Borut Belec Zmanjševanje vinogradniških površin v Podravju in južnem Pomurju med leti 1896 in 1967 UVOD Namen prispevka je prikazati nazadovanje vinogradni- ških površin v vinorodnem Podravju in južnem Pomgrju v obdobju zadnjih 70 l e t . Ker je tukajšnji subpanon- ski svet najpomembnejše slovensko vinorodno območje, n3m rezultat i študije nakazujejo tudi marsikatero razvojno značilnost celotnega slovenskega vinogradni- • štva. Upadanje vinogradniških površin, posebno še po drugi svetovni vojn i , je nasploh precej zmanjšalo po- men te kmetijske panoge, pospešilo depopulacijo in v širšem kompleksu socialnogeografskih dejavnikov p r i - pomoglo k današnji gospodarski nerazvitosti vinorod- nih reg i j . Nemalo pomemben je tudi njihov učinek na pejsažno transformacijo. Kot stat ist ično izhodišče mi rabijo katastrske občine. Žal pa v analizi ni zajeto Prekmurje, ki nima časovno in upravnoteritorialno adekvatnih s ta t is t ičn ih podat- kov za konec preteklega s to le t ja . I . NEKAJ RAZVOJNIH ZNAČILNOSTI VINOGRADNIŠTVA . Vinogradi prekrivajo v vzhodni Slovenij i prisojna po- bočja terciarnih goric, k i spremljajo ravninski svet ob Oravi in Muri. G6di jim subpanonsko podnebje z vročimi po le t j i , visoko števi lo sončnih dni, tople jeseni, majhna množina padavin, a tudi peščena, i lov- nata a l i laporna t l a . Ekološki pogoji za vinsko t r to so v Slovenij i prav v subpanonskem svetu silno ugodi, čeprav povzročajo pozebe in toča precej nevšečnosti. Ob naravnih elementih so na razširjenost in pomen v i - nogradništva nedvomno vp l iva l i tudi družbenohistorič- ni dejavniki, predvsem kapital bogatega meščanstva in cerkve. Ni naključje, da je koncentracija vinogradni- ških površin največja v b l i ž in i trških oziroma urba- nih središč, kot so Maribor, Ptuj , Radgona, Ljutomer, Ormož in Slovenska Bistr ica (v Prekmurju Lendava). V njihovi okolici so bi le vinorodne površine v rokah tujcev, a so po letu 1945 prešle v družbeno las t . Drugod je bolj a l i manj prevladovalo kmečko las tn i - štvo, vinogradi pa so b i l i a l i last domačinov iz ne- posredne bl ižine a l i pa Polancev z ravninskega sosed- stva, npr. z Murskega in Ptujskega pol ja. Kmetje z Murskega polja so imeli veliko vinogradov v Sloven- skih goricah, s Ptujskega v Halozah. Poudariti je treba, da so domačini vinorodno posest po odpravi viničarskih odnosov v glavnem obdržali, medtem ko se je posest Polancev bistveno skrč i la . Tako ugotavlja- mo danes t r i tipe vinogradniških reg i j , in sicer s podružbljenim, mešanim in kmečkim vinogradništvom. Zelo močno so na razširjenost vinogradništva vpliva- l i učinki kr ize, ki j i h je ob koncu preteklega sto- le t ja vnesel pojav trtne uši in drugih t r tn ih bolez- n i . Vinogradniške površine so se zaradi večje ekolo- ške zahtevnosti t r te na ameriških podlagah skrči le in koncentrirale v najugodnejših vinerodnih okol iš ih. Ker so zahtevali novi nasadi intenzivnejšo obdelavo, je imel kapital zelo važno vlogo. Socialno šibkejši s lo j i prebivalstva so kl jub prizadevanjem države, da bi omil i la težke posledice vinogradniške krize in o- mogočila uspešno obnovo (posojila ipd. ) , posebno v slabših ekoloških pogojih opuščali gojenje vinske t r - te. Prav v tem času se tudi h i t ro spreminjajo zemlj i- ški odnosi v škodo domačega prebivalstva, in sicer ne le v zemljiškoposestno mešanih okol iših, temveč tudi v dotlej še izključno kmečkih. Ni čuda, če se te vinorodne regije že takrat demografsko praznijo, čeprav zaradi močne rasti prebivalstva še precej neo- pazno. Umik vinogradniških površin ob prvi obnovi je torej v kompleksu raznih dejavnikov pospešil depopu- lac i jo in zmanjšal rast prebivalstva. Vinogradništvo je doživl jajo krize tudi med obema vojnama. Pojavile so se težave s prodajo vina v t u j i - ni in doma (nove meje, konkurenca cenejših južnih v in) , vrh vsega prav v času največje rodnosti obnov- l jenih nasadov. Tudi nega in obdelava vinogradov pri revnejših posestnih s lo j ih ni bi la zadovoljiva, zato se marsikje pojavijo znaki hiranja. Obdobje druge sve- tovne vojne prinese nove težave, n.pr. pomanjkanje zaščitnih sredstev in delovne s i l e . 11 Veliko daljnosežnejše učinke za razvoj vinogradništva pa imajo zemljiške spremembe po letu 1945, povezane z zakonoma o agrarni reformi in odpravi viničarskih raz- meri j . Mnogo vinogradov namreč, ki so prešli v družbe- no lastništvo, zaradi izčrpanosti in pomanjkanja sred- stev za obnovo opuste. Šele zadnje desetletje prinaša nasade z uporabo moderne vinogradniške tehnologije in ponovno večanje vinogradniških površin. Nove oblike vzgoje vinske t r t e , predvsem terasni nasadi, so hkra- t i bistveno spremenile dosedanji vinogradniški pej- saž. Kmečko vinogradništvo v primerjavi z družbenim doslej še ni našlo uspešne poti za svoj razvoj. Primanjkuje mu delovne s i l e , drobne mehanizacije, sredstev za ob- novo, pojavljajo se tržne težave ipd. Tako imenovana socialna ledina in ozelenjevanje pokrajine postajata v kmečkih vinorodnih regijah zato vedno pogostejši pojav, proces demografskega praznjenja in staranja pa se st ih i jsko nadaljuje. Ni pretirana t rd i tev , da so kmečka vinorodna območja gospodarsko relativno naj- manj razvita in da se v n j ih srečujemo še s posebno težkimi socialnimi problemi. Iz dosedaj povedanega je b i lo razvidno, da so družbe- ni dejavniki že med obema vojnama, posebno pa po dru- gi negativno vp l iva l i na razvoj vinogradništva, še po- sebej kmečkega, ki mu še vedno pripadajo okoli t r i petine vinogradov. Rezultat takšnega razvoja je i z - redno močno nazadovanje vinogradniških površin po zadnji vo jn i . V resnici je umik vinogradov še močnej- š i , kot kažejo katastrski podatki, ki zaostajajo za h i t r imi spremembami na terenu. Slednje potr ju jejo tu- di kartiranja izrabe ta l . Marsikatera površina, regi- strirana kot vinograd, kaže le še sledove nekdanje kulture, precej vinorodnega sveta pa je v raznih pre- hodnih fazah propadanja oziroma prehoda v travnik. Razen tega je tudi rodnost kmečkih vinogradov nizka. I I . PRIMERJAVA DELEŽA VINOGRADOV LETA 1896 IN 1967 PC REGIJAH S l o v e n s k e g o r i c e Najobsežnejša vinorodna regi ja subpanonskega sveta so Slovenske gorico, saj merijo 1 026 k i / . Tu je najvsč vinogradov, čeprav je re lat ivni delež le-teh v Halo- zah zaradi večje kompaktnosti gričevja nekaj več j i . Leta 1896 je b i lo v Slovenskih goricah 10 505 ha v i - nogradov in so zavzemali 10,2% površine. Ta delež se je do leta 1967 znižal na 4 638 ha a l i 4,5?, torej pod polovico nekdanjega obsega. Vendar ugotavljamo med posameznimi deli Slovenskih goric znatne razl ike. V Zahodnih Slovenskih goricah so zavzemali leta 1896 vinogradi 4 614 ha a l i 13,8%, v Srednjih 3 440 ha a l i 7,3% in v Vzhodnih 2 450 ha a l i 10,8% površine. Naj- bolj vinorodne so bi le torej takrat Zahodne Slovenske gorice in nanje je odpadlo 44% slovenjegoriških vino- gradov. Umik vinogradniških površin pa ni b i l enakomeren, saj so se skrči le do leta 1967 v Zahodnih Slovenskih go- ricah na 3,9%, v Srednjih na 3,5% in Vzhodnih na 7,6% površine. Težišče vinogradništva se je potemtakem prevesilo na Vzhodne Slovenske gorice. Danes zavzema- jo vinogradi v Zahodnih Slovenskih goricah 1 279 ha a l i le 27% vseh slovenjegoriških vinogradov. Skrč i l i so se kar za 3 335 ha, torej skoraj na četrt ino nek- danjega obsega, v Srednjih Slovenskih goricah za 1 812 ha, na polovico, a v Vzhodnih za 720 ha, torej le na dobri dve t r e t j i n i . Relativno največ vinogradov je b i lo leta 1896 v Jeru- zalemskih goricah, k jer so prekrival i kar 20,9% povr- šine. Sledile so Mariborske gorice s 16,8%, gorice med zgornjo Pesnico in Muro (gorice okrog Svečine in Jareriine) z 12,4% in gorice med Muro, zgornjo in sred- njo Ščavnico (pretežno Radgonske gorice) z 9,9% vino- gradov. Relativno najmanj vinogradov (6,5% površine) pa so imele tudi že takrat gorice med srednjo Ščavni- co, srednjo in spodnjo Pesnico (gorice okrog Krember- ka, Cerkvenjaka in Juršinec), Ptujske gorice (6,1%) i in Zahodne Ljutomersko-ormoške gorice (5,7%). Umik vinograde je b i l dokaj različen. V Jeruzalem- skih goricah so se do leta 1967 umaknili na 15,3% po- vršine a l i t r i četrt ine nekdanjega obsega, v Maribor- skih goricah na 5,2% a l i t re t j i no , v goricah med zgor- njo Pesnico in Muro na 3,2% a l i četrt ino ter v gori- cah med^ ro , zgornjo in srednjo Ščavnico na 6% a l i t r i petine nekdanjega obsega. Tudi v goricah z manj- šim relativnim deležem vinogradov je b i l umik močan. V goricah med srednjo Ščavnico, srednjo in spodnjo Pesnico se je zmanjšala vinorodna površina na 2,7% ce- lotne površine a l i dve petini nekdanjega obsega, v Ptujskih goricah na 2,1% a l i t re t j ino in v Zahodnih Ljutomersko-Ormoških goricah na 3,6% a l i na dvo t re- t j i n i . Najmočnejši umik vinogradništva beležimo torej v go- ricah med zgornjo Pesnico in Muro, v Mariborskih in Ptujskih goricah. Umik vinogradniških površin je viden tudi iz primer- jave števi la katastrskih občin po deležu vinograda. Občin z več kot 25% vinograda je b i lo leta 1896 še 54, leta 1967 pa le 7, medtem ko je števi lo občin z manj kot 10% vinograda poraslo v istem obdobju od 153 na 238, občin z manj kot 5% vinograda pa celo od 85 na 189. V Zahodnih Slovenskih goricah z najmočnejšim u- mikom vinogradov se je števi lo katastrskih občin z nad 25% vinogradov zmanjšalo od 22 na 0, v Srednjih od 16 na 1 in Vzhodnih od 16 na 6. V tem času se je 12 aj - nske ino- saj go- 7,6? îma- la i l i ik- -ej ru- >vr- in red- no- •) n i - er- ) i >o- ir- |or- ce- povečalo števi lo občin z manj kot 5? vinograda v Za- hodnih Slovenskih goricah od H na 68, v Srednjih od 53 na 93 in v Vzhodnih od 18 na 28. H a l o z e So druga najpomembnejša vinorodna regija subpanonske- ga sveta. Po relativnem deležu vinogradov celo preka- šajo Slovenske gorice, a so precej manjše od n j ih (248 km2). Delimo j i h v Zgornje Haloze, ki so mnogo manj vinorodne od Spodnjih, za katere uporabljamo v zadnjem času tudi ime Vinorodne Haloze (3,4) . Vinogradi so leta 1896 zavzemali 3 081 ha a l i 12,4? površine in so se do leta 1967 umaknili na 1 463 ha a l i 5 ,9? , t j . na slabo polovico nekdanjega obsega. Umik je b i l veliko večj i v Zgornjih Halozah, k jer so zavzemali vinogradi leta 1896 le 7,9? površine. Skr- č i l i so se na dobro četrt ino nekdanjega obsega, tako da zavzemajo danes komaj 2,1? površine. V vinorodnih Halozah z 71,1? vseh haloških vinogradov in 16? vino- gradniške površine v letu 1896 so se le-te do leta 1967 zmanjšale na 8,9?, t j . na dobro polovico nekda- njega obsega. Najmanjši je b i l umik v Borlsko-zavrč- kih goricah, pribl ižno na dve t r e t j i n i nekdanjega ob- sega. Relativni delež vinogradov v Vinorodnih Halozah v razmerju do vseh haloških vinogradov se je tako po- večal in znaša danes 83,6?. Število katastrskih občin z manj kot 10? vinograda se je v obdobju 1896-1967 v Halozah povečalo od 22 na 42, vseh 9 občin z nad 25? pa je i zg in i l o . P o d p o h o r s k e g o r i c e Zavzemajo vzhodne obronke Pohorja od Fale do Sloven- ske Bistr ice (175 km2). Po površini vinogradov j i h s i - cer prekašajo Dravinjske gorice, vendar je njihov re- la t ivn i delež tukaj več j i . Leta 1896 je b i lo v Podpo- horskih goricah 1 047 ha a l i 5,9? vinogradov, leta . 1967 pa so zavzemali le 403 ha a l i 2,3? površine. Umaknili so se torej na pribl ižno dve petini nekdanje- ga obsega, najbolj v Slivniško-framskih goricah, celo pod t re t j i no . Število katastrskih občin z manj kot 5? vinograda se je povečalo od 19 na 34. D r a v i n j s k e g o r i c e Predstavljajo vez med Halozami In Podpohorskimi gori- cami in imajo tudi samo t svojem zahodnem delu, Slo- venjekonjlških goricah, podpohorsko obeležje. K Dra- vinjskim goricam prištevamo še dolgo, dokaj Individu- alizirano sleme med Polskavo, Ložnico In Dravinjo, tako imenovano Savlnsko, ki pa ga tako označujejo le u njegoveo vzhodne» delu. Dravinjske gorice (304 km2) so, če izvzamemo Kozjak, najmanj vinogradniške. Vinogradi so zavzemali leta 1967 le 534 ha a l i 1,7? površine, na Savinskem celo le 0,8?. Od leta 1896, ko j i h je b i lo 1 327 ha in so zavzemali 4,4? površine (l$ot danes v Slovenskih gori- cah), ugotavljamo umik na dve petini nekdanjega obse- ga. Posebno močan je b i l v Poljčanskih goricah, k jer so se vinogradi umaknili celo na t re t j i no nekdanje površine. Število katastrskih občin z manj kot 5? vinograda se je povečalo od 36 na 51, t i s t i h s 5 do 10? pa je pad- lo od 12 na 1. K o z j a k Vinograde zasledimo v skromni meri tudi še na pr iso j - nih obronkih Kozjaka, na 63 km2 le 44,5 ha a l i 0,7? površine. Največ j i h je pr i Bresternici. Poudariti pa je treba, da je b i l prav na Kozjaku ( in v Podpohor- skih ter Dravinjskih goricah), t j . na prehodu iz sub- panonskega v subalpski svet, podobno kot na obrobju alspkih in predalpskih ko t l in (Ljubljanska, Celovška in Celjska kot l ina) , umik vinogradov najmočnejši. Bo- trovale so mu še posebno ekološko manj ustrezne hlad- nejše lege. Na Kozjaku brez k.o. Gradišče in Veliki Boč je b i lo leta 1896 308,3 ha a l i 4,8? vinogradov, celo re la t i v - no več kot v Dravinjskih goricah in nekaj več, kot j i h je poprečno danes v Slovenskih goricah. Sedanje površine znašajo le sedmino t i s t i h iz leta 1896. Od desetih katastrskih občin je imelo na Kozjaku leta 1896 pet občin do 5? vinograda, dve od 5 do 10?, dve od 10 do 15? in ena od 25 do 30?, leta 1967 pa je ime- lo vseh deset občin manj kot 5? te kulturne kategori- j e . I l i . SKLEPNI PREGLED GIBANJA VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN V OBDOBJU 1896-1967 Bistvena poteza v razvoju vinogradništva je zmanjševa- nje vinorodnih površin. Obenem ugotavljamo, da je nje- govo nazadovanje tem izraz i te jše, čim bolj se p r i b l i - žujemo subalpskemu svetu in njegovim ekološko manj u- godnim pogojem. Vendar pa opuščanje vinogradov še zda- leč ni samo ekološko pogojeno, saj si na primer ne mo- remo razlagati nadpoprečnega umika vinogradniških po- vršin v Mariborskih, Svečinskih in Jareninskih gori- cah brez pritegnitve družbenih dejavnikov, še posebno t i s t i h po zadnji vo jn i . V celot i so se vinogradniške površine v obdobju 1896-1967 skrči le od 16 269 ha na 13 7 085 ha, t j . za 9 184 ha a l i močno pod polovico ne- kdanjega obsega. Če ocenjujemo posamezna vinorodna območja s tega vidika, ugotovimo izreden umik na Koz- jaku, riadpoprečnega pa še v Podpohorskih in Dravinj- skih goricah, medtem ko so Slovenske gorice in Halo- ze nekoliko pod poprečjem umika. Obenem se je povsod razen v Slovenskih goricah in Halozah zmanjšal rele- t ivn i delež vinogradov v razmerju do skupne površine vinogradov. Prav tako preseže relat ivni delež vino- gradov delež skupne površine le na omenjenih dveh v i - nogradniških območjih. Razvojne poteze vinogradništva posameznih vinorodnih območij pa izstopi jo še mnogo bol j ob osvet l i tv i n j i - hovih sestavnih delov. Tako je predvsem opazen umik vinogradov v Zahodnih Sloyenskih goricah, k jer so le- - t i leta 1896 zavzemali 43,9?, leta 1967 pa le še 27,6? vseh slovenjegorišklh vinogradov. V srednjih Slovenskih goricah se delež vinograda v razmerju do v.seh slovenjegorišklh vinogradov ni veliko spremenil, medtem ko se je v Vzhodnih Slovenskih goricah re la t i v - no povečal od 23,3? na 37,3?. Tudi v Haložah ugotav- ljamo, da so vinogradi v njihovem zahodnem delu (Zgor- nje Haloze) leta 1896 zavzemali 28,9?, leta 1967 pa le 16,4? vseh haloških vinogradov. V Vinorodnih Halo- zah se je nasprotno tar delež dvignil od 71,1? na 83,6? vse vinogradniške površine v Halozah. Od skupnega števila 471 katastrskih občin j i h je ime- lo leta 1896 le 154 manj kot 5? vinograda, leta 1967 pa kar 308. Stavilo občin, ki imajo do 10? vinograda, se je povečalo od 256 na 382, števi lo t i s t i h z nad 25? vinograda pa skrči lo od 65 na bore 7! Občin s 25 do 30? vinograda je b i lo leta 1896 31, v letu 1967 pa le 2! Za sklep še o umiku vinogradništva po današnjih uprav- noter i tor ia ln ih enotah - občinah. Zajeta je njihova celotna površina, torej tudi nevinorodne katastrske občine. Relativni delež vinogradov je zato seveda pre- cej n i ž j i od tistega po vinorodnih območjih, vendar je leta 1896 še pri petih od osmih občin presegel 6?. Najviš j i je b i l pri občini Ormož s 7,7?, sledi le so občine G.Radgona s 7,1?, Maribor s 6,7?, Ptuj s 6,1? in Lenart s 6?. V letu 1967 je imela najbolj vinorod- na občina Ormož samo 5,5? vinogradov, več j i 1 re la t ivn i delež vinogradov pa sta kazali še občini G.Radgona (4,2?) in Ljutomer (3,4?). Pri preostalih je delež vinogradov padel na 1 do 3?. Najmanjši umik sta zabe- l e ž i l i občini Ljutomer (indeks 76,3) in Ormož (indeks 71,6), deloma še G.Radgona (indeks 56,9). Za manj kot znaša poprečje (43,6), so se umaknili vinogradi še v občini Ptuj (indeks 4"8,5) in Slovenska Bistr ica ( i n - deks 44,4). Sledijo občine Slovenske Konjice z indek- som 31,4, Maribor z 28,1 in Lenart s 25,7, ki zavze- majo vinorodne okoliše z najslabšimi ekološkimi po- goji oziroma najmanj ugodnimi socialnoekonomskimi raz- merami (Kozjak, Podpohorske gorice, Zahodne in delo- ma Spednje Slovenske gorice). Medtem ko je bi la leta 1896 fla t e r i t o r i j u današnje občine Maribor kar t re t - j ina vseh vinogradov Podravja in južnega Pomurja, je ta delež leta 1967 znašal le petino. Znižal se je tu- di v občinah Slovenske Konjice in Lenart, v občini Slovenska Bistr ica se ni spremenil, drugod pa je za- radi ralativno manjšega nazadovanja vinogradniških površin porasel, še posebno v ebčinah Ljutomer in Or- mož. OPOMBE 1. Gemeindelexikon von Steiermark. blien 1905. 2. Sumarniki zemoljiških kategorij po katastrskih ob- činah za leto 1967. Geodetska uprava SRS. Ljubl ja- na. 3. V.Bračič: Vinorodne Haloze, Maribor 1967, 13. 4. S. l leš ič : Severovzhodna Slovenija in njena regio- nalna razčlenitev. ČZN Nova vrsta, 3. (XXXVIII.) letnik 1967, Maribor 1967, 16. Branko Mlinar Avtobusni linijski promet v Sloveniji V tem sestavku so v izvlečku nanizane ugotovitve, zbrane z raziskavo avtobusnega l ini jskega prometa v sezoni 1964/1965, Temeljno gradivo so dali podatki voznih redov podjet i j s sedežem v Slovenij i in voz- nih redov za mednarodne in medrepubliške l i n i j e pod- j e t i j s sedežem izven naše republike. Gradivo je b i lo mehanografsko obdelano na stroju UNIVAC-1004. Celotna raziskava je temelji la na podobni raziskavi v letu 1960 in metodoloških pripravah v letu 1963 in 1964. 14