicani svojo pot, vendar
ga mora še dalje opazovati.

184

Ako se ne odda nobeden ali neza¬
dosten odgovor in straža ne zapazi dru¬
gih sumljivih okoliščin, zapove vstavljenemu,
da se verne in mu žuga, da bo porabil orožje ;
ako so pa razmere nevarne in okoliščine sum¬
ljive, se mora vstavljeni aretirati in tako dolgo
zaderžati, da pride kaka patrola ali preme-
njava.

Ako bi se vstavljeni ali aretirani lotil
pošta, se mora ravnati po odstavku 579.

619. Patrole, ronde in pregle-
dovalni predpostavljeni  se nakličejo,
ako se ima to po sprejetih ukazih zgoditi
s: „Halt — werda!“ („Stoj  — kdo  j e?“)
in se morajo dati v svoji lastnosti spoznati,
na to terja stražar bojni klic.

Ako je ta prav, zakliče pošt „Passirt!“
(,.I d i t e!“). Ako se ne odda noben bojni
klic ali ne pravi, se obnaša pošt po od¬
stavku 641.

620. Za dvopošte  veljajo sploh tiste
odločbe, ktere so za posamezne pošte pred¬
pisane.

Mož se ima ravnati po možu. Ne smeta
med seboj se pogovarjati; kedar hodita gor
in dol se obnašata tako, da nič ne more uiti
njuni pazljivosti.

185

Dvopošta pred kapelnim šoto¬
rom (Kapellenzelt) obstojita na tistem mestu,
kamor sta se napeljala.

Y cerkvi poklekneta, kolikorkrat to opra¬
vilo terja.

621. Opreznik  (stražar pred orožjem)
mora paziti razim na predpise, kteri imajo za
pošte splob veljavo, še na sledeče reči:

On ne sme pripustiti nobenemu, kteri
nima pravice, da bi se približal orožju ali
stopil v stražnico.

On pokliče, kolikokrat je zaukazano, stražo
po odstavku 576 pod orožje.

Ako bi začelo deževati ali snežiti, avi-
zira stražnega poveljnika po moštvu, ktero je
zunaj stražnice, da se spravi orožje, ako je
treba pod streho.

Ako se oglasi po v e č e r n i c i (Retraite)
na klic: „Halt, wer da?“ („Stoj, kdo
je?) kak pregledoval ni oficir,
ronda ali močnejša patrola,  pokliče
stražo pod orožje.  Ako se pa mora od¬
praviti kaka slab e j ša patrola,  za¬
kliče na oficirski straži: „Unteroffizier heraus?“
(^Podoficir ven!“)  na drugi straži pa
(„Auffuhrer heraus!“ („Napelnik  v e n!“).
Med odpravljanjem derži svoje orožje kakor
je v odstavku 618 predpisano.

186

Enako se obnaša pošt pred orožjem, ke-
dar se ima klicanje (odpravljanje) v posebnih
pripadih tudi pred večernico veršiti.

622. Pošti, kteri morajo varo¬
vati magazine  ali druge prostore, v kte-
rih se hrani deržavno blago, smejo le tistim
dovoliti vstop, kteri imajo k temu pravico.
Zato, dobijo vselej posebne ukaze.

Vsaka nevarnost požara se mora odvra¬
čati; zato se blizo magazinov — pri maga¬
zinih za smodnik v okrogu do 100 korakov
— ne sme terpeti, niti nezakrita luč ali
ogenj, niti da bi se kadilo ali streljalo.

Ako zapazijo pošti, kteri stoje pri ma¬
gazinih za smodnik, da se je smodnik
raztrosil,  ali da sicer kaj skerb vzročuje,
morajo to precej stružnemu poveljniku naznaniti.

623. Pošti v terdnjavskem zi¬
dovju  smejo le tistim osebam dovoliti vstop,
ktere imajo tamo kako službo opraviti.

Nikomur ne smejo pripustiti, da bi lezel
čez palisade ali okrižje in morajo vsakega
sumljivega posebno, kedar bi pisal ali risal,
aretirati.

Po noči se mora pazljivost povišati, vsa¬
kdo , kteri se bliža, o pravem času naklicati,
in vse sumljivo se mora stražnemu poveljniku
naznaniti.

187

Stražena terdnjavskih nasipih
kličejo, kjer je zapovedano, od večernice do
juternice po vsakem četertu nre: „Wer da?
Patrull vorbei!“ („K do je? — Patrola
mimo!“),  da prepričajo, da so pazljive in
budne. Tista straža, kteri je zaukazano, začne
klicati in po redu od prave na levo kličejo
vsi pošti. Ako kak mož ne kliče, kedar je
na redu, mora prejšnji to precej naznaniti
stražnemu poveljniku.

624. Poštipredjetniškimidurmi
in okni  stoje proti njim obernjeni, ne smejo
brez povelja nikogar pustiti k jetnikom in
morajo vse sumljivo precej naznaniti.

Ako stoji kak pošt vjetniški izbi,
kjer se postavlja navadno blizo duri, mora
ostro paziti na jetnike, odvračati vsako bli-
žanje, vsled kterega bi mu vtegnili orožje
odvzeti, in ne sme se niti z jetniki pogovar¬
jati , niti pripuščati, da bi šepetali, ropotali
ali se nezmerno obnašali, tudi ne pripustiti
občenje na zunaj ali celo posredovati. Ako
bi se prigodile opovire, se mora to precej
dati na znanje stražnemu poveljniku in sicer
s klicem ali z zvonovo vervjo, ktera je pri roki.

Da bi se podal kak jetnik začasno iz
temnice, se sme le pripustiti pod varstvom
in le na določen ukaz stražnega poveljnika,

188

kteri mora biti pričujoč. Kedar se izpusti
kak jetnik iz zapora, mora biti verh tega,
tam kjer so postavljene posebne osebe, da
nadgledujejo jetnike, tudi pričujoč dotični
profoz ali jetniški nadzornik.

§■ 83.

Kako in koma morajo skazovatl straže
in pošti čast.

(Ehreribezeigung der Wachen und Posten.)

625. Straže stopijo pod orožje, da ska-
žejo čast, pred:

a)  Najsvetejšim;

b)  najvišjo gosposko;

c)  udi najviše cesarske rodovine;

d)  ptujimi vladarji in njih rodovinami;

c)  kardinali;

f)  poslanci ptujih vladarjev, kedar se pri¬
kažejo pri slovesnih priložnostih v svoji
lastnosti, kakor tudi pred njih soprogami
pri napovedanih slovesnih navožnjah;

g)  generali (admirali) kakor tudi štabskimi
oficirji in njim enakostoječimi od ob¬
orožene moči;

h)  vojskinimi zastavami in zastavami bram¬
bovcev , kakor tudi pred zastavami tistih
meščanskih oddelkov (Biirger-Corps), kte-
rim se je priznala ta čast;

189

i)  kerdelskimi oddelki, ktere vodijo oficirji
z izderto sabljo ;

j)  tistimi previsokimi civilnimi osebami, ktere
namestnjejo neposrednjo v posebnih pri-
padih cesarjevo osebo, kedar se prikažejo
pri slovesnih priložnostih;

Tc)  političnimi deželnimi glavarji (Landes-
Chef) vendar-le znnaj .prestolnega mesta
(Residenz) ali dvornega stanovališča (Hof-
lager) Njih c. in k. Apostoljskega Veli¬
čanstva, kedar se prikažejo pri slovesnih
priložnostih v uradni obleki kot najviši
častniki (Wiirdentrager).

626. Opreznik (stražar pred orožjem) za¬
kliče, kedar se bližajo taki, pred kterimi se mora
stopiti pod orožje: „Gewehr heraus!“ („pod
orožje!“)  kedar so ge tako daleč, da ima
straža čas priti v redu pod orožje in skazati
^ predpisano čast.

Pred Njih c. in k. Apostoljskimi Veli¬
čanstvi se zakliče trikrat,  pred udi previ¬
soke cesarske rodovine, kakor tudi pred ptu-
jimi veličji (Majestaten) c. ali k. visokostmi
(Hoheiten) pred vladajočimi velikimi vojvodami
(Grossherzogen) in njih soprogami in kralje¬
viči in cesarjeviči pa dvakrat.

Kedar stoji straža pod orožjem, se ima
opustiti na vsak način klic „pod orožje!“

190

627. Kakor hitro je stopila straža pod
orožje se komandira pri pešcih. kteri so ob¬
oroženi s puškami, „n a pravo  (levo) g 1 e d!
in „p r e z e n tir a j te!“ pri drugih orožnih
oddelkih pa samo „na pravo (levo) gled!“

Kedar se bliža kak oddelek vojakov,
ktere vodi kak oficir z izderto sabljo,
se skaže samo čast, ktera gre poveljniku.

Kakor hitro je poklical stražar pred orožjem
stražo pod orožje, skaže predpisano čast in se
popravi (herstellt sich) ob enem s stražo.

628. Na oficirskih stražah se bobna (trobi)
po komandi, da naj se skaže čast, general-
marš in se nagne zastava pred:

a)  najvišo gosposko;

b)  udi previsoke cesarske rodovine;

c)  ptujimi Veličji c. in k. visokostimi, pred
vladajočimi velikimi vojvodami (Gross-
herzogen) in soprogami kakor pred kra¬
ljeviči in cesarjeviči;

d)  deržavnim vojaškim ministrom;

e)  maršali;

f)  glavnim vojskinim nadzornikom (General-
Inspektor des Heeres);

g)  zastavami oborožene moči in tistih me¬
ščanskih oddelkov (Biirger-Corps), kteri
so omenjeni v odstavku 625, dalje pred

191

h)  vojskinimi poveljniki v okrogli vojske,
ktero napeljujejo ;

i)  nadpoveljnikom brambovcev (Landwehr-
Ober-Kommandanten) v dotični deržavni
polovici;

j)  velevalnimi generali oddelkovimi in sa-
mostalnimi vojaškimi poveljniki v okrogu
njih poveljstvenih okrajev.

Pred najsvetejšim se nagne, kedar se ska-
zuje ta čast, samo zastava.

629. Straže na dvornem stanovališču naj-
viših gosposk skažejo čast samo pred:

a)  najsvetejšim z nakloneno zastavo brez
trobljenja- (bobnanja);

h)  naj visim gospostvom;

c)  udi previsoke cesarske rodovine;

d)  ptujimi veličji, c. ali k. visokostmi, pred
vladajočimi velikimi vojvodami in njih
soprogami kakor pred cesarjeviči in kra¬
ljeviči, pred vsemi z naklonjeno zastavo
in igro, dalje vendar brez bobnanja (trob¬
ljenja) in nagnjene zastave pred:

e)  kardinali;

f)  poslanci ptnjih vladarjev, kedar se pri¬
kažejo pri slovesnih priložnostih v svoji
lastnosti, kakor tudi pred njih soprogami
pri napovedanih slovesnih navožnjah;

192

g)  deržavnim vojaškim ministrom, pred mar¬
šali, pred glavnim vojskinim nadgledni-
kom, pred vojskinim poveljnikom, pred
zadnjim vendar le v okrogu njegove vojske*

h)  velevalnimi generali, pred oddelkovimi
in samostalnimi vojaškimi poveljniki v
okrogu njih poveljstvenih okrajev.

630. Kedar se pride po zastave,
ali kedar se oddajo,  mora straža prezen-
tirati in se ima generalmarš bobnati (trobiti),
berž ko so stopili praporščeki (Fahnriche) iz
stražnice ali ko so se z zastavo not podali.

631. Stražarji (Schildvvachen) se podajo,
kedar imajo skazati čast, na tisto mesto, na
ktero so se napeljali, kedar pa pride nagloma
kak viši, kterega morajo pozdraviti, skažejo
žast na tistem mestu, na kterem ravno stoje.

Ko se je dotični približal na šest kora¬
kov, se vstavijo po predpisih in obernejo na
tisto stran, ktera se jim je določila, ko so se
napeljali; potem obernejo glavo na dotično
stran — straže pešcov s puško na rami — in
gledajo za mimo gredočim in sicer kedar
grejo mimo sledeče osebe oborožene moči:

a)  podoficirji in njim enakostoječe osebe, ka¬
kor tudi mornarski kadeti.

193

b)  vojaški uradniki in komisarji od finančne
straže (nadkomisarji) v uniformi, dalje
duhovni, kteri imajo vojaško znamenje;

c)  nadoficirji brez stranskega orožja.

Kedar je viši šest korakov mimo, se
sme pošt zopet sprehajati.

Enako se obnašajo stražarji, kedar se
bliža:

d)  najsvetejše;

e)  najviše gosposke, udi previsoke cesarske
rodovine, ptuji vladarji in Njih družine;

f)  zastave oborožene moči in v tem oziru
privilegirani meščanski oddelki;

g)  oficirji s stranskim orožjem.

V teh pripadkih vendar morajo stražarji
pešci prezentirati (s pikami oborožene straže
pike vzdigniti).

Ravno tako se skaže čast višim predstoj¬
nikom političnih deželnih oblastnij, kedar se
prikažejo v službi v uniformi, kakor tudi mi¬
nistrom od stražarjev, kteri stoje pred njih hišo.

Kedar marš ir a j o mimo kerdelni
oddelki,  skaže stražar pristojno čast samo
poveljniku in štabnim častnikom in zastavam.
Ako je stopil kak pošt v hišico ali pod streho
se poda ven, da skaže čast, samo pred tistimi,

13

194

pred kterimi se mora prezentirati,  se
vstavi, oberne glavo na dotično stran, in ima
— ako je od pešcev — puško pokrito.

D v op  oš  ti  skazujejo čast  skupno, in
se mora ravnati tisti, kteri stoji na levi, po
na pravi stoječem.

632. Zastavam in udom ptujih
armad  naj skažejo straže ravno tisto čast,
kakor onim od lastne oborožene moči.

633. Straže in pošti, kterisopo-
stavljenipri jetnikih, neskazujejo
nobene časti.

634. Tudi pošti pred kako cerkvo
(kapelico) ne skazujejo nobene časti, dokler
je sveto opravilo; ako pa stopi kerdelo, ktero
je odrinilo k molitvi, ali ako prezentira, mo¬
rajo tudi stražarji prezentirati (se vstaviti za
počastitev po predpisih).

635. Od večernice do juternice
nastopijo straže s puško na rami samo pred
najsvetejšim, najvišim gospostvom, kakor tudi
pred udi previsoke cesarske rodovine, pred
ptujimi vladarji in njih rodovinami; vsako
drugo spoštovanje se opušča.

Stražarji se morajo vendar tudi v omenje¬
nem času vstaviti na tistem mestu, na ktero
so se napeljali, kolikokrat se bližajo najviše
ali visoke gosposke, predpostavljeni ali viši.

195

636. Stražile osebe, ktere niso na poštih
ali niso stopile pod orožje, skazujejo vselej
tisto čast, ktera je predpisana za posamezne
vojake.

§• 84 .

O okolkah (ronclak) in patrolak.

(Bundcn und Patrullen.)

637. V vsaki terdnjavi se mora iti po
navadi vsako noč štirikrat na rondo  in sicer
po večernici, pred in po polnoči in predno se
dani. Eonde vodijo vselej oficirji.

Okolke  (ronde) se odpravljajo  po
odstavku 578; moštvo od ronde ima, dokler
se odpravlja, puške na rami.

Vsaka ronda mora imeti svetilnico, v
kteri se napravi luč, kedar je potreba.

638. V terdnjavah se morajo odpošiljati
od večernice do juternice pregledovalne
patrole  (Visitir-Patrullen) in sicer en na¬
pe 1 n i k in dva moža.

Straže, ktere morajo odposlati te patrole
in okraj, v kterem se morajo pošti pregledati,
določi terdnjavski poveljnik.

Pregledovalne patrole se bližajo stražarjem
kolikor mogoče brez šuma,  in se prepri¬
čajo, da so p a zlj i vi.

13 *

196

Ako se kak stražar pogreša ali ako
se prigodi sicer kaj važnega, se mora to na¬
znaniti glavni straži in se morajo pričakovati,,
ako je treta, daljše naredbe na mestu.

Dolžnost pregledovalnikpatrol
je, da doveršujejo tudi dolžnosti
vojaške policije.

639. Patrole, ktere morajo vzder-
žati vojaško policijo,  se odpošiljajo na
ukaz vojaško - štacijskega poveljnika od pri-
pravnostnih oddelkov po dne in po noči v
primerni jakosti (moči).

Patrole konjiške opravljajo to službo, ka¬
kor je treba, peš ali jež.

Dolžnost takih patrol sploh je, da pazijo,
da vojaške osebe ne motijo javnega reda, in
imajo pravico aretirati osebe, ktere so ome¬
njene v odstavku 326.

Osebe od moštva, ktere se zasačijo brez
dovoljenja po večernici zunaj stanišč, ravno
tako civilne osebe, ktere se najdejo pri ka¬
kem hudodelstvu, se morajo zgrabiti in spra¬
viti na bližnjo stražo.

Ako prosi kaka uradna oseba od javne
varnosti za pomoč kake patrole, se mora brez
upora pomagati.

Ako bi navstal požar, mora ga nazna¬
niti patrola najbližnji straži ali pa pripravnosti.

197

640. Ako nakliče kak stražar kako pa¬
trolo , se obnaša ravno tako, kakor okolka
(ronda).

Kedar se odpravlja pri kaki straži, se
poda patrolovodja s puško na rami naprej;
moštvo od patrole se obnaša , kakor ono od
ronde. Ako je patrolovodja s sabljo oborožen,
jo preskerbi pri odpravljanju.

641. Ako se pa patrole ali ronde srečajo,
vstavi tisti mož drugo patrolo (rondo), kteri
jo je najprej zapazil, z besedo: „Halt!“ „Wer
da!“ („Stoj!“ r Kdo je!“);  na to odgovori
poveljnik s „patrola  (ronda)!“

Oba oddelka obstojita in se pripravita
k boju.

Poveljnik tiste patrole (ronde), kteri je
drugo vstavil, gre do 15 korakov pred svojo
patrolo (rondo) in tirja s klicem: „Kommandant
vor!“ („poveljnik naprej!“)  od vodja
druge patrole (ronde), da bi se mu bližal.
Pri tem ga spremita dva moža, ktera gre¬
sta z napeto puško na 6 korakov na strani
za njim.

Poveljnik druge patrole stori to ravno tako
z dvema možema. Poveljnika patrol (rond)
deneta bodala (sablje) križem, vodnik tiste,
ktera je najprej naklicala, tirja od unega
geslo, in mu da, ako je geslo prav, bojni

198

poklic. Potem si povesta patrolovodja, ako se
ni našla kaka opovira, kaj sta zapazila, ali
pa naznani patrolovodja vodju ronde, kaj je
novega. Ljudje, kteri so stopili naprej spra¬
vijo (odnapnejo) peteline pri puškah; obe pa-
troli greste svojo pot.

Ako se ne oddajo nobene ali ne prave
spoznanice, ali so okoliščine sumljive, se mora
patrola (ronda), ktera je tega kriva, zajeti, in
ako bi se branila, se mora porabiti sila.

§. 85 .

Inšpekcije pri topovih.

( Geschiitz-Inspektionen.)

642. Inšpekcije pri tistih topovih, kteri
so postavljeni pri stražah,  se morajo pre¬
pričati, ali je oprava (Ausrustung) in strelivo,
ktero je v stražnem popisu zaznamovano, v
popolno dobrem stanu. Ako bi kaj pomanj-
kalo ali bilo poškodovano, se mora to precej
naznaniti stražnemu poveljniku.

Ako stopi straža pod orožje, se postavijo
inšpekcije z preskerbljeno sabljo zraven topov
na mesta Nr. 3, vendar brez pozdrava; ako
se pa postavi straža k molitvi, morajo storiti
ravno tako.

Ako bi protila straži nagloma nevarnost,
morajo streči inšpekcije, ako potrebno moštvo

199

od topništva ni pri roki, topovom in dobijo
potrebno pomoč od stražnega moštva.

643. Inšpekcije pri topovih na nasipih
ne smejo pripuščati, da bi se bližali nepo¬
klicani topovom ali drugim pripravam, tudi
se ne smejo podati iz okraja, kteri jim je od-
kazan.

Kedar skazujejo čast, se obernejo proti
višemu in ga vojaško počastijo (salutirajo).

Kedar pridejo pregledovalni predpostav¬
ljeni, se oglasijo v svoji lastnosti.

V ostalem se obnašajo po posebnih pred¬
pisih, ktere so sprejeli.

644. Inšpekcije pri magazinih in
skladiščih za smodnik  si morajo pri¬
zadevati, da odstranijo od blaga, ktero jim
je izročeno, nevarnost požara kakor sploh vsako
škodo, in se obnašajo verh tega tako, kakor
je predpisano za inšpekcije pri topovih na
nasipih.

200

XIII.  Oddelek.

Strahovavna kazenska pravica.

(Disciplinar- Strafredit.)

§■ 86 .

Pravilne odločbe.

(Reglementarische Bestimmungen.)

646. Da se vzderži vojaško strahovanje,
imajo vojaški predpostavljeni pravico, svoje pod¬
ložne zarad dokazanih kaznjivih dejanj ali
zamudkov primerno kaznovati. Predpostav¬
ljen pa ima tudi vselej pravico, odločene kazni
znižati ali celo spregledati (glej točko 170).
V razloček od kazensko - sodnijske oblasti se
imenuje strahovavno kazenska pra¬
vica.

Kedar odloči predpostavljen kazen, se
mora ozirati na to, kako se je kazni zapaden
vojak do tega časa obnašal, kako je izobražen,
kaj bo utegnila kazen koristiti kakor tudi na
okoliščine, ktere bi utegnile kazen zlajšati ali
povekšati (točka 107).

Vojaško strahovanje tirja, da se vsaki
gotovo in ostro kaznuje, kteri ne spolnuje na
tanko danih ukazov in predpisov (točka 99).

201

647. Ako kaznovani, ko je naloženo ka¬
zen prestal, tisto ali podobno kaznjivo dejanje
na novo stori, mora se, ako ni posebnega
uzroka, da bi se mu kazen znižala, Se ojstreje
kaznovati.

658. Kedar se kak šarž degraduje, se
degraduje vselej do vojaka najnižje častne in
plačilne stopinje, na ne določen čas in le po
svarilnem konštitutu.

202

Kazenska pravica

(Strafreclit der ver-

* Samo tedaj, kedar so se pregrešili zoper njih službeno ve-
vodi kaznilni zapisnik.

različnih poveljnikov.

schiedenen Kommandanten.)

203

ljavnost, vendar morajo to precej naznaniti poveljniku, kteri

204

Po pravilniku določene kazni:

(Reglementsmassig festgesetzte Strafen.)

za prelorake in zanemaranje odločb
(gegen Uebertretungen u. Ausserachtlassungen
der hestimmungen.)

- rt

*§►

O

N rt
' H T3 >■
t> £ o
^ S? ©

•St rt u

3 rt
£ §
a«

rednih kazni proti

(der Ordnungs - Strafen
gegen) •

zapertja v vojašnici, v

taboru in stanišču proti

(des Kasern- Lager- und
Quarti er - A rrestes gegen)

s s

$■*

s.s

•5 S

s S

.“rt

'n

o

(=u

2.S

o

a-s

■s a
a r*

® rt

e3 r£
“ *-
CO o

•» p.

c« a

te  N
©

-2 2
Cfi rt

0-5»
>  ^

rt

«e

T3

«3

rt

C«

"rt

cM

»a t>

© (D b

'rt >M  -
.3 os g

■g

rt

” I

■D C3

KO rt

«e s

-5 £

o *«

Ako se prestopki ponavljajo, se kaznujejo ojstreje.

205

Izpolnitev strahovani ih kazni.

(Vollzug der Disciplinar-Strafen.)

]. Zapertjevštaciji. Kaznjenec
mora ostati v štaciji, ne sme hoditi v oštarije
in kavarne, sploh ne na javne zabavljišče.

2. Zapor oficirja v izbi.  Ostati
mora kaznjenec v svoji sobi, ako bi bilo treba
v kakem zapertem prostoru, pri kterem je
straža, prepovedano mu je sprejemati nesluž-
beno obiskovanje.

3. Zapor v izbi  kadeta oficirskega
namestnika, narednika in kadeta. Ostati mora
v svojem stanovališču, dobiva plačo vojaka
najnižega plačilnega reda in ne sme sprejemati
obiskovalcev.

4. Enojen zapor:  zaperta izba in vojak
dobiva le plačo jetnikov po 3 krajcarje na dan.
(Zgubi tudi del službene nagrade za podoficirje.)

5. Z a p e r tj e v vojašnici:  kaznje¬
nec mora ostati v staniščinem okrogu svojega
oddelka, ne sme hoditi v pivnice v vojašnici
in se mora oglasiti po razglašanju povelja
pri vojašniški inšpekcijski šarži.

6. Zapertjevstaniščuinvta-
boru:  Kaznjenec sme zapustiti svoje stanišče
s konjakom in dvorom ali okraj svojega od¬
delka v taboru le pod spremstvom kakega

206

podoficirja ali razvodnika, da opravi svojo
službo in ne sme iti v kako pivnico.

7. Poostren zapor:  Kaznjenec pride
v zapert prostor, ima samo eno odejo za pod¬
logo, dobiva plačo jetnikov, je vsak dan ra-
zun vsakega tretjega šest ur s sponami oklenjen
in se mora postiti vsak teden trikrat, kedar
dobiva samo vodo in kruh. (Zgubi tudi del
službene nagrade za podoficirje).

8. Zapor po sdmesi:  ravno tako
kakor poostren zapor, le da je kaznjenec sam.
(Zgubi tudi del službene nagrade za podoficirje.)

9. Ojster zapor:  V vsem tako, kakor
zapor po sdmesi, le da je celica (Zelle) temna.

Odločbe gledč na Izpolnitev zaklepnih
in rednih kazni.

(Bestimmungen beziigUch des Vollzuges der Arrest-
und Ordnungs-Strafen.

680. Z rednimi kazni se vojak službi ne
sme odtegniti; zatorej se mora, če bi se ka¬
znoval kak vojak samo s tim, da se oklene
s sponami ali da se priveže izveršiti kazen še
le, ko se je razglasilo povelje.

Privezati se smejo le vojaki, pri kterih
je dokazano, da nimajo čuta za poštenje, pri
kterih se mora ojstro kaznovati termoglavost,
upornost, ritopašno obnašanje ali zarobljenost

207

končno sploh, kjer so druge kazni neporab-
ljive ali kjer se vidi, da nič ne koristijo. Tako
se bo kaznoval prelom vojaške pokornosti, na
primer, če je dobil kak vojak povelje „naj
stori to ali ono" in je odgovoril „da tega
nikakor ne bo storil", zarad nepokornega ob¬
našanja z ojstrejšo kaznijo ob enem pa še s
tim  da se dotični priveže. Ako bi se dotični
vojak samo privezal bi se tak pregrešek pre¬
malo kaznoval, ker je privezanje samo redna
kazen.

Privežejo se vojaki navadno v kaki straž¬
nici ali pa v kakem zapertju.

Cele kerdelske oddelke, kteri se pregre¬
šijo zoper red ali z neredi more kaznovati
samostalni poveljnik z zapertjem v vojašnici,
v taboru ali v stanišču ali pa s tim, da se
bobna (trobi) večernica prej kakor navadno itd.
za čas normalne kazenske pravice (točka 687).

Po §. 54. plačilnega pravilnika zgubi vsak,
kteri se kaznuje z enojnim, poostrenim, po-
s&mesnim ali ojstrim zaporom vsaki službeni,
mobilni (bojni, maršni in pripravnostni) de-
lalni priklad.

208

Kazenska pravica v vojnem času v taboru, na
bojišču, na marših, in tam kjer ni zaporov

(točka 690).

(Strafrecht m Kriegszeiten im Lager und Felde >
auf Mdrschen u. dort, 'tvo Jceine Arreste vorhanden.)

uro odveže.

* Službo mora dalje opravljati. Pri operirajoči armadi post
odpade, na mirnih marših se preloži na dni za počitek.

209

Druge pravice predpostavljenih na
bojiščn.

(Sonstige Bechte der Vorge-setzten im Belde.)

Kdor v ra/,ločilnem trenutku maloserčno
govori, orožje ali streljivo zametuje, pokor¬
ščino odreka, se samolastno boju odtegne ali
pleni se k svarilnemu izgledu na povelje ker-
delskega poveljnika vpričo celega kerdela na
mestu vstreli ali se pa usmerti osebno od
predpostavljenega, kteri posreduje (točka 33'.

Oficirji in podoficirji morajo v boju vse
nerede odverniti, ako boj omahuje morajo
upokojevati in oserčevati in z lastno hrabrostjo
in stanovitnostjo po okoliščinah tudi s sloves¬
nimi besedami ali — pa s tim, da porabijo
brez usmiljenja silo, nagniti svoje podložne,
da se bojujejo tako dolgo, da se namen boja
doseže (točka 378 II. dela služevnika).

Naj viši in armadni poveljnik ima v vojni
dvakrat tako veliko kazensko pravico kakor
polkovnik.

§. 90 .

O pritožbah čer, straliovavnc kazni.

(Beschwerden iiber Disciplinar- Strafen.)

693. Pritožiti se čez strahovavne kazni
se sme le po odločbah §. 14.

14

210

Ako se spozna, da je taka pritožba po¬
polno ali deloma opravičena, se mora zapisati
odlok (Besclieid) v dotični kazenski zapisnik,
kazen se mora popolno ali deloma izbrisati
in to se mora dati pritožencu na znanje.

Ako bi se morali poverniti odvzetki od
plačila, se mora potrebno zaukazati.

§• 91.

Kako se rabi in varuje strahova vna
kazenska pravica?

(Ausiibung und Uebenvachung des Disciplinar-
Strafrechtes.)

694. Rabiti strahovavno kazensko pravico
po pravici in pripravno, je ena najvažnejših dolž¬
nosti vseh predpostavljenih, kterim je oddana.

XIV. Oddelek.

O vojaškem pravosodju.

(Militar-Rechts-Pflege.)

§. 92 . 93 .

O vojaški kazensko - sodnijski oblasti.
Kazensko naznanilo.

(Militdr- Strafgerichtsbarlceit. Strafanzeige.)
696, 697. Kpravosodstvu  čez osebe,
ktere so podveržene vojaško kazensko-sodnijski
oblasti, so postavljeno vojaške sodnije.

211

Sodnijska preiskava se doveršuje in konča
po vloženem kazenskem naznanilu po odloč¬
bah v oj a § k eg a kazensko-pravdnega
reda  (Militar-Strafprozess-Ordnung).

§• 94 -

Kako se ravna pri ubegu.

(Verfahren bei Desertionen.)

698. Ako se poda  kak vojak samo-
lastno  od svojega kerdela ali od stanovališča,
ktero mu je odkazano, izostane celo noč ali
še dalje ali ako ne pride o določenem času
domu, kedar se mu je dovolilo izostati in se
da sumiti, da se hoče krivoratno službi
odtegniti, mora pododdelkeni(transportni) po¬
veljnik, preiskavo prevzeti in naravnati, da se
zasleduje, v ostalem se obnaša po odločbah
odstavka 343.

V kazenskem naznanilu  (Straf-
anzeige) se mora tudi naznaniti, ali je uh e ž-
nik kriv ali sumljiv kakega drugega kaznjivega
djanja, dalje kaj bi moglo biti ubegu uzrok.

Popis ubežnika  (Deserteurs-Beschrei-
bung) mora obseči po ubežnem nazna¬
nilu  (Deserteurs-Meidung) razredke, kteri se
ozirajo na narod, službeni in osebni popis,
tudi se mora naznaniti čerta, v kteri se je
ubežnik najberže odmaknil.

14 *

212

§■ 95.

O ravnanju pri nenaravni in siloviti
smerti.

(Verfahren bei unnaturlichen und geivaltsamen
lodesfdllen.)

703. Ako se komandira kak podoficir za
prisednikah kakemu sodnijskemu  ogledu
merliča,  mora dobro paziti na vse, kar se
godi ali govori v pričo njega, da more o tem,
ako bi bilo treba, pred sodnijo pričevati, in
paziti, da se zvesto zapiše.

Vse, kar pri tem zve, mora tajno ostati,
dokler preiskava ni dokončana.

§. 96 .

Prisedniki in sodniki.

(Beisitzer und Richter.)

704. Za prisednike pri izpraševanju ka¬
kor za sodnike k razsodbi se morajo izvoliti
razumni možje, kteri se dobro obnašajo. Ako
je mogoče, morajo znati tisti jezik,
kterega je tisti,  kteri se izprašuje
ali ob s oduje,  najbolj zmožen.

Sorodniki ali osebe, ktere stoje z obto¬
žencem v vednem prijateljstvu ali sovraštvu
in po tem takem niso nezavzetne, se ne smejo
povabiti niti za prisednike niti za sodnike,

218

ravno tako, kakor tudi ne osebe, ktere so se
te zadeve vdeležile ali se o tem izpraševale.
Tudi se morajo izvoliti, kolikor je mogoče
posebno k obsodbam čez razširne in zapletene
pregreške, take osebe za sodnike, ktere so se
rabile pri izpraševanju obtoženca za prisednike.

705. Sodnijsko službeno opravilo nikdo
ne sme motiti ali zaustavljati, tisti, kteri se
pred sodnijo izprašuje, se ne sme niti z ne¬
prijetnimi ali pohvalnimi besedami strahovati
ali povzbujevati, ne z besedami, ne okomigi
ali znamenjemi povspeševati ali motiti.

Pri razsodbah mora biti največa pazlji¬
vost , kar se zdi komu nerazločno, mora si,
če je treba, po spisih ali po zakoniku (Gesetz-
buch) dati razjasniti. Tudi se mora pustiti
vsakemu sodniku potrebni čas, da more reč
presoditi.

Pravi zapopadek zadevka, skerben pre¬
mislek najdenih okoliščin, nepristranost in
dober presod morajo biti podlaga porabi po¬
stave in razsodku sodnikovemu.

Pri tem gre za blagor in gorje človeka,
čez kar mora samostalno soditi več v ta na¬
men posebno zapriseženih vojakov, kakor naj¬
bolje vejo in znajo.

214

§• 97 .

O izpolnitvi sodnijskih kazenskih raz-
sodvko.

(Vollziehuntj der gerichtlichen Strafurtheile.)

706. Vsak  kazenski razsodek se
mora izpolniti po postavi.

708. Kedar se izversuje obsodba  k
s m e r t i, odrineta za stražo dve kompaniji po
najmanj 40 čet pod poveljstvom kakega majorja
ali po častni stopnji najstaršega stotnika.

Za zagrajo (Schranken), namreč za nepo-
srednjo varstvo obsojenca, se odloči en nared¬
nik, en desetnik, šest razvodnikov in 18 peščev.
Ti se morajo podati že prej k izhodu ječe in
napraviti štiriogelnik (Viereck), v kterem stoji
na vsaki strani šest mož.

Profoz pripelje pod varstvom straže ob¬
sojenca v zagrajo, v njo se poda tudi duhoven,
straža pa zaostane.

Profoz, zraven njega desetnik vodita in
narednik sklene zagrajo, ktera se poda v
sredo oddelka. Dokler se maršira na mo¬
rišče , se nikomur ne skaže nobena čast.
Tamo napravi straža na avizo eksekucijskega
poveljnika: „Habt Acht! In das Exekutions-
Carre — marsch!“ („Pozor! v eksekucijski štiri¬
ogelnik— marš!“) štiriogelnik, kterega vsako

215

stran napravi polkompanija, na to se obsodba
prebere in izpolni.

Po usmertitvi podeli duhoven kratek poduk
in opravi za umerlega kako kratko molitev;
pri tem mora kerdelo poklekniti.

Ako se ima obsojenec ustreliti, se odloči
k temu 8 mož, kteri morajo svoje puške že
poprej vpričo enega oficirja ostro nabasati.

Ko se obsodba prebere, mora obsojenec
poklekniti in en tovarš, kterega si iz pričujočih
sam izvoli, mu zaveže oči; ob enem d d ekse¬
kucijski poveljnik s sabljo znamenje proti
zadnji strani čveterokotja, ktero se tiho, ko¬
likor je treba, odpre.

Odločenih 8 mož stopi naprej, pred štirje
kteri imajo najprej streljati, napnejo brez šuma
puške, in grejo tiho blizo, kolikor je mogoče,
vendar tako, da se ne dotaknejo obsojenca.

Eksekucijski poveljnik se postavi tako na
stran, da ga morejo videti ti možje, in vzdigne
sabljo; na to namerijo možje, kteri stoje na
sredi, na glavo, ostali pa na persi obsojenca
in vstrelijo ravno tisti čas na komando: „Feuer!“
(„o g e n j!“) eksekucijskega poveljnika, — ktero
povelje se ima nemudoma dati.

Med tem so drugi 4 za pervimi priprav¬
ljeni, da vstrelijo ako bi obsojenec še živel,
še enkrat ali kolikorkrat bi treba bilo.

216

Pri vsakem usmertenem se zapusti do
solnčnega zahoda straža, obstoječa iz enega
razvodnika in treh mož. na to se pokoplje
obešen od rabeljna, ustreljen pa od enega
poddesetnika in treh mož.

§■ 98 .

Kako se ravna s tistimi vojaškimi ose¬
bami, ktere se neraujene v vojski
vjamejo.

(Verfahren wider unveru-undet in Kriegsgefangeit-
schaft gerathene Personen des Soldatenstandes.)

710. Podoficirji in razvodniki,
kteri so se neranjeni vjeli,  morajo
opravičiti svojo obnašanje pred komisijo, ktera
obstoji iz enega štabskega oficirja, enega stot¬
nika, dveh nižih oficirjev in treh podoficirjev,
ako jo mogoče, od lastnega kerdela.

Komisija mora svoje misli razodeti, ali
je obnašanje opravičeno ali ne, in v zadnjem
zadevku predlog staviti, da se strahovavno
ali sodnijsko preiskuje.

Dokler komisija ne razsodi, ne smejo taki
podoficirji in poddesetniki

a)  delati službe pod orožjem,

b)  se podati iz vojašnice ali tabora,

<c)  imajo dobivati le plačo najnižega čast¬
nega in plačilnega reda; ako se pa spo¬
znajo za opravičene, pa dobijo doplačilo.

217

§■ 101 .

O pristojnosti v  deržavljanskili pral¬
nih rečeh.

(Zustdndigkeit in biirgerHchen Bechtssachen.)

715, 716.  V deržavlj anskih prav¬
nih rečeh, h kterim spadajo tudi menjične
reči, obravnave zarad ničnosti, razporočenja
in točenja zakona kakor vsaka versta zapu¬
ščinskih razprav so podveržene vse vojaške
osebe civilnim sodnijam.

Terjatve  od dejavnih vojaških oseb
se morejo tudi iztožiti z vlogo na poveljnika
tistega kerdela, kteremu je dolžnik podveržen.

717. Ako bi kdo umeri  v kakem vo¬
jaškem ali od vojakov obsedenem poslopju,
se vzroči zapisovanje; k temu se odloči, ako
je spadal umerli k moštvu, en oficir, kteri
namestuje sodnika, in dva podoficirja.

718. Komisijski udje, kteri se komandi¬
rajo k z a p i s u za m e r 1 i č e m ali k dražbi
zapuščenih reči,  so odgovorni. da se
zapiše vse, kar spada k zapuščini in da se
ne razda kaj s kakim izgovorom, ali da bi
si kdo kaj prilastil. Oni so tudi porok, da
se cena, ktera se je dosegla pri dražbi, prav
zapiše v dražbini zapisnik, kteri morajo na
mestu podpisati vsi udje komisije.

218

719. Vsaka oseka vojaškega stanu, ktera
djavno služi ali se preskerhuje v kaki hiši
za invalide, ima pravico napraviti poslednjo
voljo  čez svoje klago z manjšimi ohlično-
stimi, kakor je predpisano po civilnih postavah.

Da ima pismena izreka poslednje volje,
ktere vojaška oseka ni sama pisala in pod¬
pisala, veljavo, zadostuje, da ste jo napravile
in podpisale dve priči, ktere morate kiti ob
enem pričujoče, tudi sme kiti ena priča
pisalec poslednje volje.

Kedar se da izreka poslednje volje
ustno,  zadostuje, da ste v istem času dve
priči pričujoči, kteri ste zapustnika osebno
poznali.

Le v vojni ni treba k veljavi niti pismene
niti ustmene oporoke, da ki kile istočasno
dve priči pričujoči, ako le sicer ne manjka
poslednji volji pravne zanesljivosti.

720. Ugodovana oporoka  vendar
izgubi veljavo:

a)  pri vseh vojaških osebah brez izjemka
6 mesecev potem, ko so izstopile iz de¬
janske službe, in

b)  ako so se kazensko odpustile, in sicer
neposredno po naznanjenji.

219

XV. Oddelek.

Vojni členi.

(Kr iegs  - Artikel.)

Vojnih členov edin namen je ta, da vo¬
jak (soldat, Žolnir) iz njih zve najimenitnejša
in poglavitnejša določila vojaškega kazenskega
zakonika; moč imajo torej ter vežejo vzacega
vojaka tudi tisti zankazi omenjenega zakonika,
kteri niso sprejeti v vojne člene.

Člen  I.

O preloma vojaške podložnosti (snbordinacije).

(Fon der Subordinations-Ferletzung.)

1. Kdor se v službi ali prejemši služ¬
beno povelje svojemu predstojniku ustavi z
orožjem ali tako, da šiloma roko na-nj po¬
loži, kdor svojega predstojnika z morivskim
namenom, če tudi brez uspeha napade, za¬
dene ga smertna kazen (štrafenga) z ustrelje-
njem, bodi si o času vojne ali miru.

2. Kdor se o času vojne bodi si samo
z neposajenim ali razžalilnim vedenjem krati
zveršiti službeno povelje, ali ne opravi povelja,
ki ima dokaj v sebi ter se tiče kake službe
zoper sovražnika, ta tudi zapade smertni kazni
z ustreljenjem,

220

To kazen je ob rojili, — če okolnosti
tako naneso, — preterpeti tudi tistemu, kdor
se silovito upre povelju, ktero se tiče ne
prave vojaške službe, ampak druzih deržavi
ali armadi koristnih opravkov, ki je vojak
za-nje dovolj pripraven.

3. Drugi prelomi vojaške podložnosti kaz¬
nujejo (štrafujejo) se kot hudodelstva z ječo
do desetih let, ali kot pregreški z ostrim za¬
porom do šestih mesecev — pri podoficirjih
še tudi z degradacijo (razčastitvijo).

4. Kedar pa vendar višjega povelje:

a)  očitno nasprotuje službi ali zvestobi ce¬
sarju dolžni; kedar

b)  meri na vidoma kaznjivo dejanje ali opu-
ščenje; dalje kedar

c)  nastanejo okolnosti, za ktere se poprej
ob dajanji povelja nij vedelo in ki so
takšne, da bi službi bilo v očito škodo,
ako bi se povelje po čerki izpolnilo,

tedaj se neizpolnitev tacega povelja ne more
šteti za prelom dolžne podložnosti.

Člen  II.

O metfžl.

(Von der Meuterei).

1. Vojaki, kteri se združeni upro veljavnemu
službenemu redu, načelnikom (nadstojnikom),

221

višjim ali njihovim poveljem, ali se tudi samo
dogovore v to, in ravno tako vojaki, ki se
prederznejo posamezno podžigati druge z bese-
dame ali dejanji, odkodar bi utegnil tak upor
vstati, krivi so meteža.

2. Začetnike in kolovodnike zadene tedaj
smertna kazen z ustreljenjem, kedar je mete-
žno podpihovanje, če prav nij imelo uspeha,
vendar vojakom misli že toliko obernilo, da
se je za službo bati, ali da so že voljni
spreti se in kedar je — o miru — potreben
mahoma odstrašilen zgled, ali je — o vojni
— služba zoper sovražnika prišla v nevarnost.

3. Ako se je prederzni! metežnikov eden
ali več njih proti predstojniku ali višjemu ne-
posajeno vesti se ali pretiti (žugati) mu, ali
če je več njih pokorščino res odreklo, naj se
ob vojni sinert z ustreljenjem ukrene tistim
kteri so kratili se zvršiti dolžnosti primerno
službo proti sovražniku, kteri so zveršitev ta¬
ke službe ubranili ali sicer veliko škodo za
službo napravili.

4. Kedar je o metežnem uporu, kteri me¬
težnikov šiloma polotil se predstojnika ali z
orožjem na-nj šel, bodi o času vojne in miru
s smertjo kaznjen in ustreljen.

5. Razen prej naštetih slučajev, na ktere
je postavljena smertna kazen, kaznuje se me-

222

tež — po okolnostih — z ječo do enega leta
in celo tudi do desetih let.

Člen  III.

O puntanji.

(Von der Emporung).

1. Kedar se je truma oboroženih vojakov
metežno skupila ter je po njeni upornosti in
vsled silovitih sredstev (pomočkov). kterih se
poprijemlje, prišlo do tega, da se v dosego
reda in pokorščine vidi potrebno postaviti ji
nasproti oboroženo moč, tedaj je puntarija,
in to hudodelstvo zakrivi vsak, kdor do časa,
ko nasprotna moč že stoji pripravljena, pun¬
tarske trume deležen ostane ali se puntarjem
pozneje pridruži.

2. Ako se sprevidi potreba, puntarijo z
naglo sodbo ustaviti, bode vsak deležnik, kteri
se po oklicu nagle sodbe ne poverne k po¬
kornosti, s smertjo pokaziijen in ustreljen.

Ce je število puntarjev veliko, treba
ustreljiti vsacega desetega moža, kterega žreb
(loz) zadene, in pa vsacega oficirja in podofi¬
cirja, kteri je tudi puntarije kriv.

3. Tudi kedar nij oklicana nagla sodba,
naj bodo v kazen ustreljeni začetniki in ko-
lovodniki, po tem oficirji in podoficirji pun-

228

tarije sokrivi, in izmed drugih puntarije de¬
ležnih tisti, kteri so koga izmed moštva nad¬
nje sklicanega ranili ali ubili. Ostali sokrivci
se kaznujejo z ječo do desetih let.

Člen  IV.

O ustavljivosti in nepristojnem vedenji do vojaške
straže.

(Von der Widersetzlichkeit und dem aehtungs-
ividrigen Betragen gegen eine Militar-Wache).

1. Kdor se vojaški straži, patroli, rondi,
svojo službo opravljajočemu žandarju, ali dru¬
gemu stražnikove pravice uživajočemu postav-
ljencu javne varnosti, kterega je lahko po¬
znati da je to, s smertnim orožjem ustavi in
ga rani, bodi s smertjo kaznjen in ustreljen.

2. Ista kazen naj zadene tudi vsacega,
kdor se straži, izpolnjujoči imeniten služben
nalog, ustavi s tem namenom, da bi zveršilo
ubranil, ter se je šiloma poloti ali jej nevar¬
no preti.

3. Drugi slučaji silovite ustavljivosti proti
straži se kaznujejo z ječo do desetih let.

4. Kdor se sicer šiloma ne ustavlja, pa
se vendar brani iti s stražo, ktera ga hoče
zapreti, kdor z objesti (nagajivosti) blizo po¬
stavljene straže hrup dela ali stražo kakor si

224

koli bodi razžali, naj bode z zaporom ali hu¬
dim zaporom do treh mesecev pokaznjen.

Člen  V.

O begstvu (desereiji).

(Von der Desertion.)

1. Vojak, kteri z namero, umakniti se za
vsegdar vojni dolžnosti, svoje kerdelo zapusti
ali tjekaj ne ide, zakrivi se begstva (de-
zercije).

2. Ko se začne begstvo zelo množiti, ter
je zato oklicana nagla sodba, naj zadene
uhajavca (dezerterja), kteri je pobegnil po
oklicu nagle sodbe, že o pervem ubegu smert
z ustreljenjem.

Ista kazen naj zadene sploh vsacega uha¬
javca, kteri je bil že trikrat zaradi begstva
pokaznjen, ali kteri je tistega, ki je hotel
prijeti ga, težko ranil ali celo ubil; dalje o
času vojne vsacega uhajavca, kteri je:
a)  blizu sovražnika pobegnil s straže ali s
kterega koli službenega mesta, ako je
odtod, da ga je zapustil, lahko vstala ve¬
lika škoda:

h)  to hudodelstvo doprinesel v družbi z
dvema ali več tovariši;
c)  že poprej bil dvakrat zaradi begstva po¬
kaznjen ;

225

d)  kot oficir pobegnil od vojnega oddelka,

kteri je bil pod ostrejšimi o času vojne

veljavnimi postavami.

Kdor uide k sovražniku, bodi pokaznjen
s smertjo ter obešen.

3. V vseh drugih tukaj nenaštetih slučajih
naj se begstvo kaznuje s prosto ali težko ječo
do enega leta, po okolnostih tudi do desetih let.

4. Ako se krivec sam dobrovoljno zglasi,
prost bode sicer smertne kazni, zapade pa
vendar kazni ječe, ktero mu je po zgornji
meri prisoditi.

5. Verh tega zadenejo uhajavca postran¬
ske kazni po postavi; dolžan je poverniti
deržavnemu zakladu (erariju) vjetnino in pa
škodo za unesene deržavne (erarske) stvari ter
mora tudi čez svoj službeni čas služiti.

Člen  VI.

O samovoljnem odhodu.

(Von der eigenmaclitigen Entfernung.)

Kdor samovoljno odide pa ne misli za
vselej umakniti se vojaški službi, kakor tudi
kdor prepozno na opravo službe dojde ali do¬
pust (urlavb) samovoljno prestopi, stori pre-
grešek ter se kaznuje z zaporom ali hudim
zaporom do šestih mesecev.

15

226

Člen VIL

O naklepu skrivne uhajavske zmene

(Von der Desertions-Complot-Stiftung.)

1. Kdor dve ali ved s prisego zavezanih
vojaških oseh nagovarja k begstvu kriv je na¬
klepa skrivne uhajavske zmene. Začetnik take
zmene se kaznuje kakor kak uhajač, tudi
kedar nihče ni res ušel, berž kakor so se na¬
govorjeni in začetnik tudi samo domenili o
tem kako napravijo da uidejo.

2. Tudi mora vsak začetnik uhajavske
zmene po prestani kazni vso svojo dolžno
službo v liniji odslužiti v prezentnem stanu.

Člen  VIII.

O prelomu dolžnosti v stražarski službi.

(Von der Pflichtverletzung im Wachdienste.)

1. Dolžnost v službi stražarski prelomi
tist, kdor svoje mesto, kamor je postavljen
za stražnika, sam od sebe zapusti, predno je
rešen, ali se dž rešiti, ko straževodnika nij
vpričo, na straži spi, ali se upijani ali sploh
svoje straže ne opravi, kakor je v redu, ka¬
kor tudi tist, kdor se podobnih prestopkov na
straži zakrivi.

227

2. Tako hudodelstvo je o času vojne ke-
dar je iz prelomljene dolžnosti res nastopila
velika škoda, kaznovati z ustreljen jem.

3. Druge slučaje hudodelstev prelomljene
dolžnosti v stražarski službi kazniti je z ječo
do petih, po okolnostih do desetih let, a
manjše prelome dolžnosti z zaporom do treh
mesecev.

4. Kazni, v tem vojnem členu po različnih
okolnostih določene, zadenejo tudi poveljnika
(komandanta) kake straže ali kacega sprevoda
(eskorte), kteri svojih podložnih ne pouči ka¬
kor je treba, kteri dopusti, da zoper dolžnost
delajo, ali sam svojo dolžnost prelomi.

Člen  IX.

O plahuiistvu ali nemoštvu.

(Von der Feigheit.)

1. Kdor se sovražniku, s komer mu je
bojevati se skerbeč za zvojo varnost ne upre
s tisto silo, s ktero bi se po svoji službeni
dolžnosti upreti imel in lahko uperi, ali kdor
zoper svojo dolžnost išče, kako bi ušel osebni
nevarnosti, ali tudi samo z besedami ali zna¬
menji razodene take misli, po kterih bi uteg¬
nilo drugim serce upasti, kriv je plahunstva
ali nemoštva.

15 *

228

Zaradi plahunstva se kaznuje z ustre-
ljenjem :

a)  poveljnik terdnega mesta (terdnjave) ali
pristanišča, če ga zapusti ali sovražniku
podi, ko se nij po vsi moči do zadnjega
branil, in tako tudi poveljnik ne uterje-
nega mesta ali na planem postavljenega
vojaškega kerdela, kteri nemoško sebe
ali svoje kerdelo zajeti da. ali kteri mesto,
kamor je z vojaki postavljen in ktero mu
je rečeno do zadnjega braniti, o sovražni¬
kovem prihodu zapusti in s tem zname¬
nito škodo napravi;

h)  kdor pred sovražnikom svoj top (štuk),
strelivo ali uprežne konje, ki so mu iz¬
ročeni, da jih vodi ali straži, brez skrajne
(zadnje) sile popusti ali sovražniku pola¬
stiti se jih ne brani;

c)  kdor se brani ter neče zoper sovražnika
bojevati se, v boji maloserčno zadaj ostaje
se kriva ali celo zbeži;

d) '  kdor v terdnjavi od sovražnika oklenjeni

spregovori o nje podaji ali sploh — kjer
in kedar je delo s sovražnikom, — izusti
plahoserčne ali nevarne besede, kedar iz
tega nastane kaka nevarnost.

3. Tedaj, kedar kdo podložnikov hoče

izpred sovražnika zbežati ali boječnost z go-

229

vorjenjem razodeva ter bi odtod utegnila ta
hip vstati nevarnost za službo ali za serčnost
cele množice, dolžan je vsak predstojnik
krivca na mestu posekati ali mahoma pose¬
kati dati.

4. Ako cel vojaški oddelek v boji svoje
dolžnosti ne stori, ako zoper poveljnikovo voljo
zapusti terdnjavo, ter se ne postavi v bran,
kakor ga veže dolžnost, ako se brez potrebe
vjeti dd ali s svojo maloserčnostjo poveljnika
prisili, da se umakne nazaj ali da se udd
(kapitulira), naj bodo ustreljeni začetniki, ka¬
kor tudi tega krivi oficirji, od druzih pa vsak
deseti mož po žrebu (lozu). Verhi tega straš¬
ljivo kerdelo izgubi bandero, dokler se na
novo ne izkaže pred sovražnikom; manjše od¬
delke pa je potakniti med druga kerdela.

5. Druge slučaje nemoštva in boječnosti,
kakor tudi razširjanje slabih novic z bojišča
ali razpo vedo vanje o premnožici sovražnih
vojsk ako je vojakom pobilo serca, kazniti je
z ječo do petih let, a take besede boječnosti,
ki so ostale brez škodljivega vtiska in iz kterih
nij mogla nastati znamenita nevarnost, z za¬
porom do šestih mesecev.

230

Člen  X.

O kaženji vojaškega strahu in reda.

(Von der Storung der Zucht und Ordnung).

1. Prestopki predpisov in povelj, ki me¬
rijo na o liram bo vojaškega strahu in reda,
kaznujejo se nekaj kot hudodelstva, nekaj kot
pregreški.

2. Kdor v boji, predno se je dopustilo
ali celo zoper izdano prepoved, pleniti (ropati)
jame ter se proti višjemu, kteri ga svari, ne-
ukretnega izkaže, hodi v kazen ustreljen in
kjer bi bilo zgleda družim za strah neogibno
treba, pri tej priči posekan.

Dalje stori hudodelstvo proti strahu in
redu:

a)  ta, komur je nastopiti kazen, izrečeno
po službenih pravilih, ako se šiloma stavi
temu, komur je dano povelje, zveršiti
kazen;

b)  kogar ob vojni najdejo, da je za svojim
kerdelom zad ostal (zastanec maroder);

c)  kdor kakega sovražnika, ko se več bra¬
niti ne more ali ko ranjen ali bolan na
tleh leži, sleče ali z njim gerdo dela;

d)  kdor blizu sovražnika po nenavadnih ali
prepovedanih potih hodi iz terdnjave ali
va-njo s čemer se terdnjava lahko v kako
nevarnost pripravi;

231

e)  kdor se po tem, ko je prejel povelje za
ktero bodi službo, upijani ter postane ne¬
zmožen, da bi službo nastopil ali prav
izpolnil, in s tem napravi škodo;

f)  kdor je v popolni pijanosti kako hudodel¬
stvo storil.

Takšna hudodelstva proti vojaškemu strahu
in redu kaznujejo se z ječo do petih, po
okolnostih tudi do desetih let.

4. Drugi manjši prestopki strahti in reda
kakor: če kdo ne d& na sebi zveršiti kazni
ali se brani v zapor iti, če več oseb, nego
je po §. 14 dopuščeno, kako pritožbo k viš¬
jemu nese, če se kdo zunaj službe upijani,
če dela dolgove, po noči okoli rogovili, —
in druga dejanja, prepovedana zato, ker imajo
škodljive nasledke za službo, kaznujejo se kot
pregreški z zaporom ali tudi s hudim zapo¬
rom do šestih mesecev.

Člen  XI.

O zanemarjanji službenih predpisov ali zapovedi.

( V on der Hintanseteung derDienstes- Vorschriften).

1. Dejanja ali opuščenja, ktera niso ome¬
njena v členu X, pa vendar nasprotujejo služ¬
benemu pravilniku ali drugim ukazom in po¬
veljem, kaznujejo se kakor vojaška hudodel¬
stva ali pregreški.

232

Sem idejo sosebno:

a)  Ako kdo, da si brez izdajavskega namena,
skrivne naloge, naredbe, certeže ali v
spoznanje služeča znamenja pove komu
tacemu, ki nima od tega nič vedeti; na
to je tedaj postavljena smertna kazen
z ustreljenjem, kedar si je krivec mogel
misliti, da utegne skrivnost sovražniku na
znanje priti, in je tudi iz tega, kar je
sovražnik dozvedel, vstala velika škoda;

b)  ako kdo skrivne službene spise in čerteže
nemarno hrani ter izgubi;

c)  ako kdo sam ob sebi odide od bojišča,
odnašat zajete ljudi, ranjence ali uplje-
njene stvari ko tega nij treba;

d)  ako kdo s prenaglosti ali nepaznosti ne¬
resnična poročila (raporte) dd, kakor tudi
če o sovražnikovem gibanji mahoma ne
poroči;

e)  ako se kdo brez višjega dopuščenja s
sovražnikom pogovarja, ako mu pisma
piše ali kakor si bodi z njim občuje;

f)  ako kdo blizu sovražnika prazen poplah
(alarm) napravi s tem, da s preširnosti
ustreli, v nečas zabobna ali zatrobi, brez
namere puško sproži v kerdelu nazaj gre¬
dočem;

233

g)  ako kteri v zavzdignenem poplahu (alar¬
mu) ne pride ali pride prepozno ali v
takem stanu, da nij za službo;

Ji)  ako predstojniki ne gledajo, kakor imajo
dolžnost na svoje podložne, kedar ti kako
službeno povelje izpolnujejo;

i)  ako kdo kako reč od obleke (monture),
orožja in oprave, kaj streliva (municije)
ali službenih konj brezoblastno prodd ali
lahkomiselno pokvari, zaverže ali izgubi;

k)  ako kdo nižjega gerdo bije ali suje; ako
ga po krivičnem kaznuje;

l)  ako se oficirji prekasno vernejo h kerdelu,
ko so že opravili nalog ali ko je minol
časni vsrok, zaradi kterega so se bili lo¬
čili od njega.

2. Te prestopke službenih predpisov je
po tem, kakor se primerijo ali o vojni ali v
miru ter narede večjo ali manjšo škodo, ka¬
znovati z ječo do petih let, a druga službi
nasprotna dejanja in opuščenja, iz kterih
armadi ali službi sploh ne nastane znamenita
škoda, niti posebna nevarnost, z zaporom do
treh mesecev, zlasti kedar se kdo v drugo
ali večkrat z njimi pregreši.

3. Kedar vojaki jamejo od boja proč
ostajati, o čemer je govorjenje v odstavku c),
in sicer tak6 močno, da utegne odtod ma-

234

homa vstati velika nevarnost za celo kerdelo,
imajo predstojniki če njih svaritve nič ne iz-
dado to oblast, nepokorneža na mestu posekati
ali po kom drugem posekati dati.

Člen  XII.

O poškodovanji ali pnkaženji sebe samega.

(Von der Selbstbeschddigung.)

Kdor po opravljeni prisegi za vojaško
službo svoj život (svoje telo) pokaži ali na
sebi nalašč kako bolezen naredi s tem na¬
menom, da bi postal nezmožen za vojaško
službo ter tak6 dosegel svoj odpust od voja¬
ščine, stori hudodelstvo poškodbe sebe samega
in se tedaj, kedar se najde, da nij več dober
prav za nobeno službo pri kerdelu, h kte-
remu spada, kaznuje s težko ječo do desetih let
a če se ne spozni, da bi bil pri svojem ker¬
delu popolnoma nezmožen za službo, bodi kaz¬
novan s težko ječo do petih let.

Člen  XIII.

O brezoblastnem nabiranji vojakov.

(Von der unbefugten Werbung.)
Brezoblastnega nabora vojakov je kriv:
a)  Kdor v naših cesarskih deželah kogar
koli bodi — ali v kaki vnanji deželi ondod,

235

do kamor so c. kr. vojna kerdela postav¬
ljena , moža k njih službenemu stanu
ali spremstvu spadajočega — najemlje v
tujo vojno službo;

b)  kdor moža v vojaško službo pod prisego
zavezanega tudi sam6 na to nagovarja,
da bi se v kako tujo deželo preselil ;

c)  kdor v kteri izmed povedanih namenov
človeka po sili pod tujo oblast odvede.
Ako se je to hudodelstvo storilo ob vojni

in sovražniku v prid, bodi storitelj s smertjo
kaznjen in obešen.

Drugi slučaji brezoblastnega nabora kaz¬
nujejo se s prosto ali težko ječo do petih, tudi
do desetih let, a slučaj naveden v odstavku c)
celo s težko ječo na vse žive dni.

Člen  XIV.

O egleduhovanji (špijonstvu).

( V on der Ausspahung [Spionerie].)

Ogleduh je, kdor v namenu, da bi to
sovražniku ali puntarjem dal na znanje, iz¬
prašuje in oveduje, koliko je vojne moči in
v kakem stanu je, ali kdor s tega namena
sploh pozveduje take okolnosti in reči, ki
merijo na vojaško obrambo deržave ali na
početja cesarske armade.

236

2. Ogleduhe in njih sokrivce zadene smertna
kazen z obešenjem, ako so to hudodelstvo storili
o vojni ali v takem čašu, ko je sploh znano,
da se delajo vojaške naredbe ali priprave na
boj proti vnanjemu sovražniku, s kterim se
je vojne bati, ali zoper puntarje, kteri se v
domači deržavi vzdigajo.

3. Kedar to glavnemu krivcu ali sokrivcu
ogleduhovanja nij bilo znano, bodi kaznovan
z ječo do petih, po okolnostih do desetih let.

Ista kazen ga zadene, če tedaj, ko se je
ogleduhovanje godilo, takšnih naredeb še celo
nij bilo.

4. Kdor ogleduhovanja, ko bi ga lahko
in brez nevarnosti za sebe in svoje ubranil,
nalašč ne ubrani ali kdor ogleduhovanja, za
ktero je zvedel, nalašč ne ovadi gosposki, ta
je sokriv ogleduhovanja ter bodi kaznovan s
težko ječo do desetih let, v posebno obtožu¬
jočih okolnostih tudi do dvajsetih let.

5. Ako kdo k temu hudodelstvu pomaga,
pa se skesd ter hudodelstvo ali sam ubrani
ali gosposki ovadi o času, ko še tega nij ve¬
dela in je moči škodo odverniti, zagotovlja
mu se, da bode brez kazni in da mu ovada
ostane skrivna.

237

Člen  XV.

O dogovornosti s sovražnikom.

(Vom Einverstandnisse mit dem Eeinde.)

Kakor ogleduhovanje tako se kaznujejo
tudi drugi dogovori ali zmenki s sovražnikom
in vsakoršna početja, s kterimi se hoče c. k.
armadi ali vojski z njo združeni škoda storiti
ali pa sovražniku korist nakloniti.

Člen  XVI.

O veliki izdaji.

(Vom Hochverrathe.)

Hudodelstvo velike izdaje kaznuje se po
tem, kakšne so bile okolnosti, kteri nasledek
je imelo in kako se ga je kdo udeležil, s
smertjo na vislicah, s težko ječo do dvajset let
ali tudi do smerti.

2. Kdor se je podal v družbo ali tovar¬
išijo, ktera meri na veliko izdajstvo, pa se po¬
zneje skesd ter nje ude, pravila, namene in
početja razodene gosposki oh času ko je še
vse to skrito bilo, in dokler se je škoda ubra¬
niti dala, temu se zagotovlja popolno odpu-
ščenje kazni in molčanje o storjeni ovadi.

238

Člen  XVII.

O razžalitvi Veličanstva in razžalitvi dragih udov
cesarske hiše ali rodovine.

(Von der Majestats-Beleidigung und Beleidigung
anderer Mitglieder des kaiserlichen Hauses.)

Kdor cesarju in kralju spoštovanje ukrati,
bodi si da ga osebno razžali, javno zasramuje
ali da takšne podobe razširja (drugim daje),
stori razžalitev Veličanstva ter bodi kaznovan
s težko ječo do petih let; ista kazen zadeni
tudi vsacega, kdor se s tacimi dejanji proti
drugim udom cesarske hiše pregreši.

Člen  XVIII.

O motenji javnega pokoja.

(Von der Storung der offentlichen Buhe )

Z motenjem ali kaljenjem javnega po¬
koja se zakrivi, kdor:

a)  k zaničevanju ali sovraštvu zoper cesar¬
jevo in kraljevo osebo, zoper zvezo av-
strijsko-ogerske monarhije, zoper ustavo
ali deržavno upravo našuntuje ;

b)  k nepokorščini ali upornosti zoper po¬
stave ali ukaze javnih oblastev nagovarja,
podžiga ali zavaja (zapeljuje);

c)  za kteri pod a) ali b) navedenih name¬
nov združbe napraviti skuša.

239

Kazen tega hudodelstva je težka ječa do
petih let.

Člen  XIX.

O vstaji.

(Vom Aufstande.)

1. Pod vstajo razumeva se truma ljudi,
kteri so se, — razen slučajev omenjenih v
členu III, — skupili v to, da hi se kaki go¬
sposki šiloma uperli.

Vstaje je kriv vsak, kdor se taki trumi
pridruži.

2. Kazen je po tem, kakšne so bile okol-
nosti, kak nasledek je vstaja imela in kako se
je je kdo udeležil, ječa do petih let, tudi težka
ječa do dvajsetih let.

Člen  XX.

O punta.

(Vom Aufruhr).

1. Punt je tedaj, kedar — razen slučaja
razpravljanega v členu III — pri takem skup-
ljanji ljudi pride do tega, da je za dosego
pokoja in reda potreba preizredne (nenavadne)
moči.

2. Kedar nij nagle sodbe, obsojati je šun-
tarje in kolovodnike v težko ječo do dvajsetih

240

let, pri posebno nevarnem naklepu pa do
smerti.

3. Druge sokrivce je kaznovati s težko
ječo do petih, tudi do desetih let.

Člen  XXI.

O javnem posilstvu.

(Fon der offentlichen Geivaltthatigkeit.)

Javna posilstva, namreč: če kdo javna
oblastva ali gosposkine osebe v uradnih re¬
čeh silovito moti ali jim nevarno preti (žuga) - r
siloviti napad na tujo nepremičnino, hudobno
poškodovanje tuje lastnine, zlasti železnih cest r
telegrafov , ladij parnic , mostov itd., brez-
oblastno kratenje osebne svobode kacemu člo¬
veku, unesenje (uhitanje), izsilovanje in ne¬
varne pretnje (grozbe) kaznujejo se s prosto
ali težko ječo do petih let, po okolnostih tudi
do desetih in dvajsetih let, in celo na vse
žive dni.

Člen  XXII.

O zlorabljen]! uradne in službene oblasti.

(Vom Missbrauche der Amts- und Dienstgewalt).

1. Kdor oblast, ktera mu je v službi iz¬
ročena, ali mesto, na ktero je postavljen, iz

241

samopridnosti, strasti ali. postranske namembe
kakor koli zlorabi, da bi deržavi ali komu
drugemu škodo storil, kaznuje se s težko ječo
do petih, po okolnostih tudi do desetih let.

2. Kdor, upravljaje pravico, podeljujoč
službe ali razsojajo javne reči, sicer po dolž¬
nosti dela, pa vendar za opravo svojega urada
ali svoje službe dar vzame ali si odtod drug
dobiček nakloni ali se s tem sploh h kaki
pristranosti zavesti dd, bodi kaznovan z ječo
do enega leta.

3. Kdor koga z darovi k taki zlorabi
uradne ali službene oblasti zavesti skuša, kaz¬
nuje se po okolnostih s težko ječo do petih
let; tudi zapade dar, kterega je dajal ali res
dal, ali njegova vrednost tistemu javnemu Za¬
logu, ki je postavno v to določen.

Člen  XXIII.

O ponareji in popaebi javnih upnih listov (kre¬
ditnih papirjev).

(Von der Nnchmachung und VerftiUchung der
o/fentlichen C redit- Papiere )

Ponareja ali popačba bankovcev (not) pri¬
vilegirane avstrijske n d rod ne banke ali takih
upnih listov, ki imajo veljavo denarjev, ali
po javni blagajnici izdanih dolžnih pisem, ktera

IG

242

zagotovljajo plačilo kapitala ali letnega pri¬
hodka, ali pa k njim spadajočih kuponov ali
talonov kaznuje se s težko ječo do desetih,
pri posebni nevarnosti do dvajsetih let, in če
so se papirnati denarji ponarejali z orodji,
ktera pomnoževanje tacih listov polajšujejo,
s težko ječo na vse žive dni.

Člen  XXIV.

O popačbi kovanih denarjev (novcev).

(Von der Miinzverf&lschung).

Kdor brezoblastno kakoršen koli denar
kuje, kdor pravi (pristni) denar v njegovi
vrednosti umanjšuje, ali mu podobo denarja
večje vrednosti dati skuša, ali sicer neprave¬
mu denarju videž pravega denarja daje, stori
hudodelstvo popačbe kovanega denarja, ter se
kaznuje s težko ječo do desetih let, pri po¬
sebni nevarnosti pa do dvajsetih let.

Člen  XXV.

O motenji vere.

(Von der Religion-Storung).

Kdor Boga preklinja, bogoslužje kake v
deržavi obstoječe vere moti, s posodjem iu
orodjem, namenjenim v božjo službo, gerdo

243

dela, javno (očitno) veri zaničevanje skazuje,
kaznovan bodi z ječo do enega leta, in ke-
dar se je z motenjem vere javno pohujšanje
dalo, s težko ječo do petih let, pri veliki hu¬
dobiji do desetih let.

Člen  XXVI.

O velikih nesramnostih

(Von schweren Unzuchtsfallen).

Posilila nečistost, oskrumba, kervosram-
nost (nečistost v svojem rodu) in druge ve¬
like nesramnosti naj se kaznujejo s težko ječo
do petih let, kedar se je razžaljeni osebi s
tem storila znamenita škoda na zdravji do
dvajsetih let, in če je ženska, ktero je hudo-
delnik posilil, vsled tega umerla, s težko ječo
na vse žive dni.

Člen  XXVII.

O umoru lu uboji

(Vom Morde und Todtschlage).

1. Kdor zoper kacega človeka z namenom,
da bi ga usmertil, tak6 dela, da je iz tega
njegova ali drugega človeka smert nastopila,
kriv je umora.

2. Ako se dejanje, po kterem kak človek
izgubi življenje, ne stori sicer z mislijo,

16 *

244

usmertiti ga, a vendar z drugim sovražnim
namenom, tedaj je uboj.

3. Neposredstveni morivec in kdor je mo¬
livca najel, kaznuje se s smertjo na vislicah,
ubijavec pa s težko ječo do desetih let, in če
je bil blizu v rodu z ubitim ali do njega imel
posebne dolžnosti, do dvajsetih let.

4. Ako je pri ropanji (razbojstvu) bil
človek ubit, naj bodo vsi tisti, kteri so k
njegovi smerti pripomogli, s smertjo kaznjeni
ter obešeni.

Člen  XXVIII.

O težki telesni poškodbi.

(Von der scMveren korperliehen Beschddigung.)

Težke s sovražno mislijo človeku zadane
telesne poškodbe, vsled kterih mu se je na dvaj¬
set dni najmanj zdravje pokazilo ali zmožnost
za delo svojega poklica (zvanja) odvzela, vsled
kterih je na umu zmešal se ali po zdrav¬
niškem izreku bil težko okvarjen, kaznovati je
— kakor nanesd okolnosti — s prosto, težko
ali poostreno ječo do petih, tudi do dese¬
tih let.

245

Člen  XXIX.

O zažigu.

(Von der Brandlegung.)

1. Zažiga je kriv, kdor započne kaj ta-
cega, iz česar ima po njegovem naklepu po¬
žar na tuji lastnini vstati.

2. Po tem, kakor se je ali o času vojne
ali pa miru kje ogenj podtaknil, če je vsled
tega kak človek usmerten ali poškodovan bil,
če se je z namenom pokončevanja stekla po¬
sebna derhal ali truma ljudi, ali če je ogenj
podtaknjen o času občne nadloge, ali na ka¬
sarnah, bolnišnicah, magazinih itd., v pervo
ali večkrat, če je vstala znamenita škoda ali
če se ogenj celo nij vnel, kaznuje se to hu¬
dodelstvo s težko ječo do dvajsetih let, tudi
na vse žive dni, celo tudi s smertjo na vis¬
licah.

Člen  XXX.

O tatvini.

(Vom Diebstahle )

1. Kdor v svoj dobiček tujo premično
stvar iz posesti koga drugega brez njegovega
privoljenja izmakne, kriv je tatvine.

246

2. Tatvina se kaznuje kot hudodelstvo:

A. Brez ozira na znesek:

a)  ako je tat imel pri sebi orožje, kterega
nositi nij po svojem stanu dolžan, ali
kako drugo človeškemu telesu nevarno
orodje;

b)  kedar je kaj ukradeno po več tatinskih
tovariših, kteri so kam notri zlezli ali
prederli, ali

c)  če se obsedenemu, oklenenemu ali proti
sovražniku branjenemu mestu ukrade kaj
živeža ali stvari za brambo potrebnih;

d)  če je tatu krasti v navado zašlo;

e)  kedar straža ali sprevodno moštvo ukrade
kaj blaga, ki ga ima dolžnost čuvati;

f)  kedar vojak svojega tovariša (sovojaka)
ali svojega predstojnika (višjega) ali pa
ta svojega podložnika (nižjega) okrade.

B. Kedar se ukrade kaj čez pet goldi¬
narjev vrednega deržavnega (erarskega) blaga,
ali tistemu, ki vojaku kvartir daje, ali pa v
tacih razmerah in okolnostih, ktere postava
sosebno v misel jemlje.

C. Naj bodo okolnosti kakoršne koli, ke¬
dar ukradeni znesek ali vrednost ukradene
stvari presega pet in dvajset goldinarjev.

247

3. Tatvina kakor hudodelstvo se kaznuje s
težko ječo do enega leta, v obtožujočih okol-
nostih tudi do desetih let.

4. O času vojne sme tat, ako ukrade čez
sto goldinarjev, v nekih okolnostih celd obe¬
šen biti.

5. Manjše tatvine se kaznujejo kakor pre-
grešek z zaporom do šestih mesecev, pri pod¬
oficirjih pa še vselej tudi z degradacijo.

Člen  XXXI.

O nezvestobi pri zaupanem blagu.

(Von der Veruntreuung).

1. Ako kdo blago, ki mu je zaupano,
priderži ali se ga polasti, kriv je nezvestobe.

2. Kedar je zaupano blago čez pet gol¬
dinarjev vredno, ter se je storitelju izročilo
po njegovem uradu, njegovi službi ali po po¬
sebnem nalogu kakega oblastva, ali pa o
času posebne nevarnosti ali stiske, kakor tudi,
če je zaupano blago čez petdeset goldinarjev
vredno, kaznuje se nezvestoba kot hudodelstvo
s prosto ali težko ječo do petih let, v obto¬
žujočih okolnostih do desetih let, o času vojne
pri posebni nevarnosti celo tudi s težko ječo
do smerti.

248

3. Pri manjših nezvestobah je prisojati
zapor do šestih mesecev, podoficirjem tildi
degradacijo.

4. Vsaka tatvina in vsaka nezvestoba
nehd biti kaznjiva, če storitelj iz dejalnega
kesa vso iz njegovega dela izvirajočo škodo
zopet poverne, predno mu oblastvo (gosposka)
za krivnjo zve.

Člen  XXXII.

O razboju (ropu).

(Vom Baube.)

1. Kdor kacemu človeku silo stori, da bi
njegovo ali kako drugo tujo premično stvar
v svojo oblast dobil, ta je kriv razboja (ropa),
naj se sila zgodi z dejanjskim razžaljenjem
ali samo s pretenjem (žuganjem).

2. Že s d m o pretenje t&kšno kaznuje se s
težko ječo do desetih let.

3. Ako je pa blago po pretenji res bilo
ugrabljeno, ako je kdo komu tako pretil po
noči, ko je kam šiloma prederl, ali z moril-
nim orožjem, ali v tovaršiji, ali če se je raz-
boj zveršil s silovitim polotom kake osebe,
tedaj je prisojati težko, tudi poostreno ječo
do dvajsetih let.

249

4. Po okolnostih naj se ukrene tudi težka
dosmertna ječa in o času vojne smert z obe-
šenjem.

Enaka smertna kazen bodi o vojni bodi
v miru zadene naj vsacega vojaka, kteri koga
oropa, šiloma polotivši se ga, ter v to vojaško
orožje zlorabi, ali kteri se tacega orožja po-
služi v ropu, pri kterem je bil kdo težko na
telesu poškodovan ali v bridko stanje dejan.

Člen  XXXIII.

O pleujenji.

(Vun der Pliinderung.)

1. Vojaški ljudje, ki krez dobljene obla¬
sti, zanašaje se na strah, kteri obhaja deželne
stanovavce videče zbirati se večjo oboroženo
množico, odjemljo tuje premično blago, zakrive
se plenjenja.

2. Ako kdo malo reč upleni, kazniti je
to kot pregrešek z zaporom do šestih mesecev
in pri podoficirjih še tudi z degradacijo ;  ako je
pa odvzeto blago čez pet goldinarjev vredno,
ali če je plenitelj zaklenene duri prederl, ali
kam notri zlezel ali kaj deržavnega (erarskega)
blaga uplenil, prisoditi mu je ječo do petih
let, v obtežujočih okolnostih do desetih let.

250

3. Kedar vojaki močno pleniti začno,
soditi je krivce po nagli sodbi, in če bi se v
priliki, ko je delo s sovražnikom, hudodelstvo
dalo samo z mahoma odstrašilnim zgledom
udušiti, naj oficir plenitelja na mestu pobije
ali pobiti dl

Člen  XXXIV.

O prevari (goljufiji).

(Vom Betruge)

1. Kdor z zvitim prigovarjanjem ali de¬
janjem drugega pripravi v zmoto, po kteri
ima kdor si hodi v škodo priti, ali kdor v ta
namen po krivem priseže ali nevednost koga
drugega porabi, ta stori prevaro ali go¬
ljufijo.

2. Kedar škoda znese čez pet in dvajset
goldinarjev, kaznuje se prevara (goljufija) kot
hudodelstvo z ječo do petih let, in če škoda
preseguje tri sto goldinarjev, ali če je pre¬
vara storjena s posebno derznostjo ali če je
kdo razgled vojske (muštro) ukanil (prevaril),
do desetih let.

Ako se je prevara doprinesla s krivo
prisego, sme se dvajsetiletna, tudi dosmertna
težka ječa v kazen prisoditi.

251

Člen  XXXV.

O obrekovanji.

(Von der Verleumdtmg).

Kdor koga pred oblastvom (gosposko) po
krivem dolži hudodelstva, če prav ve, da ga
tisti nij storil, doprinese hudodelstvo obreko¬
vanja ter bodi kaznovan s težko ječo do pe¬
tih let, pri posebni zvijačnosti, ali kedar se
je obrekovanje storilo v službi ali proti pred¬
stojniku (višjemu), do desetih let.

Člen  XXXVI.

O pripomoči hudodelnibom dajani.

(Vom Verbrechern geleisteten Vorschube).

1. K hudodelstvu pripomaga (priteguje),
kdor ga iz hudobije ne ubrani, kdor ovadila
(ovadilna znamenja), po kterih bi bilo moči
hudodelstvo ali hudodelnika najti, zataji, kdor
hudodelnika vjeti brani ali mu pobeg olajša.

2. To hudodelstvo se kaznuje s težko ječo
do petih, po okolnostih tudi do desetih let.

Člen  XXXVII.

O drugih pregrenkih.

(Von anderen Vcrgehen.)

Vsa druga dejanja in opuščenja, ktera v
pričujočih vojnih členih niso izrečno našteta,
pa so vendar v kazenskem zakoniku med

252

pregreški imenovana, zlasti tudi, če se kdo
vdeležuje skrivnih dnižeb ali prepovedanih
društev, če razžali kako osebo od gosposke,
če se vtikuje v nje službena dejanja, če kako
civilno (nevojaško) osebo v zapor dene, ko to
nij postavno dopuščeno, lahke telesne poškod¬
be, razžalitve poštenja, dejanja zoper javno
nravnost (lepo vedenje) itd. kaznujejo.se, —
kakor naneso okolnosti, — s prostim ali. tež¬
kim zaporom do šestih mesecev, pri pod¬
oficirjih tudi z degradiranjem, pri oficirjih
verhi tega z odpravo iz šarže, ako se ne po-
kaznijo po disciplinarnem potu.

-X-