informator
Številka 29 Leto xx	Titovo Velenje, 9. julija 1986
List za "obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
Gorenje MGA -sozda Gorenje
V ponedeljek, 30. junija 1986, so se zadnjič sestali delegati delavskega sveta temeljne organizacije MGA Gorenja Gospodjnjski aparati v Nazarjih. Že v torek, 1. julija 1986 je namreč ta tozd pričel poslovati kot enovita delovna organizacija v sestavi sozda Gorenje. Prednost kakovostni proizvodnji, oprti na sodobni informatiki!
Delavci temeljne organizacije MGA Gorenja Gospodinjski aparati so se že 28. maja 1986 z referendumom odločili za samoupravno in poslovno preobrazbo v enovito delovno organizacijo. Njihovo odločitev so podprli tudi delavci ostalih temeljnih organizacij Gornja Gospodinjski aparati, pred kratkim tudi delavski svet Gorenja Gospodinjski aparati. Delegati delavskega sveta temeljne organizacije MGA so se tako zadnjič sestali v ponedeljek, 30. junija 1986, kajti že naslednji dan je ta tozd pričel poslovati kot enovita delovna organizacija. Predlagani dnevni red zadnje seje so se prej obravnavali tudi člani družbenopolitične koordinacije. Delavski svet je namreč sklepal o organiziranosti delovne organizacije, sprejeli so tudi začasen razvid del in nalog, s katerim so razčlenili delovni proces na posamezna dela in naloge. Za nemoten potek poslovanja pa so imenovali tudi nosilce najodgovornejših nalog. Tako so za vršilca dolžnosti direktorja Gorenja MGA imenovali Jožeta Kudra, ki je že predstavil notranjo organiziranost delovne organizacije zasnovane na računalniško podprtem sistemu. Cilje in možne rešitve uveljav-
nova članica
Ijanja informatike v Gorenju MGA pa je pripravil Jože Gregorič iz Gorenja Raziskave in razvoj, ki so ga imenovali za pomočnika direktorja za splošne zadeve in informatiko. Marko Purnat, dosedanji vodja tozda MGA, pa bo poslej pomočnik direktorja za proizvodnjo.
Delegati, ki bodo sicer še'nekaj časa opravljali" to funkcijo, so sprejeli tudi sporazum o prehodu delavcev delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati v Gorenje MGA. Drugače pa bodo v tej delovni organizaciji izdelali tudi plan kadrov, da bi zaposlovali kar najbolj racionalno. Pripravili pa bodo tudi poslovnik, s pomočjo katerega bodo urejali odnose do sprejema samoupravnih splošnih aktov. Na ponedeljkovi seji pa so že sprejeli rokovnik aktivnosti, ki jih je potrebno še izvesti do konca meseca, da bi poslovanje delovne organizacije nemoteno steklo. Delegati so obravnavali tudi pregled izvajanja ukrepov za doseganje letošnjega plana. Podobno kot za večino Gorenjevih delovnih organizacij tudi za Gorenje MGA velja, da je oprema z6 iztrošena. To skušajo sicer nadoknaditi s skrbnim vzdrževanjem in strožjim nadzorom kakovosti, vendar jih ovira pri doseganju planskih ciljev. Vsekakor načrtujejo v Gorenju MGA posodobitev proizvodnje in povečanje zmogljivosti. V tem srednjeročnem obdobju naj. bi za naložbe_namenili 3 milijarde dinarjev. Že leta 1990 pa naj bi na tuje prodali več kot 60 odstotkov svoje proizvodnje. Svoje mesto v gospodarstvu Gorenje Savinjske doline naj bi tako tovarna Malih gospodinjskih aparatov kot delovna organizacija, še okrepila.
bg
Osebni dohodki
Za nami je že prva polovica leta in čas, ko drugič ob periodičnih rezultatih poslovanja pregledamo delo v tekočem letu. Na osnovi rezultatov poslovanja ter na osnovi gibanja osebnih dohodkov v tem obdobju, je bila predlagana in tudi sprejeta sprememba vrednosti enote enostavnega in vrednost minulega dela.
Vrednost enote enostavnega dela (VEED) za obračun osebnih dohodkov za mesec junij tako znaša 252,70 din bruto, vrednost enote minulega dela (VEMD) pa 14,80 din bruto. Neto vrednosti so tako 175,02 din za VEED in 10,25 din za VEMD. Te vrednosti so za obračun osebnih dohodkov delavcev s stalnim bivališčem na območju občine Velenje. Prispevki iz osebnega dohodka namreč znašajo 30,74 %, enako kot prejšnji
mesec. Za druge občine je višina prispevkov nekoliko drugačna, za nekatere se je višina prispevkov glede na mesec maj nekoliko spremenila.
Ker je za nami tudi drugo četrtletje, bo pri tem osebnem dohodku obračunana tudi kvartal na stimulacija. Kvartal na stumulacija (KOP3) za obdobje april—junij 1986 znaša 0,15. Obračunava se, v skladu z metodologijo, na podlagi delavčevega osebnega dohodka za vse efektivne ure, ki jih je opravil v zadnjih treh mesecih.
Osebni dohodki za mesec junij bodo tako znatno višji kot osebni dohodki za mesec maj, vendar pa gre to predvsem na račun tokrat obračunane kvartal ne stumulacije. Nekaj več o rezultatih dela in osebnih dohodkih bomo slišali v naslednjih tednih, ko bodo tekle obravneve periodičnih računov poslovanja in dela.
Jože Meh
gorenjegaspodnonjsfeo apairal
Danes v Informatorju:
O varstvu okolja	(stran	2)
Zmanjševanje vseh vrst stroškov	(stran	2)
Znanje — delo	(stran	3)
V	Rogatcu proslavili deset let uspešnega dela tozda Kondenzatorji.
V	tozdu Kondenzatorji v Rogatcu so 2. julija pripravili krajšo slovesnost ob desetletnici dela te tovarne. Delavcem in gostom so se predstavili s krajšim kulturnim programom učenci osnovne šole. Edvarda Kardelja iz Rogatca.
(Več o slovegposti na 3. strani.)
gorenjepro©@siE) ©prema
iGk sestavljena organizacija yV/l Wl IJ W združenega dela
O varstvu okolja
Predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Gorenja Procesna oprema so 30. junija 1986 spregovorili o varstvu okolja. Sprejeli so stališča, s katerimi podpirajo vsa prizadevanja delavcev in občanov Velenja za varstvo okolja.
Razširjenega sestanka, re katerem so sodelovali člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, člani sekretariatov osnovnih organizacij ZK, vodstva mladinske organizacije, samoupravnih in poslovodnih organov, seje udeležilo skupno 32 udeležencev, razpravo pa so v glavnem namenili varstvu okolja in prizadevanju za preprečevanje onesnaževanja okolja. Prisotni so bili najprej seznanjeni s stanjem na področju onesnaževanja voda, zraka, odlaganja škodljivih snovi, zmanjševanju kmetijskih površin ter vplivu vseh negativnih pojavov na človeka. Stanje sta opisala in podkrepila s številkami Ciril Bezlaj in Bojan Penšek. Prisotni so kaj kmalu ugotovili, da je stanje problematično. Pomoči brez lastnega angažiranja ni treba pričakovati. Začeti je treba razmišljati o novi industriji, ko govorimo o ekologiji. Delavci v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema lahko veliko storijo pri dopolnjevanju tehnologije ne le pri sebi, temveč v drugih delovnih okoljih, da bi zmanjševali negativne učinke.
V stališčih, ki so jih izoblikovali na skupnem sestanku, so najprej zapisali, da podpirajo vsa prizadevanja delavcev in občanov Velenja, za preprečevanje onesnaževanja okolja in za saniranje razmer pri varstvu okolja.
•
Delavci Gorenja Procesna oprema bodo skrbeli da bi bilo onesnaževanje s strani industrije kar najmanjše. Tudi razvoj mora zagotoviti čisto naravo.
•
Delavci Gorenja Procesna oprema se bodo uprli poskusom, da bi prostor velenjske občine uporabili za odlagališče slovenske ali jugoslovanske industrije oziroma energetike.
•
Nadalje zahtevajo od širše družbenopolitične skupnosti, da skupaj z združenim delom velenjske občine poiščejo najoptimalnejše rešitve trenutnega stanja onesnaženosti Šaleške doline — torej zbrati sredstva, ki bodo preprečevala nadaljnje odmiranje narave, v kateri živi občan Velenja.
•
Ob koncu so na sestanku sprejeli tudi pobudo, da bi v okviru delovne organizacije Ve kos razvili dejavnost za predelavo raznih odpadkov, ki v tem trenutku predstavljajo problem ekološke narave.
hi
Zmanjševanje vseh vrst
stroškov
Člani koordinacijskega odbora sindikata Gorenje sozd so se na svoji zadnji seji, ki je bila 24. junija 1986 v Gorenju Tiki v Ljubljani, zavzeli za zmanjševanje vseh vrst stroškov poslovanja. Sprejeta pobuda o Dnevu Gorenja!
Med prvimi ocenami letošnjega gospodarjenja v Gorenju velja posebej opozoriti na tiste, ki kažejo, da načrtovane stroške poslovanja presegamo. Vemo pa, da je prav obvladovanje teh stroškov posebnega pomena. Vsak odstotek prihranka pri stroških nam zagotavlja kar 5 odstotkov višji dohodek, od katerega pa je seveda odvisna tudi višina naših osebnih dohodkov. V vseh delovnih organizacijah Gorenja smo se že odločili za pripravo potrebnih ukrepov, s katerimi bomo skušali vse stroške čimbolje obvladovati. Pobudo za zmanjšanje stroškov poslovanja in realizacijo planiranega dohodka so sprejeli tudi člani koordinacijskega odbora sindikata Gora nje, ki so obenem predlagali vsem izvršnim odborom sindikata, da se takoj sestanejo in zahtevajo od poslovodnih in strokovnih delavcev izdelavo konkretnega programa ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja. Delavskim svetom pa so predlagali, da sprejmejo
Kadrovske vesti
Delegati delavskega sveta tozda MGA so na svoji zadnji seji, 30. junija 1986, za vršilca dolžnosti direktorja delovne organizacije Gorenja MGA s
1.	julijem 1986 imenovali Jožeta Kudra, deplomiranega inženirja organizacije dela, ki je bil doslej vodja priprave nove enovite delovne organizacije.
Na isti seji so za pomočnika direktorja Gorenja MGA za' proizvodnjo začasno imenovali Marka Purnata, strojnega tehnika, dosedanjega vodjo tozda MGA.
Za pomočnika direktorja Gorenja MGA za splošne zadeve
ukrepe za doseganje planiranega dohodka ter za njihovo uresničitev zadolžijo ustrezne strokovne službe.
Seveda bodo predlagane aktivnosti spremljale tudi vse družbenopolitične organizacije, ob obravnavi rezultatov poslovanja pa bo koordinacijski odbor sprejete ukrepe ponovno preveril ter ocenil tudi njihovo uspešnost.
Večji dohodek bomo nedvomno lahko dosegli z zmanjševanjem zalog, z gospodarnejšim ravnanjem z materialom, s boljšo kakovostjo izdelkov, boljšo izkoriščenostjo časovnega fonda in proizvodnih zmogljivosti, in še nismo našteli vseh naših rezerv. Naš cilj mora biti deset odstotno zmanjšanje porabljenih sredstev na enoto realiziranega celotnega prihodka. Uresničimo ta cilj, so se zavzeli člani koordinacijskega odbora sindikata Gorenje, ki so opozorili tudi na kasnitev pri izdelavi srednjeročnih planov dela ter obsodili neprimeren odnos delavcev do teh dokumentov. Delegati so se seznanili tudi s pripravami na Dan Gorenja, manifestacijo, s katero naj bi v času hišnega sejma obiskovalcem predstavili utrip našega vsakdanjika, našo kulturno, športno, inventivno in še kakšno dejavnost. Obenem pa naj bi tudi nas, delavce Gorenja, ti Dnevi bližje spoznali in tesneje povezali.
bg
in informatiko so začasno imenovali Jožeta Gregoriča, strojnega inženirja iz Gorenja Raziskave in razvoj.
Delavcki svet je za vodjo sektorja tehničnega razvoja v novi delovni organizaciji Gorenje MGA začasno imenovali Jožeta Ermenca, diplomiranega inženirja, za vodjo sektorja financ in ekonomike pa Dominika Miklavca, diplomiranega ekonomista.
20 LET
IN FORMA TO RJA
gorenje
Deset let uspešnega dela
S krajšo slovesnostjo so delavci tozda Kondenzatorji v Rogatcu prejšnjo sredo proslavili deset let uspešnega dela. S proizvodnjo so v tej temeljni organizaciji združenega dela Gorenja Gospodinjski aparati pričeli 2. julija 1976, ko je najprej pričelo delati 48 delavcev, danes, Po desetih letih, je 'v dveh obratih zaposlenih že 240 delavcev.
Pavel Strajn
Na proslavi, ki so jo s krajšim kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole Edvarda Kardelja iz Rogatca, je najprej v imenu vseh zaposlenih predsednik delavskega sveta tozda Pavel Strajn pozdravil vse prisotne, posebej pa še predstavnike družbenopolitičnih organizacij občine Šmarje pri Jelšah, Predstavnike krajevne skupnosti, osnovne šole ter predstavnike Gorenja Gospodinjski aparati.
Besedo je nato povzel vodja temeljne organizacije Kondenzatorji Jože Kunej, ki je na kratko orisal prehojeno pot to-yarne hladilniških kondenzatorjev ter želje in cilje za prihodnje.
„Leta 1974 so bili po večletnem vztrajnem prizadevanju tako v krajevni skupnosti Rogatec kot v občini Šmarje pri Jelšah ter ob podpori širše družbenopolitične skupnosti sklenjeni dogovori o gradnji novega obrata Gorenja TGOk. iz Velenja. Tega leta je bil nato 8. novembra postavljen temeljni kamen, 2. julija 1976 pa je že stekla najprej poskusna,kasneje pa tudi redna proizvodnja vgradnih komponent za gospodinjske aparate Gorenja TGO. Začeli smo s proizvodnjo hladilniških kondenzatorjev in z 48 delavci, v naslednjem letu pa smo že dosegli dnevno proizvodnjo 3 do 4 tisoč kondenzatorjev. Del proizvodnje smo namenili
Josip Kunej
še izdelavi nekaterih pločevinastih komponent za potrebe Gorenja TGO.”
Proizvodnjo so nenehno širili in večali ter 1982 v Bistrici ob Sotli v stari šoli postavili montažno linijo za sestavo zagonskega releja s priključnico, naslednje leto pa še linijo za sestavo termostata. Delo je v začetku dobilo 35 delavcev, ki dnevno sestavijo po dva tisoč relejev in tisoč termostatov, letos pa so usposobili še linijo za izdelavo novejšega termostata, delo pa je dobilo še 30 delavcev.
„Oprema, s katero smo začeli proizvodnjo leta 1976,” je v nadaljevanju povedal Jože Kunej, „je bila nova in sodobna, danes pa je že obrabljena in tudi zastarela. V preteklosti smo veliko razmišljali in tudi delali na lastnem razvoju. Uspešno vključevanje novih izdelkov in sodobnejših tehnologij v novih pogojih z intenzivno uporabo računalniške obdelave podatkov pogojuje interdisciplinarno razvojno delo. To nalogo smo zaupali skupini mladih strokovnjakov, ki so tako dobili možnost, da se potrdijo s svojim strokovnim in ustvarjalnim delom.”
Jože Kunej je na koncu še poudaril, da si želi uresničitev za-zastavljenih razvojnih ciljev in
..prepričan sem, da je to želja vseh nas, zaposlenih v tozdu Kondenzatorji. Še posebej pa
Znanje - dejo
Gorenje še jeV svojih sanacijskih prizadevanjih še tesneje povezalo z izobraževalnimi ustanovami in institucijami. Že dobro utečeno sodelovanje z mariborskim Vekšom se preko naše delovne skupnosti Informatika in organizacija prenaša tudi na Tehniško fakulteto iz Maribora in Visoko šolo zd organizacijo dela iz Kranja.
O diplomskih nalogah, ki so nastale kot plod tesnega sodelovanja združenega dela in visokošolske ustanove smo v našem glasilu pisali v eni prejšnjih številk. Možnosti za sodelovanje pa je še več, so ugotavljali tudi na pogovoru strokovnjakov Gorenja s predstavniki mariborske Tehniške fakultete in kranjske Visoke šole za organizacijo dela, ki je bil 1. julija 1986 v Gorenju v Titovem Velenju.
O Gorenju ter naših sanacijskih prizadevanjih in projektu Obnove Gorenja je našim gostom spregovoril podpredsednik Gorenja SOZD dr. Jože Zagožen, ki je poudaril pomen znanja za razvoj Gorenja. Vsem oblikam izobraževanja in funkcionalnega usposabljanja smo poleg informatizacije namenili v naših sanacijskih dokumentih posebno mesto, je dejal med drugim, ko je izrazil željo, da bi sestanek pomenil pričetek tesnejšega sodelovanja.
Organiziranost informatike v Gorenju je gostom predstavil
se ob tej priložnosti želim zahvaliti delavcem, ki si že vseh deset let prizadevajo ustvariti boljši jutri.”
V nadaljevanju je spregovoril še predsednik poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati Peter Petrovič in poudaril pomen proizvodnje tozda Kondenzatorji ter rekel, da je proslava prikaz ambicij in .možnosti tozda in delovne organizacije za prihodnje. ..Gorenje sozd je prisotno v vsej Jugoslaviji, z zelo različno proizvodnjo, stalno pa si prizadeva prodreti in osvojiti tudi zahtevna tuja tržišča. Delavci vaše temeljne organizacije si stalno prizadevate za prilagajanje proizvodnje trenutnim razmeram, ki nikakor niso lahke. Rečemo lahko, da je prizadevanje vseh zaposlenih pogoj za boljše in še uspešnejše delo v prihodnje.” dr
vodja delovne skupnosti Informatika in organizacija Janko Štimnikar, ki jih je seznanil z našimi najbolj ključnimi nalogami na tem področju ter nekaterimi projekti v letošnjem in prihodnjem letu. Po ogledu našega računalniškega centra so pogovori tekli ločeno na področju poslovne in tehnične informatike s strokovnjaki delovne skupnosti Informatika in organizacija inGorenja Procesna oprema.
Zbrani ob zaključku ponovno na enem mestu pa so vsi skupno ugotavljali, da je poleg diplomskih nalog (kjer so rezultat sodelovanja že vidni, saj praktično s teoretičnim daje vedno najboljše rešitve) možnosti tudi na drugih področjih še dovolj. Tako na področju izobraževanje, kjer bi lahko izmenjavali svoje strokovnjake kot pri pripravi metodologij dela. Tu gre predvsem za izbor programskih orodij, priprave standardov in priporočil, ki bi omogočala opredelitev za daljši čas. Skupj no bi lahko zasledovali razvoj na področju računalniške proJ gramske in strojne opreme, soJ delovali pri pripravi modelov poslovnih sistemov in konceptualnih rešitev. Vse to pa je pravzaprav šele iztočnica za številne druge vidike in možnosti sodelovanja ter izmenjave izkušenj in znanja ter spoznanj.
Tako so udeleženci tega pogovora, ki ga je ob pomoči številnih svojih sodelavcev vodil mag. Damjan Zazula, sklenili, da to ni zadnje srečanje, je pa nedvomno dober začetek vseh prihodnjih.
Proslavljanje so delavci tozda Kondenzatorji sklenili na pikniku na Donački gori.
, bg
INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.
ooromo sestavljena organizacija g VI VI IJW združenega deta
gorenjeseras
Z znanjem na tržišče
Če si sodobnega sveta ne znamo predstavljati brez računalnikov, moramo usposobiti ljudi, da znajo uporabljati računalnik. Prav tako, če hočemo neko stvar prodajati, moramo o njej imeti osnovna znanja. V Gorenju Servis so temu izzivu stopili nasproti z usposabljanjem vodij piogramov montaž v uporabi in prodaji osebnih računalnikov Dialog 20 P.
Dorde Zavišin iz Beograda, Hrvoje Afrič iz Splita, Kalil Kahrica iz Sarajeva, Novčo Cvetkovski iz Skopja in Janez Stergar je pet vodij montaž v Gorenju Servis, ki so se zbrali v učilnici svoje delovne organizacije z namenom, da spoznajo osebni računalnik Dialog 20P, ki ga proizvaja Gorenje Procesna oprema. Seminar je potekal od srede, 25. junija, do petka, 27. junija 1986, v učilnici za elektrotehniko. Ob tem velja povedati, da zgoraj našteti delavci s svojim delom pokrivajo celotno področje naše širše domovine.
Mnogokrat na rezberemo iz naziva kaj kdo dela, zato naj vam povemo. Vodje montaž ponujajo stanovalcem, delovnim organizacijam, turističnim organizacijam montaže.
vzdrževanje in popravljanje, pomoč pri projektiranju skupinskih antenskih sistemov in kabelske televizije. Svojo dejavnost pa bodo razširili, saj bodo ponujali tudi biro opremo. Prav tako bodo strankam ponudili tudi osebne računalnike Dialog 20P, vso programsko in strojno opremo. Če želijo biti pri svojem delu uspešni, se morq'o oborožiti z znanjem o osebnem računalniku.
Tako so se v prvem delu seminarja seznanili z osnovami računalništva, ki sta jih predstavila Boris Krofi in Jože Steblovnik, oba delavca Gorenja Procesna oprema. V četrtek sta oba predavatelja seznanila udeležence z osnovno programsko opremo Dialoga ter dodatnimi programi VVordstar in Multiplan. Popoldne pa so se urili v delu s programsko opremo.
Na koncu, v petek, sosemina-risti pridobivali osnovna znanja o uporabi programskih jezikov Basic, Paskal in Fortran in njihovim razlikam ter spoznali naloge na komercialnem področju.
Vse udeležence seminarja je vodila pri delu skupna misel, da samo z znanjem in celotno ponudbo lahko zagotovijo uspešen prodor izdelkov Gorenja in storitev Gorenja Serves.
jp
Šport in rekreacija
Počitniško delo
MED NAMI SO SPET DIJAKI IN ŠTUDENTJE,
NAŠI MLADI SODELAVCI
Te dni smo v Gorenju dobili veliko število novih sodelavcev. Res je, da so prišli med nas le za kratek čas, a njihov delovni prispevek je in bo pomemben. Seveda govorimo o dijakih in študentih, ki so tako kot prejšnja leta na počitniškem delu v Gorenju.
Počitniško delo dijakov in študentov ima več ciljev. Tako se naši novi sodelavci seznanjajo z delom, pridobijo si določene delovne izkušnje in navade, zaslužijo si nekaj denarja za počitnice in šolo. Po drugi strani pripomorejo tudi k boljšim skupnim delovnim rezultatom v času, ko je del delavcev že na letnem dopustu. Naši mladi sodelavci bodo svojo obvezo opravili s tem, da bodo delali marljivo, v skladu s potrebami delovnega procesa in v skladu s pravili za varno delo.
Vsakdo med nami pa mora izpolniti tudi svojo obvezo do teh mladih sodelavcev. Naša dolžnost je, da jim pomagamo pri uvajanju v delo in pomagamo, ko se pri delu kaj zatakne. Pri tem moramo biti strpni In tovariški. Dolžnost vsakega delavca Gorenja je, da mlade sodelavce podučimo in opozorimo na varen način del in da z lastnim vzorom pokažemo, kako je treba delati, kako je treba ravnati. Tako bo vsakdo med nami pri teh mladih delavcih prispeval k oblikovanju ustreznega odnosa do dela in sodelavcev. To je vrednota, ki je zelo pomembna. Zato dijake in študente, ki so na počitniškem delu, sprejmimo kot sebi enake, kot povsem enakopravne sodelavce, ki pa seveda še potrebujejo našo tovariško pomoč. Mnogi med temi dijaki so letos prvič stopili med stroje in montažne trakove, prvič so se znašli sredi delovnega procesa v tovarni. Vse jim je novo, vse je tako drugačno od šolskega in domačega okolja. Tovariška pomoč in nasvet, prijazna beseda, so zato še toliko bolj potrebni.
Še posebej morajo ustrezno pozornost nameniti tem mladim sodelavcem vsi, ki vodijo delovne skupine in organizacijske enote, v katere so dijaki in študentje razporejeni.
Poskrbeti morajo, da se mladi ustrezno vključijo v delovno okolje, da se čimprej seznanijo z delom in z varnimi načini dela, da se seznanijo s sodelavci. Naloga je odgovorna, saj gre za mlade ljudi in za delo v okviru normalnega delovnega procesa. Toda predvsem naš pravilen odnos, odnos delavcev Gorenja in predpostavljenih delavcev, je pomemben za to, da bodo doseženi cilji, ki smo jih za počitniško delo postavili: omogočiti dijakom in študentom, da pridobijo določene delovne izkušnje, da začnejo graditi odnos do dela in da ob tem tudi mi uresničimo naše delovne cilje.
Peter Petrovič, predsednik poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati
NAMIZNI TENIS
V namiznoteniški ligi Gorenja za leto 1986 je med ženskami zmagala ekipa tozda Pralno pomivalna tehnika I, med moškimi pa RKS I. Liga šteje tudi za točkovanje za pokal Gorenja.
Izobraževanje
V ženski konkurenci je nastopilo devet ekip. Vrstni red:
I.	PPT I. 14 točk, 2. Commerce Vil. 12, 3. Commerce
II.	8, 4. Commerce VI. 8, 5. Commerce IV. 6, 7. Commerce I. 4, 8. Commerce
III.	2, in 9. Commerce Vlil. Točke pokala Gorenja: Commerce 114, PPT 38, Servis 38, Štedilniki 10, ZHT 10.
V moški konkurenci je nastopilo osem ekip. Vrstni red: 1. RKS I. 12 točk, 2. Tehnološka oprema I. 8, 3. RKS II. 8, 4. Interna banka 6, 5. DSSP 6, 6. EŠP 4, 7. Tehn. opr. II. 4, 8. Servis 2. Točke pokala Gorenja:	RKS 98,
Procesna oprema 92, Interna banka 54, DSSP 30, EŠP 46, Servis 38, Commerce 20,Šte-
Komu je namenjeno
delniki 20. Gostinska enota 10, ZHT 10.
gorenje
Kultura
V	petek, 18. julija 1986 bodo na velenjskem gradu ob 20. uri nastopili Salzburški instrumentalni solisti s programom Bacha, Mozarta, Martina in Rossinija.
V	knjižnici v Titovem Velenju pa bo 18. julija 1986 otvoritev razstave akademskega slikarja, grafika in restavratorja Leona Slivvinskega, ki izhaja iz espresionizma, poudarja pa intenzivni kolorit.
Naslov	Kraj Kdaj	Rok prijave
2. Kongres o vodah Ljubljana 27.-29.10.	10.9.1986
Jugoslavije	1986
XXII. Jugoslovanski Šentjernej 10.—12.9.	1.9.1986	Raziskovalcem, proizva-
simpozij o elektron-	Otočec ob	jalcem in uporabnikom
skih sestavnih delih Krki	elektronskih sestavnih
in materialih SD-86	delov in materialov
Podrobnefie informedle dobite v Izobraževalnem centru (ATC M, tel. 319)