Seje občinskih svetov Luče ob Savinji Lučki svetniki so se na redni seji sestali sinoči, v sredo, osrednjo točko pa so namenili pereči problematiki cen komunalnih storitev. Ljubno ob Savinji Seja ljubenskega občinskega sveta bo danes, v četrtek. Svetniki bodo sprejemali poslovnik občinskega sveta, seznanili se bodo z načrti za posodobitev in povečanje osnovne šole in obravnavali še vrsto komunalnih zadev. Sejo bodo v prostorih osemletke pričeli ob 18.uri. Nazarje Nazarski svetniki se bodo sestali jutri, v petek Obravnavali bodo osnutek statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih v tej občini, izbrali izvajalca del za cesto na Dobrovlje in med drugim poslušali poročilo župana o delovanju občine v preteklem obdobju. Sejo bodo pričeli ob 18.uri. mjp Za prizadete po neurju v Gaberkah • • • • ••••••••••••••••••••••••• Hvala za vse! ISSN 0350-5561 Narava se je človeku za njegov odnos do nje že večkrat kruto maščevala. T\idi v Šaleški dolini, nazadnje v prvih letošnjih avgustovskih dneh v krajevnih skupnostih občine Šoštanj. Zaradi obilnega deževja narasla Velu-nja je poplavljala v širokem pasu. Voda ni prizanesla nikomur: ne stanovanjskim, gospodarskim poslopjem, sploh največ škode pa je obilno deževje povzročilo na poljih in travnikih. V pomoč prizadetim krajanom se je med drugimi takoj vključila Območna organizacija Rdečega križa Velenje, bodisi s prehrambenimi paketi, posteljnino, tudi kakšnim gospodinjskim aparatom in kosom opreme. Hkrati pa je ta pozvala k zbiranju pomoči tudi krajevne človekoljubne organizacije Šaleške doline. Minuli četrtek so pri trgovini v Gaberkah delili zbrano pomoč, ki sojo za prizadete po poplavah namenili krajani Šentilja. Ti so v akciji zbrali nekaj ozimnice, pšenice in denar, s katerim so kasneje kupili zelje in krompir. Vsega blaga je bilo toliko, daje 75 upravičencev dobilo približno dobrih 30 kg krompirja in 20 kg zelja na osebo, kar je za ozimnico kar dovolj. Koliko pomeni pomoč tistim, ki jim je vodna ujma uničila poljski in vrtni pridelek, vedo Delavci Sipak Plastike prekiniji stavko Plačano tudi junijsko delo Po tistem, ko so delavci zasebnega podjetja Sipak Plastika d.o.o. v petek, 29. septembra, prejeli plače v gotovini za mesec junij, kot so terjali v svojih stavkovnih zahtevah, so s stavko prenehali. Štirinajst dni prej so prejeli tudi plače za mesec julij, a v bonih. Čeprav dve stavkovni zahtevi ostajata še odprti: plačilo plač za avgust in premalo izplačni osebni dohodki po kolektivni pogodbi za čas od julija 1994 do avgusta 1995, v Sipak Plastiki od ponedeljka naprej normalno delajo. Z delodajalcema so uspeli dogovoriti tudi rok za izplačilo avgustovskih plač. S Stavkovni odbor pa bo deloval še naprej in bo g? aktiven vse do izpolnitve preostalih stavkovnih zahtev. Čas ni vedno [le denar! Prvi teden v mesecu oktobru I je mednarodni teden otroka, 2. j oktober pa svetovni dan otroka. To je čas, ko bi se bilo dobro malo ustaviti, se iztrgati noremu tempu vsakdana, se zamisliti in vprašati, koliko časa preživimo s svojimi otroci. In tudi, kako ga preživimo. Kajti bilo bi lepo, ko tega tedna ne bi I potrebovali, ko bi bil vsak dan v i letu dan vseh otrok. Mnogi pravijo: "Zaradi dela I nimam veliko časa zanj, a ko sem Z njim, sem z njim popolnoma." Je to res? Je res, da lahko družba z I vsemi svojimi institucijami, ki se I jim ob veliki zaposlenosti mater ( 1 in tudi očetov) ne izogne skoraj-I da nihče, opravi levji delež vzgo-I je namesto staršev? Ne. Ni res. A 1 časi so takšni, kot so. Za mnoge I težki, ker jih potrošniška družba | tera v noro dirko s časom in za služkom, nekaterim le za ljubi | kruhek, drugim še za kaj več. hfnogi otroci tudi zato slej kot prej postanejo otroci ulice. Ta I ima svoja pravila in svoje zanke. I lato mamila med mladimi, tudi msno mladimi, v Velenju že dolgo | niso več neznanka. Zato se doga- ja, da se oblikujejo "tolpe" mladoletnikov, ki kar tako, iz čistega dolgega časa, komu primažejo kakšno klofuto. Včasih so takšne zgodbe k nam prihajale le iz dežel, kjer je vladal "gnili kapitalizem", sedaj se moramo zavedati, da so postale tudi naše. Zato se ustavite, vsaj za trenutek. Čas, ki ga boste posvetili svojim otrokom, bo krepko poplačan. Naj se vam ne zgodi, da se boste morali nekoč vprašati: "Le kje sem zgrešil. Zakaj je skrenil?" In ob tem še dodali: "Saj sem mu vednar nudil vse, kar sem lahko!" Kaj pa pogovor, topla beseda, občutek varnosti, brez tistega vsakodnevnega: "Ne morem zdaj, mi boš povedal jutri. Danes nimam časa." Gotovo veste, da to lahko storite danes in zdaj. Kdaj pa bo država spoznala, da tudi ona nosi velik del krivde za vedno manjšo rodnost, za vedno bolj nor tempo Življenja, za številne stiske in strese, Id jih prinaša "prehodno obdobje", je drugo vprašanje. Zato nikar ne čakajte nanjo! ■ Bojana Špegel 7. oktobra bo v jŠoštanju spominska svečanost 54. obletnica napada na Šoštanj Krajevna skupnost Šoštanj bo 7. oktobra pri spomeniku Plamenica na Kajuhovi cesti v Šoštanju pripravila spominsko svečanost, posvečeno 54. obletnici napada na Šoštanj. V noči na 8. oktober leta 1941 je Šercer-jeva brigada osvobodila mesto. Spominsko svečanost bodo ob spomeniku Plamenica pričeli ob 17. uri. ■ mkp Po pooblačitvi v petek bo v soboto in nedeljo spet večinoma sončno. najbolje zagotovo sami. Prav vsi po vrsti so bili veseli vreč krompirja 9 Vreče zelja In krompirja bodo zagotovo pripomogle k družinskemu proračunu. in zelja, svoje zadovoljstvo pa so izrazili še največkrat z besedami: res hvala za vse! Solidarnost v Šaleški dolini torej še živi. Veliko pa je najbrž vredno tudi spoznanje, da v nesreči niso ostali sami. Rafko Blatnik, predsednik krajevne organizacije RK Gaberke, je ob tej priložnosti povedal, da so pokazali veliko mero razumevanja za nesrečo, ki je doletela nekatere njihove krajane, tudi v KS Pesje. Pomoč so poslali pred časom, bila pa je prav tako dokaj obilna. Kar nekako težko pa razume dejstvo, da se na takšen ali podoben način niso izkazale krajevne človekoljubne organizacije v Mestni občini Velenje. M(tp) Predsednik sjovenske vlade dr. Janez Drnovšek v Velenju Gorenju certifikat kakovosti iS® 9001 Predstavnik} nemškega certifikacijskega organa TUV CERT so prejšnji teden v prisotnosti predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška in drugih uglednih gostov, izročili generalnemu direktorju Gorenja Jožetu Staniču certifikat kakovosti ISO 9001. Tako se je Gorenje kot eno prvih proizvajalcev bele tehnike v Evropi, pridružilo tistim svetovnim podjetjem, ki so si s kvalitetno in dobro organizirano proizvodnjo prislužila ta simbol najvišje svetovne kakovosti. Generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič je na priložnostni slovesnosti ob podelitvi certifikata orisal razvojno pot Gorenja, ki so jo sestavljali mnogi vzponi in padci. Prav nič pa zaposlenih v Gorenju ni omajalo na poti uresničitve nji- hovega cilja. Tako je danes Gorenje Gospodinjski aparati dobro organizirano podjetje, ki proizvaja kvalitetne izdelke, s katerimi lahko uspešno konkurira na najzahtevnejših svetovnih tržiščih. Tja prodajo že več kot petin- mestili izgubo trga nekdanje Jugoslavije. ■ nadaljevanje na 3. strani MPi devetdeset odstotkov svoje proizvodnje, ta pa bo že letos dosegla razen iz leta 1990, kar seveda pomeni, da so že povsem nado- 9770350556014 2 ms GOGODKI Norice RTC Golte Dobro bodo pripravljeni Prve jesenske dni je tudi zima pokazala svoje prve zobe. V smučarskem središču na Golteh se tega zavedajo in se na zimsko sezono temeljito pripravljajo. Trenutno opravljajo vzdrževalna dela na vseh napravah, ki jih bodo sklenili do 15. oktobra, razen rednega remonta na nihalki, ki ga bodo izvedli v tednu po 25.oktobru. Pri njej gre za običajno popuščanje glavne nosilne vrvi, kar pa je za njih že rutinski posel. Bistvenih novosti letos torej ne bo, bodo pa vse naprave temeljito obnovljene in pripravljene na zimo. Kakorkoli že, na Golteh so prebrodili še eno zeio težko leto, s precejšnjimi obeti pa (spet) pričakujejo manj težav v prihodnje; vsaj za letos bo vse odvisno od radodarnosti zime. Kmalu bodo sklenili raziskave glede vrtine. Lani so najprej vrtali do globine 350 metrov, ker uspeh ni bil na ravni pričakovanj in predvsem upanj, so jo poglobili še za 100 metrov, vendar posebnega olajšanja niso dočakali. V tem obdobju z barvanjem vode iščejo smeri pretokov vode, na podlagi teh in drugih raziskav pa se bodo odločili o poglobitvi sedanje vrtine ali o vrtanju nove. Bistveno cenejšemu viru vode in manjšim stroškom se še niso odrekli. S prvimi oktobrskimi dnevi so pričeli tudi predprodajo smučarskih kart, ki so v tem obdobju do 30 odstotkov cenejše kot v redni prodaji, povečane s stopnjo inflacije pa enake kot v minuli sezoni. Ob tem pravijo, da je zanimanje za zmogljivosti na Golteh veliko in zato računajo, da jih bodo uspeli napolniti. _mjp V nedeljo v Lokovici • • • • ••••••••••• Srečanje starejših krajanov in krvodajalcev Društvo prijateljev mladine in krajevna organizacija Rdečega križa iz Lokovice bosta v nedeljo, 8. oktobra, pripravila družabno srečanje za krajane, stare več kot 60 let ter tamkajšnje krvodajalce. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi krajši kulturni program. Srečanje bodo v prostorih lokoviškega doma krajanov začeli ob 15. uri. »(tp) Svet^občiire Mislinja Tokrat največ o smeteh V občini Mislinja so bili svetniki na prvi jesenski seji, sicer 10. po vrsti, izredno konstruktivni. Tokrat so se največ ukvarjali s smetmi, na dnevnem redu, ki so ga hitro izčrpali, pa so imeli še nekaj za kraj pomembnih točk. Osrednja točka 10. seje občinskega sveta Mislinja je bila obravnava predloga o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Predlog je pripravilo Komunalno stanovanjsko podjetje Slovenj Gradec v skladu z ustreznim odlokom, saj bodo od 1. januarja 1996 v celotni občini uvedli ločeno zbiranje odpadkov in razširili zbiranje in odvoz na celotno področje obeh občin. Po programu bodo gospodinjstva ločeno zbirala papir, plastiko, belo in barvno steklo ter to odlagala v namenske posode na ekoloških otokih. Za razširitev zbiranja odpadkov na celotno področje obeh občin naj bi bilo nameščenih skupno 212 posod različnih velikosti, podjetje pa naj bi jih praznilo enkrat na teden oziroma enkrat na1 štirinajst dni. S tem se mislinjski svetniki niso strinjali in so kasneje sprejeti odlok dopolnili z zahtevo, da se postavi več posod, ki naj bodo bliže zaselkom, saj sedaj, ko smeti ločeno zbirajo le poskusno, ugotavljajo, da so zbirna mesta preveč razdrobljena in ne najbolje postavljena. Glavni del stroškov realizacije programa predstavlja nabava in zamenjava posod za odpadke. V Komunalno- stanovanjskem podjetju Slovenj Gradec bodo zato najeli kredit v višini 25 milijonov tolarjev, odplačali pa ga bodo uporabniki skozi ceno odvoza smeti. V obeh občinah so lahko še vsaj 7 let mirni, ker vedo, kam bodo odpadke odlagali. Odlagališče je urejeno v Mislinjski Dobravi, ki je v fazni izgradnji in bo zadoščalo vsaj za ta čas. Svetniki so potrdili tudi odlok o uvedbi agromeliorizacijskega postopka na gorsko-višinskem območju občine. Z njimi želijo ohraniti kmetijske površine, ki so v zaraščanju ali pa izviri vode onemogočajo normalno kmetijsko proizvodnjo. KZ ledina je program že poslala na natečaj Ministrstva za kmetijstvo, ki bo s finančnimi sredstvi pomagal pri urejanju podeželja in obnovi vasi. Center prednjih šol Velenje Na jesenskem roku še nekaj uspešnih Prvo srečanje srednješolcev z novo, petpredmet-no maturo, je dokončno opravljeno. Mimo je tudi jesenski rok in po zbranih podatkih je bilo v Sloveniji uspešnih kar 90 odstotkov letošnjih maturantov. Vseh, ki so bodisi spomladi bodisi v jeseni opravljali maturo po novem, je bilo 7958, to zrelostno izkuš- Tokrat eden ^številčnejših odhodov 55 fantov že služi domovini Na velenjskem odseku Ministrstva za obrambo so pred tednom dni pripravili sprejem 55 mladim fantom, ki so v ponedeljek in torek že odšli na služenje vojaškega roka. Štirje od njih se bodo urili v šoli za častnike vojnih enot v Ljubljani, vsi ostali pa so razporejeni po različnih učnih centrih po Sloveniji. Poleg rdečega nageljna so jim na sprejemu dali še zadnja pomembna navodila pred odhodom, Zdenko Slatner pa jim je zaželel, da jim bo služenje vojaškega roka minilo mimo in brez zapletov. mbš njo pa je torej uspešno opravilo 7191 kandidatov. Zbrani podatki o uspešnosti maturantov šol Centra srednjih šol iz Velenja pričajo, da dosežki dijakov v minulem šolskem letu na posameznih področjih niso bili zgolj naključni. Na velenjski gimnaziji je namreč maturo v junijskem roku od prijavljenih 133 opravilo 117 kandidatov ali 88 odstotkov. V junijskem in jesenskem roku jih je bilo skupaj 142, od tega uspešnih 128, kar je 90 odstotkov. Ob tem ni zanemarljiv še podatek, daje od 14 neuspešnih maturantov 6 takih, ki imajo eno negativno oceno, kar pomeni, da lahko takoj dvignejo spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu. Na Srednji elektrotehniški in računalniški šoli v Velenju s ponosom ugotavljajo, da se z rezultati mature uvrščajo precej nad slovenskim povprečjem. Od 48 dijakov četrtih letnijcov je v junijskem roku opravilo zrelostno preizkušnjo po novem 38 maturantov, v septembru pa še 7. Skupaj torej 45 dijakov ali 94 odstotkov. Dvakrat odličen (dosegel je več kot 25 točk) je bil 1 dijak, 2 pa sta dosegla 24 točk, kar prav tako sodi k "odličnjakom". Na Srednji strojni šoli (v štiri-letnem programu strojni tehnik) se je v mesecu juniju prijavilo za maturo 7 kandidatov, uspešno so jo opravili 3. V jesenskem roku pa je bil od petih prijavljenih uspešen 1. Ob tem je vredno poudariti, da so tudi 4 uspešni maturanti za omenjeno šolo Centra srednjih šol iz Velenja uspeh, kajti programi so tu bolj taki, da dijaki med ponujenima možnostma raje izberejo zaključni izpit kot pa maturo. Vsem uspešnim maturantom seveda čestitamo tudi mi! ■ (tp) Imobilizacija hrbtenice /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani l Med mnogimi cilji, ki smo si jih zastavili v začetku poslovnega leta 1995, je bila tudi posodobitev naše poslovne enote v osrčju Zgornje Savinjske doline, v Mozirju. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ta cilj uresničen. Ob tej priložnosti vabimo komitente in varčevalce naše banke, da se udeležijo otvoritvene slovesnosti, ki bo v petek, 6. oktobra 1995 ob 13. uri, v prenovljenih prostorih ekspoziture v Mozirju, Na trgu 9. Vaša banka - LB Splošna banka Velenje d.d. Na sprejemu so fantom (sedaj že vojakom slovenske vojske) povedali vse, kar jih Je zanimalo. V sredo, prejšnji teden, so zdravstveni tehniki - reševalci na seminarju spoznavali postopke pri reševanju ponesrečencev s poškodovano hrbtenico. Popoldne so teoretično znanje še nadgradili in pred Gasilskim domom v Velenju tudi praktično prikazali, kako je treba v teh primerih ravnati. V vaji reševanja vkleščenega poškodovanca iz avtomobila so sodelovali tudi gasilci. Seminaija v Velenju, ki ga je pripravila sekcija zdravstvenih tehnikov - reševalcev pri Zbornici zdravstene nege Slovenije, se je udeležilo več kot 50 zdravstvenih tehnikov, pa tudi zdravnikov, iz vse Slovenije. ■ mkp Praktični prikaz ravnanja v primeru poškodovane hrbtenice. Denar kvari, pa tudi zdravi Že nekaj časa je mimo, odkrat smo nehali misliti na družbo, kjer denar ne bo igral nobene vloge, ker bo vsak dobil po svojih potrebah in živel brezskrbno življenje. Zdaj nam denar še bolj kot kdajkoli kroji življenje. Ta čas so menda le stranke tiste, ki ne tarnajo zaradi pomanjkanja denarja. Politične stranke seveda, ne tiste, ki stojijo v vrsti pred blagajnami, da plačajo kupljene stvari. Te stranke iz dneva v dan v večini vse bolj negodujejo nad praznimi žepi. Kljub uradni neinflaciji in ustalitvi cen opažajo stranke -kupci, da so stvari vse dražje. Plače pa - saj veste, kako je z njimi. V večini so nizke, če sploh so. Delavci Sipaka še zdaleč niso bili edini, ki so glasno opozarjali, da plač kljub delu lahko tudi ni. Lahko pa tudi ni dela. Tudi tu primer nekdanjega paradnega konja iz Slovenskih Konjic Konusa, žal, sploh ni osamljen. Mnoga podjetja se soočajo z resnimi težavami in opozarjajo, da jih država še vedno preveč skubi. Na to so prvega moža naše vlade pred dnevi (ponovno) opozorili v Gorenju. Pa jih ni nič kaj potolažil. Vlada naj bi bila sicer na strani proizvajalcev in izvoznikov, a ni "zaprmejdun", da bo uspela vsaj obdržati sedanjo obremenitev gospodarstva. Takih, ki bi radi molzli in se napajali iz državnega proračuna je vse več. In vse bolj požrešni so. Seveda je vprašanje, če je vlada res tako nemočna in če se tudi ona ne obnaša preveč potratno. Na pomanjkanje denarja hudo opozarjajo tudi po občinah, ko hočejo skrpati svoje proračune. Seveda lahko tudi govo- rimo, da so nekatere postavke navidezno nepotrebne, ampak nekako je le treba vsaj za silo pokriti vsa področja, da nekatere veje dejavnosti ne bi kar enostavno odmrle. Že tako ponekod zdaj opozarjajo, da ni denarja za šport, za kulturo, za komunalo, za... Toda, ko na drugi strani vidimo, kaj vse nekateri imajo, se lahko prepričamo, da smo že res zabredli v vode kapitalizma. Posamezniki postajajo vse bogatejši, večina vse revnejša. Seveda, da ne bo nesporazuma: naj ima tisti, ki sije to zaslužil s poštenim delom. Ampak tudi v teh novonastajajočih razmerah velja, da s "pravim" delom ni še nihče obogatel. Vsaj na hitro ne. Obogateli so tisti, ki so znali izrabiti priložnosti. Ali so ob pravem trenutku dobili "navdih " o kakšni zadevi. Nekateri sicer pravijo, da je pač tako, da so eni znali izrabiti priložnost, drugi pa ne. Pa to seveda ni čisto res. Vsi namrečpriložnosti niso imeli. Je pa tudi res, da je pri nas veliko primerov napihnjenega bogastva. Dragi avtomobili z obveznim mobitelom namreč še ne pomenijo, da gre za pomembnega poslovneža. Vse pre-pogostokrat se'podjetniška pot posameznikov konča na straneh črne kronike. Prehitro hlastanje za denarjem pa pogosto privede tudi do "razmerij", kjer se uporabljajo pesti, pa tudi pištole in še kaj drugega. Denar očitno kvari. Za mnoge pa bi malo več denarja le pomenilo tudi malo bolj zdravo življenje. Zato bi nekateri kar želeli biti vsaj malo pokvarjeni m (k) iS« V-ssfc Sredi uresničevanja mnogih naložb Premalo denarja za uresničitev vseh želja Pred dnevi so se zbrali na delovnem sestanku pri županu mestne občine Velenje Srečku Mehu vsi tisti, ki so odgovorni za uresničitev sprejetih občinskih naložb. Skupaj so pregledali, kako te potekajo in s katerimi težavami se srečujejo pri njihovem uresničevanju. Četudi je z novo lokalno samoupravo občina Velenje razdeljena na tri nove, je mnogo naložb še vedno skupnih. Tako bo seveda vse dotlej, dokler ne bo sprejeta delitvena bilanca, verjetno pa se bodo novo oblikovane občine tudi v prihodnje odločale za kakšne skupne projekte. Komunalni sistem je namreč na mnogih področjih skupen, zato bodo potrebna dogovarjanja o njegovem vzdrževanju in posodobitvah. Redna vzdrževalna in posodobitve-na dela komunalnega podjetja Direktor Javnega komunalnega podjetja Jože Melanšek je uvodoma poudaril, da je največ težav seveda zaradi neodobrenega povišanja cen komunalnih storitev, ki so ga zahtevali, februarja letos pa so z njim soglašali tudi župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tako je tudi plan naložb do konca septembra letošnjega leta uresničen le nekoliko več kot polovično. Na področju energetike so predvideli trinajst naložb v skupni vrednosti nekaj manj kot 122 milijonov tolarjev. Dvanajst naložb je tudi steklo, eno pa bodo prenesli v prihodnje leto. Porabili so 44 milijonov tolarjev, kar je 37 odstotkov načrtovanega. Med največje naložbe na tem področju sodi predvidevajo letos malo manj kot 28 milijonov tolarjev, doslej pa so uresničili 58 odstotkov načrtovanega. Med drugim so sanirali vodovod za Gradom in nakupili nekaj osnovnih sredstev, ostale naloge pa jih še čakajo, povezane so z obnovo Graškogorske ceste. Šestdesetodstotno so uresničene tudi naložbe na področju odvajanja in čiščenja odplak. Zanje so predvideli 18 milijonov 900 tisoč tolarjev. V zaključni fazi je priprava tehnične dokumentacije za obnovo omrežja in za izvedbo meritev na omrežju, oprema tehnološkega laboratorija, izgradnja kanalizacije v Pohrastniku in levem bregu Šoštanja. Za obnovo kanalizacije na Cankarjevi cesti v Šoštanju, ureditev betonarne za kanalizacijske pokrove ter nadstrešnice pri dehidraciji so izdelali projetno dokumentacijo, uresničevanje nalog pa bodo prenesli v prihodnje leto. Sredi uresničevanja je še za skoraj 15 milijonov nalog, ki so jih prenesli iz lanskega leta ter za slabih 11 milijonov nalog v deponijo komunalnih odpadkov. Neuveljavljeno povišanje cen komunalnih storitev, v katerih so seveda zajeti tudi stroški rednega vzdrževanja komunalnih naprav je seveda eden izmed razlogov, da celotnega načrta naložb letos ne bo mogoče uresničiti. Druga velika težava na katerega opozarjajo v Javnem komunalnem podjetju, je neplačevanje komunalnih storitev. Pri izterjavi bodo še bolj dosledni, pri tem pa imajo tudi vso podporo župana. Sredstva razširjene reprodukcije Vsi uporabniki storitev Javnega komunal- Im j t * -is J. 1 m -M ' JMip j i "■šjf i« * , , , .. ^v-JCB T ^■■NtPMMi I nakup opreme za potrebe dejavnosti, izgradnja domestne toplotne podpostaje pri Osnovni šoli Šmartno, obnova primarnega vročevoda na I odseku Hren - Koroška 37, obnova in sodobitev razdelilnih jaškov ter izolacij na I magistralnem razvodu centralne energetske | postaje. Za naložbe v obnovo vodovodnih omrežij Gorenju certifikat kakovosti ISO 9001 nadaljevanje s prve strani S pridobitvijo certifikata I kakovosti so v Gorenju zaokrožili pot, ki so jo z uvedbo sistema kakovosti začeli leta 1974. Leta 1991 so se odločili, da bodo svoj I sistem kakovosti certificirali v skladu z zahtevami svetovnega standarda ISO 9001. Odločili so se za porabo lastnega znanja in s tem za nekoliko počasnejšo pot. V tem | času so želeli pokazati, kako dela- II jo in ne, kako bi želeli delati. | Dokazali so, da pri svojem delu ištevajo svetovne smernice, kar (povečuje zaupanje njihovih Klovnih partnerjev v kakovosti bikov in storitev. Dokazali so tudi, da imajo transparenten sistem kakovosti, ki omogoča učinkovitejše vodenje podjetja in zagotavlja višjo kakovost posameznih poslovnih procesov. To pa je tudi osnova cenejšemu in kvalitetnejšemu izdelku, ki ga zahteva vse zahtevnejše svetovno tržišče. Certifikat kakovosti je generalnemu direktorju Gorenja Jožetu Staniču izročil direktor TUV Bayem Sava Stevan Radovanovič, številnim čestitkam pa se je pridružil tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenje mag. Jožko Čuk, ki je v svojem pozdravu poudaril nujnost visoke kvalitete slovenskega gospodarstva, ki je tudi naša edina alternativa Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, kije prisotnost na podelitvi certifikata, izkoristil tudi za pogovor z vodstvom Gorenja, se je prav tako razveselil pridobljene visoke kakovosti enega največjih slovenskih podjetij in jim ob tej priložnosti tudi obljubil pomoč pri dosegi njihovih ciljev. Vodsto Gorenja je namreč opozarjalo na mnoge tegobe, s katerimi se ubadajo izvozniki. Te so trenutne stimulacije sicer nekoliko ublažile, vendar bi si želeli sis-tematičnejših rešitev. ■ Mira Zakošek nega podjetja plačujemo ob veljavni ceni tudi prispevke za razširjeno reprodukcijo. Z zbranim denarjem komunalno podjetje posodablja in razširja komunalne vode v Šaleški dolini. Letos so po besedah strokovne sodelavke Marije Tekavc namenili 33 milijonov za izgradnjo vodovoda v Rečici ob Paki, 15,2 milijona v izgradnjo prve faze črpališča v Topolšici in 35 milijonov v izgradnjo vodovoda v Plešivcu. Na področju kanalizacijske dejavnosti so vložili 22,9 milijonov v projekt izkoriščanja bioplina na centralni čistilni napravi in 24 milijonov v ureditev kanalizacije levega brega Šoštanja. Financirali so še tehnološki projekt izgradnje druge faze čistilne naprave, 20,5 milijona pa so porabili za izgradnjo sistema odplinjevanja na deponiji komunalnih odpadkov. Poleg tega se pripravljajo na izgradnjo 50 milijonov vrednega vodovoda Strmina - Topolšica, pri tem s četrtinsko republiško udeležbo. Proračun, krediti, republiška sredstva... Omenjene naložbe seveda niso edine. Zelo obsežne so tudi tiste, ki jih financirajo neposredno iz občinskega proračuna, s pomočjo najetih kreditov in pridobitvijo republiških sredstev, in sicer preko uprave za javne gospodarske dejavnosti. Med največje naloge na tem področju sodi po besedah Toneta Brodnika plinifikacija severnega območja Šaleške doline. Z izgradnjo šestindvajset kilometrov dolgega plinovoda v Škalah in Hrastovcu so začeli lani, letos pa ga bodo sklenili. Za to so porabili 104 milijone tolarjev. V končni fazi bo na tem področju priključeno na plin 310 uporabnikov, polovico bodo priključili še letos, preostale pa prihodnje leto. 12 milijonov bodo namenili za izgradnjo plinovoda v Šembricu. Čaka pa jih še plinifikacija Cirkovc, Plešivca, Raven, Gaberk in Lajš. Ko bo naložba sklenjena, se bo s plinom ogrevalo okoli 1100 gospodinjstev tega območja. Trenutno je v izgradnji dobrih 44 milijonov vredna merilna regulacijska postaja, dograjena naj bi bila do 15. oktobra. To je v tem času najpomembnejša naložba, saj je ta postaja predpogoj za priključitev uporabnikov na plinsko omrežje. Prav tako pomembna naloga, ki je že uresničena, je bila izgradnja toplovoda v Topolšici. Zanjo je Uprava za javne gospodarske dejavnosti Velenje namenila 162 milijonov tolarjev in sicer so pokrili stroške štiri kilometre in pol dolgega primarnega vročevoda, na katerega bo priključenih približno tristo gospodinjstev vključno z Bolnišnico in Zdraviliščem Topolšica. Že lani so začeli obnavljati Kidričevo cesto v Velenju, letos pa nadaljevali. Za razširitev, posodobitev komunalne infrastrukture in ureditev pešpoti so porabili 102 milijona tolarjev. Poleg tega so namenili še 90 milijonov tolarjev za ureditev Cankarjeve ceste v Velenju, 13 milijonov za ureditev mostu v Paki. Sanirali so štiri plazove v Podkraju, Kavčah in Vinski Gori. Dela so veljala okoli 80 milijonov. Na področju Sklada stavbnih zemljišč prenašajo naloge v glavnem iz lanskega leta, med drugim pa so oddali zemljišča za izgradnjo trgovsko poslovne stavbe v centru Velenja (dela že izvaja Gradiš), trgovsko poslovne stavbe Gorenja Fining (na prostoru med kulturnim domom in Restavracijo Klub) ter trgovskega centra na zelenici med Šaleško cesto in pošto. Stanovanjski sklad se v tem času ubada predvsem z ureditvijo vsega podtrebnega za nadomestno gradnjo stanovanjske hiše Zagradišnik, ki je pogoj za nadaljevanje gradnje stanovanj na Cesti talcev v Velenju, kjer naj bi bilo junija prihodnje leto vseljivih 24 novih stanovanj. Naložbe družbenih dejavnosti Za naložbe v družbene dejavnosti je bilo v letošnjem letu premalo denarja in vsega potrebnega niso mogli postoriti. Slabih devetnajst milijonov so porabili za investicijsko vzdrževalna dela v osnovnih šolah. Kot je povedal predstojnik Urada za negospodarske javne službe Peter Kovač, so največ denarja in sicer 6,7 milijona, porabili za zamenjavo parketa v telovadnici Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. 2,2 milijona so porabili za ureditev Podružnične osnovne šole v Šentilju, po 1,5 milijona za redna vzdrževalna dela Osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju in Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, 1,3 milijona šole Šalek in Gorica, po milijon pa Antona Aškerca, Karla Destnika Kajuha, Livade in Šmartno. Uprava za negospodarke javne službe je zagotovila še pet milijonov tolarjev za izdelavo projektov prizidka Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega ter 5,8 milijona za naložbe v Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana, od tega 1,8 milijona za izgradnjo garderob in sejne sobe, 832 tisoč za ozvočenje dvorane, 728 tisoč za izgradnjo stropa bazena... Na področju kulture pa so za naložbe zagotovili 4,6 milijonov tolarjev, prav toliko pa je bilo pridobljenih tudi republiških sredstev. ■ Mira Zakošek ZSSS jo dopolnitvah spjošire kolektivne po|odbeza^ospodarstvo Predlagajo tri bistvene spremembe V četrtek, 28. septembra, je bila v Velenju seja sveta ZSSS območne organizacije Velenje, ki je pomenila pripravo na I. konferenco ZSS Slovenije, naslednji dan v Ljubljani. Osnovno pozornost so člani sveta namenili obravnavi sprememb in dopolnitev splošne kolektive pogodbe za gospodarstvo. V pripravi na pogajanja za splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo so predlagane tri bis-tevne novosti: "Ena od njih je, da bi delavci ob upokojitevi prejeli po tri poprečne bruto plače v gospodarstvu Republike Slovenije. Če bi bilo zanje ugodneje, pa tri svoje plače", pravi predsednica Območne organizacije ZSSS Velenje Mira Videčnik. Doslej je bila namreč odpravnina ob upokojitvi vezana na tri poprečne bruto plače v gsopodarstvu. "Druga sprememba govori o tem, kdo naj odloča o kršitvah delovne disci- pline v podjetjih, kjer ni zaposlenih veliko delavcev. Predlagamo, da bi tam, kjer jih je do 20, odločal o teh kršitvah poslovni organ, sicer pa ne." Doslej je bila ta možnost do 50 delavcev. "Tretja pa je, da bi tudi čisti dobiček, ki ni sestavni del plačevanja po tarifnih pogodbah, del tega dobili tudi delavci." V sindikatu pričakujejo, da se bodo partnerji ustrezno dogovarjali o teh spremembah in dopolnitvah in našli ustrezno rešitev. ■ mkp Tudi rejništvo je danes drugačno kotpred Izleti Imam dve mami: ali se lahko eni odpovem in kako? Nismo vsi rojeni pod srečno zvezdo. Ni vsem nam dano preživljati srečnega otroštva v naročju takih staršev, ki bi nudili otroku ljubezen, toplino, varnost in vzgojo, ki bi mu pomagali na poti v svet. Družba je pred leti za otroke, ki iz najrazličnejših razlogov niso mogli preživljati kolikortoliko zdravega ter srečnega otroštva v matični družini, poskrbela z rejniškimi družinami. Tako kot vse drugo, tudi to danes doživlja transformacijo. Kontekst rejništva je -ugotavljajo na Centru za socialno delo v Velenju - danes povsem drugačen kot je bil še pred nekaj leti. Takrat je bila rejniška družina edina možnost, sedaj pa se pojavlja tisoč in ena oblika družbenega varstva mladoletnih in odraslih oseb. Varstvo, vzgoja, nega in oskrba v nadomestni družini - kdaj? Takrat, kadar ni matične družine ali pa ta ne zadovoljuje razvojnih potreb svojega člana. Tipov varstva in bivanja v nadomestnih družinah je več: popolno, tedensko (varovanec je med tednom v nadomestni družini zaradi usposabljanja, čez vikend pa doma), počitniško (varovanec je čez teden v domu (zavodu), vikende in počitnice pa preživlja v nadomestni - rejniški družini), rejništvo za mater in otroka (mladoletna mati ali mati s slabšimi starševskimi veščinami), rejništvo z namenom posvojitve, rejništvo sorodnikov (le takrat, ko ti sami želijo urediti status) ter rejništvo odraslih (če ti niso sposobni skrbeti zase). Kdo so rejniki v Šaleški dolini? V največ primerih so to otroci iz skupine popolnega rejništva (družina ne opravlja svoje osnovne naloge). Manjšo skupino tvorijo rejenci, ki so "rejenci" zaradi potreb usposabljanja (varovanci Zavoda za slepe in slabovidne). Trenutno živi v 16 nadomestnih-rejniških družinah ( 9 jih je iz območja bivše velenjske občine, 7 pa izven meja Šaleške doline) 17 otrok, stari pa so od 3. do 18. let. Po večini so to otroci iz socialno ogroženih družin. Ob tem pa niso tako zanemarljivi tudi primeri, ko so morali v rejništvo zaradi spolne zlorabe, zanemarjenosti, alkoholizma staršev, njihove duševne slabe razvitosti in podobno. Kdo so rejniki? "Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti," so v pogovoru poudarile direktorica Centra za socialno delo Velenje Jelka Fužir ter socialni delavki, ki se z rejništvom ukvarjata, Anka Maček in Aljana Golčman. "S tistimi, s katerimi poskušamo, vedno nismo najbolj zadovoljni, na voljo pa drugih nimamo." Družine, v katerih živijo rejenci danes, so večina delavske družine z več lastnimi otroki ali pa so ti že odrasli. Naj bo človek še tako odprt za druge, s široko dušo in toplino, vsak rejnik zagotovo ne more biti. Kajti, sprejeti v družino nekoga z njegovimi dobrimi in slabimi navadami vred, pa tudi če samo za določen čas, ni enostavno. Rejniška družina naj bi bila "normalna" družina, kar pomeni, da so odnosi med družinskimi člani urejeni. Prav tako tudi okolje, ki bo rejenca sprejelo in mu pomagalo pri njegovem razvoju. To, da sta oba rejnika zaposlena, ni nobena ovira. "Največ težav nastane pri odprtosti rejniške do matične družine. Tu ne gre za nobeno prijateljevanje, ampak za strokovno obvladovanje zadev, ki ne bodo pomagale le rejencu, ampak tudi pri sanaciji matične družine. Vez med pravimi starši se ne sme pretrgati, čustvena vez se mora ohraniti. To pa nekateri težko sprejmejo." Rejniki so naši strokovni sodelavci, so še posebej poudarile naše sogovornice. Kar pomeni, da jim na centru nudijo tudi možnosti, da to res so. "Oborožijo" jih z znanji, ki so jim v veliko pomoč pri reševanju vsakodnevnih težav, pa tudi pri skupinskem delu, največkrat na terenu, so pridobljene izkušnje zlata vredne. V skupini so psiholog, sociolog in še kdo. "Nis- mo kontrolorji, ampak sodelavci, ki ob obisku poskušamo živeti z družino nekaj časa." Potrebe so velike, družin, ki bi zmogle breme rejništva, pa malo. "To je posel, kjer bi moral imeti center rejnike na zalogo. Ko se pojavi težava, jo moraš takoj rešiti in zato imeti pri roki tudi takoj družino, ki bo otroka sprejela glede na njegovo starost. Na "zalogo" ljudi lahko izobražujemo, informiramo. Pa jih nimamo. Težko je sicer reči, koliko rejniških družin bi potrebovali. Takole bolj po oceni, bi bilo komajda v tem trenutku dovolj, če bi jih imeli vsaj še 5." Rejništvo je zagotovo plemenito, človekoljubno dejanje. In če ga spre-jmeš kot takega, igra nagrada za opravljeno delo bolj postransko zadevo. Res je skromna, z materialnimi stroški vred pa znesek ni tako zanemarljiv. Nagrada za rejnika v tem trenutku znaša 10.754 tolaijev, višina materialnih stroškov pa je odvisna od otrokove starosti: do 1. leta 24.047 SIT, od 1. do 7. leta starosti 18.498, od 7. do 14. leta pa 22.197 tolaijev. Za rejnika, starega več kot 14. let, pa znašajojnaterialni stroški 27.746 tolaijev. "Če samo z višino denarja vrednotiš svoje delo, je to prej slabo kot dobro." Skratka, otroka moraš imeti rad in se ob tem zavedati, da je hvaležnost specifična zadeva. Rejništvo je lahko tudi poklic, in sicer če so v rejništvu trije zdravi otroci, ali 2 s težavami v razvoju ali 1 s težavami in motnjami v razvoju. Poslavljam se, samostojen sem, grem v svet - spoznanje, ki je lahko boleče. Rejništvo traja praviloma do 18. leta starosti rejenca. Potem ... Lahko ga doleti ta sreča, da ostane v rejniški družini kot odrasel član, lahko je tako samozavesten, da si bo sam našel novo družino. Grozljiva pa je misel, da je lahko bolj brez vsega kot na začetku rejništva. Zato poskušajo, ne glede na to, kakšna je matična družina, z njo obdržati stike čimdlje. U(tp) Območna obrtna zbornica Velenje • ••••••••••••••••••••••••• • • • Od izobraževanja do tržno-tehnoloških aktivnosti Na Območni obrtni zbornici v Velenju ocenjujejo, da je obdobje uvajanja novega obrtnega zakona mimo in da je sedaj čas, ko je potrebno pozornost nameniti tudi poslovnim nalogam za obrtnike in tiste, ki v te vrste vstopajo. Zato pri pripravi delovnega programa za jesensko-zimsko obdobje ne presenečajo aktivnosti, ki jih poleg določil prej omenjenega stanovskega zakona zahtevajo aktualni trenutek, težave in pa potrebe obrtnikov, izrečene na 19 volilnih zborih letošnjo spomlad. Izobraževanje v obrti in za obrt, promocija, pridobivanje denarja ter pogoji poslovanja v obrti ter organizacijski koraki znotraj zbornice same bodo težišča delovanja zbornice v naslednjih mesecih. Nekoliko podrobnejši pregled posameznih točk razkriva, da širjenje obrtniške zavesti na območju delovanja zbornice snujejo z imenovanjem nekaterih odborov (za izobraževanje, šport, kulturo in prireditve, za stike z javnostjo ...) ter bodisi oživitev ali popestritev delovanja posameznih sekcij. Te naj bi v bistvu delovale kot poslovne skupine za posamezne dejavnosti. Zavod za zaposlovanje, inšpekcijske službe ter Center srednjih šol Velenje postajajo nekakšni kontrolorji ali uporabniki obrtnega zakona in naslednji zbornični korak bo namenjen prav tem ustanovam. Seveda pri tem ne bodo zaobšli svetnikov iz obrtniških vrst, da bodo lahko ti skozi parlamentarne klopi zagovarjali zahteve po podpori v obrti. Med slednjimi so že in še bodo zagotovo sredstva ter pogoji za obrt. "Denarja je na terenu veliko, informacij, kako priti do njega (v obliki kredita, subvencije, nepovratna sredstva), na katero osebo se je potrebno obrniti in podobno, pa ne vedno dovolj. Zato načrtujemo izgradnjo poslovno-informacijskega sistema, (v sodelovanju z bankami in skladi na našem območju). Tega nameravamo dopolniti še s prostorskimi možnostmi, ki so prav tako eden od pogojev za uspešno opravljanje dejavnosti. Zanemarljiv pa tudi ni podatek o uvajanju tržno-tehnološkega svetovanja za potrebe naših obrtnikov," je povedala sekre- tarka Območne obrtne zbornice Velenje Sonja Jamnikar. Pomena izobraževanja so se I v obrti zavedali že zelo zgodaj. Rezultat tovrstnih prizadevanj je med drugim tudi delež obrti v novi šolski zakonodaji. Nov sistem uvajanja poklicnega izobraževanja poskusno ponekod že deluje. Kot je povedala Sonja Jamnikar, so se na velenjski območni zbornici odločili za izdelavo manjše raziskave, ki naj bi odgovorila na vprašanje, koliko prostih učnih mest načrtujejo njihovi obrtniki po posameznih dejavnostih za naslednja obdobja. Analizo o potrebah nameravajo ponuditi velenjskih srednjim šolam za poklice, za katere že izobražujejo, za druge pa se bodo povezali z ustreznimi šolami na območju sosednjih občin. Prav tako s tamkajšnjimi obrtniki. Za potrebe obrtnikov prav tako načrtujejo splet izobraževalnih oblik, od uvajalnih seminarjev do nadalnjevalnih tečajev. Ker pa je obrt nekaj, kar se hitro odziva na izzive, bodo tudi s temi dopolnili delovni program | za jesensko-zimski čas. Poslovne novice V dneh od 28. septembra do 8. oktobra poteka v Ljubljani BAVARSKI TEDEN. Program prireditev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Posebej opozarjamo na gospodarski del programa, ki bo obravnaval ustanavljanje podružnic na bavarskem in na bavarsko-slovensko poslovno konferenco. V Lizboni bo 24. in 25. novembra prireditev EUROPARTENAR1AT, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemlja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. Od 16. - 20. oktobra bodo potekala poslovna srečanja med kanadskimi in slovenskimi podjetji. V okviru obiska poslovne delegacije iz Toronta, v sredini oktobra letos, bo Gospodarska zbornica Slovenije skupaj s Trade facilitation Office of Canada organizirala seminar na temo KAJ IN KAKO IZVAŽATI V KANADO. Seminar bo potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Seminarje brezplačen. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, manageije za organiziranje in voden- je podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece s pričetkom 7. novembra. Osnovna cena je 144.000,00 SIT za udeleženca. Ceno sofinanein Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarski zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200,00 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijavite se lahko na telefon 063/856-920, fax: 063/855-6«. V času od 17. do 20. oktobra bo v Budimpešti potekala predstavitev slovenskega gospodarstva. Slovenija bo d tem pomembnem trgu, poleg razstave pripravila vrsto promocijskih dejavnosti, ki bodo slovenskim podjetjem v neposredno pomoč pri krepitvi izvoza. Predstavitev pripravlja Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki aktivnosti tudi sofinancirata. Prijavno dokumentacijo lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje ali pri GZS - Službi za ekonomske odnose s tujino, telefon 061/215-632. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem), telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. Dom za^varstvo odraslih Velenje Naložbe niso edine težave V leto 1995 so v Domu za varstvo odraslih v Velenju stopili s tremi cilji: redno poslovanje, naložbe in investicijsko vzdrževanje. Pri pregledu polletnih dosežkov so ugotavljali, da zadane cilje tudi uresničujejo. Ob pozitivnih rezultatih gospodarjenja vlivajo optimizem zlasti pridobitve in posodobitve. Konec prejšnjega leta so pridobili denar za ureditev sanitarno-higienskih poti v kuhinji in se tako letos lotili razširitve pralnice (to naložbo so praktično že končali) ter ureditve pomivalnega dela kuhinje z novimi potrebnimi stroji. Zaradi tega so sicer zmanjšali prostor za jedilnico, vendar pa naj bi ga v nadaljevanju izgradnje spet povečali še letos oziroma v prvih mesecih leta 1996. Prejšnji teden so za ta del naložbe že dobili zeleno luč (torej denar) in zaposleni skupaj z direktorico Heleno Imperl upajo, da bodo začeta in načrtovana vlaganja zaključili in s tem na najprimernejši način zaznamovali 20-letnico obstoja doma, ki jo ta praznuje prihodnje leto. Med pridobitve tega leta uvrščajo tudi 284 m2 novih površin. Namenili so jih za razširitev posteljnih zmogljivosti. V preurejene prostore, ki jih je prej "zasedal" Center za socialno delo Velenje, so "naselili" delovno terapijo in fizioterapijo, sejno sobo, upravne prostore. V tistih, ki so jih uporabljali za te namene prej, pa so uredili sobe s 16 posteljami za pokretne oskrbovance. "Žal, s tem nismo mogli rešiti domske oskrbe za nepokretne osebe. Po obstoječih gradbenih načrtih imamo zanje predvideni dve nadstropji s skupaj 68 ležišči. Mi pa danes pomagamo nepokretnim osebam v več kot 120 posteljah. Te postelje niso bolniškega značaja, pa bi glede na vloge morale biti. Mi bi prošnikom radi pomagali, vendar njihove stiske ne moremo rešiti, ker vsi med njimi tudi niso primerni za dom odprtega tipa, kakršen je naš, "je povedala Helena Imperl. K zmanjšanju števila nepokretnih oskrbovancev jih silijo tudi letos septembra sprejeti normativi in Največja pridobitev je naložba v ureditev sanitarno-higienskega hodnika. Dela so zaključili v pralnici, v jedilnici in kuhinji pa naj bi jih do aprila prihodnje leto. V prehrambenem delu nudijo starostnikom primerno hrano s 6 vrstami diete, z njo pa oskrbujejo tudi starejše občane, ki niso vključeni v domsko varstvo. Slednjo dejavnost želijo še razširiti. standardi. V veljavo naj bi stopili januaija prihodnje leto, predvidevajo pa namestitev oseb, starih nad 65 let, le v dvo in več posteljne sobe. V enoposteljnih bodo začele tako veljati ekonomske cene bivanja in oskrbnine. V primerjavi z lanskim septembrom so cene letos povečali za 13 odstotkov in bivanje v enoposteljni sobi z balkonom danes stane 1268,10 SIT na dan, v enoposteljni brez balkona slabih 62 tolarjev manj, v dvo in večposteljnih sobah pa 1163,30 tolarja na dan. Cena za zdravstveno oskrbo pa znaša 986 SIT, kar je - po besedah sogovornice - mnogo premalo. Poleg prostorskih težav (čakalna doba za sprejem v dom je 4, 5 mesecev) jim povzročajo sive lase še kadrovski normativi. "Ti niso primerni za dom, kakršnega imamo. V začetku tega meseca bomo z Zavodom za zdravstveno varstvo sklenili pogodbo za leto 1995. Pogodba temelji na planih kadrov za leto 93 ter storitev za leto 94. Te pogodbe niso izvedljive, ker ne odražajo dejanskega stanja. Struktura oskrbovancev se je menjala in potrebujemo več kadra, zaradi težkih delovnih pogojev je pri nas tudi precejšnja fruktuacija. Čeprav izobražujemo naše delavce po kolektivni pogodbi, se potrebe po profilih v socialnih zavodih 74 delavcev doma se trudi, da bi njihovi oskrbovanci preživljali čim lepšo jesen življenja. Poleg delovne terapije in fizioterapije so jim v veliko zadovoljstvo skupine za samopomoč. Delujejo štiri, njihov delovni dan pa je petek. Tudi sprehodi, izleti In I prireditve (13 so jih do sedaj imeli) polepšajo 3. življenjsko I obdobje varovancev doma. f menjajo in tako težko pokrivamo potrebe glede na dejansko stanje. Tu skupnega jezika z zavarovalnico in Ministrstvom za zdravstvo, ki nam je, mimogrede, ukinilo tudi bolničarsko šolo, ne najdemo." Sogovornica je pohvalila zgledno sodelovanje z mestno občino Velenje, ki je omogočila izvajanje nege na domu z 2 negovalkama (oskrbujeta od 16 do 18 občanov) in ki kaže voljo za reševanje domskih težav, pa z Območno organizacijo RK, Centrom za socialno delo Velenje, z velenjskim zdravstvenim domom, s katerim že vrsto let načrtu- jejo zaradi strukture oskrbo vancev dnevno zaposlitev zdravnika. "Glede na to, da možnosti ] za povečanje zmogljivosti negovalnega dela doma ne vidimo, menim, da bo za pomoč na [ domu naš ustanovitelj moral ] izdelati nov projekt. Pogreši pa tudi tesnejšo povezanost 1 ministrstev, ki krojijo program in razvoj domov. Smo za enoten projekt, ki bo bolj pisan na kožo domov. Tako bomo bolj zadovoljni izvajalci in tudi uporabniki naših storitev," je j sklenila pogovor Helena Imperl. 5. oktobra 1995 AKTUALNO MS CAS 5 SvečanasejaSveta občine ^Šoštanj ob občinskem ^prazniku PRIMER KREDITA L ACER ACROS 486 0X2/66 4Mb RAM, 520Mb HO, grafični video pospeševalec, > < barvni monitor 14", miš, DOS... {'' 169.999 sit / it 12x15.802 SIT Kaj pa še! KREDIT je prava stvar! Z njim boste postali lastnik računalnika takoj. In si za zmerno mesečno vsoto privoščili pravi, zanesljivi in kot strela hiter računalnik ACER, ki ne dela razlik med službeno in domačo rabo - od sebe daje vedno vse. In ne samo to! Enaki pogoji veljajo za vrhunske tiskalnike HEWLETT-PACKARD, EPSON in ostale periferne komponente! ./ , PRIMER KREDITA II. / » // ACER POMR 575 iL - Pentium 75Mhi r', h 8Mb RAMI 540 Mb HO, 4 > j Cirrus logic - 1Mb I PCI, ! j barvni monitor 14", D0S/Wlndows, miš.- i, 259.990 sit h POKLIČITE NAS IA NATANČNEJŠI INFORMACIJE! VESELI BOMO! TREND d.O.O. tel.: 0631851-610, 061/16-11-106 poslovnika sveta občine, preložili obravnavo predloga za izdajo soglasja k odredbi o določitvi najvišjih cen storitev v VVZ Šoštanj na naslednjo sejo, ko naj bi pridobili vse potrebne podatke ter imenovali komisijo za pripravo predloga odloka o simbolih občine. ■ m Prijazni ljudje, ki se veselijo življenja 30. september je praznik občine Šoštanj. ŠoštanJ-iani praznujejo v spomin na 30. september leta 1436, ko je celjski knez Friderik podelil Šoštanju trške pravice. Uvod v letošnja praznovanja, ki bodo trajala ves mesec, je bila svečana seja Sveta občine Šoštanj na predvečer praznika, 29. septembra, v kulturnem domu v Šoštanju. Za žlahtnost dogodka je poskrbel Šaleški oktet, člani Sveta občine in župan so podpisali svečane izjave. Župan dr. Bogdan Dr. Bogdan Menih Je v varstvo In uporabo prejel svečano protokolarno župansko ogrlico. ljudje. Del odgovornosti za to smo vzeli v svoje roke, vemo pa, kolikor je ljudi, toliko je želja, uresničevali pa bomo najprej in predvsem tiste, ki so največja dobrina za večino ljudi, to je voda in so ceste," je nakazal prihodnje obdobje občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. V občini se doslej še niso lotili večjih novih del. Opravljali so osnovno vzdrževanje cest, ob njihovem prvem prazniku pa dokončujejo že prej začete naložbe: vodovod v Belih Vodah in v Penku ter topolifikacijo Topolšice in Florjana. V prihodnje bodo naprej pripravili dokumentacijo za številne nove projekte: ogrevanje dela Podhrastnika, Goric, Gaberk in Raven, za šoštanjsko obvoznico, vodovod v Šentvidu in več lokalnih cest, ne bodo pa pozabili tudi na olepšanje in prenovo Šoštanja. "Naši načrti zagotavljajo uskaljen razvoj mesta in okolice. Izpolnjevali jih bomo z dogovarjanjem in sodelovanjem. Ob našem prvem prazniku si želim prijazno občino Šoštanj, kjer bomo ljudje prijazni drug do drugega in se bomo veselili življenja," je zaključil svečani nagovor prisotnim župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. V avli kulturnega doma pa so ob tej priložnosti na ogled postavili svoja dela domači ustvarjalci: Ivan Kolar, Darinka Kurnik, Ljubomir Melanšek, Jože Ravnak, Jože Svetina in Drago Šumnik - Luka. ■ Milena Krstič - Planine foto: Stane Vovk Svetniki so podpisali svečane izjave. Menih pa je ob tej priložnosti v varstvo in uporabo prejel svečano protokolarno župansko ogrlico občine Šoštanj. "Narod, ki svoje zgodovine ne ceni, tudi prihodnosti nima.Trditev nam je povsem razumljiva, če jo prenesemo v naravo, saj drevo, ki nima močnih in globokih korenin, ne more kljubovati vetru in ne daje bogatih sadov," je zbrane, med katerimi je bilo mnogo gostov, prišli so župani sosednjih občin, svetniki v državnem zboru in državnem svetu iz te volilne enote, direktorji podjetij in Šoštanjčani, nagovoril župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. Izrazil je prepričanje, da je sedanjim prebivalcem občine Šoštanj prav tesna povezanost z domačo preteklostjo in tradicijo dajala ponos in samozavest, da so vztrajali v tej brezobzirno izkoriščani dolini. "Nobeno mesto pa ne more biti lepo, če v njem ne živijo zadovoljni KINEL INSTALACIJE d.o.o. Trg svobode 5 63325 Šoštanj Zaposli za nedoločen čas: - strojnega inženirja ali tehnika - smer energetik za opravljanje del: vodnja montaže strojnih instalacij (vodovod, ogrevanje, plin, ventilacija). Pogoji: - samostojnost pri opravljanju del in nalog, - vozniški izpit B kategorije. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Kinel instalacije d.o.o., Trg svobode 5, Šoštanj. Informacije po telefonu 063/881-038. V avli kulturnega doma so na ogled postavili dela domači ustvarjalci. Svet občine Šmartno ob Paki a ' Dokončnih odločitev še opravila, vendar pa so imeli ob njenem predlogu, da bi bil praznik občine Šmartno ob Paki 11. novembra, vendarle nekaj pomislekov. Ob tem so opozarjali, da ne želi nihče izničiti dogodkov iz polpretekle zgodovine, niti nima nihče nič proti Martinovemu prazniku (saj ne gre za praznovanje sv. Martina, ampak za obeleževanje tistega, kar se je pred leti dogajalo na ta dan), vendar bi bilo bolje, če bi zadevo dobro premislili, kajti razlogov za to, da bi sprejeli datum občinskega praznika "na vrat, na nos", ni. Odloka o določitvi občinskega praznika torej ne bodo sprejemali po hitrem, ampak dvo-faznem postopku. Komisiji so vrnili odlok kot osnutek in na naslednji seji sveta naj bi obravnavali predlog odloka z ustrezno obrazložitvijo. O tem, da je tajnik občine potreben, ni dvoma. Kljub temu pa so na torkovi seji zavrnili predlog župana, da bi ga imenovali po hitrem postopku. Niso želeli namreč govoriti o imenu, ampak so želeli prej doreči količnik za izračun plače tajnika. Ugotovili so namreč, da zaradi težav pri zaposlitvi omenjenega delavca občine, v aktih zapisan količnik ni ustrezen. Glasovali so o treh predlogih. Največ podpore pa je ob koncu razprave dobil predlog o povečanju količnika iz 4,9 na 5,5. Na seji pa so med drugim obravnavali še osnutek Pred dvema dnevoma so se na sejo sešli člani sveta občine Šmartno ob Paki. 10 točk dnevnega reda, šest ur :":tankovanja in nobene dokončne odločitve pri pomembnejših točkah so glavne značilnosti te seje. Razlogi za to so jasni, pa ieprav za vse najbrž ne bodo vsem sprejemljivi. Kar precej časa so se arški svetniki zadržali pri ležavah, ki jih povzroča prevoz otrok v šolo. Zadeve niso tako ^dolžne, kot bi kdo sodil na prvi pogled, ne glede na to, da je zakon tu dovolj jasen. Tega i se, sodeč po razpravi, še kako zavedali. Mnenja o tem, Itako bi zagotovili vsem enaka pravice, poskrbeli za čim varnejšo pot otrok v šolo in iaj, hkrati pa zahteve in želje prilagodili zmožnostim bčinskega proračuna, so se sala že prej. Ko so zadeve oskušali s pristojnimi strokovno službo sekretariata u družbene dejavnosti bivše :iine Velenje) rešiti, so dobili agačne obrazložitve, kot se je kazalo sedaj. Računi o lačilu opravljenega pogod-enega prevoza in prevoza ok na redni liniji, ki je kar at dražji od pogodbenega enako število otrok, to potr-dovolj zgovorno, občina Šmartno ob ki je predvidela (na predlog rej omenjene strokovne žbe) v svojem proračunu za namene nekaj več kot mili-izstavljeni računi pa '"jo, da bi jo ob nespremenjeni stanju to veljalo od 6 do 7 milijonov tolarjev. Tega bremena že tako skromen občinski proračun ne zmore. Da bi težave vendarle rešili v zadovoljstvo vseh prizadetih, so ob koncu burne razprave imenovali posebno komisijo in ji naložili, da k reševanju težav pristopi takoj. To pomeni, da bo na pogovorih Izletnik Celje obvestila, da svet občine Šmartno ob Paki ne pristaja na povišanje cen za pogodbeni prevoz, da je potrebno razčistiti zadeve glede redne linije. Prav tako mora komisija pripraviti predloge za ukrepanje, proučiti možnosti (polovico stroškov starši, polovico občina, ...) ter se seveda lotiti iskanja ugodnejšega ponudnika za prevoz. Med sklepe te točke so zapisali še pripravo seznama vseh otrok v paškem kotu, ki so po zakonu upravičeni do brezplačnega prevoza ter v sodelovanju z ustrezno strokovno službo sekretariata za družbene dejavnosti bivše občine Velenje pridobiti vse informacije za potrebne nadaljnje korake, tudi tisto o refundaciji sredstev za te namene. Druga tema, ki je pošteno razvnela šmarške svetnike, je bil občinski praznik. V razpravi so menili, da je za to posebej imenovana komisija svoje delo sicer korektno • ifi TO IN ONO MNENJA, ODMEVI Velenjski proračun za kmetijsko dejavnost je težak le 4 milijone tolaijev Kmečkemu prebivalstvu in podeželju se ne piše nič dobrega. Kljub temu, da smo svetniki SLS -Podružnica Šaleška dolina -napisali kar nekaj strani obrazložitve, daje nujno povečanje proračuna za kmetijstko dejavnost in kljub temu, da so bili podani amandmaji na sami seji sveta, nismo uspeli omehčati svetnikov Združene liste in LDS, da bi podr-pli razvoj kmečkega prebivalstva in dejavnost na podeželju. Temu se je uprl tudi župan Velenja, kot tudi svetlika gospod Aleksander Forštner in gospod Franc Blatnik, od katerih bi človek pričakoval, da bolje razumejo težavno situacijo približevanja Slovenije Evropski uniji. Slednji (veterinar) še posebej ni razumel, kaj spada pod postavko zdravstvena zaščita živali, razvoj zadružne dejavnosti in druge postavke, ki smo jih opredelili v amandmaju. Našo utemeljitev svetnikov SLS je bila v tem, da podeželju in kmečkemu prebivalstvu s strmih pobočij ni mogoče zgraditi hlevov, zbiralnikov gnojnice, silosov ali kupiti traktorja, lahko pa jim pomagamo s cestno infrastrukturo, zdravstveno zaščito živali, izobraževanjem mladih kmetovalcev, kreditiranjem tržnih viškov in s posodobitvijo zadružne dejavnosti. Da po vključitvi v EU ne bo več mogoče pomagati in dvigati kmetijske proizvodnje je vsakemu jasno. Ne bo več mogoče povečevati števila privezov v hlevu, ne bo več mogoče posaditi novih jablan ali trsov in ne bomo več smeli presegati obstoječe kmetijske proizvodnje. Če pa bo kmet presegel zatečeno stanje, pa svojih tržnih viškov ne bo mogel plasirati na trgu. Mislimo, da še vedno nismo dojeli, da mesto brez podeželja predstavlja izginotje krajinske podobe Slovenije in da je govoričenje o enakomernem razvoju mesta in podeželja le prazna fraza. Šoštanjski proračun za kmetijsko dejavnost je kljub 4 krat manjšemu globalnemu proračunskemu znesku večji (7 mio. SIT) od velenjskega, ki je samo 4 mio. SIT. Zakaj takšno negativno reagiranje na amandmaje, bomo šele videli. Morda pa je to del strategije sedanje oblasti, kako tudi na podeželje pripeljati hvaležne tujce - njihove volilce. ■ SLS Podružnica Šaleška dolina tajnik Marko Jeraj Nagradni kviz o prometu Vprašanje: Kdo ima prednost na križišču Prežihove ploščadi (peš cone!) in Cankarjeve ulice ob Delavskem klubu? A. Kamioni, ki obračajo na Prežihovi ploščadi in avtomobilisti, ki po Cankarjevi hitijo na dva deci B. Mopedisti, motoristi, poštar, raznašalec pic in drugi, ki drvijo po Prežihovi ploščadi C. Otroci, ki hodijo po Prežihovi ploščadi v šolo in iz nje, vmes pa na malico v center. Pravilen odgovor: Prednost imajo občinski uradniki, ki se že vrsto let trudijo, da ne bi bilo treba spoštovati občinskega odloka, ki namenja Prežihovo ploščad izključno pešcem. Vsaj delno prednost imajo še policisti, ki pravijo, da se jih ta zadeva ne tiče in da je stvar komunalne straže. Nagrado za pravilen odgovor bo prispeval občinski uradnik, ki je zadolžen za promet in ki misli, da je s tem, ko je obnovil prometni znak ("Prepovedan promet") pred križiščem v Cankarjevi že napravil vse, kar je potrebno. (Če bo slučajno sledil temu kvizu kak odgovor občinskih uradnikov, bi stavili, da se bo začel s stavkom "Problem je treba reševati kompleksno", kar pomeni z drugimi besedami "Nič se ne bo spremenilo"). ■ Stanovalci Cankarjeve 2, Velenje (Sonja Kolšek) Kako glasujejo naše poslanke in poslanci? Pod tem naslovom je g. Kontič dne 28. 9. v rubriki mnenja in odmevi napisal poimensko, kako so glasovali v poslanci v državnem zboru za dopolnila k zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Menim, da je prav, da smo seznanjeni, katera pobuda, predlog, dopolnilo ali amandmaje sprejet v državnem zboru v korist Mestne občine Velenje. Zavajanje javnosti pa kljub temu ni potrebno, saj piše v članku, citiram: "V času glasovanja o našem dopolnilu..." na koncu članka je pa podpisan v imenu ZLSD Velenje g. Bojan Kontič. V kolikor bi pisal kot občinski uslužbenec, je to razumljivo, saj vendar g. Verzolak še ni uradno član vaše stranke in si naj stranka ne pripisuje zaslug. Zahvala pripada vsem, ki so karkoli naredili v zvezi z dopolnilom, ponavadi pa najbolj zaslužni niso niti omenjeni. Zanimivo bi bilo, ko bi g. Kontič napisal tudi članke, ki gotovo zanima prebivalce Velenja, kako je glasovala svetniška skupina ZLSD proti amandmaju št. 1, ko sem predlagal, da se poveča postavka 22. 5. za 1,5 mil. za začetek sanacije plazu v Podgorju (KS Pesje), da se poveča postavka 8.6. za 4 mil. za sofinanciranje rekonstrukcije krajevne ceste Lahovnik - Kline v višini 3 mil. in 1 mil. za odkup zemljišča v KS Staro Velenje od Melanškovih za cesto Frankovič - Kemperle (370 m2) in del kanalizacije, da se poveča postavka 8. 7. za 500.000,00 SIT in se dodeli KS Pesje za javno razsvetljavo, da se poveča postavka 20. 11. za 2 mil. in se namensko uporabi za začetek aktivnosti projektne rešitve cest za tovorni promet pri Elektru in 200.000,00 SIT se nameni za dežurno ambulanto zobozdravstva. V razpravi sem tudi našel postavke, iz katerih bi se lahko ta sredstva preusmerila. Bili ste soglasni z LDS proti infrastrukturi v krajih, dežurni ambulanti zobozdravstva in projektnim rešitvam ceste za tovorni promet v Velenju in ste trmasto vztrajali, da se mora 50 % nameniti za informativni program, da lahko bralci berejo le eno resnico in 50 % za nabavo knjig, za katere sem tudi predlagal 2,5 mil. Vaš osnovni predlog je bil vseh 10.700.000,00 SIT za sofinanciranje informativnih pro- * gramov sredstev javnega obveščanja. Šele ko ste videli oziroma je g. Semečnik (LDS) javno povedal, da podpira predlog sklepa, ki sem ga samo napisal in pa amandma, zakaj se naj sredstva porabijo, ste predlog malo spremenili v zgoraj omenjeno obliko. Ne zamerim določenim članom sveta, da mojega amandmaja niso potrdili. V kolikor bi moj amandma podprla samo g. Stropnik (LDS) in g. Košir (Desus), ki sta predsednika KS, g. Hribar (Desus), ki je veliko delal v KS (po njegovih izjavah), g. Semečnik (LDS) in sta krajana Starega Velenja ter osem svetnikov Kluba svetnikov socialno-krščanske-ljudske demokracije, ki so vsi podprli amandmaje, bi lahko zgoraj omenjeni kraji realizirali svoj program. Tako pa so zgoraj omenjeni svetniki ostali pri načelu: kaj nas brigajo krajani, važno je, da je župan zadovoljen. Takšna je tiha koalicija v Velenju. Določeni svetniki so zadovoljni, da se le njihov kraj razvija in jim je vseeno, kako se bodo razvijali ostali, kjer niso predsedniki KS svetniki ali pa člani prilagodljivih strank. Pred volitvami ste obljubljali enakomeren razvoj mesta in podeželja, po enem letu in lepih sejninah ste vse pozabili. Vlaganje v komunalno infrastrukturo vidno iz leta v leto pada. Najetje kreditov in želje po razpisu občinskega samoprispevka, lastniki podjetij pa so, vsi vemo člani katerih strank. Kritizirate državo, ki jo vodijo člani vaših strank, da občinam namenjajo premalo sredstev, iz občinskega proračuna pa namenjate 10.000.000,00 SIT za kamp ob jezeru, ki je državna lastnina, saj je lastnik rudnika država. Takšno oblast imamo v Velenju. Žal sem tudi med njimi, le strinjam se ne z vsako odločitvijo, kot tudi kolegi iz kluba ne. Žato tudi ni prostora za nas, da bi bili vidni v kakšni komisiji. Nadzorni odbor bo vodila najbolj prilagodljiva stranka (SKD). ■ Nestrankarski svetnik Franc Sever Srečanje borcev V. Prekomorske brigade Borci V. Prekomorske brigade celjske regije smo se v začetku septembra zbrali na srečanju v prijaznem kraju Ravne pri Šoštanju, naš gostitelj je bil gostišče Kotnik - "Pod klancem". K uradnemu delu srečanja so veliko pripomogli: Godba na pihala "Zaija" iz Šoštanja, Moški pevski zbor DU Velenje, Harmonikarski kvartet Maksa Kumra iz Gaberk ter recitatorsld duet Seme. Da pa seje vse skupaj dobro slišalo, je poskrbel gospod Franc Borovnik iz Pesja. Glavni nagovor gospoda Srečka Meha, župana Mestne občine Velenje, pa je nakazal, kako je treba tudi v današnjem času spoštovati prispevek borcev NOV v II. svetovni vojni, med njimi tudi borcev V. Prekomorske brigade. Prav lepo se je treba zahvaliti gospodom županom oziroma občinam Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestni občini Velenje, Premogovniku Velenje, Termoelektrarni Šoštanj, firmi Pascal d.o.o. iz Šoštanja, DU Šoštanj, DU Velenje in območni organizaciji ZB velenje. Vsem zgoraj navedenim še enkrat res prav lepa hvala, saj bi bilo brez njihovih prispevkov srečanje bolj klavrno, če bi ga sploh lahko organizirali. Zahvala pa tudi Dragu Semetu, ker je tako lepo in dostojno opravil delo voditelja srečanja. Da imamo veliko prijateljev, se je pokazalo tudi v državnem delu srečanja in upamo, da ko bomo zopet prišli na vrsto za organizacijo srečanja, ne bomo ostali osamljeni. ■ Za skupnost borcev V: Prekomorske brigade občine Velenje, Ludovik Uranjek . i V •f Mi'J J 3 1 K teji ii|mh |jdii t»i§ m %nst t Izkoristite sončenje z najsodobnejšimi solariji in strokovno ročno masažo. Tekrnjovanje^za najtežjo ribo in prehodm pokaj Kapitalci so se skrivali Ribiška družina Velenje vsako leto pripravi tradicionalno odprto tekmovanje posameznikov za najtežjo ribo za prehodni pokal občine Velenje. Vsa leta je to tekmovanje potekalo v času praznovanj občinskega praznika. Čeprav tega mestna občina Velenje letos ne slavi več 8. oktobra, ampak ga bo odslej 20. septembra, letos pa 26. decembra, so ribiči, ki so to tekmovanje pripravljali že prej, tega tudi izpeljali. Konec decembra bi ga bolj težko, že zaradi prepovedi lovljenja nekaterih vrst rib. Pa tudi Škalsko jezero je pred novim letom običajno prekrito z ledom. Da bi lovili kot eskimi, z vrtenjem lukenj v led, pa tudi ne gre. Kdo ve, zakaj ribe tokrat niso prijemale najbolje? Nemara so zvedele za razpis tekmovanja, ali pa jim je bilo v soboto, 30. septembra, proti večeru že prehladno, da bi oprezale za kakšno vabo. Morda so žalovale za tistim velikanskim amur-jem, več kot 9 kilogramov je imel, ki ga je prejšnji dan potegnil iz jezera eden od ribičev. Luknja v jezeru je bila še naslednji dan vidna. Ribiči so kljub mrazu veselo metali trnke v vodo, upali do konca, ribe pa so se obnašale kot so se. Šlo je za tekmovanje za največjo ribo in največja riba, ki se je pustila ujeti je imela tokrat 400 gramov. So pa v Škalskem jezeru tudi kapitalci, ki pa v tekmi niso hoteli sodelovati. Najtežjo ribo je ujel Roman Ramšak iz RD Šempeter in tako za eno leto odnesel prehodni pokal v Spodnjo Savinjsko dolino, Martin Pliberšek iz RD Velenje, je bil z 250 gramov težko ribo drugi, 3. pa Jože Jurko, prav tako član RD Velenje z 200 gramov težko. Tekmoval je tudi sam predsednik RD Velenje Jože Sumah, ki je s 150 gramsko ribo osvojil četrto mesto, nekaj sreče sta imela še člana RD Slovenj Gradec Stane Gošnak in Avgust Skrbiš, ki sta si po ribiško razdelila peto mesto. Ujela sta vsak po 100 gramov težko ribo. Ujel je še Vojko Bršek iz RD Šempeter, resnici na ljubo le 50 gramsko ribico, a v tekmi je bilo to dovolj za 7. mesto. Drugi tekmovalci tokrat sreče niso imeli. Če so kasneje morda pripovedovali drugače, so čisto po ribiško pretiravali. ■ mkp Ne prime In ne prime, (foto: vos) jnrtrrni ^Mk Zadruga mozir je z.o.o. VRTNARSKI CENTER TEL.: 063/831 -045 Cenjene stranke obveščamo, da poslujemo na Trgu 13 v Mozirju ( bivša Kemo zaščita ) BOGATA IZBIRA - lončnic in rezanega cvetja - suhega in svilenega cvetja ter aranžmajev - mačeh, peska in zemlje za grobove - čebulic in semen (majski srebernjak, zimski česen ...) - gnojil in substratov - posod za presajanje in aranžiranje (PVC, glina) - vaz in sveč (okrasnih in nagrobnih) - nagrobnih lučk - darilnega programa (aranžirnih trakov, papirjev ...) - hrane in opreme za male živali CVETLIČARJI IN VRTNARJI - bogata izbira repro materiala (žic, gob, trakov, papirjev, posod ...) Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure! Vljudno vabljeni! S. oktobra 1995 Zlati ceh za Ragosi d.o.o. ' letošnjim, 28. obrtnim ejmom v Celju so bili adovoljnl mnogi razstavi-lici, obiskovalci in organi-atorji. Med najbolj zado-oljnimi so bili dobitniki ejemskih priznanj, ki Jih \odeljuje Obrtna zbornica ilovenije. Zlati ceh, najvišje sejemsko priznanje za tvaliteto Je prejelo tudi todjetje Ragosi d.o.o. s iedežem v Ljubljani. Eden id štirih delničarjev tega wdjetja pa je Marjan lertačnik iz Šoštanja. "Priznanja sem seveda nadvse 'esel, pomeni mi spodbudo za lelo naprej. Na celjskem sejmu mo se predstavili z računal-liškimi gostinskimi sistemi, ki so amenjeni uporabi v vseh vrstah »stinskih lokalov. Pri razvoju mo upoštevali izkušnje in lasvete priznanih slovenskih [ostincev in uporabnikov. )etovanje vseh sistemov nadzira-o računalniki, kar omogoča zanesljivo delovanje in tudi enostavno dodatno predelavo po željah uporabnika. Nudimo celotno ponudbo na enem mestu. Ta vsebuje šankomate, dozerje žganih pijač, računalniške blaga- doval Marjan Vertačnik, ki je tudi sam gostinec. Povedal je, da je zanimanja za računalniške gostinske sisteme med uporabniki veliko, da jih zaenkrat tržijo v Soveniji, se pa že pripravljajo Marjan Vertačnik z diplomo Zlati ceh (foto: vos). jne, daljinsko naročanje in programsko opremo za vodenje gostinskega lokala," je pripove- tudi za vstop na hrvaško, makedonsko in nizozemsko tržišče. ■ mkp Regjjsko tekmovanje članov in veteranov Zmagala hitrost in znanje Velenje - V nedeljo je na parkirnem prostoru Gorenja »tekalo regijsko tekmovanje ta člane in veterane gasilskih lruštev vseh treh zvez, ki lelujejo na Savinjsko-saleškem območju. Tudi iokrat so se desetine iz lruštev GZ Velenje več kot dobro odrezale, zato se jih bo kar nekaj udeležilo državnega tekmovanja v prihodnjem letu, saj je bilo to hkrati izbirno tekmovanje zanj. Med člani A so bili najboljši gasilci Braslovče 1, drugi Lokovica in tretji Šentilj. Med članicami A so bile prve predstavnice GD Velenje, druge Topolšica in tretje Šoštanj. Med člani B so prvo mesto zasedli gasilci RLV Velenje, drugo Šešče in tretje Gomilsko. Med članicami B so bile najhitrejše iz GD Šalek, druge Gomiljsko in tretje Grajska vas. Vsi ti bodo sodelovali na državnem prvenstvu. Pri tekmovanju za veterane so pravila nekoliko drugačna, zato bo na državno prvenstvo odšlo kar 11 desetin. Prva tri mesta pa so zasedli člani GD Šalek, Matke in Bevče. Med veterankami so bile prve članice GD Šmartno ob Paki, druge Bevče in tretje Lokovica. mbš 600 ton jabolk v Nemčijo Na Sadjarstvu Mirosan bodo letos pridelali okoli 2500 ton kvalitetnih jabolk. Obiranje je sedaj na višku, kupcem pa so jabolka za ozimnico na voljo od 40 do 60 tolaijev za kilogram na sedežu delovne organizacije na Mirosanu. Zadovoljni pa so letos tudi z izvozom. Prejšnji teden so namreč v Nemčijo že izvozili 600 ton jabolk, kar je do sedaj največ. ■ Besedilo in slika: -er Jabolka za izvoz morajo biti zares kvalitetna. Kupci v tujini zahtevajo tudi mero jabolk. Na posnetku vidimo delavko, ki meri obseg jabolko. Občina Šmartno ob Paki Manjka še tesnejše povezanosti Letni oder pri razvalinah starega gradu nad Šmartnim ob Paki bo letos sameval skozi celo leto. V prejšnjih nekaj letih je oder oživel vsaj enkrat v 12 mesecih. Če že ni bilo občinske proslave za slovenski kulturni praznik, ne za materinski dan in dan žena, pravijo občani paškega kota, bi bilo morda zanimivo, zakaj ni bilo tudi prireditve z naslovom "jesen na gradu". Prejšnja leta je bila organizator slednje krajevna skupnost Šmartno ob Paki. Dokaj odmevna prireditev je bila to, saj so nastopajoči priznani pevci in ansambli privabili na prostor ob letnem odru veliko krajanov. Po odgovor na vprašanje smo se najprej napotili k šmarškemu županu Ivanu Rakunu, ta pa nas je "usmeril" k podžupanu in predsedniku kulturnega društva Šmartno ob Paki Martinu Hrastniku. "Prireditev ob kulturnem prazniku, materinskem dnevu in dnevu žena ni bilo zato, ker se nekako nismo prav dogovorili, kulturniki sami pa za to priložnost nismo imeli pravega programa. Proslava je bila za materinski dan, resda šolska. Moram reči, da pogrešam tesnejše sodelovanje občine in družbenih dejavnosti, osebno pa tudi ocenjujem, da bi morala za večje praznike prireditve "vzeti v roke" občina." O prireditvi "jesen na gradu" - je povedal sogovornik - so v kulturnem društvu sicer razmišljali, vendar prišli do spoz- nanja, da so za povabilo ansamblov, pevcev in še koga "prekratki" zaradi pomanjkanja denarja. Za iskanje pokroviteljev ni bilo prave volje, niti časa. Ko so nato razmišljali o primernosti postavitve prireditve na letnem odru "večer ljudskih pevcev, godcev in (letos še) igralcev" v izvedbi domačih kulturnih ustvarjalcev, je postala aktualna tema prvi občinski praznik. To in nenehno slabo vreme sta "prinesla" dokončno odločitev: prireditve na letnem odru ne bo, namesto te bo večer v dvorani šmarškega kulturnega doma, in sicer 28. oktobra in 4. novembra. Z njim bodo obogatili praznovanje, bodisi samo občinskega ali samo Martinovega praznika. mm Včeraj je bil svetovni dan Mednarodna konferenca za zaščito živali, ki se je leta 1932 sestala v Firencah, je proglasila 4. oktober za Svetovni dan živali. Ta datum je namreč obletnica smrti Frančišča Asiškega (1181-1226), za zavetnika živali Sv. Frančišek Asiški je bil sin bogatega trgovca iz Assisija. Odrekel se je očetovemu premoženju, postal potujoči pridigar in kasneje ustanovitelj redu frančiškanov. Že pred 800 leti, ko je pridigal na prostem in prekrižaril ob tem skoraj celo svojo deželo, se je zavzemal za vsa živa bitja. Podpiral je harmonično sožitje z živalmi, o čemer pričajo številne legende, povezane z njim. Te pripovedujejo, da je sv. Frančišek "govoril z živalmi", v vsakem primeru pa je imel veliko spoštovanje do narave in vseh njenih stvaritev. V našem, visoko stehni-ziranem času so štirinožni spremljevalci dobili še dodaten, večji pomen za človeka kot v času sv. Frančiša. Gradijo nam - kot je nekoč zapisal Nobelov nagrajenec Kondrad Lorenz - "most k naravi". Prav pod pokroviteljstvom Kondrada Lorenza, "očeta etologije", je svetovni dan živali postal v sosednji Avstriji dan, ki ga množično praznujejo. Seveda ne samo tam, praznik se je razširil po celem svetu. Ta povezava - "most k naravi" - je posebej pomembna za otroke. Ob živalih se sami od sebe naučijo pomembnih družbenih funkcij - kot so odgovornost, toleranca, strpnost do drugačnega načina življenja. Ko odrastejo in se vključijo v družbo odraslih, jim navedene lastnosti izjemno koristijo. Tu je še čustvena stran : otrok lahko ure in ure razlaga svoje nerešljive probleme štirinožnemu prijatelju -saj sta kodrasti Floki ali priliznjena Margareta izjemna poslušalca malih težavic naših cepetljavčkov. Jasno je, da pri izbiri živali sodelujejo tudi starši, saj jim bodo prav oni omogočili ustrezno življenjsko okolje. Kot je tudi razumljivo, da večji otroci aktivno prevzemajo pri tem svoje naloge -pripravljanje hrane, nego živali in podobno. Vendar tisto, kar živalica najbolj potrebuje, dobi od svojega malega gospodarja ali gospodarice brez opominjanja - veliko ljubezni in pozornosti. In to bo vedno nesebično vračala. Le enoizmensko delo za odrasle učence! Prav te dni se odpirajo šole za odrasle. Tudi letos je vpis v srednje šole ob delu kar lep. Pa tudi koristenje! V šolske klopi sedajo ljudje, ki so v delovnem razmerju in že imajo na določenih delovnih, predmetnih področjih, kar precej izkušenj. Prav bogate izkušnje jim pomagajo, da so tudi v šoli uspešni. Ali ste že kdaj pomislili, kako drugače dojema tehnologijo materiala strojnik, ki je zaposlen več let? Pa ne samo to. Puberteta se je že poslovila od teh ljudi in zato se tudi v pouk laže integrirajo. Seveda ima tako izobraževanje ob delu tudi negativne plati. Predmetnik je v primerjavi z onimi v rednih šolah skrajšan za polovico, tudi za dve tretjini. Razen tega še vedno ni ustreznih učbenikov za učeče se ob delu. Najhuje pa je, da zdecimiran pouk lahko poteka le v popoldanskem času. Vprašali boste, kako je s šolanjem na daljavo. Žal pri nas še nismo tako daleč. Toda tudi tako šolanje je brez neposredne, žive in zato bolj učinkovite besede. V šolanju ob delu pa bi morali odvezati še en gordijski vozel. Vsi, ki ga občutimo, vemo, da je marsikje po toliko letih še vedno zavezan. Odrasli se vpišejo v nadaljevalni program za tehnika, delodajalci pa jim onemogočajo, da bi vsaj tisto tretjino ali polovico ur, določenih s predmetnika poslušali. Obratno. Kljub šolanju je delo zanje dvo ali celo troiz-mensko. Tako delavec velikokrat pride popoldne v šolo le enkrat v treth tednih. Zamislite si! Zapiski ostajajo, toda vsak poslušalec drugače dojame snov in tudi velikokrat drugače zapiše. Kaj torej storiti? Že pretekla leta smo glede šolanja veliko besed izustili glede povezave podjetij s šolami. Vemo, da imajo v podjetjih pravilnike, ki določajo dopustne dneve za opavljanje izpitov. Skoraj nikjer pa nimajo določil, da je treba šolajočim omogočiti enoizmensko, razumljivo, dopoldansko delo. Šole pri izpitih ne morejo gledati odraslim skozi prste. Pa tudi ti so toliko ponosni, da ne dovoljujejo neznanja pred r~—■ i komisijami. "Doma me čaka družina. Še majhen otrok. In mož. ne vem, kaj bi počela, ko pridem zvečer domov. Pa še delo v izmenah! Ne vem, če bom zdržala!" je tožila mlada mati. In res je tudi osip v šolah ob delu kar precejšen. Tudi na ta račun. Ali lahko v prihodnje pričakujemo tudi regulacijo izmenskega dela za odrasle učence? Ali se bodo o tem pogovaijali tudi v državnem zboru, ker je na dnevnem redu tudi šolanje odraslih? Vemo, da v ZDA in nekaterih evropskih državah skrbijo za take šole čisto posebej. Seveda! Odrasli, zreli ljudje, so dovolj motivirani, če se že odločajo za študij. Zato so lahko tudi dovolj resni in marljivi. Seveda pa jim je treba ponuditi osnovne, najbolj osnovne,.pogoje za delo. To so učbeniki za odrasle in predvsem regulacijo časa, da bo ta zanje najbolj smotrno izrabljen. ■ V» ZAVAROVALNICA MARIBOR id ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! TDVinska^ gora vabi na tradicionajno prireditev "Med vinskimi trsi" z glasbo in humorjem Neutrudni člani Turističnega društva Vinska Gora, ki so ime svojega kraja in sloves odličnih gostiteljev različnih prireditev že davno ponesli po domovini, pripravljajo to soboto tradicionalno prireditev "Med vinskimi trsi". Ta bo že 11. po vrsti, posnela pa Jo bo tudi na TV Slovenija, regionalni program Maribor. "Prireditev bo predvsem zabavnega značaja, v njej bo veliko glasbe, saj nastopa kar 13 ansamblov, pripravili bomo družabne igre, v katerih se bodo pomerile tri mestne občine, ki bodo predstavljale svoje okoliše. Podravskega bo zastopal Ptuj, posavskega domače Velenje, in primorskega Nova Gorica, vot vsako leto bodo tudi leos igre na temo vinarjenje ■ V V V S' CAS 11 Z^obijska prNanezu Hudeju iz Velela "Nismo ne socialna raja, ne usmiljenja potrebni!" "Najprej iskrene čestitke za imeniten dosežek. Radi bi malce z vami pokraml-jali o vašem delu in življenju. Bi bilo to mogoče?" Tako je stekel telefonski : pogovor z Janezom Hude-jem, invalidom iz Velenja, ki se je na nedavnem evropskem prvenstvu para-plegikov zavihtel na tretje mesto. "Mogoče," je bil njegov odgovor, ki mu je sledilo prijazno povabilo za klepet v družinskem krogu. Življenje se je v središču mesta že nekoliko poleglo od jutranjega ihtenja oziroma brzenja na delo, ko smo potrkali na vrata. Odprla nam je Janezova žena Marina, Janez pa nas je pričakal ob bogato obloženi mizi s pokali in medaljami. Da je priden zbiratelj najžlahtnejših odličij, je ob tem človeku več kot jasno. Spomin na nedavno evropsko prvenstvo, na katerem je nastopil v peter-oboju, je bilo še preveč živo, da bi lahko pogovor začeli z "druge" strani. "Od vseh je največ vreden prav zadnji pokal. Priča o tem, da sem bil enako dober pri metanju krogle, kopja, diska ter v vožnji z vozičkom na 200 in 1500 m. Če bi ga v eni sami disciplini polomil, ne bi bilo iz vsega nič" je pripovedoval Janez ter se sramežljivo nasmehnil. Življenje mu je pred 14 leti po nesreči z motorjem pokazalo, kako kruto je lahko. Sreča mu je v nesreči obrnila hrbet, Janezu pa se je ob prvem spoznanju, da bo ostal za vse življenje hrom, podrl svet. A, z jekleno voljo, trdoživostjo je hotel sebi in vsem, ki so ga obdajali, dokazati, da ni človek, ki bi se prepustil toku, da ga nosi sem ter tja oziroma se kar tako vdal usodi. Idealno priložnost za dokazovanje tega, za potrjevanje svojih zmogljivosti, je pred petimi leti našel v športu. Nenazadnje pa je imel pri tej odločitvi pred sabo še misel o prepotrebnem vzdrževanju kondicije in skrb za lastno zdravje. Uvrstil se je v takratno jugoslovansko reprezentanco za svetovno prvenstvo invalidov na Nizozemskem, potrkal na vrata velenjskega atletskega kluba in zavzeto treniral. Od 6 do 8 treningov na teden opravi, trenira pa v Velenju in Celju, sam ali pod trenerskim vodstvom Peterke. "Plan treningov imam izdelan in tudi od 17 do 18 tisoč kilogramov obremenitev ne enem treningu opravim. Lani, na primer, sem na treningih preživel 791 ur, z vozičkom prevozil letos 1400 km, prav tako lani dvignil 567 tisoč 627 kg. Letos sem imel teh obremenitev še ve. Z mislimi sem sedaj že na olimpiadi, ki bo prihodnje leto v Atlanti, pred mano pa je zahtevno predolimpijsko urjenje. Oj, mi bo še vroče in naporno." Janezove izkušnje o dokazovanju družbi, da je lahko invalid povsem enako dober športnik kot zdravi ljudje, so bile prej 32-letnl ekonomist Janez HudeJ Ima rad šport, a vsemu navkljub mu pomeni največ družina grenke kot sladke. "Kot socialno rajo nas pošiljajo na razna tekmovanja. Zunaj imajo to povsem drugače urejeno. Ne gre zato, da bi se smilili samemu sebi, gre za povsem druge zadeve, ki jih v tujini razumejo in temu primerno znajo urediti." Tri mesece je praktično z doma na leto, kar ni tako malo. In kaj pravi na vse to žena Marina, ki se je - mimogrede -spretno izmuznila in odšla po nakupih v trgovino? Janez pravi, da ima za vse pravzaprav največ zaslug ona. Razume njegovo željo, v veliko oporo mu je, ga spodbuja in le redkokdaj je z njegovimi dosežki popolnoma zadovoljna. Hči Maja, ki je minuli petek postala prvošolka, vsega še ne razume. Navadila se je, da je Janez pogosto z doma, vesela je njegovih uspehov, prisrčnih snidenj z njim pa si ob povratku ne da "vzeti". Sogovornik je vesel, da ima zvrhano mero razumevanja med svojimi sodelavci v Gorenju GA Informatika in organizacija. Velikokrat so mu doslej že pomagali, tako in drugače. Zadeve namreč niso niti približno poceni. Ogromno opreme potrebuje, tri vozičke (tisti za vožnjo stane na domačem trgu 5000 nemških mark), "skratka za cel tovornjak je te ropotije." In prav nič vesel ni takrat, ko ga ljudje ob dobrih uvrstitvah sprašujejo, koliko denarja je dobil zato in ne koliko truda je bilo potrebnega za uspeh. Prijetno s koristnim jemlje vse skupaj. Šport je njegov konjiček in hkrati obveza, računalništvo strast, čez vse pa je družina. Ko je treba uskladiti med družinskimi in športnimi zahtevami, se vedno z mnogo lažjim srcem odpove slednjim. Kljub temu pa je priznal, da že od leta 1992 niso bili na skupnem dopustu. "Bo še čas za to, čeprav nismo za potovanja, ampak se raje zadržujemo v družinskem domačem okolju." Kaj si lahko človek, ki je pred nastopom na olimpiadi, želi? Čim-boljših uvrstitev, da bo krona vsega res krona. Od razpoloženja, uvrstitev bo odvisno Janezovo nadaljnje športno Sicer pa zdravja, kajti mlad je še in pred njim je vsa prihodnost. V zraku je "viselo" praznično razpoloženje. Kako ne, ko pa je bil za Hudejeve poseben dan. Za Majo zato, ker je prestopila prag osnovne šole, za Janeza in Marino pa, ker .... Da bi bilo takih dni v njihovem življenju še veliko, veliko. mm delo. OZPM ^Velenje pbtednu otroka Ne le oktober, tudi september V teh dneh se po vseh slovenskih mestih odvijajo aktivnosti ob letošnjem mednarodnem tednu otroka. V Velenju v tem tednu prav posebnih prireditev nismo imeli, saj so lahko naši otroci pred nekaj dnevi uživali v Pikinem tednu, OZPM Velenje, posamezne šole in vrtci pa se tako tiduijo, da bi jim skozi celo leto ponujali stvari, ki jih imajo radi. Tinca Kovač nam je povedala: "V tednu otroka, torej vsako leto oktobra, nekako planiramo, da naj bi bili sprostilni dnevi za otroke. Začnemo pa vedno s svetovnim dnevom otroka, ko povabimo vse prvošolčke na posebno prireditev v Dom Kulture v Velenje. Tako je bilo tudi letos. V ponedeljek se je veselilo 666 prvošolčkov iz vseh treh naših občin. Ogledali so si prireditev Smeško med črkami plesnega teatra Igen. Res so uživali." V posameznih DPM bodo v mesecu oktobru organizirali olimpiade, srečanja otrok in staršev, srečanja med prijatelji. S tem tednom pa je povezan tudi vsakoletni otroški parlament. "Letos imamo pred Oktober - mesec požarne varnosti ••••••••••••••••••••••••••••a Gasilske sirene se bodo pogosto oglašale sabo zahtevno temo: "Da bi zmogel reči ne, hvala -drogam, cigaretom in vsem nestrpnostim." Tudi pri nas se pripravljamo na ta parlament, šole že vedo, na katero temo bomo razpravljali, saj so temo izbrali otroci. Skupni parlament za vse tri občine bomo pripravili v začetku meseca novembra, ko bomo skušali spregovoriti o tej zahtevni temi in prisluhniti otrokom, kaj nam bodo o njej povedali. In kaj kot odraslim predlagali, da se nestrpnosti in zasvojenosti zmanjšajo." mbš Na pobudo Gasilske zveze Slovenije in vseh slovenskih gasilcev, je mesec oktober mesec požarne varnosti. Morda le še letos, saj razmišljajo, da bi ga spremenili v teden, ki naj bi ga izvedli v spomladanskem času. Tudi o tem smo se pogovarjali z poveljnikom Gasilske zveze Velenje Darkom Koželjem, ki nam je razkril še druge aktivnosti, ki jih bomo v naslednjih dneh čutili vsi. "V tem mesecu bomo gasilci kot vedno izvajali predvsem aktivnosti iz področja preventivne dejavnosti, kamor prištevamo predavanja in aktivnosti v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah. Tu mislimo predvsem na prikaz gasilske tehnike in gasilske organizacije. Mesec bo povezan tudi s pogostejšim zavijanjem gasilskih siren, predvsem v namen ugotavljanja operativne aktivnosti posameznih društev v vseh treh občinah, ki jih združuje Gasilska zveza Velenje." Točni datumi in razporedi so v letošnjem letu pripravljeni po posameznih treh občinah. Vsako občinsko poveljstvo je pripravilo poseben program aktivnosti. Največ jih bo v drugi polici meseca oktobra. In kako bo z mesecem požarne varnosti v Darko Koželj bodoče? "Ideja, da je oktober neprimeren za aktivnosti požarne varnosti, je star že kar nekaj let. V letošnjem letu je predvsem na pobudo posameznih gasilskih zvez prišlo do premika v to smer, da bomo do konca letošnjega leta določili mesec in termin tedna, saj mislimo, da je dovolj en teden požarne varnosti. Mnenja smo, da je bolj primeren spomladanski čas," nam je povedal Darko Koželj. Cicer pa bo vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki so povezana v GZ Velenje, z aktivnostmi začelo že ta teden. Na vajah bodo prikazali tehniko in usposobljenost, vsak v svojem kraju. Občinska poveljstva pa bodo izvedla vsaka po eno demonstrativno vajo, predvidoma konec meseca. O točnih datumih vas bomo še obvestili. Skupne vaje vseh 15 društev ne bo več, saj ima vsaka občina zadostno število gasilcev in opreme, da prikažejo svojo operativno pripravljenost. Seveda nismo mogli mimo vprašanja o trenutnem financiranju gasilstva, saj vemo, da to še vedno ni rešeno. Zanimalo pa nas je tudi, kje so trenutno potrebe največje. Darko Koželj nam je povedal: "Največ nove zaščitne opreme potrebujemo v mestni občini Velenje, tudi nova vozila sodijo sem. Ta problem se vleče že nekaj časa. V prejšnjem letu se je dalo več poudarka obrobnim gasilskim društvom, ki so sedaj v drugih občinah, vendar menim, da bomo, ko bodo tokovi financiranja nekoliko bolj znani in utečeni, v treh novih občinah tudi na tem področju lahko storili marsikaj. Upamo, da bodo svetniki vseh treh občin kmalu dali zeleno luč za financiranje gasilske organizacije. mbš Tretje srečanje čebelarjev Čebelarska družina Mlinšek Iz Velenja, ki sicer šteje preko sto članov, je pred nedavnim pripravila tretje srečanje članov ter prijateljev čebelarstva. Za pozdravni nagovor je poskrbel predsednik te družine Martin Meško, ki je med drugim dejal: "Naj bo srečanje prijetno in sproščeno, saj nam veselja velikokrat primanjku- je. Upam, da bo tudi današnje srečanje okrepilo našo zavest, moči in znanje za ohranitev naše kranjske čebele." Ob tej priložnosti so najbolj prizadevnim članom podelili priznanja Antona Janše 3.stopnje. Prejeli so jih Stane Volk, Albert Novinšek, Leopold Hohnec, Franc Čanč in Franc Krištof. Pripravili so tudi bogat srečo-lov, izkupiček pa namenili bolj- šemu delu čebelarskih krožkov, ki nimajo sredstev niti za najnujnejšo opremo. Na koncu pa vendarle velja omeniti upravičeno razočaranje prizadevnih organizatorjev, saj so napeli vse moči, da bi na srečanje prišlo čim več čebelaijev, a je bila udeležba zelo skromna; ni bilo tudi predstavnikov sosednjih družin in vabljenih darovalcev dobitkov. ■ B.Mugerle Šolski avtobus tudi za otroke iz zgornje Pristave Prvih dni novega šolskega leta so se najbrž še posebej veselili otroci iz Zgornje Pristave. Odslej se namreč lahko tudi ti vozijo vsak dan z avtobusom v 7 km oddaljeno šolo Biba Roeck v Šoštanj in nazaj. Z avtobusom se vozi 27 otrok. Kdo bo kril stroške prevoza, za zdaj še ne vedo. Eden od pobudnikov organiziranega prevoza otrok iz zgornje Pristave Drago Kotnik upa, da se bo našlo za te namene kaj denarja v proračunu občine Šoštanj. ■ foto: (vos) mm jw| Wl t L ■ llr^l Pri Javornikih v Vinski Gori so sezidali novo krušno peč Ker je kakšnih tristo let stara hiša v lasti Franca in Marije Javornik v Vinski Gori pokazala hude razpoke, so jo pričeli postopoma obnavljati. Obnavljali so jo predvsem zaradi spomina na korenine, saj imajo novo in urejeno stanovanjsko poslopje. Najprej so se odločili za zidanje krušne peči v "hiši", ki bo okras in priložnost za pregrevanje ter peko kruha. Ker je bila zelo lepa peč že prej, je Franc Javornik, upokojeni poklicni voznik, sklenil, da bo tudi nova r.ekaj posebnega. Nakupil je ele- mente z motivi kmečke poroke in najel pravega mojstra za zidanje peči, Matija Završnika iz Vinske Gore. Le-ta je menda postavil že precej več kot tristo petdeset krušnih peči in nobena se mu do sedaj še ni podrla. Skrbno, kot je zidal tole (slika: mojster na sredini), bi naj zdržala še naslednji rod Javornikovih iz tega lepega kraja. Gospodinja in gospodar že zdaj vabita v zapeček, saj bo kmalu zapresketalo pod debelimi "kahlami", kot rečejo opečnim zidakom ponekod. ■ J. M. S pagerjem EM110 SI lažje v vseh ozirih 55 55 55 55 H 55 55 55 55 55 5$ 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 » 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 » 55 55 55 55 55 55 55;«;5 55 55 55 5555;555 55 55 55 55 55 55 55 55 5S 55 55 i5555S55;5 55 55 55 55 55{ TUDI SLOVENUA Z ROKO V ROKI S SVETOVNIMI USPEHI Paging servis pri nas podprt z najboljšimi napravami i\ioici/v®fWe • b m ■ * Otroci našli detonatorje Dogodek, ki bi se lahko končal še veliko bolj tragično kot seje, se je pripetil že 22. septembra. Otroci, med njimi dva stara 7 in eden 6 let, so se popoldne igrali. V sosedovi žagi so v škatli našli 4 S ceste v drevo V torek, 26. septembra, 15 minut čez polnoč, se je na lokalni cesti v Šmatevžu pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, gmotno škodo pa so ocenili na 400.000 tolarjev. 41-letni Ivan R. iz Podvrha je vozil osebi avtomobil po lokalni cesti iz smeri Gomilskega proti Braslovčam. V neposredni bližini stanovanjske hiše Šmatevž 4 je v ostrem, levem preglednem ovinku z vozilom zapeljal desno izven vozišča in trčil v drevo. Hudo poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje. Avtobus zadel pešca V četrtek, 28. septembra, ob 19.05, je 44-letni Rudolf J.iz Ljubljanje vozil avtobus iz smeri cestninske postaje Aija vas proti Žalcu. Ko je pri zeleni luči na semaforju zapeljal skozi križišče, je pred avtobusom stekel čez vozišče iz leve strani pešec 17-letni Miran G. iz Maribora. Avtobus je s prednjim desnim delom zadel pešca in ga zbil. Miran seje v nesreči hudo poškodoval. Trčenja traktorista in avtomobilista V petek, 29. septembra, sta ob 18.40 na magistralni cesti v Šen-trupertu trčila traktorist in avtomobilist. Z bencinskega servisa Petrola v Šentrupertu je na magistralno cesto zapeljal s traktorjem 59-letni Janez P. iz Šempetra v trenutku, ko je po magistralni cesti Tekmovanje posebnih policijskih enot v Gotenici Pripravljeni na najtežje Prejšnji teden, 27. in 28. septembra, je v vadbeno-oskrbnem centru v Gotenici na Kočevskem potekalo prvenstvo posebnih policijskih enot Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Sodelovali so pripadniki posebnih policijskih enot iz vseh uprav za notranje zadeve ter ekipi specialne enote in urada za varnost in zaščito Ministrstva za notranje zadeve. Med njimi je bila tudi ekipa iz Uprave za notranje zadeve Celje, v kateri sta sodelovala dva policista iz Policijske postaje Velenje. Ekipa UNZ Celje je na tem tekmovanju pokazala dobro znanje in zasedla 3. mesto. Namen teh tekmovanj je v preverjanju usposobljenosti policistov za opravljanje nalog v najtežjih razmerah, ki zahtevajo odlično psihofizično pripravljnenost in obvladovanje določenih spretnosti. ■ mkp Okrepitev PP Velenje 1. oktobra sta na Policijski postaji v Velenju nastopila delo dva nova pomočnika komandirja, to sta Franc Tajnik in Beno Balažič. Oba sta končala šolanje na Višji šoli za notranje zadeve, že prej pa sta delala kot policista: prvi na PP Velenje, drugi na PP Žalec. Eden se bo ukvarjal z javnim redom in mirom, drugi pa s kaznivimi dejanji. Boris Kanduti, dosedanji pomočnik komandirja pa nadaljuje študij na Pravni fakulteti. ■ mkp LikUJJjI/JJJJ TEL.: 858 - 466 KVAUTETNO IN HnBO OPRAVUANJE VSEH RAČUNOVODSKIH STORITEV ZA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA (S.P.) IN PODJETJA (D.O.O.) -j • ANICA PRISTOVŠEK KARDELJEV TRG 6 VELENJE pripeljal z osebnim avtomobilom 32-letni Stanislav T. iz Velenja. V trčenju seje traktorist hudo poškodoval. Sredi noči k Lili, sredi dopoldneva k Žani V ponedeljek, 25. septembra, med 3. in 4. uro zjutraj, je neznanec vlomil v trgovino Lili v Kasazah. Iz trgovine je odnesel večjo količino različnih vrst cigaret, nekaj steklenic alkoholnih pijač in hrano. Z dejanjem je lastnico Lilijano R. iz Petrovč oškodoval za okoli 74.000 tolarjev. V soboto, 30. septembra, ob 9.15 pa je v trgovino Žana na Mestnem trgu 2 v Žalcu vstopil 18-letni David M. iz Velenja. Iz vitrine je vzel avtoradio znamke Blaupunkt ter ga spravil pod jakno. Trgovino je poskušal zapustiti, ne da bi pred tem plačal izbrano, a ga je presenetila varnostna naprava. Če bi mu ta ne preprečila kraje, bi trgovino oškodoval za 33.192 tolarjev. Vlom v avtomobil V ponedeljek, 26. septembra, med 13.45 in 22. uro, je nezananec vlomil v osebni avtomobil golf, ki je bil parkiran na parkirišču pred Tovarno nogavic Polzela. Iz vozila je odnesel avtoradio znamke Blaupunkt in lastnika Mirana H. iz Grušovelj oškodoval za 56.000 tolarjev. Zavijanje gasilskih Telefon je na sedežu Gasilske zveze Velenje ta teden zazvonil večkrat, a dežurni gasilec je za intervencijo poskrbel trikrat. 27. septembra ob 21.05 uri je dežurni policist obvestil velenjske gasilce, da na Gradisovem gradbišču pri LB banki ponovno izteka voda in moči cestišče. Tudi tokrat so gasilci poskrbeli, da so cev ponovno priključili na črpalko. Problem je bil rešen, cestišče pa spet bolj varno. Dan kasneje je Rudi B. malo preveč segrel olje na šte- siren dilniku. Iz njegovega stanovanja seje močno kadilo, zato je sosed poklical gasilce, ki so v stanovanju na Foitovi 6 dimu kmalu naredili konec. 29. septembra ob 1.48 je dežurni policist prosil gasilce za pomoč pri prometni nesreči. Vozilo, v katerem so bile štiri osebe, je zdrselo v jarek, voznik pa je bil vkleščen v njem. Gasilci Velenja so z dvigalom dvignili vozilo iz jarka „in tako omogočili reševalcem, da so lahko hitro nudili pomoč ponesrečenim. ■ bš S- AVTOHISA JAKOPEC POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA OPEL KVALITETA PO UGODNIH CENAH r tl 0? i« -; h m • f" JU Z ugodnimi krediti, leasing, staro za novo, staro za staro. Vsa vozila so na zalogi. Oglejte si jih v našem salonu v Velenju,Kosovelova 16 ali inf. po telefonu: 063/855-975. VAVTOHIŠi JAKOPEC nudijo garancijska popravila, kleparska in ličarska dela ter originalne rezervne dele. Na zalogi tudi rabljena vozila. llllHIVJMIHilil m SOJPCL trgovi na uraivi ŠALEŠKA 7, VELENJE, (ZA RDEC0 DVORANO), TEL.:852-377 ZIMA SE BLIŽA m IM* '•Tnm -i - VSEH VRST UMETNEGA USNJA (SKAJ) - GUMIJASTIH ŠKORNJEV - LEPIL ... MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 4 CEKE! MONTAŽA BREZPLAČNA. DEL. ČAS: VSAK DAN OD 8. DO 16., OB SOBOTAH 8. DO 13. URE. Nesreča motorista na Selu V sredo, 27. septembra, ob 12.25, se je na magistralni cesti izven naselja Velenje pripetila huda prometna nesreča. V njej seje ena oseba težko poškodovala, gmotno škodo, ki je v nesreči nastala, pa so ocenili na 600.000 tolarjev. Iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu je vozil osebni avto 44-letni Dragoslav D. iz Velenja. Ko je pripeljal v križišče pri bencinskem servisu OMV na Selu, je zapeljal na levi razvrstilni pas. Pri zavijanju v levo je iz nasprotne smeri, naravnost, pripeljal voznik motornega kolesa 25-letni Miran F. iz Pake pri Velenju. Med vozili je prišlo do trčenja v katerem se je voznik motornega kolesa Miran F. hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec. Nesreča motorista na Selu. (foto: M. Hrustel) m ŠPORT Rudar: Primorje 1:1 (O : 1) (Ne)zadovoljni s točko Z nedeljskim desetim prvenstvenim krogom so v prvi ligi začeli drugi del letošnjega prvenstva. Spomladi bosta sledila še dva. Nogometaši velenjskega Rudarja so v zadnjih dveh srečanjih proti ekipi Primorja iztržili kar štiri točke. V devetem krogu so doma zmagali, v nedeljo pa so si z Ajdovci razdelili točke, izid tekme je bil 1 : 1. Tudi na tem srečanju je bila podobno kot na večini doslej o-bramba boljši del moštva. Izmed številnih priložnosti so domači le eno spravili za hrbet velenjskega vrataija Goranja Stankoviča, ki je bil tudi tokrat najboljši v Rudarjevi vrsti, enak razplet je bil na nasprotni strani - pred vrati Ajdovcev. Tudi igralci Rudarja so imeli številne priložnosti, vendar so le eno spremenili v zadetek. Razlika je vendarle bila, velenjske priložnosti za zadetek so bile zrelejše, žal, štejejo le zadetki. Rudarji so povedli že v 22. minuti, čeprav akcija ni dišala po zadetku. Ko je bil velenjski kapetan Matjaž Cvikl oddaljen od domačih vrat kakšnih 22 metrov, se je iznenada odločil za strel. Žoga je med letom zadela domačega igralca Ružiča, se od njega odbila, presenetila domačega vratarja in obtičala v mreži. Domači so iznečali v 52. minuti z zadetkom Dinka Vrabca. ERA Šmartno - Vevče 1:3 (0:1) m n n K. & ® ® & & m x <& B « m m & K w ® Sploh vedo, zakaj so izgubili? Domači so začeli zelo za vzeto in že vi. minuti je Mešanovič zapravil lepo priliko. Gostje so igro kmalu umirili, z dobro taktiko so vzpostavili ravnotežje in v nasprotnih napadih že do 10.minute dvakrat nevarno napadli. Nove priložnosti Mešanovič ni izkoristil v 13.minuti, že v 18.pa so gostje po dobro izvedenem nasprotnem napadu povedli z 1:0. Po tem zadetku so domači pritisnili, vendar so bili napadalci silno nenatančni. Polčas seje tako končal z vodstvom gostov, ki so v 45.minuti na igrišču ostali brez izključenega soigralca. Tudi v drugem polčasu so domači pričeli zelo podjetno in pritisk stopnjevali iz minute v minuto, gostje so se dobro branili in domači so kljub številčni premoči težko prihajali do priložnosti. Eno V naslednjih šestih minutah so si nato v razmaku dveh minut sledili kar trije nevarni Rudarjevi napadi. Najprej je gostom sreča obrnila hrbet dve minuti po vodstvu. Cvikl je z dobrega položaja ciljal v spodnji levi vrataijev kot, ta seje stegnil v vsej svoji dolžini in žogi toliko spremenil smer, da je namesto mreže zadela levo vrat-nico. V naslednjem napadu je bil v podobnem položaju Ismet Ek-mečič. Ta je ciljal desni spodnji del vrat, vendar je tudi ob tem strelu domači vratar pokazal velikom prožnost in žogo izbil v kot. Lepo priložnost je nato imel še Pav-lovič, z desne strani je poslal proti vratom močno žogo, vratar pa se je znova izkazal. V nadaljevanju je bilo še nekajkrat vroče na obeh straneh, vendar gledalci niso videli nobenega zadetka več. Včeraj so nogometaši Rudarja v osmini pokalnega tekmovanja gostili Maribor Branik, v 11. prvenstvenem krogu pa se bodo v soboto na domačem igrišču srečali z Olimpijo. Rudar: Stankovič, Balagič, Hudarin, Doler, Silo, Ratkovič, S. Javornik (Pranjič), Žurman, Komar (Pavlovič), Cvikl, Ekmečič (Polovšak) ■ vos V nedeljo tekma leta V velenjski Rdeči dvorani bo v nedeljo (začetek ob 18. url) popoldan velik športni dogodek. Rokometaši velenjskega Gorenja bodo v prvi tekmi pokala pokalnih prvakov gostili izvrstno nemško ekipo TVB Lemgo iz Istoimenskega nemškega mesta, kije letos tudi glavni kandidat za državni naslov v domačem prvenstvu. Močnejšega nasprotnika Velenjčani skorajda niso mogli dobiti, prav zato lahko pričakujemo v nedeljo izvrstno rokometno predstavo, saj je ekipa Bojana Požuna letos še močnješa kot je bila v minulem prvenstvu. Dobro pripravljenost na novo sezono je potrdila tudi v uvodni tekmi novega državnega prvenstva proti celjski Pivovarni Laško, ki jo je sicer izgubila, vendar se je v njeni igri videlo, da še ima precej rezerv. Novo sezono je Gorenje začelo brez nove okrepitve Saša Iliča, ki bil je medtem na operaciji meniskusa. Njegov nastop v nedeljo je vprašljiv. "Le če bo sam čutil, da je stoodstno pripravljen, ga bom uvrstil v ekipo," pravi trener Bojan Požun. Te dni nista s polno močjo trenirala Sandi Krejan in Sašo Khimtchenka zaradi lažjih poškodb, vendar upa, da bosta ta dva igralca nared za nedeljo. O nedeljskem srečanju pa Bo- jan Požun pravi: "Z našim prvim nastopom v Evropi v minuli sezoni smo si pridobili ogromne izkušnje in veliko samozavest; to predvsem v tekmi proti Poly-otu, izvrstni ruski ekipi, ki nas je izločila v polfinalu pokala. Proti Nemcem bomo začeli s plitko obrambo (5-1). Ta se je zelo obnesla že proti Celjanom, seveda pa bomo posebej pokrivali njihovega švicarskega re-prezentanta Marca Baumgart-nerja, ki ima zelo močan strel z devetih metrov in tudi z večje razdalje." Velenjski trener bo v ta Evropski projekt, kot pravi, vključil tudi visokega Litvanca Gintarasa Byžisa, da bi s svojo višino sku- paj s Khimtchenkom (oba sta visoka dva metra) pripomogel k čim bolj trdni obrambni igri in predvsem poskušala ustaviti strele Baumgartneija in njihovo 212 cm visoko levo krilo. "Menim, da so Nemci v svoji dvorani sicer močnejši od Celjanov, kako pa se bodo znašli v naši dvorani, je težko reči. Upam, da ne najbolje. Vsekakor je domača dvorana naša prednost, če bo igral še Bič, imamo vendarle velike možnosti. Hkrati pričakujem tudi močno podporo gledalcev." ■ vos Marina : Vegrad 19 : 25 (8:12) 88 m. m ® m » sesam«) izmed njih je v 57.minuti vnovčil Grobelšek in izenačil. Za tem so Šmarčani še bolj napadli. V 72.minuti Mašič ni izkoristil prilike niti z dveh metrov, Druškovič je lepo streljal tri minute kasneje, vendar je gostujoči vratar strel odlično ubranil, že v 77.minuti je spet Druškovič že premagal gostujočega vratarja, vendar je nas-treljal branilca na golovi črti, v nasprotnem napadu pa so gostje po grobi napaki domače obrambe povedli. Piko na i so gostje dodali v 87.minuti, ko je po prostem strelu slabo posredoval domači vratar. PcflRz je zaslužen, Šmarčani pa se morajo vprašati kako in zakaj so izgubili. V petek bodo igralci ERE Šmartno gostovali pri drugem Železničar Oskarju. ERA ŠMARTNO: Kališek, Jur-čec, Bulajič (Pire), Irman, Purg, Grobelšek (Štefančič), Mešanovič (Podgoršek), Fajdiga, Druškovič, Delameja. »Janko Goričnik Se naprej navdušujejo Rokometašice velenjskega Vegrada so izvrstno začela letošnje prvenstvo. V četrtem krogu so gostovale v Izoli, kjer so si proti domači Marini priigrale novo zmago. Igra je bila kolikor toliko enakovredna le prvih dvajset minut, nato so gostje s hitrimi akcijami povsem spremenile dogajanje v dvorani v svojo korist in si do odmora priigrale že štiri zadetke prednosti. Domače so v nadaljevanju precej popustili in s svojo nezbranostjo olajšale Velenj-čankom pot do zmage. Včeraj so v pokalni tekmi v Rdeči dvorani gostile Žalčanke, naslednjo tekmo pa bodo igrale v sredo, 11. 10., ko bodo gostile vodilno ekipo Krima. Tekmo bodo pričele ob 19.uri. Vegrad: Lakič, Raukovič, Semerdjijeva 6, Draganovič, Bižiene 10, Nojinovič, Oder 2, Kranjc 1, Brelih, Ibralič, Vujovič 6, Grudnik Žalec : Branik 21:22 (13:11) • «i»iias«*«««iiia*i>*ii Nepričakovan poraz V 4. kolu državnega rokometnega prvenstva za članice so Žalčanke doma igrale srečanje z Branikom in ga izgubile - 21:22. V začetku je kazalo, da bo srečanje lahko za Žalčanke. Vodile so že 7:3, vendar so gostje bile v zadnjih minutah bolj zbrane in zasluženo zmagale. Gole za Žalec so dosegle: Šilhova 3, Derčar 1, V. Dolar 3, Kline 1, Emolina 3, Hudej 10. m-er Kovinotehna Savinjska Polzela - Helios Domžale 79 : 75 ( 44: 35) ■ ■ ■■■■■■■■ - ■ ■ ■ 1 na Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so po petih kolih državnega košarkarskega prvenstva po štirih zmagah in enem porazu na vrhu prvenstvene lestvice. V 5. kolu so v soboto doma gostili ekipi Heliosa iz Domžal in jo premagali z rezultatom 79:75 (44:35). Polzelani so v prvih nekaj minutah srečanja povedli kar s 16:3. Vse je kazalo, da bodo srečanje zlahka dobili, vendar ni bilo tako. Bolj ko se je srečanje približevalo koncu, tem bolj je bila igra iznečanea in ob koncu so Polzelani pred okoli 900 gledalci zabeležili četrto zmago v letošnjem prvenstvu. Za Kovinotehno Savinjska Polzela so bili uspešni: Stavrov 9, Petranovič 30, Rovšnik 2, Jagodnik 11, Tiller 19, Cizej 8. Včeraj pozno zvečer pa so Polzelani nastopili na povratni tekmi Koračevega pokala v Istambulu. M-er Kegljanje Hud poraz Bistrica : Elektra 56:65 (25:27) m m m x m m % iini>(xiE(«i(iii>( Zmaga v gosteh V 4. kolu 1B lige je KK Elektra Šoštanj drugič zmagal na gostovanju v Slovenski Bistrici, sicer igralci še vedno niso zaigrali tako, kot znajo in zmorejo, razen 18-letnega Brinovška, ki je igral zelo dobro. Dosegel je 18 točk, od tega 14 v 2. polčasu ter ima 10 uspešnih skokov za žogo. Na začetku srečanja so doma- NAPOVED REZULTATA fiudar: SCT Olimpija Ime in priimek: Naslov: Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo. Stavna mesta: ARKADA, OAZA, biie GRUDNIK Šoštanj, bife NA IGRIŠČU Gaberke NAPOVED REZULTATA Rudar: SCT OUMPIJA Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo. Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih. Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar. Odslej bomo v vsakem kolu podelili nagrado najbolj učinkovitemu napovedovalcu izidov, torej tistemu, ki bo imel najboljše razmerje med številom vplačanih stavnih listkov in številom doseženim točk. Nagrada: sezonska vstopnica za tekme NK Rudar za sezono 1996197. Minimalno število vplačanih stavnih listkov 5. čini povedli s 13:7. Po dveh time-outih trenerja gostujoče ekipe so se igralci le zbrali in hitro povedli s 15:13. Prvi polčas seje zaključil z rezultatom 29:25 za KK Elektra. V drugem polčasu gostje niso dovolili nobenega presenečenja in so kljub naporom domačinov ves čas vodili ter ob koncu zanesljivo zmagali. Za Elektro so nastopili: Bri-novšek 18, Mrzel 13, Bogataj 7, Nikolič, Kovačevič, Maličevič 6, Lipnik 4, Pečovnik 11, Pučnik, Brešar 6 in Divjak. Naslednjo tekmo bo KK Elektra igrala 14.10. proti ekipi KK Hrastnik. Šoštanjski kegljači so v 2. kolu medregijske lige v Slovenskih Konjicah doživeli najhujši poraz, odkar tekmujejo v tej ligi. Domačini so slavili s 7:1, ekipi pa sta porušili 5113:4892 kegljev - poraz Šoštanjčanov s kar 221 keglji razlike. Gostje so igrali zelo, zelo slabo, tako da so domačini z lahkoto večali razliko in končni rezultat - zmaga domačinov - je povsem zaslužena. Uprava Šoštanjčanov se bo morala zamisliti, nekatere igralce pa postaviti za nekaj časa "na hladno", dokler se ne bodo zavedali, da se je treba za barve kluba boriti. Za tako visok poraz v Konjicah so bili krivci: Hasičič 791 (0), Križovnik 779 (0), Kramer 796 (0), Fidej S. 804 (0), Glavič 837 (0) in Fidej L. z 885 (1) podrtimi keglji. V tretjem kolu se bodo Šoš-tanjčani prvič predstavili domačemu občinstvu. Na prenovljen- Brežice : Usnjar 0:2 (0:1) '<& m s& m m a m m m m m » ss % « s m ta Za sedaj brez konkurenta Na prvenstveni tekmi MNZ Celje so šoštanjski nogometaški dosegli svojo četrto zmago in zanesljivo vodijo na lestvici. Tudi v Brežicah so igrali borbeno in kvalitetno, tako da zmaga ni bila vprašljiva. V prvem polčasu so se priložnosti vrstile na obeh straneh, svojo prvo pa je izkoristil Lah v 30. minuti. Drugi polčas je minil v premoči Usnjarjevih igralcev, ki so svojo zmago kronali z zadetkom Kovačiča v 57. minuti. Tudi v pokalu Šoštanjčani napredujejo. Zanesljivo zmago so dosegli v Hrastniku proti ekipi Tim Laško. Bilo je 3:0 za Usnjar. Na tej tekmi je dominiral Rudarjev duo Pavič (38. minuta), Šoštar (65,75 minuta). Naslednjo pokalno in prvenstveno tekmo bodo Šoštanjčani odigrali v torek in soboto proti ekipi iz Krškega. Za ekipo Usnjarja so igrali: Canič, Lah, Uršnik, Šoštar, Kraljevič, Osterc, Gabrič, Fenko, Kovačič, Pavič (Presečnik), Daničič. ■ Luka Kostreš em kegljišču bodo gostili ekipo Rudnika iz Črnomlja. Bodo gostje prva žrtev "ranjenega leva"? To bomo lahko videli v soboto od 16. ure dalje na TEŠ-evem kegljišču. Vsi ljubitelji kegljanja vabljeni, da s športnim navijanjem pripomorejo Šoštanjčanom iz krize in do prve zmage. mif "Skale 95" Saloon Pascal in Plešivec Rezultati 15.kroga l.Iige malega nogometa v Škalah: RBM Commerce 0:1, RŠD Slovenski Sokoli:Zlatorog Škale 7:2, Mu-šketirji:Mister X Cik Cak 1:2, KMN Fori Škale:Bambino 0:0, Vigo Vinska Gora:Madl Tris 6:1; vrstni red po 15.krogu: 1.Saloon Pascal 23, 2.KMN Fori Škale 21, 3.Mister X Cik Cak 19, 4.Bambi-no 19,5.RŠD Slovenski Sokoli 15, 6.Vigo Vinska Gora 13, 7.Zlator-og Škale 13 (-1), 8.Mušketirji 11, 9.RBM Commerce 8, lO.Madl Tris 8; z 18 zadetki je najbolj učinkovit Rudi Hudarin (Mister X Cik Cak), le z dvema manj pa mu sledi Vrhovnik (RŠD Slovenski Sokoli). V 2.1igi so odigrali 19.krog: Old Raiders:Mušketirji veterani 0:3 b.b., Club Duo:Topolšica 1:2, ŠK Cirkovce:Texas 3:0, Tempo Florjan:Krokodilčki 6:3, Plešivec Ribiška koča:Kremenčkovi 2:1, Kalimero prost; vrstni red: 1 .Plešivec Ribiška koča 31, 2.Mušketirji veterani 26, 3.Tempo Florjan 21, 4.Kalimero 20, 5.Club Duo 17, 6.ŠK Cirkovce 16, 7.Tex-as 15, 8.Kremenčkovi 13, 9.Old Raiders 15 (-2), lO.Krokodilčki 9 (-2), 11.Topolšica 7 (-1); z 20 zadetki pri strelcih vodi Zagoričnik (Tempo Florjan). _ Mobitel vam spremeni življenje FORTE samo 85.000 SIT v času sejma Elektronika 95, od 2. do 6. oktobra 1995, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, hala A Poslovna enota Celje Lava 7, 63000 Celje, tel 063 451 - 334, fax 063 451 - 811 tel., fax: 063 852 - 890 IllObit GI Duatlon Polzela 95 trn, montaža JAVNI NATEČAJ ali VABILO K SODELOVANJU Vabimo projektivne biroje, arhitekte in ustvarjalne posameznike, da se nam pridružijo in pomagajo izpeljati našo zamisel. Na lokaciji podjetja razpolagamo s trinadstropno zgradbo, katere dolžina znaša 36 m, širina 15 m, skupna površina pa 1620 m2. Objekt je pretežno montažne gradnje in omogoča nadgradnjo. Sedaj so v zgradbi podpostaja, jedilnica, garderobe s kopalnicami in poslovni prostori. Zaradi gospodarnosti želimo z vašo pomočjo spremeniti namembnost objekta. Prisluhnili bomo vsem predlogom in rešitvam. V kolikor mislite, da imate ustrezno idejno rešitev, kako še bolj koristno izrabiti objekt, pridite na ogled in dvig dokumentacije na sedež podjetja ESO Montaža, Preloška c. 1, Velenje, ki bo vsak petek do konca meseca oktobra ob 9- uri. Najboljša idejna rešitev bo nagrajena oziroma bo s predlagateljem sklenjena pogodba za projektiranje. Vse informacije so vam na voljo pri gospe Tatjani Penšek Slivar, telefon 063/851-248. 0 TRGOVSKO PODJETJE ^neralnizastopnik g „INTRADE"doo" * ^ J EXPORT - 1MPORT_V SLOVENIJI INTRADE d.o.o. Maribor, Mlinska 22,62000 Maribor tel.: 062/22-66-00, 062/22-42-80, fax: 062/22-66-13 radiokasetofonov. Ste že pridobili kartico zvestobe? Pohitite, izkoristite priložnost za ugoden nakup, količine so omejene. Možnost plačila na več obrokov! Del. čas: vsak dan od 9. -12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00, fax: 062/22-66-13 Drugo letno državno prvenstvo v skokih ■••»■■■•••■■■■■•■■»•••••■s**«* Med domačimi najboljša Živic in Kaligaro Mladi skakalec iz Kranja 17-letni član A-reprezentance Primož Peterka Je bil Junak 2. letnega državnega prvenstva v smučarskih skokih za člane in mladince do 18 let na 80-metrs-ki skakalnici z umetno snovjo v Velenju, ki ga je v sodelovanju s SZS izvedel domači smučar-sko-skakalni klub. Med mladinci je z dvema lepima skokama po 77, 5 metra Primož zanesljivo zmagal, med člani pa je bil boljši od njega le Tržičan Dejan Jek-ovec. Pokrovitelj tekmovanja je bil župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, ki je prav ta dan slavila občinski praznik. Ne slučajno, kajti prav na območju te občine, in to na Borjanovem v Topolšici, so pred drugo svetovno vojno zgradili 16-metrs-ko skakalnico, ki je bila sploh prva v Šaleški dolini. S prvenstvom pa je velenjski klub počastil tudi 40-letnico delovanja. Za napetost je v prvi seriji poskrbel Kranjčan Franc Urban s Startno številko 70. S padcem je skočil kar 82 metrov, kar je bilo le pol metra manj od rekorda skakalnice, ki ga ima Matjaž Kladnik. Ker je za dva metra preskočil kritično točko, so prvo serijo razveljavili in po Urbanovi "zaslugi" se je tako prvenstvo nepričako- vano zavleklo. Urban je bil tudi v J)onovljeni seriji izvrsten. Skočil e spet zelo dalefi, kar 79,3 metra, tokrat brez padca; to je bila tudi največja daljava letošnjega prvenstva. Vseeno ta daljava ni zadoščala za vodstvo po prvi seriji, saj v zraku ni bil brezhiben, kar velja tudi za doskok. Boljši od njega so bili mladi Primož Peterka na prvem, Dejan Jekovec na drugem in Robi Meglič na tretjem mestu, na petem mestu pa je bil Samo Gostiša Ilirija Center Ljubljana. Teh pet skakalcev je tudi odločalo o novem državnem prvaku. Jekovec je imel najdaljši drugi skok (78,5 m), s čimer je preprečil dvojno slavje mlademu Peterki, Meglič je obdržal tretje mesto, pred Urbana pa seje vrinil Tržičan Primož Kopač, šesti po prvi seriji. Velenjčani se na svoji napravil niso izkazali. Med mladinci je bil najboljši s 13. mestom Milan Živic (absolutno 37.), med člani pa s 17. mestom kombina-torec Rolando Kaligaro Medalje SZS sta njaboljšim trem podelila pokrovitelj župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih in predsednik SSK Velenje mag. Janez Dervarič. ■ vos Sabljanje Velenjčani državni prvaki V soboto je bilo v Mariboru državno prvenstvo v sabljanju za dečke (letnik 1981 in mlajši), na katerem je nastopilo 9 ekip. Zmagala je prva ekipa velenjskega kluba Rudolf Cvetko. Nosilec zmagovalne ekipe je bil Lenart Jerabek, ki je izgubil le eno borbo, svoje pa sta prispevala tudi Tadej Knez in Tine Čas. Druga ekipa, v kateri so bili Matej Gorjan, Rok Kovše in Žiga Žuber je bila četrta, Matevž Ferme in Gregor Kralj pa sta v mešani ekipi Štajerske osvojila 6.mesto. V soboto je bil tudi 15.mednarodni velesejemski turnir v Gradcu, na katerem so nastopili trije velenjski mladinci oziroma kadeti. Predvsem so nabirali mednarodne izkušnje v močni članski konkurenci sabljačev iz 7 držav, Gregor Gotjan, Rok Bezlaj in Gregor Uranjek pa so se uvrstili od 41.do 43.mesta. Squash s m « * m ts Petra prva v Pragi Petra Viahar se je na enem prvih nastopov v kategoriji do 19 lepo izkazala. Zmagala je namreč na močnem odprtem prvenstvu Češke v Pragi. Res niso nastopile nekatere najboljše evropske igralke, vendar zanesljiva zmaga vseeno veliko pomeni in prinaša lepe točke za mladinsko veliko nagrado. Do konca leta bo v tej starostni kategoriji nabirala izkušnje na lažjih turnirjih, kasneje pridejo na vrsto zahtevni turnirji za velike nagrade v Italiji, Nemčiji in drugod, Petra pa je predvsem hvaležna za pomoč županu mestne občine Velenje Srečku Mehu. Župan Šoštanja dr. Bogdan Menih podeljujeje zlato medaljo Dejanu Jekovcu Namizni tenis Prvič v ligaškem tekmovanju Pričelo seje tekmovanje v 2. državni namiznoteniški ligi. Moška ekipa ERE je v uradnem srečanju proti ekipi NE Krško zmagala z rezultatom 6:1. V popoldanskem srečanju pa so fantje z najvišjim možnim izidom 7:0 odpravili goste iz Hrastnika - torej Era : Kemičar 7:0. Za ekipo Ere so nastopili brata Jure in Uroš Slatinšek, brata Tadej in Damijan Vodušek in Bogdan Simončič. Tudi dekleta so prvič v zgodovini velenjskega namiznega tenisa nastopila v ligaškem tekmovanju. V uvodnem srečanju proti favoritinjam iz Križ so odlično zaigrale in rezultat 3:4 v korist gostujočih igralk je napovedal, da lahko od te mlade ekipe še veliko pričakujemo. V popoldanskem dvoboju proti Škofji Loki je davek neizkušenosti odnesel še drugi dve točki. Rezultat Era : Škofja Loka 3:4 je pokazal, da je samo ena razpoložena igralka od treh premalo - to je bila Karmen Ste-blovnik. Za ekipo so nastopile še Maja Ahtik, Jolanda Belavič in Tanja Kolesarski šport IIIIIISIIIIII Melanšek zmagal na dirki po Hrvaški Konec prejšnjega tedna se je končala 2.dirka po svobodni Hrvaški. Nastopilo je 14 ekip iz Moldavije, Ukrajine, Belorusije, Norveške, Hrvaške in Slovenije. Izreden uspeh je dosegel Velenjčan Iztok Melanšek, član celjskega kolesarskega kluba. Vse od druge etape, ko je zmagal in oblekel rumeno majico, je obdržal vodstvo v skupnem seštevku in na koncu zmagal na tej odmevni dirki. Ekipno je zmagal KK Celje, kolesarji pa so v osmih etapah prevozili 1.065 kilometrov. D.Ravnjak Mladi planinci na Homu V orientaciji kar 40 Pri planinskem domu na Homu so se v soboto popoldne srečali mladi planinci v okviru vseslovenske akcije Teden športa - šport za zdravje. Srečanje je pripravil mladinski odsek PD Zabukovica, posvečeno pa je bilo 45-letnici PD Zabukovica, 25-let-nici prvega sprejema mladih v to planinsko društvo in 20-letnici prve podelitve zlate znaka pionir planinec. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najboljšim ekipam v orientaciji, ki so jo pripravili že dopoldne, sodelovalo pa je kar 40 ekip. V najmlajši kategoriji od 2. do 6. razreda je zmagala druga ekipa PD Zabukovica, v kategoriji 7. in 8. razreda je zmagala ekipa PD Slivnica pri Celju, pri mladincih in starejših članih ekipi JK Črni galeb iz Prebolda in pri mlajših članih OK Brežice. Pripravili so tudi sprejem za 45 najmlajših v planisnko društvo nato pa podelili značke mladi planinec. Srečanje so zaključili z družabnimi igrami in srečelovom. M Besedilo in slika: er ekip Ena od prireditev ob krajevnem prazniku KS Polzela bo tekmovanje v duatlonu, ki ga pripravlja Triatlet Celje in krajevna skupnost v nedeljo, 8. oktobra, ob 9.45 uri. Tekmovanje v kratkem duatlonu bo potekalo na Polzeli in njeni okolici. Tekmovalci bodo najprej pretekli 7 km, kolesarili 27 km, nato pa tekli še 3,5 km. Tekmovalci bodo razvrščeni v kategorije po pravilih Triatlonske zveze Slovenije. Mlajši mladinci in mladinke bodo imeli krajšo progo, in sicer bodo tekli 2 km, kolesarili 9 km in še 1 km tekli. Prijave sprejema Dejan Glavnik, Breg 61/b, 63313 Polzela, do 6. oktobra, prijavite pa se lahko tudi na dan tekmovanja. Vsak tekmovalec bo prejel spominsko majico in topel obrok hrane. Prijavnina znaša 1.500 SIT, za mlajše mladince in mladinke 1.200 SIT. ■ er DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 5. oktobra -dnevni dežurni dr. Kramer, nočni dr. O.Renko in dr. Pirtovšek Petek, 6. oktobra - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 7. oktobra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Lazar Nedeljo, 8. oktobra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Lazar Ponedeljek, 9. oktobra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Kramer in dr. Friškovec Torek, 10. oktobra - dnevni dežurni dr. Kramer, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Slavič Sreda, 11. oktobra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 8. oktobra - dr. Majda Budna v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 6. oktobra do 13. oktobra - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609-633677. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 8. oktobra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel. 0609/633-419. Od 9. oktobra do 15. oktobra - Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 0609/633-418. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 25. septembra do 1. oktobra 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA 500 430 400 350 300 250 200 150 100 60 0 SOS ■ 25.9. Q26.9. 0 27,9. 128.9. D29.9. D30. S. 11.10. VHfKMl JUT TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE 63001 CEUE, LJUBLJANSKA C. 11 PARTIZANSKA 3, VELENJE, TEL.: 855 - 828 DOBER GOSPODAR ŠE PRED ZIMO POSKRBI ZA SVOJ AVTOMOBIL ! - zimskih gum sava Z montažo za vse tipe vozil -hladilnih tekočin - zaščitnih sredstev - sprejev proti rosen ju in zamrz0vanju stekel - akumulatorjev topla z dvoletno garancijo - polnilcev za akumulatorje i- radijev blaupunkt... iii llinmn možnost plačila na več obrokov. V L J U U N U prj plačilu z gotovino v vrednosti VABLJENI! nad 10.000,00 sit-5 % popusti d.o.o. POJEM BOGATE PONUDBE VAM PREDSTAVLJA NOVO ODPRTO TRGOVINO V VELENJU, JANKA VRABIČA 10 A, PESJE Nudijo vam ves gradbeni material, belo tehniko, vodovodni, toplo vodni in elektro material, barve, lake, gospodinjske potrebščine... Naj omenimo samo nekaj ugodnosti: -jogiji od 7.752,00 SIT dalje - jedilni servis 45 - delni 7.186,00 SIT - kozarci z vrčem 720,00 SIT - krožniki globoki 159,00 SIT - sušilniki za perila 2.050,00 SIT - likalne deske 1.883,00 SIT - jupol 30 kg 2.960,00 SIT - purpen 720,00 SIT - cement 535,00 SIT - opeka modul 59,80 SIT - bramac 100,00 SIT - tuškabine 12.500,00 SIT Na zalogi nagrobni pesek po zelo ugodni ceni 940 SIT 0 dejanski založenosti in o ugodnih cenah se prepričajte sami! pillllllllllllllHIHI XX Trgovina ELEKTRO LJUBI JA ^jL Y adruga mozirj e Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/831-047 - PRALNI AVTOMATI KARCHER (VSI MODELI) OD 36.000 SIT DALJE - VRTALNIKI ISKRA, BLACK & DEKER OD 7.600 DALJE - STABILNA KROŽNA & ŽAGA OD 64.500 SIT , DALJE fifcat. - GOSPODINJSKI APARATI - ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO PRI DELU ( KOMBINEZONI) - ELEKTRO MATERIAL, SVETILA - MOTORNE ŽAGE: - HUSOVARNA 61 F 61.000 SIT - JONSERED 2045 T 58.000 SIT - ORODJE IN OKOVJE PLAČILNI POGOJI: - (1 + 4) OBROKE - BREZ OBRESTI - (1 + 6 ) OBROKOV - 6 % LETNA OBRESTNA MERA - ( 1 + 12 ) OBROKOV - 12 % LETNA OBRESTNA MERA SE PRIPOROČAMO! GIBANJE PREBIVALSTV Občina Velenje Poroka: Alen Petan, Paka pri Velenju št. 37 in Irena Povh, Paka pri Velenju št. 37. Smrti: Štefan Baldasin, roj. 1926, Ar-clin št. 3, Celje; Alojz Počivalnik, roj. 1943, Slatina št.3, Celje; Jožef Cigale, roj. 1936, Polzela št. 164/a; Martin Pleteršek, roj. 1968, Arnače št. 15. Občina Žalec Poroke: Iztok Malis, Migojnice in Karmen Ivane, Zabukovica; Sandi Šturbej, Polzela in Simona Glavnik, Polzela. Smrti: Rudolf Hriberšek, star 36 let, delavec, Boharina št. 3; Janez Plaskan, star 85 let, upokojenec, Braslovče št. 45/a; Magdalena Goropevšek, stara 84 let, upokojenka, Prekopa št.l; Nada Bur-jan, stara 38 let, delavka, Pongrac št. 55. Občina Mozirje .■■»••■»■■■■•■■■•»■a Poroka: Hinko Ovčar, 1968, Velenje, Škale 127 in Ivica Žnidar, 1965, Ljubija 28; Alojz Bider, 1973, Dol Suha 22 in Bernar-dka Firšt, 1972, Radegunda 54; Bojan Bider, 1973, Dol Suha 3 in Albina Nadlučnik, 1970, Krnica 22; Samo Štiftar, 1964, Gornji Grad, Novo naselje 3 in Marjeta Kolenc, 1965, Gornji Grad, Novo naselje 3. Smrti: Terezija Prislan, 1905, Mozirje, Na Trgu 31. avtobus vsako soboto ob 5" izpred Rdeče dvorane tel.: 853-081, 850-449 K A IM O V K L K K J ll ČETRTEK, 5.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 6.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7.OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 8.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 9.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, lO.OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 11.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; IKIINO IKINC riNO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 5. oktober ob 20.30 uri Petek, 6. oktober ob 23. uri UMRI POKONČNO 3 (BREZ OKLEVANJA) - akcijski Režija: John McTlernan Vloge: Bruce VVillis, Jeremy Irons, Samuel L.Jackson Detektiv John McClane ima občutek, daje doživel se. Ponovno je v New Yorku, kjer ga iz brezdelja in pijančevanja izzove nevarni strokovnjak za streliva, ki želi, da ravno on izpolnjuje njegove zahteve. Po naklučju se v zadevo vplete tudi trgovec v črnskem predelu New Vorka in lov na strelivo in njenega avtorja se začne. Izredni filmski efekti, spektakular-ni prizori, izkušen režiser in odlična igralska zasedba! Sobota, 7. oktobra ob 23. uri Predpremiera! KONGO - avanturistični triler Režija: Frank Marshall Vloge: Dylan VValsh, Laura Linney Skupino znanstvenikov, ki se odpravi globoko na področje Konga po diamante pokonča neznana sila. Nemudoma ustanovijo novo ekspedicijo, ki se poda po poteh prejšnje in začne se nevarna in napeta pustolovščina... Razkošen filmski spektatkl, ki spaja avanturistični žanr z high-tech efekti 21. stoletja. Nedelja, 8. oktobra ob 18. uri Ponedeljek, 9. oktobra ob 20. url ŠKRLATNA PUMA - thriller Ruski nacionalisti zasedejo jedrske plošče na ruskem vzhodu. Pentagon zato pošlje tja najmodernejšo jedrsko podmornico, ki jo pilotira izkušen komandant (Gene Hackman). Njegovega namestnika igra Denzel VVashington. Ko Pentagon pošlje ukaz, daje treba sprožiti gumb, ki bi pomenil konec sveta pa se medtem veza prekine se med njima sproži prava vojna. Komandant je za, namestnik je proti. Kdo ima prav? Odličen film! KINO ŠOŠTANJ Četrtek, 5. oktobra ob 18. url UMRI POKONČNO 3, akcijski Petek, 6. oktobra ob 20. uri ŠKRLATNA PUMA - thriller KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 7. oktobra ob 20. uri ŠKRLATNA PUMA-thriller Nedelja, 8. oktobra ob 14. uri KONGO - anaturistični Naslednji filmi: CASPER, POGUMNO SRCE, DOLORES CUUBORNE, WILLY 2, KONGO, GOSPA PARKER IN NJENI, POTOPLJENI SVET, JOHNNY MEMONIC, RANGOON. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvigneta do pol ure pred predstavo. OBMOČNA SKUPNOST BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB VELENJE VABI OBČANE OBČIN ŠMARTNA OB PAKI, ŠOŠTANJA IN VELENJA NA KONCERT PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA KONCERT BO V ČETRTEK 5.10.1995 OB 18. URI V DOMU KULTURE V VELENJU. LJUBITELJI LEPE SLOVENSKE IN PARTIZANSKE PESMI VABLJENI! ZA JUGO 45 blatnike, izpušno cev, roke, vse novo, rabljeno pa prtljažnik in vetrobrane, ugodno prodam. Telefon 892-285. LOKAL od 50 do 120 m2 oddam za mirno obrt na Gorici. Telefon 063-855-464. HIŠO V VELENJU ali okolici kupim. Telefon 851-860. OSEBNI AVTO TAVRIA, letnik 93, registriran do 96/1 prodam. Telefon 854-616. PŠENIČNE IN RŽENE ŠKOPE ZA STREHO PRODAM. Cena po dogovoru. Stanko Antlej, Gorica 1, Dobje pri Planini ali telefon 063-795-063. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO dekle za strežbo. Telefon 881-147. ODDAM POSLOVNE PROSTORE na glavni ulici Velenja. Parkirni prostori. Telefon 852-996. ZASTAVA 101, letnik 1980, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Telefon 832-780. NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Najdite si kjerkoli in kakršnokoli vozilo, ŽAREK vam nudi SU-PER POSOJILO. Žarek d.o.o., J.Vrbiča 10 a, 63320 VELENJE, tel/fax: 063-856-537 ali 856-286. Od 10 do 12 m kromlranih polic za trgovino, prodam. Telefon 063-881-185. V GOSTIŠČU TAKOJ ZAPOSLIM TOČAJKO s polnim delovnim časom in čistilko za 4 ure dnevno. Telefon 856-823. BILJARD, ROČNO IZDELAN, zelo ugodno prodam. Telefon 856-233 zveCer. MALI OGLASI DVA SODA 100 in 50 litrov in 160 kg prašiča domače reje prodam. Telefon 855-294. TRAKTORSKO RAZTEGLJIVO PRIKOLICO, PRODAM. Karel Oster-vuh, Florjan 178, Šoštanj. NUDIM INŠTRUKCIJE MATEMATIKE, FIZIKE IN ANGLEŠČINE za osnovne in srednje šole. Telefon 856-801. HLADILNIK H 717 in skrinjo 2101 prodam oboje za 25.000 sit. Telefon 855-707. V OKOLICI VELENJA prodam 2,5 ha zemlje po 8 DEM, zazidljivo. Telefon 0602-53-433 zvečer. IŠČEMO REFERENTE ZA DODATNO POKOJNINO - RENTO. DELO JE HONORARNO, možnost tudi redne zaposlitve. Zaželjena je sredna izobrazba. Telefon 24-630, 9. do 12. OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE, s telefonom v Velenju ali okolici najamem. Lahko predplačilo. Telefon 0609-634-972 ali 0609634-972. DVOREDNI PLET1LNI STROJ BRO-THER, ugodno prodam. Telefon 892-261. MOTOR 4 BRZINC in tri vinske sode - prodam. Telefon 652-262. MENJAM TROSOBNO STANOVANJE 110 m2 za manjše ali prodam. Teledon 856-864. RESNI ŽENSKI ODDAM sobo pod zelo ugodnimi pogoji. Telefon 713-844. ULEŽAN HLEVSKI GNOJ prodam. Telefon 857-679. VELIKO PASJO UTO, brunarico, pokrito s tegulo, prodam. Telefon 856-654. ODKUPUJEM VSE VRSTE HLODOVINO. Plačilo takoj. Telefon 853-970. AŽURNO IN KVALITETNO VODIMO POSLOVNE KNJIGE za samostojne podjetnike in podjetnice. Telefon 063-856-057. TUKAJ SMO ZARADI VAS! MARIJA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 8.10. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave in grahaste, stare 6 mesecev, ki so cepljene in krmljene z domačo hrano. Prodajala jih bo od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. PEUGEOT 104 prodam. Telefon 851-159. JUGO 45 po delih prodam. Telefon 850703. KAVVASAKI KLR 650 I. 88, r.6/96, prodam za 4500 DEM. Boštjan Krajcer, Paka 43, Verenje. PRODAMO VEČJI poslovni objekt na odlični lokaciji. Telefon 856-899. DVOSOBNO STANOVANJE (54 m2) na Gorici, s telefonom prodam. Možen je tudi ugoden odkup opreme in plačilo na obroke. Telefon 831-223 po 16. uri. SEDEM MESEČNEGA ŽREBIČKA in konjski gnoj prodam. Telefon 850-918. HLEVSKI GNOJ ob glavni cesti 3 km iz Šoštanja prodam. Telefon 882-883. FIAT PANDO 1000 CLX, staro 20 mesecev, kot nova, prodam za 9400 DEM. Telefon 859-074. DVOSOBNO STANOVANJE V ŠOŠTANJU prodamo. Telefon 856-899. Lepi so spomini na tista leta in dni, ko skupaj smo bili, zdaj pa tam v tihem domu mimo spiš, kjer ni skrbi, je tema in ni luči. V SPOMIN Včeraj je minilo leto žalosti, od kar si za vedno odšel iz našega doma naš dragi IVAN STROPNIK iz Skorna pri Šoštanju 4.10.1994-4.10.1995 Ostal boš v našem trajnem spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Rozika, sinova Jože in Miran. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, deda IVANBOŽIČ iz Ložnice 12a Velenje roj. 7.11.1923 v Šoštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Od njega smo se poslovili 27.9.1995 na pokopališču Podkraj. Žalujoči: žena Mara, sinova Ivan in Oto z družinama. TRGOVINA - SERVIS PARIŽLJE 8/A, 63314 BRASLOVČE TEL.: 063/721-137 (pri mostu čez Savinjo) PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV •lonsered llgHusgvama ESUZEEggl - MOTORNE ŽAGE - VRTNE KOSILNICE - KOSILNICE NA NITKO - MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE - REZERVNI DELI ... PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG... DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. O Z 0 3 1 Z lil □ 00 s Oldy d.o.o. Polzela 38, I m tel.: 721-052 Td.0.0. PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391 ***SUZUKI POPUSTI, KREDIT11-4 S DO R+8,8% POPUSTI: SAMURAI 24.390 DEM popust! 60.000SIT VITARA3V 34.700 DEM popust! 80.000SIT VITARA5V 39.700 DEM popust! 100.000 SIT SVVIFT 1,3 GLS3V 17.390 DEM BALENO 21.990 DEM ***! ROVER 214 Si 16V 23.800 DEM JUSTYJ12 4WD 22.020 DEM IMPREZA SEDAN1,6 2WD 26.820 DEM PUNT0 55 S3V 17.490 DEM POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660 Tiho, kakor je živela, je odšla naša mama MARUA KOREN iz Koroške 4 v Šoštanju 7.12.1922 - 25.9.1995 Vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče, ter za mašo se iskreno zahvaljujemo. ŽALUJOČI VSI NJENI Mnogo prerano nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka JOŽEF JELEN 6.11.1947 - 23.9.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in Onemel je tvoj vedri sveče ter za tako številno spremstvo k njegovemu preranemu nasmeh,v naših srcih grobu. Zahvala velja tudi gospodu Zaverlu za poslovilne besede, Kruta in neizprosna je pevcem za odpete žalostinke, duhovniku za opravljen cerkveni resnica, da se nikoli obred, dr. Stuparju in dežurnemu osebju, sodelavcem službe večne vrneš. varovanja ter mojim sodelavcem TOZD Štedilniki in hladiliniki. Žalujoči: žena Majda, hči Adrijana s Francem, hči Jasmina z Leonom in mama Lojzka. ZAHVALA ob izgubi drage mame in stare mame HELENEJELEN se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Ivu Suhovršniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Marjan in Janko ter vnuk Tini in Lucija. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Frantlška Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas čas" uvrSCen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtaric, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolaijev. trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rac. prelom in oblikovanje: Mil lll llltfl in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Velenjsko gospodarstvo se predstavljaj Tomsku Vzhod odpira vrata Velenjsko gospodarstvo se bo v ponedeljek predstavilo na velikem sejmu "Sibirski dom" v mestu Tomsk v Rusiji. Sejem bo odprt od 10. do 12. oktobra, na njem pa poleg podjetij iz Rusije sodelujejo tudi podjetja iz ZDA, Nemčije in Japonske. Tokratna predstavitev velenjskega in posredno tudi slovenskega gospodarstva, ki ponuja vse za gradnjo in dom, bo priložnost, da se še okrepijo nekajletne poslovne vezi, ki so jih s Sibirijo že stkali nekateri velenjski podjetniki. Na sejmu se bodo predstavili Gorenje trgovina, ERA, Vegrad, Veplas, ESO Kiko, Procim, Eurograf, Svericom ter Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Velenje. Velenjska podjetja bodo na sejmu zastopala še šestnajst podjetij iz Slovenije. Predstavljena pa bo tudi mestna občina Velenje v celoti. V Velenju sedaj potekajo zaključne aktivnosti za ustanovitev Interesnega centra za mednarodno sodelovanje, podobna centra pa sta že ustanovljena v Tomsku in sosednjem mestu Jurga. Velenjski župan bo ob tej priložnosti, s tamkajšnjima županoma, podpisal listino o partnerstvu med mesti. V Tomsku bodo ob zaključku sejma odprli tudi stalni razstavni cente^v katerem bodo predstavljeni eksponati podjetij iz velenjske občine in Slovenije. ■ Plešivec •••••••• Rešili so se najhujšega klanca Kdor čaka, dočaka, so si dejaliv Plešivcu te dni. Pred mnogimi leti, ko so začeli razmišljati, da bi bilo prav, če bi tudi do njihovega kraja posodobili cesto. Pred devetnajstimi leti so asfaltirali cesto od Škal do središča vasi, lani po vrhu Graške gore v dolžini 1.700 metrov. Prešnjo soboto in v ponedeljek pa je asfalt dobil-tudi najstrmejši klanec - od šole naprej, v dolžini 550 metrov, ki je zlasti pozimi in ob nalivih povzročal voznikom veliko preglavic. Denar za njegovo modernizacijo so prispevali krajani sami, pomemeben delež pa jim je prispevala tudi šoštanjska Termoelektrarna. Veseli so tudi, ker razen ene izjeme nihče ni zahet-val odškodnine za izgubljeno zemljišče. V Plešivcu so prepričani, da bodo kmalu dočakali tudi dan, ko bodo asfaltirali še preostalih 800 metrov na vrhu Graške gore. To : naj bi zgodilo prihodnje leto. ■ vos 22. mala Napotnikova kiparska^ kolonija Ustvarjalna vnema močnejša od snega Po mastodontovih Do znanja Prelepo nedeljsko jutro je zvabilo v naravo precej ljudi, ki jim geslo "sonce, voda, zrak, svoboda - šport za zdravje" ni le prazna fraza. Kar 148 ljubiteljev hoje v naravi se je zbralo pred vilo Bianco v Starem Velenju in ob 8.uri krenili na pot, ki so jo učenci osnovne šole Gustava Šiliha poimenovali "po mastodontovih stopinjah do znanja in zdravja." Pot obkroži Velenje in pelje mimo treh gradov in številnih drugih turističnih zanimivosti. Najstarejša udeleženka nalaga že sedmi križ, najmlajšemu pa je bilo šele šest let. Razveseljivo, da se je -pohoda udeležilo precej osnovno- stopinjah in zdravja šolcev, ki bi sicer dopoldan presedeli ob televizijskem ekranu. Vsi udeleženci so na začetku dobili knjižico z opisom poti, na koncu pa majico. Žal je 48 otrok ostalo brez obljubljene majice, saj jih je organizatorju uspelo zagotoviti le 100. Močno upam, da se bo našel sponzor tudi za teh 48 majic. Da je pohod uspel in da se ga je udeležilo tako veliko število ljudi, se iskreno zahvaljujem sponzorjema TGO Gorenje in Premogovnik Velenje ter seveda vsem, ki so lepo oktobrsko nedeljo aktivno preživeli in s tem storili nekaj za svoje zdravje. ■ Anka Pugelj Izjemna Katarina Srebotnik Štirinajstletna Katari- ^^^H^^lr V^H na nadaljuje izjemne med-narodne uspehe. Najno- ^^ vejšega je dosegla na med- | F narodnem ITF turnirju za igralke do 18 let v avstrijskem St.Poeltnu v močni konkurenci igralk iz Češke, Slovaške, Madažarske, Avstrije in Slovenije. Katarinin uspeh je izjemen iz več razlogov. Vse nasprotnice so bile starejše od nje, na glavni turnir se je uvrstila iz kvalifikacij in po neprekinjeni seriji zmag osvojila turnir, kar se še ni zgodilo, poleg tega pa je prva slovenska igralka sploh, ki je zmagala na takšnem turniiju in osvojila kar 60 točk za svetovno mladinsko jakostno lestvico. V polfinalu je premagala drugo nosilko in 52.igralko na svetovni jakostni lestvici Cehinjo Hubnerjevo kar s 6:1 in 6:0, v finalu pa še Avstrijko 6:4 in 6:2, čeprav je tekmica v prvem nizu I že vodila s 4:1. To je nov dokaz njenega izrednega talenta in potrditev dejstva, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi v kategoriji do 18 let. Na pamet? Stara navada je železna srajca. To velja tudi za promet v Šoštanju, kjer ljudje očitno vozijo bolj po občutku kot po pravilih, ali celo na pamet. Ne samo kolesarji, motoristi in osebni avtomobili, celo vozniki avtobusov hrabro pritisnejo na plin in zapeljejo v prepovedano smer. ■ foto: vos V Zavodnjah nad Šoštanjem, rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika, je Občinska zveza prijateljev mladine Velenje ob koncu preteklega tedna izpeljala že 22. malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Tudi tokrat so mali kiparji, ki so se jim pridružili tudi starejši kolegi, iz lesa oblikovali vrsto zanimivih skulptur in reliefnih plastik. Ustvarjali so na prostem, pri tem pa jim vreme, ni bilo najbolj naklonjeno. V petek je namreč prineslo tudi nekaj snežink, kar pa jih sploh ni zmotilo pri delu. Ustvaijalna vnema in vrvež v in umirila v soboto ob 14. uri. Takrat pred prostori male osnovne šole v so udeleženci kolonije končali z kraju, ki je tudi letos prijazno gostila letošnjim delom, kar so kronali z 24 malih kipaijev iz osnovnih šol okusnim kosilom pri Milanu, pred velenjske, šoštanjske in občine šolo pa so pokazali svoje izdelke. Prav vsi so dobili priznanja iz rok Tince Kovač in vsi so si jih tudi resnično zaslužili. Akvarij, portret, zanimiv konjiček, pol-žek... To so le nekatere letošnje skulpture, med katerimi bodo sedaj še izbrali najboljše, ki se bodo pridružile najboljšim iz preteklih let na pregledni razstavi v Ma-yeijevi vili v Šoštanju. Ni nevažno, da je les material, s katerim se učenci pri rednem pouku ne srečujejo tako pogosto, ker njegova umetniška obdelava zahteva veliko časa in poseben pristop. Ravno zato je ta kolonija zelo dobrodošla, ----------------- česar so še posebej MIha pred svojim portretom veseIi, "kovni peda- gogi, ki so tudi letos usmerjali osnovno- Šmartno ob Paki, pridružili pa so se šolske trojke. To je bila namreč jim še vrstniki iz Polzele, trije tudi priložnost za vseh 8 peda- študentje (Urška Stropnik, Rok gogov, ki so na koloniji sodelo- Poles in Boštjan Štomajer) ter Mi- vali s svojimi učenci, da izmenja- lan Matko in Franc Ravnjak, jo strokovna mnenja, člana Šaleških likovnikov, se je Tudi letos je udeležence Končala bo kot seme Narava se vsako leto poigra tudi s plodovi, ki jih zasadimo na domačih vrtovih. V našem uredništvu se je z veliko jedilno bučo, ki je "na hitro" spominjala na kačo, oglasila Elica Rak iz Velenja. Buča je zrastla na vrtu Mihe Gorška v Ravnah pri Šoštanju, kamor hodi gospodinjit gospa Elica. Sama jih je posadila in bila nemalo presenečena, ko je opazovala rast. Jedilna buča velikanka, dolga 1 meter in 6 centimetrov, težka malo več kot 5 kilogramov, pa ne bo končala v loncu, ampak jo bodo pustili za seme. ■ foto: vos Priznanja so si zaslužili vsi udeleženci obrtnega znanja, ki so si ga likovni pedagogi lahko pridobili prav z rednim sodelovanjem na teh kolonijah, saj se sicer z lesom premalo srečujejo. Zato je ta kiparska kolonija več kot dobrodošla. Tudi sam še vedno veliko kiparim, W[jub bolezni. Vsak dan vsaj nekaj ur preživim v ateljeju v Vuzenici," nam je povedal. Najmlajši udeleženec je bil Miha Mrak, učenec 2. razreda na OŠ KDK v Šoštanju. Miha ni bil najmlajši le tokrat, doslej še niso imeli mlajšega. "Naravni talent," so mi zatrjevali vsi. Miha je s svojo pridnostjo, zagnanostjo in ustvarjenim hitro postal ljubljenček kolonije. Izdelal je portret, ki bi ga res prisodili kakšnemu starejšemu kiparju. Fantič ni prišel v Zavodnje čisto po naključju. portreta mi je pomagala tovarišica Alenka Venišnik, Če bom le lahko, bom sem še prišel," mi je povedal. Ob koncu smo za mnenje o letošnji koloniji prosili še predstavnico organizatorice Tinco Kovač: "Vsako leto nam je primanjkovalo časa, letos pa tega ni bilo čutiti. Izredna delavnost in ustvarjalnost je vladala. Še posebej sem bila vesela, ko sem ugotovila, da vreme ne vpliva na otroke, saj jih tudi mraz in snežinke niso premotile." Seveda so si ob koncu obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo. Spet v Zavodnjah. Vi pa si le vzemite čas in si skulpture oglejte v Mayeijevi vili v Šoštanju. mbš Tenis • • • • • V*?*.!. . "i' Tlnca Kovač Živi v Lokovici, kjer se velikokrat oglasi pri Francu Ravnjaku. Ta ga je tudi seznanil s prvimi kiparskimi "prijemi" in odkril fantov talent. "Všeč mi je bilo, tudi starejši so me lepo sprejeli. Pri izdelavi obiskal kipar Janko Dolenc, ki si je z zanimanjem ogledal, kar je nastalo borih dveh dneh. Bil je zadovoljen. "Od predzadnje kolonije, ki sem jo obiskal, je napredek res velik. Več je tako imenovanega Kipar Janko Dolenc