POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Videz človeka večkrat vara. Zato ni nič čudnega, če postane nekdo pe­ simistično razpoložen, ko čita na­ slove v dnevnih časopisih. »Ponov­ no so zaživele borbe na somalijsko- etiopski meji... Hudi boji v Viet­ namu ... Angolski borci za svobodo slavijo nove zmage... Zastoj v že­ nevi ... Moč ameriškega orožja da­ leč prekaša sovjetsko orožje... Sovjetske rakete so najmočnejše in dosežejo v 20 mitiutah vsak del Amerike itd. itd.« Res je, da so sile, ki ne želijo mi­ ru in koekstistenco, še močno pri­ sotne v vseh dogajanjih svetovne politike. Dejstvo je tudi to, da se nekaj odločnega in konstruktivne­ ga od Moskovskega sporazuma sem od strani velikih sil ni zgodilo. To­ da tudi to je pribito, da je politika hladne vojne že skoraj dve let po­ kopana. Taka politika je postala ne­ ustrezna in vse prej pot roba za iz­ voz tako rekoč za vse narode. Ni nujno, da so ti narodi službeno .re­ gistrirani v družbi neangažirahih, tudi izven njih kot je to slučaj La­ tinske Amerike, ki v celoti pristaja politiki aktivne koeksistence, torej k miru na svetu, vidimo dokaz, da so temne sile, ki rovarijo, v ogromni manjšini. Tudi v samem zahodnem blokovskem sistemu so stranke, po­ litične grupacije, ki prisiljujejo s svojimi akcijami vlade na spremem­ bo lastne politike. Končno celo re­ publika Kitajska je z nedavno izja­ vo Cu En Laja nedvomno izjavi­ la soglasnost z vsemi, ki vidijo re­ šitev sedanjega stanja edino v poli­ tiki koeksistence. Če k temu doda­ mo še bližajočo se drugo beograj­ sko konferenco pa Konferenco o trgovini in razvoju, lahko trdimo, da .se na svetu dogajajo bistvene pozitivne spremembe, ki vodijo k trajnejšemu miru in večji ekonom­ ski enakopravnosti. Pri vseh teh spremembah mora­ mo omeniti politiko Francije, ki ni toliko originalna in predrzna, kakor nekateri mislijo, pač pa močno rea­ listična. Lahko damo na stran raz­ kol, ki je s to francosko politiko na­ stal v zahodnem bloku in njegovi­ mi pozitivnimi posledicami, toda samo pristopanje Francije k drža­ vam in narodom, ki so bili dosedaj prokleti za kapitalistični svet pome­ ni nekaj novega, sodobnega, velik korak k medsebojnemu zbliževanju. To tudi pomeni, da je ta tretji svet o katerem sedaj toliko pišejo in go­ vorijo, postal pojem in nujnost brez katere se ne more več voditi kakrš­ na koli politika.^ To je priznanje, katerega zapadni svet ni dal ob pr­ vi Beograjski konferenci. Resno pa je začel premišljevati in ukrepati oh Kairu in Adis Abebi. Sedaj, ko smo pred drugo Beograjsko konfe­ renco lahko rečemo, da smo uspeli. Ne bo več skepse in naivnega treti- ranja s strani velikih. Tudi ne bo več samo 25 držav zastopanih, pač pa jih bo mnogo večje število. Ne bo to regionalna konferenca kot lahko trdimo za Bandung, pač pa neregionalna Svetovna konferenca, ki bo zajela prav vse narode in vla­ de z željo, da se človeštvu da res­ nični mir, hrano, šole in bolnice. In še nekaj: neangažirane dežele je termin, ki več ne odgovarja prave­ mu pomenu besede; tako so nas pač ob rojstvu krstili. V resnici so to in še kako angažirane dežele, le da so angažirane v borbi za mfr- za medsebojno sodelovanje, za enako­ pravnost, skratka za vse tisto, kar dviga dostojanstvo človeka in ga vodi proč od ubijanja, lakote in po­ niževanja. Vsi mi smo proti voj­ nim koračnicam, proti bahavosti, ki sloni na vojnem agresivnem poten­ cialu, proti bombam, ki v človeku vzbujajo in oživljajo animalne in- stikte. Smo za koračnice otrok, ki gredo v šolo, smo za stadione, kjer se lahko manifestira zdravje in moč mladih, smo za gledališče in knjiž­ nice. Dobri dve tretjini človeštva vidi svojo prihodnost v takih konceptih, zato je optimizem opravičen, občas­ ne sence, ki nastopajo pa naj bodo res le občasne. POMOČ PRI STATUTIH SEMINAR V KONJICAH . L Delavska univerza v Konjicah je prire* dila enodnevni seminar za predstavnike ti­ stih podjetij, ki zaposlujejo do '»O članov. V teh organizacijah nastaja precej težav pri sestavi statutov. Glavne teze je na se­ minarju podal tovariš LUDVIK OORENJAK, predsednik občinskega sodišča. Razprava je bila zelo živahna in je pripomogla k razčiščevanju mnogih nejas­ nosti. Upajmo, da se bo zdaj tudi v majhnih delovnih organizacijah izdelava statutov hi­ treje odvijal«. ^L^- i. Vzgoja kadrov je trajen proces RAZŠIRJENI PLENUM V ŠMARSKI OBČINI Na marsikaterem področju druž­ benega delovanja smo se včasih zna­ šli v določeni kampanjščini, ki pa ni dobra. To velja le za trenutne akci­ je, kot je bil vpis posojila, pritegova- nje ljudi za krajevno delovno akcijo in podobno. Zdaj veliko govorimo o kadrovski politiki, ki ni nič drugega, kakor v bistvu gospodarski problem, zaradi česar je njegova teža še večja. Kadrovska politika mora biti trajen proces, daljnovidna in načrtna. O tem so se pogovarjali pred dnevi tu­ di v šmarski občini na razširjenem plenumu občinskega komiteja ZKS, ki sta se ga udeležila tudi sekretar organizacij sko-kadrovske komisije pri CK ZKS tovariš Lenarčič ter predsednik iste komisije pri OO ZKS Celje tovariš Zvone Dragan. Ne moremo reči, da je vprašanje kadrov v šmarski občini izredno kri­ tično; dejstvo pa je, da je dosti pre­ malo ljudi z višjo in visoko-izobraz­ bo. V vsej občini, ki šteje preko 31.000 občanov, je samo 42 ljudi za­ poslenih, ki imajo visokošolsko izob­ razbo, a od tega v gospodarskih orga­ nizacijah 18. V občinski upravi daleč prevladuje kader z nižjo izobrazbo, medtem ko ga z visoko skoraj ni. V nekaterih gospodarskih organizacijah pa nimajo nikogar z višjo ali visoko izobrazbo. Pa ne gre tu samo za for­ malno spričevalo ljudi, temveč za de­ jansko usposobljenost, za to, da bo proizvodnja lahko dosegla tisto ka­ kovostno raven, ki jo danes pričaku­ jemo in jo moramo imeti, če se hoče­ mo uspešno vključevati v mednarod­ no delitev dela. Ob tem, seveda, ne moremo govo­ riti le o kadrih v neposrednih proiz­ vodnih organizacijah, temveč vzpo­ redno prav tako o kadrih v družbenih službah, ker je to nujno medsebojno povezano. Na plenumu so ugotovili, da tudi politika štipendiranja ni bila doslej pravilno načrtna, vsaj dovolj sistematična ne. Na višjih šolah tre­ nutno štipendirajo 20 ljudi, vendar ni med temi nikogar na Višji peda­ goški šoli, čeprav vzporedno ugotav­ ljajo, da bi nujno potrebovali vsaj še 30 predmetnih učiteljev. Nasprotno pa je na učiteljiščih kar 44 štipendi- rancev, katerim bo potrebno omogo­ čiti, pa sploh mlajšim učiteljem, na­ daljnje izobraževanje, če bodo hoteli uspešno izvesti reorganizacijo šolske mreže. Vsekakor bo potrebno tudi v šmar­ ski občini zagotoviti načrtno kadrov­ sko politiko, urediti sistematično in stimulativno štipendiranje, to vnesti v statute in sedemletni plan, o čemer pa bo morala temeljito razpravljati še občinska skupščina. Ne gremo v posebno bitko za kadre, temveč za to, da obravnavamo kadrovsko politiko vzporedno in z enako težo kot go­ spodarstvo in to dobro planiramo,- ker je to potrebno. Ob tem pa sku- šajmo sposobnim tudi omogočiti, da bodo lahko delovali tam, kjer največ zmorejo in družbi koristijo. s. r. s PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL: Ve zgol| da delamo-temveč kako Prejšnji petek je bila razširjena seja okrajnega odbora SZDL v Celju, katere se je med gosti udeležila tudi predsedni- nica Glavnega odbora SZDL Slovenije, tov. VIDA TOMŠIČEVA. Kot poročilo tov. FRANCKA KNAFELCA o nekaterih aktualnih vsebinskih in organizacijsko kadrovskih problemih dela organi­ zacij SZDL v okraju, tako je tudi izredno plodna razprava potr­ dila: # uspešnost dela organizacij SZDL; # v SZDL mora priti do veljave 'borba mišljenj; # ne samo, da delamo, temveč kako delamo; # družbeni centri, materialna ba­ za političnega dela;'' # deset tisoč novih članov SZDL Bolj kot 'katerikoli plenum do­ slej, je zlasti slednji izrekel veliko priznanje organizacijam SZDL, nje­ nim članom in aktivistom za uspeš­ no delo, ki je bilo opravljeno v minulem letu. V izredno živahnem političnem obdo;bju, organizacije SZDL niso nastopale več kot po- jasnjevalec že sprejetih sklepov, marveč veliko bolj kot tribuna za formiranje stališč. V tem smislu bo trdba , še nčudaljnjih prizadevanj, zlasti še, da ho sleherni občan ču­ til, da je Socialistična zveza tisita organizacija, kjer lahko raizpravlja o najraizličnejših prdblemih, kjer Iciiliko sodeluje kot objektivni dbli- kovalec javnega mišljenja in stališč. Občan ne sme biti objekt, temveč alktivni ustvarjalec naše politike. V izpo'lnjevanju te naloge lahko po- memibno vlogo odigrajo družbeni centri, kliilbi, ki morajo postaiti ma­ terialna 'baza političnega življenja slehernega o:bčana in s tem metoda dela organizacij SZDL z oibčani. To pa hkrati pomeni, da ni važno sa­ mo to. da organizacije SZDL delajo, marveč veliko bolj. kako delajo. Gre za takšne metode, za takšno ob­ liko in vsell)ino dela. ki bo ustrezala sedanji stopnji druižbenega razvo­ ja, zlasti pa stopnji raizvoja tistega oibm'oaja, na katerem organizacija dela. V delu organizacij SZDL se mora slej ko prej uveljaviti programsko delo. načrtovanje vseh atcij. To ve­ lja tudi za prostovoljne delovne ak­ cije, ki so zlasti v 1962. letu dosegle izredne usipche. Poseibno |X)glavje dela organizacij SZDL predstavlja­ jo kadri. Vendar tu ne gre samo za vzgojo, izobraževanije in usmerja­ nje 'kadrov, ki delajo v organizaci­ jah SZDL. am'pa'k prav talko za ti­ ste, 'ki delajo na ostalih področjih družlbenega življenja. Hvaležna je ugotovitev, da se je ^Iktivnost organizacij SZDL v lan­ skem letu pokazala tudi v poveča­ nju števila članov za več kot deset tisoč. Sicer pa, naj ne bo merilo a'k- tivinosti neke organizacije število, temveč zlasti dejavnost njenih čla­ nov, ' -b Motiv Iz Šmarja po na novo zapadlem snegu RAZGOVOR S SEKRETARJEM ObK ZKS V KONJICAH: POTREBUJEMO VEČ STROKOVNIH KADROV Ni še dolgo tega, ko so se v Slovenskih Konjicah sestali občinski komite Zveze komunistov ter člani občinskih vodstev Socialistične zveze, sindikata in mladine, da bi razpravljali o nekaterih pomemb­ nih kadrovskih vprašanjih v občini. Naš dopisnik je v zvezi s tem naprosil predsednika komisije za kadre pri občinskem komiteju Zveze komunistov tovariša Jančiča za krajši razgovor o problemih kadrovanja in nalogah političnih organizacij pri izobraževanju. »V konjiški občini smo že del j ča­ sa ugotavljali, da na področju kad­ rovanja in izobraževanja močno za­ ostajamo za hitrim razvojem gospo­ darstva in družbenih služb,-« je dejal tovariš Jančič. »Kljub hitremu pove­ čanju industrijske proizvodnje, obrt­ ne dejavnosti, kmetijstva in ostalih vej gospodarstva, imamo v konjiški občini, ki zaposluje okrog 3.300 de­ lavcev, le 27 ljudi z višjo in visoko izobrazbo ter nekaj nad sto zaposle­ nih s srednjimi šolami. To je vseka­ kor zelo malo in še zdaleč ne mone zadovoljiti vseh potreb. Samo poda­ tek, da bo tovarna kovanega orodja v Zrečah že v kratkem potrebovala kar 39 ljudi z visoko ali višjo izobraz­ bo, dokaj zgovorno pove, kako res­ no moramo obravnavati kadrovska vprašanja.« »•In kako mislite reševati kadrov­ sko problematiko?« »Vsekakor je to naloga, katere re­ ševanje bo terjalo daljši čas" Ne­ dvomno pa drži to, da bomo v bodo­ če morali dajati za izobraževanje mnogo več sredstev. Predvsem mi­ slim pri tem štipendiranje rednih študentov in pomoč izrednim sluša­ teljem višjih in visokih šol. St.daj štipendiramo v občini na srednjih, višjih in visokih šolah 81 študentov — od tega je 62 srednješolcev. Tudi višine štipendij bo treba urediti, saj včasih res ne krijejo niti minimalnih življenjskih stroškov študentov.« »-In kakšna, menite, da je vloga političnih organizacij pri reševanju kadrovske problematike v komuni?« »Mislim, da bi morale politične or­ ganizacije tako v občini kot v delov­ nih organizacijah večkrat razprav­ ljati o kadrovanju in izobraževanju. Zavzemati bi se morale za to, da še bodo sredstva, namenjena za ti dve področji, pravilno izkoristila, poleg tega pa bi morali skrbeti tudi za smo­ trno, koordinirano reševanje teh pe­ rečih problemov.« V. L. PREDKONGRESNE RAZPRAVE o KULTURI V ŠMARJU V okvir priprav na bližnji kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev, so v Šmarju pred dnevi sklicali po­ svet o kulturi v občini, na katerega so povabili tudi predstavnike delov­ nih organizacij, vendar je prišpl le zastopnik kmetijske zadruge. To ka­ že, da za kulturo v Šmarju ni kakega širšega zanimanja. Kakor je poudaril predsednik okrajnega Sveta Svobod in prosvet­ nih društev Damjan Brvar, bi bilo treba voditi enotno in načrtno kul­ turno politiko. Marsikje pojmujejo kulturo preozko. Prav tako naj ne bi zanjo skrbeli le prosvetni delavci, kar je v šmarski občini praksa. V zvezi s klubi se poraja predvsem vprašanje kadrov, ki jih primanjkuj je. Tudi občinske knjižnice še niso povsem zaživele. O kulturnih problemih šmarske ob­ čine bo vsekakor morala razpravljati tudi občinska skupščina, še zlasti, ker so tudi sredstva, namenjena kulturi, dokaj skopa. r. 1. V SEVNICI Na konferenci so govorili pred­ vsem o klubih kot novi obliki kultur­ no prosvetne dejavnosti. Pri tem so sprejeli nekatere sklepe: izdelati bi' bilo enoten koncept kulture na vasi, razbremeniti kadre, ki bodo delali na področju kulture ter povečati mate­ rialno osnovo za kulturno dejavnost, v skladu s programi. Zastopniki posameznih prosvetnih društev pa so govorili o nekaterih konkretnih težavah, predvsem o pro­ svetnih domovih, ki bi bili nujno po­ trebni adaptaciji, da bi se moj;io v njih normalno razvijati kulturno živ­ ljenje. Po sklepu posvetovanja bo na kul­ turni reviji v Brežicah aprila letos sodelovalo prosvetno društvo »^Pri­ mož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu z dramskim delom, mladinski pevski zbor osnovne šole v Sevnici in recitatorke. D. S. V Sevnici ' razgovor s poslanci Pri občinskem odboru Socialistične zveze v Sevnici je bil ie dni razgovor z republiš­ kimi poslanci. Poslanci so ob tej priložno­ sti j;ovorili o svojih delovnih profsramih, o problemih dela. sprejeli pa so tudi več kon­ kretnih zaključkov. Med druffim so poslanci zahtevali občasne posvete pri predsedniku občinske skupščine, nadalje Več razumeva­ nja delovnih orjtanizucij in upravnih orgi- nov občinske skupščine, kadar iščejo prt njih posamezneanalize in podatke, prav ta­ ko pa želijo tudi to, da bi jih redno obve- ščiili « važnejših sejah in posvetih organov, v tateiih so bili izvoljeni. Sprejeli so tudi skVp. da. je poslance treh.i razbremeniti v»eb funkcij v občinski skupščini, razen voiivne fnnkcije odbornika. Razbremenit« Pi b< j'h morali tudi ostalih fnnkcij v draž- l-rao-pr litičnili orgAni7.ac