Stran 75.
Poučni in zabavni del.
Grafologija.
PiSe K. L. I
V dolgočasnih kopališčih sosebno zdrav človek dru-zega početi ne ve, kakor da zahaja redno trikrat na na pošto po pisma in razglednice, ki prinašajo, če dražega ne, vsaj pozdravov .     ,
Ogledoval sem baš došlo razglednico iz Medvod, s katero so me počastile nedeljske kolesarke in razreševal Z8 gone t ne podpise ...
„Gospod Svetič, dobro jutro"!
Bliskoma sem se ozrl.
„Ah! . . . Vi?" In zavzet sem zrl nekaj hipov v njene velike, izrazne oči, ki so dajale vsemu obličju izraz izredne živahnosti.
Poznal sem jo že dlje časa, a seznanila sva se šele pred kratkim na zadnjem plesu. Govorila sva po kratkem uvodu že brez fraz in zaupno . . . Zakaj tudi ne ? . . . Ona dražestno dekle osemnajstih let in jaz visokošolec in častnik v rezervi.
„Kak slučaj mi naklanja srečo ..." poklonil sem se uljudno.
Podala mi je roko,
„Razglednice oddajam".
„Smem jih videti?" . . . delal sem radovednega.
„Ne vem ... pa naj že bo . . . Ta je za mojo najljubšo prijateljico in te so za moje bratrance".
„A . . . a . . . Kako pozorni ste in kako prisrčnih pozdravov jim pošiljate, tem bratrancem".
„Kako? ... Vi mislite . . . slutite — morda ..."
„Nič ne ugovarjate, že vem . . . Saj imam tudi jaz nekaj tacih sestričen".
„Aha! . . . veliko? — postala je radovedno.
Delal sem se zaglobljenega v njeno pisavo.
„Ta je vaša pisava, Vas podpis in manupropij . . . Prav Vaš značaj izražajo!"
„Ste li graiolog? . . . Znate-li razrešiti značajev iz pisav?"
„Da, gospica, bavim se s predmetom že dlje časa, a damam ne razrešim rad njih značajev. Tu treba redno zatajiti svoje učenjaško stališče in biti galanter ..."
„0 . . . o . . . kako ste poredni! . . . Kaj mislite, da je resnica o ženskah tako obupna, da se je niti priznati ne srne! . . ."
„Ne vem . . . Sama najraje vara, in ljubi tudi le laske in zabavo ...
Resnica in ženske! . . . Brrr ..."
„Da, da meje vrstice, mnogo jih je tacih ... O meni pa itak veste, da sovražim poklone0.
„Da, da . . . res ... Ko sem bil prvega napravil, ste mi prizanesli velikodušno, pri drugem bi me kmalu odslovili, da ne bi bil pravočasno utihnil .".".**
„Prosim Vas, bodite tako prijazni in razrešite moj značaj po učenjaški".
„No, dobro! ... Le obljubiti morate, da ostaneva prijatelja".
„Da . . . le, če poveste resnico".
„Tedaj . . . tale izredno veliki G., kateremu slede nerazmerno majhne črke, ki se tem bolj izmanjšujejo, čim dlje so od začetnice, kaže, da ste dovzetna za višje cilje, da imate celo v srečnih trenutkih kako izborno-izvirno idejo, a potrebnih močij, vsaj za sedaj, še nimate, da bi jo izvršili ..."
„Velika ideja torej, ki se razkadi v prazen nič!... morda res!"
„Tile a tule, ki na vrhu nekako zijajo, kažejo, da radi pripovedujete, kar doživljate ..."
„Da res . . . Moja prevelika zaupljivost mi je že neštetokrat škodovala".
„Tele voljne in zaokrožene poteze pri vsej pisavi, sosebno pri n, m in u kažejo, da skušate z žensko milino in prijaznostjo ublažiti razne neprijetnosti v življenju, da se sploh bojite ostrih, odločnih korakov".
„Tako" ?
„Ti okraski pri začetnicaht tako lepo po polževo zaviti značijo, da kaj radi v zrcalu občudujete svojo lepoto in si navijate lase".
„O ... o ... to pa ni učenjaško, Vi porednež, Vi!«
„Pisava kaže, da ljubite lepe toalete, ter da skušate dopadati".
„Res?" vprašala je z nekim strahom, kakor bi se bala, da ne ši razrešil še drugih skrivnostij.
„Vaš podpis tu-le! . . . Vera Rudež! . . . Zadnja poteza pri V. kaže Vaše idealne polete, izgublja se nekamo v meglene višave ... R. in nekaj drugih začetnic pišete, kakor jih tiskajo ... to znači, da ste se po-vspeli do precejšne izobrazbe, da ljubite umetnost, ter da se morda celo sami poskušate na tem polju. Vaš manupropij je vsekakor nenavaden . . . Nekaj nenavadnega, koje vsa Vaša pisava, kakor se izraža to tudi na Vašem obličju! Z Vašim manupropijem spletate svoje ime, kakor kača svojo žrtev . . . Zadnji kolobarji se izgubljajo v ozko valovito črto . . .   Dozdeva se mi, da
Sirao 76.
hlepite po večjem ugledu, po nečem, kar presega ženske moči".
Zrla je pozorno na me.
„V vsej Vaši pisavi opažam neko nestalnost, bržkone niste v mirnem dušnem položaju, . . . menda ljubite in dvomite, ste li ljubljena tudi Vi, ali ne . . ."
Molče je zrla name in premišljala, kako tolmačiti moje besede.
Opažal sem v njenih očeh tajen ogenj, ki je vspla-polal, pojemal in ugašal in zopet vsplapolal ...
„Tako . . . Sedaj bo dovolj . . . Dalo bi se najti še marsikaj, a moral bi imeti nekaj pisem Vaših, pisem, v katerih ste pisali prisrčno in odkrito, v katerih ste odkrivali precej svoje duše . . .a
„Hvala Vam! . . . Nisem verjela, da se da sploh kaj čitati iz pisave. A sedaj vidim, da ste uganili — da
—  skoraj vse. Morda ste me poznali že preje? . . . čuli kaj o meni? . . .tf
„Odkrito priznam, da Vas nisem poznal do zadnjič . .. Kar človek na plesu govori, to pa pozabi trenutek pozneje, ne da bi še globokeje razmišljal. Ostane le nejasen spomin na prijetno preplesane urice nekako tako, kakor po kakem hitro prečitanem romanu8.
„Čudno! . . . Priznam . . . pogodili štev nejasnih obrisih ves moj značaj, a da bi bila bolja prijatelja zaupala bi Vam mnogo svojega življenja in spopolnila bi Vaše obrise do jasnih oblik. — In sedaj še kupim dva-krajcarskih znamk, da oddam razglednice. Morda me spremite potem do doma? . . . Malo daleč sicer, a lep izprehod". „Z največjim veseljem0 poklonil sem se hva-ležno-prijazno.
Gospića Vera je odhitela po znamke.
H.
Cesta se je vila od pošte po ne ravno umetnem drevoredu, ki nas je dovolj skrbno varoval pekočih solnčnih žarkov.
Po drevoredu navzdol stopala sva z gospico Vero na nekoliko oddaljeno pristavo.
„Pa, gospod Svetič, kako neki, da v teh kratkih hipih, ko človek piše, odkriva toliko svoje duše v obliki svoje pisave.   V  govoru baje, ki prihaja — tako pravijo
—  naravnost iz srca, se zrcali največ duše".
„Gotovo lahko spoznate značaj, če čujete odkrit govor, a človek ima le premnogokrat besede zato, da ž njimi zakriva s?ojo notrino".
„Tako ?a
„A le oglejte si človeka, kadar govori, a tako, da ne bo vedel, da ga opazujete . . . Opazujte njegov obraz! Kako mu skače živec okrog očij in kako hitro se spreminjajo poteze okrog usten!
Besedo izgovarja, spodnje ustnice pritiska nekako jezno k zobem in brado privija nazaj; a ni še besede izgovoril in že je izpremenil izraz okrog usten v lahen nasmeh ... In tisti posebni zvok, ki spremlja vsako besedo, kako hitro se izpreminjata! Glas prihaja iz globine, se vzdiguje, pada in šine zopet na višek!
In vidite, te hitre izpremembe v izrazu in v glasu, te odgovarjalo hipnim izpremembam v duši. In duša, ki nekako brzojavlja iz notrine 8 pomočjo možganov in ki se razprezajo na vse strani, na telesno površino, se že izpreminja, še predno je izginil prvi telesni izra* . . . nekako tako, če vržete kamen v vodo, ko vidite le dolge kolobarje, dasiravno je kamen, to je prvotni vzrok valovanja, že davno izginil na dno.
Kakor torej duša zaznamuje na poseben način svoje pojave v glasu, v pesteh, v hoji, sosebno pa v govoru, razkriva jih tudi pri pisavi in celo natančneje — kakor se vsaj meni dozdeva — ter rabi manj pomočnih sredstev v to, da se odkrije. Če človek piše s peresom, katerega je vajen, tiči nekako vsa duša njegova v peresni osti in se odkriva s pomočjo možganov in živcev, ki se razprezajo po desnici, ki vodi pero, v raznih potezah pisave. A če človek govori, uporablja »nogo več sredstev, da spravlja svoje misli, ki potekajo iz duše v besede. Zrak, ki prihaja iz pljuč, se pretvarja s pomočjo glaso-tvornic v glas, a sedaj treba šele glas posebej izpremi-njati, da dobimo samo- in soglasnike in ž njih mejse-bojno zvezo naposled besede.
Pot tedaj, katero rabi duša, da se razkrije v govoru, je mnogo daljša kakor pri pisavi.
Pa, oprostite gospica . . . govorim menda že preučeno in pozabljam, da ste ženska . . ."
„Oho, že zopet udarec na nas ženske, katere ste le moški izpridili v igrače, da sovražijo vsako resno razmišljanje — vsaj v moji starosti — in ljubijo le šalo. A jaz — ne maram biti takale igrača, le bodite prepričani, da sledim pazno Vašim razmotrivanjem, pa nadaljujte" !
„Hvala Vam, na Vaši pozornosti! Torej ... in poglejte si doma Vaš album, v katerem hranite razglednice ! . . . Dasi pišejo vsi pisci iste črke, se vender ne krije nobena pisava z drugo. Iz tega lahko sklepate, da čuti in misli vsakdo drugače, da se razkriva duša v vsakem človeku drugače; bodi si, da provzročuje to razliko telesno stanje, bodi si druge okolnosti, kakor podnebje, starost, spol, narodnost, stan itd."
„A, gospod Svetič, če se ne motim, trdi Plato, da imajo vsi ljudje, jednako, in isto dušo, čudno potem, da se celo pri ljudeh iste starosti, istega spola, iste narodnosti odkriva jednoista duša na tako različen način".
„Čudno, a le na prvi hip! S pomočjo možganov namreč deluje in se izraža duša, a od različne velikosti in oblike možganov in od živahnosti živcev zavisi vsa razlika v inteligentnosti ljudij. Čim popolnejše je orodje, tem ložje deluje na njem mojster, v tem slučaju duša, ki se izraža s pomočjo bolj ali manj razvitih možganov. Pa ta razmotrivanja, gospica, bi segala predaleč in bi nas odvrnila od našega predmeta.
„Torej nazaj k grafologiji"!
„Vi ste rojeni gospica, za zakon, ker prosite le v imperativih".
Stran 77
„No, no . . . le utolažite se . . . Prosim dalje o — grafologiji"!
Duša, ona zagonetka pri vseh ista duša se ne zrcali vsa v pisavi, ali v govoru, ali v potezah na obrazu, ampak le toliko, kolikor odgovarja dovzetnosti možganov. Zrcali se tedaj inteligentnost vsake osebe v njeni pisavi ali bolje to, kar jo loči od drugih v njen značaj. „In mislite, da izraža duša isti pojav na isti način pri raznih ljudeh"?
„Da. Kakor pomenja kaka poteza okrog usten srd ali ironijo, koderkoli jo opažate, tako pomenja tudi v pisavi ista poteza isti dušni pojav in v tem nas potrja tudi izkušnja".
„Pa primeri se, da duša različne, da celo nasprotne pojave izraža na isti način. Veselje poraja kakor bol mnogokrat solze, bol včasih krčevit smeh".
„Da, da a le oglejte si solze veselja spremljajoči izraz na obrazu, te poteze okrog usten, ki izražajo vender vse kaj druzega nego žalost.
Tako tudi pri pisavi. — Tu morate sklepati pred vsem iz splošnega utiša, ki ga napravlja pisava — potem še-le iz posameznih znakov pri po jedinih črkah, a nikdar ne iz kacega posameznega znaka, ki je ne ujema z drugimi. Le potrpite — o tem pozneje več.
V kako ozki zvezi je pisava z dušnim razpoloženjem posameznika, vidite, če raziskuj te pisavo jednoistega pisca v dobi, ko je veselega duha in zopet v dobi, ko je duševno potrt, uničen in potem v normalnem razpoloženju. Takoj opazite precejšno razliko pri teh pisavah a pri vsem tem natančno vidite, da je pisala vse troje le jedno in ista oseba.
Da opazilo se je celo, da so pri pisavi z nogo ali ustmi temeljne poteze iste, kakor pri pisavi, katero vrši roka — jasen dokaz torej, da je značaj vsacega človeka začrtsn v potezah njegove pisave. Iz pisave pa se ne sklepa samo na dušo, da vsak lajik ugane že spol piščev. Sklepa se iz gotovih znakov na starost, stan in celo na narodnost. In posrečilo se je že grafologom, da so iz gotovih, redno se ponavljajočih potez v pisavi prav sklepali na telesno kakovost piščevo, na lepoto, barvo, les, hojo, velikost itd.
S filoLofičnim delom grafologije bila bi pri kraju, praktični je mnogo zanimivejši.
Dospeli smo do pristave in vaški zvon je udarjal poldne.
Ah — žal — da morava pretrgati zanimiv razgovor.
Prav hvaležna sem Vam iz vsega srca za Vaš trud, veselim se že praktičnega dela.
Me obiščete popoludne? Na vrtu v lopi bodem, pogledavala me je proseče in mi s hvaležno ljubkim nasmehom nagradila mojo razpravo.
„Brez dvojbe Vas obiščem na svoje veliko veselje. A ne pozabite prinesti Vaš album za razglednice. To je najpripravnejše za praktične grafološke študije".
„Popoldan torej na svidenje"!
„Da".
Podala rai je roko in odhitela na vrt.
(Konec prih.)
Stran 85.
Poučni in zabavni del.
uraioiogija.
Piše K. L. (Konec.)
IH. Okoli četrte ure sem bil na pristavi. Pozvonil sem. Odprla mi je gospa mama, postarna dama velega lica.
„Prav veseli me, da nas obiščete. Vera Vas že pričakuje v lopi. A mene morate oprostiti. Petek je in običajno ves dan molim za večno življenje mojega umrlega moža".
„A tako!?. . . Potem vsekakor — ne dajte se motiti!"
Pokazala mi je lopo, ki je bila povsem poraščena z zelenjem.
Hitel sem tja. Gospića Vera me je opazila in mi, naslanjaje se na lopo, prožila roko nasproti.
„Pričakovala sem Vas že preje".
„Bodeva pa sedaj dlje časa skupaj".
Vstopil sem. Mizico je obdajala okrogla klopica. Na njej je ležal že album za razglednice in odprte knjige.
„Kaj prebirate lepega?"   .
Baudelerjeve „Zle cvetove!"
„Čarobne poezije, kaj ne da?"
„Nekaj posebnega 1 — Ravno kar sem prečitala odo na satana. Eo bi to mamica vedela!"
„Ta začetnik moderne šole je brez dvojbe tudi jeden največjih".
nPa, . . . kako Vam ta lahka domača toaleta lepo pristaja! A . . . a . . .
„Že pričenjate z Vašo ironijo !> Torej le brzo k praktičnemu delu grafologije.
„Tu je album0.
Ogledoval sem si ga.
„Veliko ste že nabrali".
„Okoli štiri sto kart je že ... A nabiram le take, ki so naslovljene na moje ime".
Po štiri karte so bile na vsaki strani ličnega albuma in ukusno posejene.
Na prvi strani so bili kraji ob luninem svitu, za druge karte, ki kažejo gorske vrtove, pečevine, slapove, na tretji palače, poslopja, ječe itd.
Tudi mnogo šaljivih kart si je nabrala in mnogo tacih, koje so dičile slike odličnih mož in glasovitih žena. Tolstoj, Wagner, Zola in princezinja Chimay v triko.
„Kako značilne pisave! Kako raznovrstni podpisi! Ti manupropiji!" s takimi vskliki sem skušal vzbuditi zanimanje za svoj predmet.
„Kaj vse pride v poštev, ko sklepate na kak značaj"?
„Pred vsem splošni znaki, potem posamezna znamenja, nekaterniki uporabljajo še Crepieux-Faminovo resultantno teorijo, ki pa ni več prav v veljavi. — Splošni znaki so smer črt in lega črk, so-li bolj ali manj pravilne, pokončne, ležeče, visoke, ni^ke, v večjih ali manjših mejsebojnih razdaljal, ločene ali v nepretrgani zvezi.
E posebnim znakom prištevamo obliko črk, pike na t-ih, razna ločila, manupropije, poševne črte pri t-ih itd.
Besultantna teorija obstaja v tem, da iz lastnosti), ki so začrtane v pisavi, resultira nova lastnost, ki ni izražena oči vidno v pisavi. Po kačje zavite, okrogle črke značijo diplomatsko finost in dušno služavost. Dvoje pisav imamo, jedno od inteligentne osebe, drugo od surovega neomikanca, a obe pisavi kažeta enako zavite poteze. Pri prvem bodemo sklepali na diplomatsko finost, pri drugem na lažnjivo (zahrbnost) zavratnost. A s pomočjo pametne kombinacije se opravi brez vsake resultantne teorije.
„Vidite to-le karto tu? — „Prisrčnih pozdravov Ti pošilja Tvoja  Ela.   Upam, da se vidimo v kratkem".
Tako pišejo razumni ljudje, blagega, čutečega srca, ki so stanovitnih, trajnih čutil, ki nekako z uslužnostjo in prijaznostjo dosezajo svoje namene. Bržkone je bila dama v svojem življenju britko varana, izgubila je morda ono, kar je bilo dolgo njena trajna opora. Kaže se v družbi živahno, veselo, a sama često joka. Prisodil bi ji nekaj razuma za obrazilne umetnosti".
„Iz česa vender sklepate tako"?
„Pravilna hitra pisava kaže, da je pisava omikana, poševne črke, ki bolj leže, nego stoje značijo, da je čutečega srca, harmonično lepo zaokrožene poteze in pravilne zanjke pri j-ih, da je umetniško čuteča, da ne opažate nikjer robov in ostij znači, da je prijazna in uslužna. Da je stanovitna v svojih namerah kažejo črke, ki so v nepretrgani zvezi mej sabo. Da leze vsa pisava nekako navzdol je znak, da je žalostnega duha, in da se
Stran 86.
nikjer ne vzdiguje navzgor kaže, da se je udala tihi trajni žalosti. Da hlini smeh na od žalosti razoranem obrazu, kažejo poteze pri Tik in P-ih. Mesto, da bi potegnila temeljno črto navzdol in jo lepo zaokrožila navzgor in na znotraj, potegne jo daleč navzdol, šine kvišku in zaokroži jo nazaj navzdol — to je znak one bolestne veselosti. Da je bila bridko varana, kaže žalost, ki veje iz vse pisave, kažejo končne poteze pri o, m, a, ih Ne zaokrožuje jih navzgor, jeden hip le gre navzgor s peresom, a brzo pade v dolgo mehko črto navzdol".
„Vidite, to je moja prijateljica. Stareja je od mene. Nekdaj bila je izborna risarica. Celi dan je presedela pri oknu in spremljala na papirju mimogredoče v prav mične karikature. A čuteča je bila in popustljiva napram svojim siromašnim roditeljem. Ljubila je z vsem, deviškim ognjem nekega častnika ulanca, a kaj — prišel je bogat starec in poprosil stariše za njene roko. Ela se je branila stanovitno. A stariši so jo rotili, naj se spametuje, naj ne zavrne ugodne prilike in naj povrne sedaj s pokornostjo njih obile dobrote. In hčerka se je spametovala — udala se je. Uboga Ela! In sedaj je ugledna gospa, vsa v svili in blesku, najodličnejša mlada gospa v mestu. A bol jej razjeda lepo lice. Častnik, ki jo je sam iskreno ljubil, se je usmrtil nekaj dnij po njeni poroki.
„A. to je gospa dr. Bernikova8.
„Da, ona".
„Vidite, kako natančno se zrcali dušno stanje v pisavi! . . .B
Molčala je, ni menda čula mojih besed.
„Vidite to le pisavo tule8 vzbudil sem jo iz težkih mislij.
Jedna črka ozko tik druge . . . znak skoposti; ta nakopičena, stoječa pisava . . . znak precejšne trdo-«rčnosti; velike črke so le povečane male črke — vse kaže izredno prostaštvo; in ta bahaški podpis! Manu propij obkrožuje vse ime in nosi na koncu debelo zanjko znak bahaškega egoizma0.
„Kaj pravite!" vskliknila je z vidnim veseljem. „Torej se nisem motila! To je bogat trgovec. Ponujal mi je svojo roko v zakon ... a jaz sem ga zavrnila prav odločno, tega pustega okorneža. Ni se pokazal več. Dozdevalo se mi je takoj, da hlepi le po mojih tisočakih8.
„Vidite, kake praktične koristi je grafologija! Vsi kandidatje za zakon bi morali biti poučeni v njej, da bi spoznavali iz potez v ljubavnih pismih, iz kakih namenov se človek prav za prav ženi8.
„Pač8 prikimavala je z glavico.
Na to se je ozrla gospica Vera plaho po vrtu, pogledala me je nekako vprašujoče in vzela neko pismo iz žepa.
Stisnila mi je burno roko in rekla zaupljivo: „Gospod Svetič, jaz Vam zaupam. Prosim razrešite mi to-le pisavo. Tu mi piše nekdo, ki mi je, ne tajim, simpatičen. Zatrja mi vedno, da me ljubi, kakor ne bi bil ljubil še  nikdar, da  je  našel  ciljev, katere  bo  skušal
uresničiti, da moteče življenje lepše in prijetnejše, odkar me ljubi, in da bi izgubil vse, ko bi ga ne mogla ljubiti. Zatrja mi, da se usmrti, Če mu ne priznam, da ga ljubim, vsklika namreč: Čemu potem še dlje prenašati pezo mračnega življenja, ko vem, da sem izgubil te za vedno. Takoj si poženem kroglo v možgane, če mi porečeš „ne8.
Vzel sem ljubavno pismo, in da si bi kmalu počil v smeh, delal sem se važnoresnega. Ogledoval sem pismo dlje časa, prebral ga, a trdil sem, da raziskujem le razna zapletena znamenja.
Napeto je zrla vame, kakor da mi hoče brati sodbo na očeh.
„Gospića, vem, da je to Vaša simpatija, — a govoriti hočem učenjaško resnico".
Hipen strah ji je obsenčil oči.
„To je pisal mladenič, ki je skrajno nervozen8.
„Istina8.
„No vidite. Pri teh čutila vzplamene, kakor slama na ognju, a čez hip ostane le pepel. Ljubi Vas resnično, a do kedaj?"
„Kaj mislite"?
„Pri nervoznežih traja ljubezen k večjemu mesec dnij. Tako piše dečko, ki je nekako ženijalen. Tele velike začetnice in ta manuproprij, ki kaže njegovo samozavest, poteze no krepke, izvirne, a črke nekam čudno razmetane. Ločila niso nikjer na pravem mestu. Jaz bi rekel, da je to prav nereden ženij.8
„Že zunanjost je ženijalna, temni, dolgi kodri mu padajo v lice in pesnikuje. Meni je poslal že cel zvezek pesmi8.
„A tako ! Pesnik, zaljubljen, nervozen in ženijalen . .. ti so Vam pravi ptiči. Jaz Vam nikakor ne častitam na take j simpatiji8.
Nekako žalostno je povesila glavo in strmela molče pred se.
„Hvala gospod Svetič! Še nekaj mi morate razrešiti8. Skušala je napraviti zopet vesel, brezskrben obraz, a poznalo se jej je, da jej grafologija ni bila v tem slučaju povšeči.
„Ugibala sem že, čegava bi le bila tale pisava. Dozdeva se mi, vender ne vem8.
Pokazala mi je v albumu karto. „Prav prisrčne pozdrave pošilja Vam iz daljše kolesarske ture Vaš poznani dr. Neznani8.
Velike in robate črke kažejo, da je mož samozavestnega, energičnega duha; jasne in določne poteze kažejo odkritosrčnost in pravicoljubje, črta na t-u, koničasto priostrena kaže, da je bistroumen kritik. V obče nekoliko mrzel, a pošten značaj8.
Pozorno je poslušala.
„Aha, že vem — kdo je. Dr. Stančič8!
„Seveda, njegova pisava je to8! — poznal sem osebno tega vrlega moža.
„No vidite, kako dobro služi grafologija v anonimnih pismih!8
Stran 87.
Opažal sem, da se gubi veselje in zanimanje za predmet, a tem raje bi se pomenkovala gospica Vera o ljubezni.
Vedel sem tedaj, da se moram kot pošten grafolog hitro posloviti.
„Katero knjigo   mi  nasvetujete, da bi Vam postala
naslednica0, je povpraševala spremljaje me do vrat.
„Knjigo, ki jo je napisal laški učenjak Lombroso, dobite jo v Reclamovi izdaji".
Dela mi je v zahvalo rudeč klinček v gumbnico.
Podala  sva si roke ...
Odšel sem in ozrl se še jedenkrat nazaj.