Dopisi. Iz Slovenjegraškega okraja. (Pozor.) Ko čitam št. 17, pridem do dopisa iz Šaleške doline zarad volitev. Jaz vam moram reči, da niaem a tem, kar se ondi piše, nič kaj zadovoljen. G. dopisnik izrazil se je tako, kakor da bi imel on že voljo volilcev vaeh treh volilnih okrajev crno na belo. Kakor ae pa sliši, volilci Slov. Graškega okraja niao istih miali, kakor jih on ima. Na apremenbo gled^ na našega poalanca pač pri nas ne miali nihče. Sploh pa ae vpraša pri nas, zakaj bi ne bil dalj čaaa č. g. dr. Joaip Šuc naš deželni poalanec, inar ni storil svoje dolžnoati; ali 8e ni neumorljivo potegoval za koristi in pravice Slovencev pri vsaki priložnosti ? Nadalje pravi dopisnik, da je č. g. dr. Iv. Lipold pred 6 leti obljubil prevzeti posel dež. poslanca. Reč je pa pred 6 leti bila ta, da so nemškutarji postavili g. Plešivčnika za kandidata. Da bi pa ležje razcepili naše glase ter tako sami morebiti zmagali, rekli so, da bi tudi č. g. dr. Iv. Lipold kandidiral. To pa je čaat. gospod dobro razvidel, in ae ni dal motiti, zatoraj, volilci Soštanjskega, Slov Graškega in Marenberškega okraja. pozor in ne dajte ae motiti. Ne zbirajmo ai poalanca, volimo dosedanjega enoglasno in ne odstopimo od tega sklepa ne trohe. Splob. pa se držimo ravnila v te zadevi, ki ga nam bo, kakor vsakokrat, dela tudi letoa alov. društvo v Mariboru. Toraj pozor! Več volilcev. Iz Braslovč. (Zborovanje. Selitev.) Dne 27. aprila t. 1. zborovalo je naše bralno društvo, pri katerem so naš prečaatiti gosp. dekan v celo uro trajajočim temeljitem govoru, kakor je le njim laatno, govorili in razlagali zgodovino časopisja, DJegov namen in. pomea ter korist čitanja dobrih in hudo stran slabih časnikov itd. Ko so bile vse točke dnevnega reda končane, bila je prosta zabava ter amo ae prav dobro imeli, le nekaj nam je arce težilo. Zvedeli smo namreč, da naa bodo prečaatiti in obče ljubljeni goap. dekan zapustili, in to je bila huda rana za nas in naše društvo, kajti aami iz avojega žepa nam plačujejo 7, reci: aedem iztiaov ,,Slov. Gospodarja in zraven tega še nekaj drugih avojih čaaopisov društvu darujejo. Naše društvo ima lepo število čaaopiaov naročenib. in to v več iztisih, kakor nMir" in rDomoljub"itd. Tudi knjižnico ima precej veliko, v katero so bnkve darovali razni domoljubi. Za to jim bodi lepa hvala! Zdaj ai je naročilo knjige v dvett iztisih „Junaki" in ,,Političen katekizem" od g. Fil. Haderlapa, ta nam jako dopade in je za sedanje razmere izvrstno pisan ter je želeti, naj bi ga vsaki Slovenec kupil in prebiral ali vaaj nobeden občinski odbornik bi ne smel brez njega biti. Tedaj, rodoljubi, sezite ponj ! — V Ameriko eedalje bolj pogoato od naa gredo; iani je dvekrat po več oseb šlo. Letoa se zopet eela karavana spravlja v dalnjo Brazilijo sreče iskat. Samo iz sosednje Št. Pavelske župnije jih je že nad ato šlo v južno in severno AmerikovNaj jim bo le areča mila! Kmetič. Iz Zalca. (Z a a p a n o s t.) V Vašem cenj. časniku od 1. maja t. 1 naznanjeno je bilo, da bo v nedeljo t, j. 4 maja ob 4 ure popoldne imela Žalska podružnica sv. Cirila in Metoda .voj občoi zbor. a eledeoim vsporedom: 1. Vo- litev novega odbora. 2. Vplačevanje letnine za preteklo leto. 3. Razdelitev oziroma razprodaja knjig. 4. Naaveti. 5. Prosta zabava. Zvedite toraj, dragi čitatelji, kako se je vse to izpeljalo. Žal, da ae moram, ako ravno nerad, oglasiti z željo, naj bi tisti nedavno od neke skrivne družbice izdajani šaljivi list ,,Žalski bič" zopet nastopil, da bi s svojim ostrim bičem zaspanost odbora alavne podružnice Žalake prepodil. Na zborovanje ao namreč skoraj čisto pozabili; samo g. Širca iz Griž ae je muogo trudil, — bodi mu čaat! — vsaj nekaj udov zbrati, da bi v občinaki pisarni, a ne v gostilni (?) zborovali. Prve štiri točke napovedanega zborovanja so toraj brez male izjeme pozabili; toliko več pa so zadnjo, to je, prosto zabavo vestno spolnili; kajti kar mrgolelo jib. je pri igranji na kegljišči, kjer ao pridno kozarce praznili. Vprašam Vas, kaj bi pač bilo, ko bi vae podružnice tako malomarne poatale, kar se še hvala Bogu ni in upam, da tudi ne bo zgodilo. To bi se pač raalo društvenih knjig razprodalo, kakor tudi letnine nabralo. Poglejmo samo v bližnjo Pirešico, kako je vedno tam vse živahno: pa tudi nam ostane 1. 1888 nepozabljivo, tedaj bilo je še veselje, zborovanje živahno in polnoštevilno, za zabavo ne kegljanje, temvec v šolaki prid namenjena tombola. Vzbudimo se toraj, saj naa kliče mati Slava ter podpirajmo vzajemo z vso močjo slavuo, vse hvale in preporočila vredno družbo, katere prečastai nalog je pod varstvom alovanakib. blagovestnikov atražiti meje mile naae domovine in kolikor je v moči, delati na to, da se naša deca v svojem maternem jeziku na krščanakej podlagi v aoli podučuje I Ne zamerite pa in ne štejte mi v greb. mojega dolgega besedičenja, ker k temu me sili domovja ljubezen, nagovarjanje več sodomoljubov in upanje, da že to zadostuje ter se vse to brez ,,Žalskega biča" na bolje obrne. ,,Živi, živi, duh alovenaki, bodi živuaveke!" Gotoveljski. Iz Mestinja blizo Sladkegore. (Nem š k u t a r ij a.) Ko sem bral v Slov. Goapodarju atev. 12. od dne 20. marcija t. 1. dopia niz Meatinja," mialil aem si, da ae bo zdaj naš gosp. župan vendar le enkrat svojega nemškutarakega uradovanja naveličal. Ali žalibog pri njem ata krat in krizma zastonj; nikakoršnjega poboljšanja ali sprsobrnjenja ni upati, ako ravno ima on vrlega narodnjaka in dovolj uženega moža za svojega pisarja. Naš piaar, gospod Alojz Rokavec nam v vaeh občinakih zadevah rad vstreza in pomaga, ter bi nam tudi rad v piaarni slovensko pisal, ko bi mu župan ne nasprotoval. Tako nam je na primer 18. aprila t. 1. naš blagi in akrbni goapod Franjo Detiček, vel. poaestnik, občinaki odbornik in blagajničar priporočal, da naj bi 8i občina iz občinske blagajnice tri škropilnice proti strupeni roai kot invectar kupila, ia je ta predlog za uaše vin- ske gorice gotovo vse hvale vreden. Na to željo je goapod pisar slovenako okrožnico za občinsko sejo županu v podpia predložil, ta je pa ni hotel podpisati, češ, da se more povabilo v nemačini glasiti. Kdo je torej kriv, da ae pri naa nemško uraduje? — Neodpustljivo! Slovenskega kmeta v nemškem jeziku k aeji vabiti, je gola, neopravičena bedarija — neumščina. Skoro od vseh zavodov že dobivamo piama v našem prelepem, za kmeta razumljivem slovenakem jeziku, samo naš župan še vedno nemški kremlja in nepremišljeno svoj mili materni jezik z nogami tepta in to pa aamo zato, ker je v nemščini preveč podkovan. Tako je ta možiček pretečeni mesec avojo visoko učenoat dokazal, ko je neki oaebi pobotnico s sledečimi beaedami potrdil: -Die Geindeamt bestetiget am 30. Marz 1890. Den Gemeindevorater Jakob Kidrič mp." Enakemu delovanju bi mi precej konec naredili, pa ae skoro trud ne izplača, ker bode v kratki dobi visoko učeni glavički ura za vaelej odbila. Samo do prihodnje volitvo ae potrpeti! Pri novi volitvi pa bomo dobro in previdno postopali, ter dobro pazili, da ae nam ne vrine kakšna zmija, ali pa kakana nemškutarska glota v naš občinaki odbor. Iz Veržeja. (Nazaj ali naprej?)Prav redko se Vam poroča o našem trgu in to tudi ni čudo, ker pri nas aploh malo kaj tacega pride na dan, kar bi zanimalo čitatelje. Po drugih trgih in vaseh snujejo se čitalnice, bralna in pevaka društva, bore se Slovenci za vsvoje pravice itd., pri naa pa vsega tega ni. Citalnice, bralna iu pevska društva so še pri nas neznani ptiči, ravno tako ae tudi do najnovejše dobe, hvala Bogu, niamo imeli borbe z nemškutarji — ki pa večjidel niti nemški ne ved6 — ali začenjajo že glave vzdigovati. ,,Slovenski Gospodara je poročal, da se je pri nas ,,požarno druatvo" oanovalo. Tega je bilo treba, ali naši požarniki so ae žalibog v ,,fajerbere" spremenili. Tudi letos je že piaal ,,Slov. Goapodar" o našem ^komiteji," rballu" in nguthajlu," tedaj pa jaz s tem ne bom dolgočasil čitateljev. Pameten elovek ae le vpraša, kako je kaj tacega v Veržeju — čiato alovenakem trgu — mogoče. Toda kar se zdi pametnemu človeku netnogoče in neumno, to je vae mogoče in razumljivo našemu fajerberskemu ,,hopmanu." Temu gospodu se nikakor ne ljubi alovenaki jezik, daairavno se prav dobro euti med nami Slovenci in mu slovenski kruh prav dobro diši. On je na enkrat jel oznanjevati znani nemškutarski krivi nauk : da je slovenski jezik preproat in prenbog, da nima dobrih izrazov za ,,komando" in da ž njim ne moreš nikam priti. Gospod ,,hopmau" ni nic r_cral, če so mu tudi naši tržani in okolu-ani hrbet obračali in se smejali njegovemu nauku, on je bil zadovoljen, ko je v^ celem trgu in okolici našel le 14 »zveatih." človek bi mislil, da ao ti kaki nemški priaeljenci, ali motil bi ae, vai ao pravi koreniti Slovenci, med katerimi večina uiti 5 besed nemških ne ve. (Konec prih.) Iz Stranic pri Konjicah. (Poiasnilo.) V štev. 18. letošnjega ,,S1. Gospodarja" piše nek dopisnik iz Stranic pri Konjicah take neresničnosti, da je podpisano predatojništvo primorano slavno urednistvo naprositi, naj blago voli aledeče vrstice v svojem cenjenetn listu objaviti. Dopisnik očita občinskemu predstojniatvu, da potratao ia nepremišijeno goapodari z občinakim premoženjem, češ, da nepotrebno uboge, ki 89 le kot uboge hlinijo, podpira ter navaja neko žensko, katera baje 40 let ni stara in je še vaakega kmetijskega dela zmožna. To pa ni res. Podpore, katere dobivajo vbogi iz obcinske blagajnice, določuje pri naa vedao občinski odbor, a nikdar ne župan sam. Odborniki dobro preudarijo, komu kaj podarijo in mislim, da občinake uboge bolj poznajo, kakor dopisnik, ki pravi, da bi ae naj prihodnje ,,bolj gledalo na resnično uboge." Kateri ao ti? Naj ae oglasijo, ali naj nam jih dopisnik imenuje. Ženska, nad katero ae dopianik spodtika, je stara 46 let ter je bila iz Celjske bolnianice z dopisona od dne 5. februvarija 1889. štv. 2722 zaradi neozdravljive naduhe domu poalana in je sicer županstvo moralo poalati voz po njo, ker je bila preslaba, da bi peš prišla. Vrhu tega še pa sirota ni pri zdravi pameti. Dokaz temu je ravno tisti otrok, katerega ji dopisaik očita. Kakor smo uradno poizvedeli, je otrok neke Marije Cvirn, doma pri sv. Štefauu blizo Šmarja, ter ga je ona tej siroti obesila, da ž njim berači. Zoper nečloveško mater je župaastvo ukrenilo, kar je bilo treba, da zasluženi kazni ne bode ušla. Toliko v pojasnilo. Matija Fijavž, župan. Iz Malenedelje. (Raznoterosti.) Narava je slekla svojo tiho in zavito zimako ogrinjalo, ter se nam je pokazala spet prav kraana, katero kraaoto držala je dosedaj v avoji notranjosti. Vsako drevesce pozdravlja nas prav pri • jazno, njega čarobno cvetje razveseljuje arce vaacega človeka, ki ae zaveda, ter v6, da je Vsemogoijni vae to le za-nj, t. j. za človeški rod uatvaril. Res prav prijazno naa je pozdravila letošnjo spomlad narava, v vaej avoji kraaoti, vae cvete, ter nam obeta obilnega aadu, vendar je še vse to odvisno od grdih mrčeaov, ki poaebno žrtvo letos zahtevajo, ter elementarnih nezgod, katerih nas le sam Bog čuvati zamore. Tudi v vinogradih kaže se povoljno, trta ni letos pomrznila, kakor slednja leta, povsod ae vidi, da je še zdrava, posebno lepa je pa v onih vinogradih, ki ao lansko leto škropili, tam vidi se popolnoma, da je škropljenje vinogradov v dvojnem pomenu zelo koristno. Akoravno se še znajdejo med nami ,,neverni Tomaži", da škrop- ljenje nič ne haani, vendar to ni reanica, je le trditva brez prepri.anja! Kakor sem omenil, koristno je škropljenje v oziru, prvitt dobodo posestniki dobro zdravo in zrelo grozdje, katerega je v primeru mnogo več, kakor v neškropljenih goricah ali vinogradih. V tem prepričal ae je lahko vsak lansko leto, ako ,je pogledal vinograd g. nadučitelja, Lovra Slana, ter kneza Trautmannsdorf ali Negovske v Moravcih. Vaak se je čudil lepemu grozdju in zelenemu vinogradu, dočim so drugi nosili vže žalostno zimsko obleko, brez listja, ali pa s poemojenim listjem. Da so ti posestniki pridelali mnogo boljo kapIjico, ki ima najmanj 50 % višjo ceno, je vaacemu znano. Ravno tako koriatno je pa tudi trtam aamim, ker tam, kjer je bilo škropljeno, dorastel in dozorel je les popolnoma, doeim se je v neškropljenib. goricah godilo popolnoma nasprotno. Toraj oni, ki trdijo, da škropljenje škodi trti, naj se blagovolijo poprej prepričati, ker potem ne bodo napačno sodbe izrekali. Toraj ne zamudite škropljenja, ako želite ohraniti zdrave vinograde, ter strupeni rosi ne vrat odpirati! Ker bode poznej pa cena bakrenega vitrijola mogoče znatno poskočila, treba je, da si jo vsak poseatnik sedaj naroči, ko še je po ceni, kakor tudi brizgalnice. Podpiaani aprejema naročnine in priskrbi najfinejega kilo po 40 kr., oez 20 kil 38 kr. Ugnjeslav Koai. Iz Šmarijskega okraja. (Raz n e st v ari.) V neki nemški gostilni, kamor radi zahajamo, imajo paa, ki malo šale razume. V preteklem tednu ata imela pri tLikajšnji sodniji dva moža obravnavo; sodaik je obravnavo s tem končal, da je oba iz hiše odpravil. Ona prideta potem v omenjeno gostilno in eden pripoveduje, kako se je obravnava vršila, bil pa je v tem precej glasen. Pes, ki je pod klopjo ležal, je pazljivo poslušal, kaj to pomeni. Ko pripovedalec pride do konečnih beaedi, ki jib. je g. okrajni aodnik izgovoril, pokaže proti vratom in reče: hajdi vun! Pes misleč, da bi ae znalo to njega tikati, skoči izpod klopi in prime moža na mestu, kamor se po navadi vaedemo. — Na Ponikvi je umrl v preteklem tjednu g. Oberaki, tamošnji naducitelj. Rajnki je bil izboren narodnjak, veliki dobrotnik ljudatva, aadjerejec prve vrste ter je tako rekoč sadjerejo v avojem krogu viaoko povzdignil. On je bil rojen Hrvat in je služboval vedno na Slovenakem. Bodi mu zemljica lahka!