Izredna skupščina Izredna glavna skupščina JUU je že za nami. Dejstvo, da je trajala samo 16 minut, nam vzbuja mnoge misli, ki ne vplivajo ravno blagodejno na poglede v bodoenost našega udruženja. Prvič se je zgodilo, da je moralo sklicati vodstvo našega udruženja izredno skuoščino in še ta se je izvršila v tako težkih okoliščinah. Ne bilo bi ravno oportuno razpravljati o predzgodovini te izredne skupščine, saj nam je vsem znano, da je razpust XVIII. glavne skupščine v Zagrebu povzročil nujnost ponovnega sestanka zastopnikov učiteljskih društev iz vseh delov naše države. Vodstvo naše stanovske organizacije je bilo postavljeno v težak položaj, kajti brez odobrenih računov za preteklo leto in brez proračuna za bodcčo poslovno dobo, Je vsako normalno delo nemogoče. Toda ne satno to, brez izvršenih formalnosti, brez odobrenega proračuna ne bi sploh moglo udruženie izdajati svojih listov in tudi svojega organizačnega obrata ne bi več moglo vzdržati. Razumljivo je tedaj, da je vložilo ves isvoj trud v prizadevanje, doseči dopuste za delegate in dovo ljenje za izredno skupščino in s tem dobiti bazo za normalno nadaljnje poslovanje udruženja v tekočem poslovnem letu. Za 25. septembra neodobrena, je morala biti izredna skupščina preložena na 6. novembra in se je, čeprav z zamudo in po skrajšanem postopku, končno le izvršila, in postavljen je važen mejnik v razvoju JUU. 16 minut nam je torej zadasitovalo, da smo postavili svojo stanovsko organizacijo v normalni tir in s tem preprečili nedogledne posledice, ki bi lahko nastale, če bi glavna uprava ostala brez razrešnice in brez vitalnih pogojev za svoj lastni obstanek. Zaupnica 300 delegatov, kar pomenja dve tretjini vseh polnopravnih članov glavne skupščine, je brez dvoma solidna baza za nadaljnje delovanje in normalen razvoj našega udruženja. Ta večina, ki je !bila sedaj na strani glavnc uprave, je že sama po sebi zadostna in močna; če pa preudarimo vse okoliščine, pod katerimi je bila ta skupščina sklicana, in naglico, s katero je bila pripravljena, tedaj moramo priznati, da je to večina, ki dokazuje solidnost temeljev naše organizacije, kaže neizpodbitno močno stanovska zavest in tudi izrazit čut odgovornosti vsega članstva, predvsem pa delegatov; pokaže pa tudi, da je učiteljstvo vedno pripravljeno na moralne in tudi materialne žrtve, ko gre za obstoj njegovega udruženja. Ta skupščina predstavlja brez dvoma velik uspeh učiteljske stanovske zavesti in diBcipline. Upoštevati moramo dejstva, da se udeleži rednih glavnih skupščin le redko kdaj nad štiri petine njihovih polnopravnih članov. Če vemo to, tedaj nam ni težko presoditi uspeha izredne skupščine, ki je bila sklicana in organizirana v pičlih 48 urah. Mnogi delegati so morali potovati tudi po več nego 24 ur, da so dospeli v Zagreb, in ni jim bilo težko odpraviti se z vso naglico na tako dolgo pot, ker jih je gnala zavest, da morajo doprinesti to, za obstoj udruženja nujno potrebno žrtev. Prišlo jih je dve tretjini, da izvršijo svojo moralno obveznost, ki so jo dolžni lastnemu stanu in svoji organizaciji. Zavedali so se pač, da morajo braniti stanovsko demokracijo, ki je bila resno ogrožena. Sklicanje skupščine, v tako kratkem času, je bilo zelo tvegano, vendar se je izkazalo, da vodstvo JUU, ki stoji na edino pravilnem stališču stanovske smeri, lahko vedno računa na popolno podporo zavednega članstva. posebno pa še v trenutku, ko gre za obstoi in možnost rednega delovanja učiteljskega udruženja. Skupščina sama se je izvršila s filmsko naglico. Ni to slabost, kot bi marsikdo sodil, pač pa je to le sličen rezultat, kakršnega so doslej dosezale skoro vse naše glavne skupščine. Toda tokrat ne zadene krivda vodstva. — Na mnogih prejšnjih skupščinah so izvršili delo in pripravili predloge skupščinski odbori, a plenum v svojih burnih načelnih in podrobnih debatah ni nikoli dosezal pozitivnih uspehov v korist celokupnega združenega učiteljstva, in navadno so bili predlogi odborov izglasovani v vsej naglici z nekakim oktroiranim nedemokratičnim postopkom. — Izjema v tem pogledu sta bili sarajevska in novosadska skupščina. Tudi lanska v Skoplju ni bila med najslabšimi. In sedanja? Že meseca avgusta so skupščinski odbori temeljito predelali vse gradivo, poročila, račune in proračun. Vršila se je tudi načelna debata in pri podrobni razpravi je prišlo do razpusta. Kaj je torej manjkalo? Edino glasovanje! Res je izpadla načelna razprava o novih pravilih JUU, ki pa itak niso bila pred definitivnim sprejetjem, pač pa je ilo le za razpravo o predlogu za nova pravila, ki jih bodo morala predelati še sreska društva in bodo šele nato predložena glavrti skupščini v dokončno sprejetje. Za tak postopek, ki ga nikakor ne moremo odobravati, pa ne nosi odgovornosti naša glavna uprava, marveč so drugi razlogi, ki so preprečili demokratičen in normalen potek tako redne, kakor tudi izredne glavne skupščine. Z obžalovanjem moramo to ugotoviti in obenem poudariti, da nam je mnogo ležeče na tem, da se naše skupščine vršijo v duhu popolne demokracije. Zaradi tega se bomo morali oprijeti resnega dela za odstranitev vplivov raznih razdiralnih sil, ki so zakrivile, da se morajo naše glavne skupščine vršiti v velikem nasprotju s stanovsko demokracijo, na način, kot je bil to primer pri izredni iskupščini, ki pa je bila le posledica dogodkov v avgustu na glavnem letnem sestanku vseh zastopnikov združenega učiteljstva naše države. Prihajamo do zaključka, da bo mogoče vzpostaviti normalen potek naših glavnih skupščin le s temeljito preureditvijo pravi! JUU, predvsem s spremembami določil gledc sestave delegacije za glavne skupščine. Prav gotovo je, da se pri takem ogromnem številu delegatov in pri temperamentu naših bratov ne more pričakovati vidnih uspehov tako dragih glavnih skupščin, in zato je prav v tem pogledu potrebna temeljita preosnova. Z zadovoljstvom ugotavljamo uspehe izredne glavne skupščine, a prihajamo do zaključka: Kaj takega se nam ne sme več dogoditi! Garancijo za to nam more nuditi le pravilna sestava novih pravil JUU.