
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
S številnimi aktivnostmi zgornjesavinjsko 
združenje Rdečega križa pomaga, 
kjer le more  ....................................................................... 4
Filmski turizem: 
Logarska dolina je za fotografe in snemalce 
med najprivlačnejšimi lokacijami  ........................ 7
50 let Radiokluba Mozirje: 
Ob jubileju podelili zahvale in izdali bilten  .... 8
Plesni oddelek GŠ Nazarje: 
S predstavo Čarovnik iz Oza 
na pot v Smaragdno mesto  ................................... 16
Gorska kolesarka Monika Hrastnik: 
Evropska prvakinja nadaljuje 
z dobrimi predstavami  .............................................. 21
Parastrelec Franček Gorazd Tiršek:
Tik za kolajnami, a zadovoljen z rezultati  ...... 21
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 20, 18. maj 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(MŠ)
(BR)
Rdeči križ »forever«
Rdeči križ je mednarodna človekoljubna orga-
nizacija, ki je bila ustanovljena pred 155 leti na po-
budo švicarskega mirovnika in humanista Jeana 
Henrija Dunanta. Slednji se je 24. junija 1859 med 
službenim potovanjem znašel v vlogi očividca veli-
ke bitke med avstrijsko in francosko vojsko pri Sol-
ferinu v severni Italiji, kjer je bilo v 16-urnem spo-
padu ubitih ali ranjenih 40 tisoč vojakov. Zgrožen 
nad hudim trpljenjem ranjencev je v bližnji vasi 
Castiglione zanje organiziral pomoč, iz te nenačr-
tovane akcije pa je nato razvil zamisel o ustanovi-
tvi organizacije, ki bi nevtralno pomagala vsem ra-
njenim vojakom.
Zamisel se je uresničila štiri leta kasneje v po-
dobi Rdečega križa, pri čemer velja povedati, da 
so se prvi zametki tovrstne organizacije pojavili že 
tristo let pred Dunantovo zamislijo, ko se je podob-
ne humanitarne dejavnosti na bojnih poljih lotil 
Italijan Kamil de Lellis. Za simbol si je že on izbral 
podobo rdečega križa.
Rdeči križ je kot organizacija dejansko zaživel 
leta 1864, uradni simbol pa je postal rdeči križ na 
belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), kas-
neje tudi muslimanski rdeči polmesec in Davidova 
zvezda. 7. decembra 2005 so države članice izgla-
sovale uvedbo tretjega simbola, rdečega krista-
la, tako da se je lahko tudi izraelska organizacija 
Magen David Adom vključila v mednarodni komi-
te Rdečega križa.
Na naših tleh se je dejavnost Rdečega križa za-
čela istočasno z njegovo ustanovitvijo, saj je bila 
med ustanovitelji tudi takratna Avstro-Ogrska. Le-
ta 1866 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Žensko dru-
štvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, tri-
najst let pozneje pa še Domoljubno pomožno dru-
štvo deželno. Leta 1902 sta se omenjeni društvi 
združili v eno.
Leta 1918 je Deželno in žensko podporno dru-
štvo Rdečega križa za Kranjsko prekinilo povezavo 
z avstrijskim Rdečim križem in ustanovilo sloven-
ski Rdeči križ. Tri leta kasneje je vlada v Beogra-
du sprejela odločbo o delu Rdečega križa na ce-
lotnem ozemlju takratne države SHS, v Sloveniji pa 
so bili ustanovljeni banovinski odbor in pododbori 
(danes območna združenja).
Leta 1941 so bila z okupacijo takratna društva 
Rdečega križa razpuščena, Nemci in Italijani pa so 
formirali nova društva pod njihovim nadzorom. 18. 
junija 1944 so na osvobojenem ozemlju v Gradacu 
v Beli krajini ustanovili Rdeči križ Slovenije. Le-ta 
je z osamosvojitvijo Slovenije izstopil iz Rdečega 
križa Jugoslavije in leta 1993 postal član mednaro-
dnega odbora Rdečega križa s sedežem v Ženevi. 
V naši dolini aktivnosti Rdečega križa potekajo 
pod okriljem območnega združenja in krajevnih or-
ganizacij. Kot lahko preberete v tokratni temi tedna, 
smo na naše aktiviste Rdečega križa lahko ponos-
ni, so namreč izjemno požrtvovalni in tudi uspešni. 
Lahko si samo želimo, da bo še naprej tako.
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Ima prostovoljstvo prihodnost?
Velik odstotek Slovencev živi na meji revščine ali pod njo. S tem 
jim je onemogočeno dostojno in kakovostno življenje, soočajo pa 
se tudi s socialno izključenostjo. Stiske jim pomagajo lajšati pro-
stovoljci različnih organizacij. V prostovoljstvu se povezujemo 
ljudje različnih generacij, druži pa jih nesebična pomoč sočlove-
ku. Tudi darovanje krvi sodi v prostovoljno dejavnost, s katero lah-
ko rešimo prenekatero življenje. Kakšne odnos do prostovoljstva 
imajo Zgornjesavinjčani?
Martin Juvan – Čuks, Ljubno ob Savinji
Kot prostovoljec delam v številnih društvih. 
Lahko rečem, da me ni le pri ribičih in lovcih. Si-
cer pa se v vseh maksimalno razdajam. V prete-
klosti sem bil tudi darovalec krvi, a sem moral 
z boleznijo to dejavnost opustiti. Sem tudi član 
krajevne organizacije Rdečega križa. V gasilskih 
vrstah sem že šest desetletij z namenom, da po-
magam ljudem. Če ima prostovoljstvo prihodnost, težko rečem. Opažam, 
da imajo le redki mladi čut za prostovoljstvo in pomoč starejšim. 
Terezija Pahovnik, Krnica
Sem članica krajevne organizacije Rdeče-
ga križa in rada pomagam ljudem v stiski. Tudi 
s krvodajalstvom imam izkušnje. Kri sem daro-
vala kar nekajkrat, a, ker sem postala slabokrv-
na, me niso več vabili na krvodajalske akcije. Pro-
stovoljstvo na deželi ima prihodnost. Tudi mladi, 
kljub temu da morajo skrbeti za svoje preživetje, 
znajo brezplačno pomagati. 
Janja Polavder, Bočna
Že kot otrok sem rada pomagala starejšim, za-
to se tudi sedaj vedno odzovem, če kdo potrebu-
je kakšno pomoč. Kot prostovoljka delujem v pla-
ninski organizaciji. Krvodajalka sem bila vrsto let, 
saj se mi to zdi zelo humano dejanje. Obenem pa 
sem s tem poskrbela za svoje boljše počutje. 
Silvester Rugelj – 
Štrumf, Rečica ob Savinji
Sem krvodajalec, kri sem do sedaj dal že 
126-krat. Kljub temu, da na tak način pomagam 
ljudem, ki se borijo za življenje, se mi zdi, da brez-
plačno darovanje ni način pomoči. V drugih drža-
vah je to plačljivo. Sicer pa imam občutek, da se 
vse manj mladih odloča za prostovoljstvo in po-
moč starejšim ali socialno šibkim. Zato dvomim, da ima prostovoljstvo 
prihodnost. Država bi morala sama poskrbeti za vse tiste, ki potrebuje-
jo pomoč, in ne bi smela organizacijo pomoči prepuščati različnim pro-
stovoljskim organizacijam.
Irena Papež Krajnc, Nazarje
Kot dojenčica sem prejela kri in, ko sem odraš-
čala, sem se odločila, da jo bom darovala, kadar 
jo bom lahko. Do sedaj sem jo že 20-krat. Sicer pa 
ljudem pomagam kot prostovoljka Rdečega kri-
ža in Karitas. Sem tudi gasilka – operativka. Zelo 
žalostno je, da država ne naredi nič, da bi poma-
gala v določenih primerih, kot so povrnitev stro-
škov različnih zdravljenj. Kot prostovoljci smo zbirali zamaške za gospo-
da brez obeh rok, da je prišel do protez, sedaj za fanta, katerega stroški 
zdravljenja presegajo finančne zmožnosti staršev. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
V MAJU PRAZNUJEMO SVETOVNI DAN RDEČEGA KRIŽA IN RDEČEGA POLMESECA
S številnimi aktivnostmi zgornjesavinjsko združenje 
Rdečega križa pomaga, kjer le more
Že 70 let 8. maja praznujemo sve-
tovni dan Rdečega križa (RK) in Rde-
čega polmeseca, od 8. in do 15. ma-
ja pa v Sloveniji traja teden Rdečega 
križa. V tem času RK Slovenije prip-
ravlja številne aktivnosti, s katerimi 
želi javnosti približati delovanje or-
ganizacije in spodbuditi državljane, 
da se jim pridružijo kot prostovolj-
ci ali donatorji. Seveda pa se aktiv-
nosti organizacije po končanem te-
denskem praznovanju ne zaključi-
jo. Tudi Območno združenje RK Zgor-
nje Savinjske doline (OZRK) svoje de-
javnosti z nezmanjšano vnemo izva-
ja naprej. Za to je zaslužnih tudi ne-
kaj preko 100 aktivnih prostovoljcev, 
ki delujejo na področju sociale, krvo-
dajalstva in prve pomoči.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE 
SKRBIJO ZA RAZDELITEV 
PREHRAMBNIH PAKETOV 
Prostovoljstvo je osrednje goni-
lo in vrednota RK Slovenije, v njem 
se povezujejo različne generaci-
je, druži pa jih skupno poslanstvo 
– nesebična pomoč človeku. Tudi 
prostovoljci OZRK veliko pomagajo 
na področju sociale. V našem OZRK 
deluje deset krajevnih organizacij 
(KO), ki pomagajo tudi pri iska-
nju socialno ogroženih oseb, kate-
rim RK iz največje stiske pomaga s 
prehrambnimi paketi. 
Kot je povedala Ilka Kramer Ma-
rolt, sekretarka pri zgornjesavinj-
skem OZRK, so lani s pomočjo pro-
stovoljcev iz posameznih KO-jev 
Sekretarka OZRK Zgornje Savinjske doline Ilka Kramer Marolt je 
povedala, da je lani OZRK skupaj s prostovoljci pomagal več kot 600 
ljudem v skupni višini 57 .430 evrov. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 5
Tema tedna, Aktualno
razdelili 356 paketov hrane in vreč 
pralnega praška. Vrednost raz-
deljene pomoči je dosegla 10.680 
evrov. V letu 2017 so razdelili tudi 
za 17.490 kg hrane iz sklada EU in 
s tem pomagali več kot 600 posa-
meznikom in družinam. Razdeljena 
pomoč je vredna 17 .876 evrov.
Tudi letos je prva delitev hrane, 
ki jo zagotovita ministrstvo za delo, 
družino, socialne zadeve in enake 
možnosti ter sklad EU, že opravlje-
na. Maroltova je dejala, da so v 
marcu razdelili nekaj manj kot štiri 
tone hrane, naslednjo delitev načr-
tujejo pred poletjem.
LANI DAROVALO KRI OKOLI 
TISOČ ZGORNJESAVINJČANOV 
Tudi krvodajalstvo, ki sodi med 
najpomembnejša poslanstva RK 
Slovenije, sloni na prostovoljcih 
oziroma darovalcih krvi. RK Slo-
venije že leta skrbi za samozado-
stnost Slovencev pri oskrbi s krvjo, 
pri tem pridno pomagamo tudi 
Zgornjesavinjčani. V letu 2017 smo 
skupno imeli 953 krvodajalcev na 
osmih organiziranih krvodajalskih 
akcijah, je povedala Maroltova in 
dodala, da so posamezniki kri da-
rovali tudi direktno na transfuzij-
skih oddelkih v bolnišnicah in na 
akcijah drugih območnih združenj. 
Tudi v letošnjem letu so za OZRK 
že tri uspešno izvedene krvoda-
jalske akcije, ki se jih je udeležilo 
249 krvodajalcev. RK Slovenije je 
podprl tudi projekt Darovalec, s ka-
terim posameznik vstopi med da-
rovalce organov. V letu 2017 se je 
v pisarni OZRK oglasilo nekaj po-
sameznikov, se pa statistika prijav 
zaradi varovanja osebnih podatkov 
ne vodi.
EKIPA PRVE POMOČI PRIKAZUJE 
TEMELJNE POSTOPKE 
OŽIVLJANJA
Med prioritetne naloge izobra-
ževanja v organizaciji RK spada 
tudi izvajanje tečajev prve pomo-
či. Kot je dejala Maroltova, ti z le-
ti postajajo vse bolj kompleksni in 
zahtevni. 
Poleg redne organizacije teča-
jev in izpitov za voznike motornih 
vozil za prvo pomoč je OZRK v lan-
skem letu organiziral šest prika-
zov temeljnih postopkov oživljanja 
(TPO) po dolini, več tečajev prve 
pomoči za gospodarske in nego-
spodarske družbe ter obnovitvenih 
tečajev za bolničarje. Ekipa prve 
pomoči je lani pomagala na prika-
zih TPO, člani so bili prisotni tudi na 
tekmovanju v skokih na Ljubnem. 
Letos je ekipa prve pomoči op-
ravila 20-urni obnovitveni tečaj na 
Rečici ob Savinji in usposabljanja 
ekip na Debelem rtiču. K osvajanju 
znanja iz prve pomoči OZRK spod-
buja tudi mlade. Učenke osnovno-
šolske ekipe prve pomoči iz OŠ Re-
čica ob Savinji so se letos udeleži-
le regijskega tekmovanja osnovno-
šolskih ekip prve pomoči in zase-
dle šesto mesto.
RK POMAGA MLADIM IZ 
SOCIALNO ŠIBKEJŠIH DRUŽIN
RK Slovenije z izvajanjem svo-
jih dejavnosti vlaga veliko truda 
za boljši jutri mladih. Velja omeni-
ti v naši dolini zelo uspešno akci-
jo Drobtinica, s katero so se zbira-
la sredstva za plačilo dodatnih šol-
skih dejavnosti socialno ogrože-
nim osnovnošolcem. Na petih stoj-
nicah je bilo skupno zbranih 6.129 
evrov. Ob pričetku šolskega leta je 
OZRK pomagal družinam z šoloob-
veznimi otroki, 145 otrok je preje-
lo vrednostne bone za nakup šol-
skih potrebščin v skupni vrednos-
ti 4.200 evrov. 
V letu 2017 je odšlo na brezplač-
no letovanje na Debeli rtič skupno 
22 otrok, 8 v času poletnih počitnic 
in 14 v času jesenskih. V letošnjem 
letu je OZRK sodelovala v dobro-
delni akciji RK Zaigraj z nami in s 
tem dobila letovanja za tri otroke v 
času prvomajskih počitnic, še ne-
kaj otrok se bo udeležilo poletne-
ga brezplačnega letovanja na De-
belem rtiču. Na letovanje je v lan-
skem letu odšlo tudi pet starostni-
kov, letos pa so tja odšli štirje sta-
rostniki iz Solčave.
Skupaj s krajevnimi organiza-
cijami OZRK pomaga ljudem pri 
plačilu položnic in nakupu nujnih 
stvari. Pomoč nudi tudi prizadetim 
ob nesrečah, v Mozirju je na voljo 
skladišče z oblačili, KO-ji pa z raz-
ličnimi programi spodbujajo skrb 
za ostarele in jim dvigujejo kako-
vost življenja. Maroltova je ob se-
števku vse razdeljene pomoči priš-
la do lepega rezultata za leto 2017. 
OZRK je skupaj s svojimi prosto-
voljci pomagal več kot 600 ljudem 
v skupni višini 57 .430 evrov.
Tatiana Golob
Irena Semprimožnik, 
predsednica OZRK 
Zgornje Savinjske doline:
»V naši dolini delujejo prosto-
voljci v vseh desetih krajevnih 
organizacijah RK in prostovoljci 
ekipe prve pomoči. To so ljudje, 
ki poznajo težave krajanov v svo-
ji okolici in tako lažje dajejo po-
bude, kako tem ljudem pomaga-
ti, da se bo tudi na njihovih ob-
razih pojavil nasmeh, ki je geslo 
letošnjega tedna Rdečega križa. 
Pomoč sočloveku je namreč za-
dovoljstvo tistega, ki pomoč dobi, 
in seveda tudi tistega, ki mu lah-
ko pomaga.
Opažamo pa, da imamo v 
vrstah prostovoljcev premalo mladih ljudi. Ob posameznih akcijah, ki 
jih organiziramo, pokažejo mladi veliko volje in energije za pomoč lju-
dem v stiski, vendar pa se redkeje vključujejo v redno delo prostovolj-
cev. V OZRK Zgornje Savinjske doline že sedaj izvajamo ure Rdečega 
križa v nižjih razredih osnovnih šol. V šolskem letu 2018/2019 pa bi že-
leli, da bi naše šole oblikovale ekipe prve pomoči za osnovnošolce na 
razredni stopnji šolskega pouka. Takšna ekipa že sedaj deluje v OŠ Re-
čica ob Savinji. Tako bi učenci s pomočjo šolskih mentorjev in sodelav-
cev RK pridobili veliko koristnega znanja s tega področja. 
Prepričani smo, da bodo s to aktivnostjo ohranili znanje in občutek 
potrebe za pomoč ljudem, saj v prostovoljskih vrstah pogrešamo mla-
de, ki gredo v srednje šole in jih zato težje povežemo za delovanje v do-
lini. Zadovoljni smo, da smo lahko v preteklem letu pomagali ljudem, ki 
so nas za pomoč zaprosili, pa tudi nekaterim, ki so bili po opažanji na-
ših prostovoljcev pomoči potrebni. Hkrati smo hvaležni vsem, ki nam 
s finančnimi in materialnimi sredstvi pomagate, da lahko opravljamo 
svoje poslanstvo.«
OBČINSKI SVET NAZARJE
Višja cena ne bo prizadela 
koristnikov pomoči na domu
Župan Matej Pečovnik je na-
zarskim občinskim svetnikom 
predstavil predlog o povišanju ce-
ne socialno varstvene storitve po-
moči na domu. Občinski svet naj bi 
dal soglasje k spremenjeni ceni, ki 
jo je predlagal Center za socialno 
delo Mozirje.
Dosedanja cena je nespreme-
njena že vse od leta 2009 in zna-
ša 14,39 evra. Center predlaga po-
višanje na 15 evrov, hkrati pa naj 
bi se cena za uporabnike stori-
tve pomoči na domu ne poviša-
la. Razlog za višjo ceno je zviša-
nje plačnega razreda zaposlenih 
oskrbovalk.
Tako naj bi se razlika v ceni za-
gotovila iz občinskega proračuna. 
Župan je še pojasnil, da je doslej 
od cene 14,39 koristnik storitve 
plačal 6,04 evra, razliko 8,35 evra 
pa občina. Občina bi po novem za 
efektivno uro plačala 8,96 evra. Kot 
je izračunal center, bi to za nazar-
ski proračun pomenilo v skupnem 
znesku povišanje za okoli 50 evrov 
na mesec.
Občina ima v letu 2018 v prora-
čunu za omenjeno storitev name-
njenih 8.500 evrov. Svetniki so brez 
razprave predlog sprejeli in izgla-
sovali ustrezni sklep. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
6
Aktualno
PRENIZKA UDELEŽBA NA REFERENDUMU O DRUGEM TIRU
Zgornjesavinjčani na referendumu ponovno proti zakonu, ki 
ostaja v veljavi, potreben kvorum ni bil dosežen
Zgornjesavinjski volivke in volivci so bili proti zakonu že v prvi 
izvedbi odločanja, tako tudi v ponovljenem poskusu. (Foto: IS)
Na ponovljenem referendumu 
o zakonu o izgradnji, upravljanju 
in gospodarjenju z drugim tirom 
železniške proge Divača-Koper se 
je – glede na neuradne rezultate 
- nekaj več kot polovica prebival-
cev, ki so prišli na volišča, odloči-
la glasovati proti zakonu, med tem 
ko so bili volivci novembra za za-
kon. Zgornjesavinjski volivke in vo-
livci so bili proti zakonu že v prvi iz-
vedbi odločanja, tako tudi v ponov-
ljenem poskusu. 
UDELEŽBA NI DOSEGLA 
PREDPISANEGA KVORUMA 
Kljub temu zakon ostaja v velja-
vi, saj je za referendumsko glaso-
vanje potrebno doseči predpisani 
kvorum. Tako bi se morala glasova-
nja o referendumskem vprašanju 
udeležiti vsaj petina vseh volivcev. 
V slovenske volilne imenike je vpi-
sanih 1.712.686 volilnih upravičen-
cev, torej bi se moralo glasovanja 
udeležiti več kot 342 tisoč voliv-
cev. V nedeljo jih je na referendu-
mu glasovalo skoraj 256.300. Bil pa 
je dosežen drugi pogoj, da vsaj pe-
tina volivcev, ki so prišli na volišča, 
glasuje proti zakonu. Čeprav še ni-
so prišteti glasovi po pošti, kvorum 
udeležbe najbrž ne bo dosežen.
VEČINA PROTI ZAKONU
Če je prvi referendum pritrdil 
predlagateljem zakona o drugem 
tiru, so bili v ponovljenem glasova-
nju volivci proti temu zakonu. Zgor-
njesavinjski volivci so zakon zavr-
nili že v prvem, pa tudi v tokratnem 
glasovanju. Za zakon se je v volil-
nem okraju Mozirje izreklo 44,18 
odstotka tistih, ki so prišli na vo-
lišča, proti je bilo 55,82 odstotka. 
Na ravni države je bil izid zelo 
tesen. Na vprašanje ali so za, se 
je izreklo 49,89 odstotka volivcev, 
proti pa 50,11 odstotka. A kot reče-
no zakon ostaja in vlada bo nada-
ljevala postopke za izgradnjo. Vi-
li Kovačič iz pobude Davkoplače-
valci se ne damo, kjer so bili proti 
sprejetju zakona, je ponovno na-
povedal pritožbo na višjestopenj-
sko sodišče.
NA VOLIŠČA LE SLABIH 15 
ODSTOKOV UPRAVIČENCEV
Tokrat je glasovalo še manj vo-
livcev kot na prvem referendumu 
lani novembra, ko je volilo 20,51 od-
stotka volivcev. Minulo nedeljo, 13. 
maja, pa le 14,96 odstotka.
Že po tradiciji zgornjesavinjski 
volivci uveljavljajo svojo volilno 
pravico bolj številčno, kot je pov-
prečje v državi, tokrat pa ni bilo ta-
ko. Svoj glas je oddalo 14,17 odstot-
ka volilnih upravičencev. Vsi re-
zultati so še neuradni, saj še niso 
prištete morebitne glasovnice po 
pošti. 
NAJNIŽJA UDELEŽBA V 
PODVOLOVLJEKU IN SPODNJI 
REČICI
Na predčasnem volišču je svo-
je glasove oddalo 78 oseb, sicer 
pa so na volišče najbolj množič-
no prišli volivci v Šmihelu. Od 169 
upravičencev se jih je referendu-
ma udeležilo 62, kar je 36,69 od-
stotka.
Najnižja, 7,22-odstotna udelež-
ba je bila zabeležena na volišču 
Gostilna Polanšek v Podvolovlje-
ku. Glasovanja se je udeležil tu-
di zelo nizek delež volivcev na vo-
lišču Markelj v Spodnji Rečici, le 
7 ,87 odstotka. Tukaj je po novem vo-
lišče tudi za krajane Varpolj in Niz-
ke. Njihovo dosedanje volišče je bi-
lo namreč ukinjeno, proti čemur so 
krajani ostro protestirali, a okrajna 
volilna komisija svojega sklepa ni 
spremenila. 
Marija Lebar
NIZKA, VARPOLJE
Tudi predčasne volitve v državni zbor na novem volišču
Krajani naselij Nizka in Varpo-
lje so bili zaradi ukinitve volišča in 
določitve novega volilnega mes-
ta ogorčeni in so s peticijo o tem 
obvestili pristojne institucije, med 
drugim državni zbor. Kot kaže, bo 
novo določeno volišče ostalo tudi 
za odločanje na bližnjih predčas-
nih volitvah v državni zbor. Takšen 
sklep je sprejela volilna komisija.
VZROKI ZA SPREMEMBO VOLIŠČA
Okrajna volilna komisija (OVK) je 
pregledala volišča v volilnem okra-
ju Mozirje in pri nekaterih ugotovi-
la, da ne ustrezajo standardom do-
ločbe Zakona o volitvah v državni 
zbor, ki je stopila v veljavo letos 1. 
februarja. Gre za možnost nemote-
nega dostopa invalidom in dovolj 
prostora za zasebnost volivcev ter 
neovirano delo volilnih odborov. Iz 
Občine Rečica ob Savinji je komi-
sija prejela predlog za nadome-
stno volišče v isti zgradbi, kot je bi-
lo doslej, na katerega pa OVK sko-
raj tri mesece ni odgovorila. S skle-
pom je določila za krajane omenje-
nih naselij volišče v Spodnji Rečici.
VOLIŠČE HOČEJO V ENEM OD 
OBEH NASELIJ 
Ta rešitev za krajane ni bila spre-
jemljiva iz več razlogov, ki so jih 
navedli v peticiji, katere pobudni-
ki so bili Matej Vončina in občin-
ska svetnika Vera Slokan in Ivan 
Kramer. Med drugim so navedli, da 
do nadomestnega volišča ne vodi 
pešpot in je do njega treba ob pro-
metni regionalni cesti. 
Ivan Kramer je ob tem pove-
dal: »Krajani Nizke in Varpolj bo-
mo vztrajali, da se kot nadomesti-
lo za ukinjeno volišče poišče ustre-
zna lokacija v enem od obeh nase-
lij in bo tako zagotovljena čim lažja 
dostopnost vsem volivcem.«
S krajani se strinja tudi rečiš-
ki župan Vinko Jeraj, ki meni, da je 
prostor v isti zgradbi v Nizki, ki jo je 
kot nadomestilo ponudila občina, 
za volitve povsem ustrezen.
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 
VZTRAJA
Zaradi odsotnosti predsednice 
OVK Janje Port nismo mogli pravo-
časno pridobiti njene izjave, nam 
je pa posredovala odgovor, ki ga je 
OVK poslala komisiji za peticije pri 
državnem zboru. V njem so nave-
deni razlogi za ukinitev volišča, kot 
smo jih opisali prej. 
Prav tako je zapisano, da je 
OVK sprejela sklep, da bo za volil-
ne upravičence iz Nizke in Varpolj 
veljalo novo volišče tudi za bli-
žnje nadomestne volitve v držav-
ni zbor.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 7
Gospodarstvo, Iz občin
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE
V Sloveniji manj kot 80 tisoč 
registrirano brezposelnih oseb
Brezposelnost v Sloveniji še ved-
no upada. Ob koncu aprila je bilo na 
Zavodu RS za zaposlovanje registri-
ranih 78.555 brezposelnih oseb, kar 
je 13,8 odstotka manj kot pred enim 
letom v istem času. Na zavodu se 
je prijavilo 5.232 brezposelnih, kar 
je 0,8 odstotka več kot aprila 2017. 
Brezposelnost se je v primerjavi z 
marcem v aprilu zmanjšala v vseh 
območnih službah zavoda. 
V velenjski območni službi, pod 
katero spada tudi Zgornja Savinj-
ska dolina, sta bili v aprilu 4.802 
osebi registrirano brezposelni. Na 
tem območju se je v letu dni brez-
poselnost zmanjšala za 13 odstot-
kov, kar je za slab odstotek manj 
kot slovensko povprečje.
TG
FILMSKI TURIZEM 
Logarska dolina je za fotografe in snemalce med 
najprivlačnejšimi lokacijami
Županja Katarina Prelesnik: 
»Domačini se zavedamo narav-
nih lepot v našem okolju, kjer tako 
profesionalni kot ljubiteljski fotogra-
fi delajo čudovite, idilične razgledni-
ce našega območja. 
Filmski turizem je lahko pozitivna 
promocija, če je skrbno načrtovana 
in v sodelovanju z lokalnim prebival-
stvom. Sprašujem se, če nam bo us-
pelo tudi s filmskim turizmom v Lo-
garski dolini obisk razpršiti na daljše 
časovno obdobje tekom leta?
Ali je to pot, ki bi privabila obisko-
valce z visoko stopnjo spoštovanja 
do narave in domačega prebivalstva – trajnostno ozaveščene obiskovalce, 
ki bodo znali ceniti naše delo in naš trud za ohranjanje naravnih vrednot?
Kot poudarjajo na STO, lahko z aktivnim upravljanjem destinacij skupaj 
dosežemo izboljšan turistični potencial tudi na filmskem področju. Ali nam 
bo skupaj to uspelo?«
Leta 2010 so na solčavski bencinski črpalki dva dni snemali prizore 
za slovenski film Kruha in iger. (Foto: ŠMS)
Filmski turizem lahko v znatni 
meri dopolni siceršnjo turistično 
ponudbo neke lokacije ali države. 
Tega se zavedamo tudi pri nas, za-
to bodo na tokratnem filmskem fe-
stivalu v Cannesu Slovenijo ponov-
no predstavljali kot destinacijo, ki 
je privlačna za filmske ustvarjalce, 
še več, naša država je za ta namen 
pripravila tudi denarna povračila. 
PROMOCIJA ŽE PRINAŠA 
RE ZULTATE
Za promocijo filmskega turizma 
so že lani na canneskem festivalu 
poskrbeli Slovenski filmski center 
(SFC), Slovenska turistična organi-
zacija (STO) in ministrstvo za kultu-
ro. TV Slovenija je pred dnevi tej te-
mi namenila pogovorni prispevek, v 
katerem je Mojca Planšak s SFC de-
jala, da je promocija že prinesla re-
zultate, saj so lani v Sloveniji sne-
mali producenti iz Velike Britanije, 
Irske, Koreje in Italije. V letu 2017 so 
za ukrep povračil porabili nekaj več 
kot 600 tisoč evrov. Gre za 25-od-
stotno sofinanciranje izdatkov, ki jih 
filmske ekipe porabijo med snema-
njem v Sloveniji. Letos je za ta na-
men rezerviranih milijon evrov.
IZPOSTAVLJENA LOGARSKA 
DOLINA
V prispevku je bila kot ena 
najpriljubljenejših filmskih desti-
nacij na prvem mestu omenjena 
Logarska dolina. In res je bilo tukaj 
posnetih že več filmov ali filmskih 
in reklamnih kadrov. Ali bi lahko le-
pote te alpske doline na filmskem 
področju še bolje tržili? 
Filmski ustvarjalci najpogoste-
je iščejo lokacije, ki bodo navduši-
le oziroma očarale potencialnega 
gledalca filma. »Lahko jim rečemo 
tudi nekakšne idilične razglednice 
in Slovenija ima teh kar nekaj,« je 
poudarila Planšakova. Tak primer 
so Logarska dolina, Piran, Blejsko 
jezero ter Predjamski grad.
KRUHA IN IGER
Sicer imajo v Logarski dolini in 
drugod na Solčavskem s snemanji 
že kar nekaj izkušenj. Spomnimo 
se samo reklamnega spota Slove-
nija, moja dežela, kjer je v zaključ-
nem prizoru prikazana Logarska 
dolina v vsej njeni lepoti z vencem 
gora v ozadju. 
Leta 2010 so na solčavski ben-
cinski črpalki dva dni snemali pri-
zore za slovenski film Vrteča sre-
ča, ki so ga pozneje preimenova-
li v Kruha in iger in v katerem so 
nastopili znani slovenski igralci, na 
različne načine pa so pri snemanju 
sodelovali tudi domačini. Takih in 
podobnih snemanj je bilo v teh le-
pih krajih še več.
DOBRE IN SLABE 
IZKUŠNJE NAŠIH 
SOSEDOV
Da se filmski turizem splača, so 
že zdavnaj ugotovili tudi v sose-
dnji Hrvaški. Tam so snemale fil-
me že tudi hollywoodske ekipe 
in prepoznavni filmski igralci od 
drugod. Vendar ima sloves, ki so 
si ga tako na Hrvaškem pridobi-
le nekatere izpostavljene lokaci-
je, tudi negativno stran. Tak pri-
mer je Dubrovnik, kjer je naval tu-
ristov menda tolikšen, da je življe-
nje domačinov zaradi tega precej 
oteženo.
JE TO MOŽNOST PODALJŠANJA 
SEZONE?
Prav tega pa si ne želijo pri nas 
na Solčavskem, kjer je bilo sicer po-
snetih že precej metrov filmskega 
traku. Trajnostno naravnan in okolj-
sko vzdržen turizem, bodisi film-
ski ali kakšen drug, je za prebival-
ce Logarske doline in Solčavskega 
osnovni cilj. Kot je povedala županja 
Katarina Prelesnik, bi si želeli pred-
vsem ublažiti sezonski značaj in tu-
ristične obiske bolj enakomerno po-
razdeliti na vse leto. 
Marija Lebar
(Foto: ML)
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
8
Organizacije, Iz občin
OBČINSKI SVET LJUBNO
Grobnine višje za odstotek 
inflacije
Občina Ljubno bo najemnikom 
grobov na osnovi posodobljenih 
podatkov v kratkem poslala po-
ložnice, na katerih bo cena najema 
grobov nekoliko višja od najemni-
ne v prejšnjem letu. Tako je skle-
nil ljubenski občinski svet na zad-
nji seji.
ZA DRUŽINSKI GROB 
28,90 EVRA 
Občinska uprava je na osnovi iz-
računa letne stopnje inflacije pre-
dlagala povišanje za 1,4 odstot-
ka, svetniki so brez razprave pred-
log potrdili. Tako bo za samski grob 
treba plačati 19,37 evra, za družin-
ski grob 28,90 evra in za nadstan-
dardni grob 48,17 evra.
V NAČRTU UREDITEV 
PARKIRIŠČA IN PROSTOR ZA 
RAZTROS PEPELA 
V občini sta dve pokopališči, in 
sicer na Rosuljah na Ljubnem in v 
Radmirju. Občina za vzdrževanje 
pokopališč, mrliških vežic in osta-
le infrastrukture namenja vsako le-
to določena sredstva. Tako bo tudi 
letos, ko je v načrtu ureditev par-
kirišča in prostor za raztros pepe-
la pokojnikov na pokopališču na 
Rosuljah.
Marija Lebar
50 LET RADIOKLUBA MOZIRJE
Ob jubileju podelili zahvale in izdali bilten
Za pečat, ki so ga s svojim delom pustili v radioamaterski 
organizaciji, so nekateri prejeli priznanja kluba.
Prejemniki priznanj zveze (z desne) Uroš Krajner, Ferdo Erjavec, 
Miro Prašnikar s predsednikom Zveze radioamaterjev Slovenije 
Bojanom Majheničem
Radioklub Mozirje letos praznu-
je pet desetletij organiziranega de-
lovanja. Jubilej so obeležili s slove-
snostjo v petek, 11. maja, v Kultur-
nem domu Mozirje. Številnim čla-
nom, ki so gradili in ohranili klub 
s požrtvovalnim delom, so podelili 
zahvale. Zveza radioamaterjev Slo-
venije je podelila bronasto značko 
zveze Urošu Krajnerju, srebrno Fer-
du Erjavcu in zlato Miru Prašnikar-
ju. Zlato plaketo zveze je prejel tudi 
mozirski klub.
RADIOAMATERSTVO ŠE VEDNO 
POMEMBEN DEJAVNIK
Udeležencem so spregovori-
li predsednik kluba Uroš Kraj-
ner, predsednik Zveze radioklu-
bov Slovenije Bojan Majhenič in 
podžupan občine Mozirje Roman 
Čretnik st. Krajner je povedal, da 
je prelom stoletja s sabo prinesel 
napredke v komunikaciji, a je ra-
dioamaterstvo kljub temu osta-
lo pomemben dejavnik, ki v zad-
njem času pridobiva na veljavi. Da 
je ta dejavnost še kako pomemb-
na, so opozorile naravne in druge 
nesreče, saj so posredovali pri ko-
munikaciji tako pri poplavah, žle-
dolomu kot vetrolomu.
»Prelomno je bilo leto 1968, ko 
je skupina radioamaterjev – ope-
raterjev ob finančni in organizacij-
ski pomoči Oddelka za ljudsko ob-
rambo Občine Mozirje ustanovila 
sedanji radioklub. Med pobudni-
ki za ustanovitev je bil med najbolj 
vztrajnimi Jefto Orlović, prvi pred-
sednik pa je postal Janez Žagar. 
V prvih letih je bila v klubu ak-
tivna predvsem kratkovalovna 
(KV) sekcija, ki je za delo upora-
bljala primopredajnik japonske iz-
delave ter doma izdelano anteno. 
Po letu 1972 se je v klubu priče-
la tudi aktivnost na UKV področju. 
Skozi leta so širili svojo dejavnost, 
število članov je raslo. Pridružili so 
se jim tudi takrat še neorganizirani 
CB amaterji, predvsem z željo širi-
ti svoje znanje. Ustanovljeni sta bili 
sekciji v Gornjem Gradu ter na mo-
zirski osnovni šoli. Več let so orga-
nizirali tudi krožke za šolsko mladi-
no. Člani so se udeleževali radioa-
materskih tekmovanj na UKV in KV 
frekvenčnih področjih ter dosega-
li vidne rezultate,« je Krajner nani-
zal podatke.
Sodelovali so tako s šolami kot 
društvi in organizacijami. Bili so v 
pomoč pri različnih elementarnih 
nesrečah. Soočali pa so se z ne-
malo težav, predvsem finančnimi 
in prostorskimi, a so kljub temu us-
peli pustiti svoj prepoznavni pečat 
pri posameznikih in društvih po 
naši dolini in širše.
ČESTITKE GOSTOV IN BILTEN
Predsednik zveze Majhenič in pod- 
župan Čretnik sta čestitala za dosež-
ke kluba in se zahvalila za nesebično 
pomoč, ki so jo radioamaterji nudili, 
ko so moderne komunikacijske poti 
odpovedale. Majhenič je prepričan, 
da vsaka minuta, ki jo radioamaterji 
preživijo ob svojih postajah, ni stran 
vržen čas. Ob njih vzpostavljajo zve-
ze ter se družijo in tekmujejo. 
Kaj vse se je v pol stoletja v klu-
bu zgodilo, so predstavili v biltenu 
»50 let Radioklub Mozirje S51DSW 
1968-2018« V njem so zbrali slikov-
no gradivo, predstavili zgodovinski 
oris in tekoče aktivnosti kluba ter 
njihove dosežke. 
Dogodek so s kulturnim progra-
mom obogatili učenci nazarske 
glasbene šole.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 9
Ljudje in dogodki, Organizacije
MATEVŽ LENARČIČ ZAKLJUČIL MERJENJE ČRNEGA OGLJIKA V AZIJI
Preko Rusije s kopilotom, na Kitajskem na miting, večino časa 
pa skozi težavne razmere
Na poti po Rusiji je Matevža Lenarčiča (desno) spremljal prijatelj in 
letalec Andrey Dobrovin. (Fotodokumentacija ML)
Letalec in raziskovalec podneb-
nih razmer Matevž Lenarčič se je v 
četrtek, 10. maja, vrnil z misije po 
Aziji. Na 23 tisoč kilometrov dol-
gi poti je zbiral podatke o onesna-
ženosti zraka. Pot ga je iz Maribo-
ra vodila v Turčijo, Pakistan, Indi-
jo, Bangladeš, Mjanmar, Laos, Vie-
tnam in Kitajsko. Na Kitajskem se 
je udeležil mednarodnega letal-
skega mitinga, nato pa preko seve-
ra pot nadaljeval v Mongolijo in Ru-
sijo. Na poti po Rusiji ga je sprem-
ljal prijatelj in letalec Andrey Do-
brovin. 
31 DNI LETENJA, 13 POSTANKOV, 
ONESNAŽENOST, NIZKE 
TEMPERATURE
Skupno je imel v 31 dneh 13 po-
stankov. Po Lenarčičevih besedah 
je bila odprava precej zahtevnej-
ša od prejšnjih, tako zaradi prido-
bivanja različnih potrebnih dovo-
ljenj kot zaradi vremenskih pogo-
jev. Kljub temu je večinoma letel po 
poti, ki si jo je z ekipo pred odho-
dom začrtal. Izjema je bil Iran, ki se 
mu je bil primoran ogniti.
Med zahtevnejšimi izzivi je iz-
postavil Kitajsko, kjer je bila sla-
ba vidljivost zaradi izredno one-
snaženega zraka. »V primerjavi s 
Kitajsko je bil polet čez Mongo-
lijo pravi počitek. V Rusiji pa se 
je spet začelo – nizke temperatu-
re, cikloni so se kar vrstili eden 
za drugim,« je povedal Rečičan, 
ki je v Rusiji dobil kopilota Do-
brovina. 
NAPORNO TAKO ZA EKIPO NA 
TLEH KOT ZA MATEVŽA V ZRAKU
Ta misija Green Light World Fli-
ght je namenjena zbiranju podat-
kov, povezanih s podnebnimi spre-
membami. Matevžev prvi vtis o dr-
žavah pa je, da je najbolj onesnaže-
na Kitajska. Ta mu bo ostala v naj-
slabšem spominu, saj so ga tam 
pestile tudi neugodne vremenske 
razmere. Prepričan je, da se na Ki-
tajsko ne bo vrnil. »Letos sem v bi-
stvu razmišljal samo o tem, naj bo 
čim prej konec. Bilo je res napor-
no,« je dejal.
Da je odprava uspela, je po bese-
dah člana ekipe Domna Graufa, ki je 
bil z Lenarčičem vso pot v navezi, 
zaslužna tudi 12-članska ekipa Gre-
en Light World Flight. »Še poseb-
no inovativnost je zahtevalo prido-
bivanje dovoljenj, saj smo velikok-
rat morali ubirati neobičajne poti. 
Postopki so zelo različni od države 
do države. Podporo smo imeli tudi iz 
tujine, še posebej pa lokalnih sode-
lavcev v posamezni državi. Pot čez 
Rusijo s postanki na manjših letali-
ščih je bila na primer mogoča le za-
radi spremstva ruskega pilota, v ki-
tajski zračni prostor je lahko Lenar-
čič s svojim letalom vstopil le, ker je 
sodeloval na letalskem mitingu. Ira-
nu se je po drugi strani moral ogniti, 
ker je dobil dovoljenje za prelet le za 
24 ur, a tako hitra pot ni bila možna 
zaradi neugodnih vremenskih raz-
mer,« je pojasnil Grauf.
Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE, GOLTE, D. O. O. 
Prekinili pogodbo z oskrbnikom Mozirske koče
Planinsko društvo Mozirje je trenutno brez predsednika, Mozirska 
koča pa z začasnim oskrbnikom. (Foto: Jože Miklavc)
Ob prvomajskih praznikih je na 
Mozirski koči Jani Orel opravljal go-
stinska dela in začasnega oskrbo-
valca koče. Povedal je, da že več 
kot mesec dni skrbi za tamkajšnje 
goste in dom planincev (kočo). To 
delo je začasno prevzel za done-
davnim, več kot sedem let pogod-
benim oskrbnikom Filipom Vrabi-
čem. 
VRABIČ SPORAZUMNO 
ZAPUSTIL DELO
Mozirsko kočo ima v lasti in 
upravljanju Planinsko društvo 
Mozirje in je s tem tudi najemnik 
osebja, ki izvaja dela oskrbnika. 
Pred časom je društvo predalo 
dom v najem družbi Golte in s tem 
na nek način zaposlenega oskrb-
nika. Filip Vrabič, član PD Šoštanj 
in v času upravljanja koče tudi 
mozirskega društva, je 27. apri-
la po dogovoru s predstavnikom 
uprave družbe Golte zapustil de-
lo na planinskem domu. 
PD MOZIRJE BREZ PREDSEDNIKA
Nesoglasja glede zaposlitve 
Vrabiča so se že nekaj časa na-
zaj »kuhala« tudi med funkcionar-
ji PD Mozirje, kot posledica tega je 
pred nedavnim odstopil predsednik 
društva Marko Goličnik. V tem času 
problematiko rešujeta podpredse-
dnika Jure Marjanović in Zvone Ma-
zej. Slednji nam je povedal, da bodo 
poizkušali čimprej najti kadrovsko 
zamenjavo za novega predsednika, 
kar bi se naj zgodilo na skupščini še 
pred poletno sezono. Na Golteh pa 
bi naj po besedah sedanjega zača-
snega oskrbnika tudi že nekaj časa 
iskali njegovo trajno zamenjavo za 
priljubljen planinski dom, ki v letoš-
njem letu šteje že 123. leto.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
10
Intervju, Oglasi
Valentin Hajdinjak: Zgornja Savinjska 
dolina naj postane dolina priložnosti in 
zadovoljnih ljudi 
Kandidat za poslanca Nove Slovenije v 
Zgornji Savinjski dolini Valentin Hajdinjak 
pravi, da želi NSi pripeljati Slovenijo med 15 
najboljših držav na svetu po kakovosti živ-
ljenja. Zgraditi želijo državo, v kateri bodo 
ljudje od svojih plač in pokojnin dostojno ži-
veli, v kateri bo pravici zadoščeno in se bo-
do v njej vsi počutili varne. Stavijo na tradi-
cionalne vrednote, na katerih sta zrasli sa-
mostojna Slovenija in združena Evropa, in se 
želijo odmakniti od dogovorne ekonomije, ki 
nas je pripeljala do bančne luknje, korupcije 
in podobnih pojavov. Rad se vrača v Zgornjo 
Savinjsko dolino, kjer po njegovem živijo pri-
jazni, dobri in delavni ljudje. 
V politiki niste novinec, saj ste bili pred leti ti-
skovni predstavnik vlade. Kaj vas je prepričalo, 
da se tudi aktivno podate v politiko in vstopite v 
NSi?
Preprosto je bilo dovolj jamranja, v Novi Sloveni-
ji pa sem videl upanje. Med ljudmi je danes preveč 
pesimizma, tudi obupa. Soočamo se z zelo resnimi 
problemi, zato je skrajni čas, da se v slovenski politi-
ki končno začnemo ukvarjati s prihodnostjo. Dovolj je 
prepirov okrog nepomembnih malenkosti. Živimo na 
prelepem koščku zemlje, zato se moramo pogovarja-
ti in kljub razlikam začeti iskati skupne točke, na ka-
terih lahko gradimo in ta slovenski voz premaknemo 
naprej. Kot predstavnik mlajše generacije si želim, 
da vendarle pridemo do konkretnih rezultatov in iz-
boljšamo življenjski standard v Sloveniji. Ljudem mo-
ramo zagotovili takšne plače in pokojnine, da bodo 
dostojno živeli in da ne bodo v strahu, od česa in kje 
bodo živeli v jeseni svojega življenja. Ustvariti mora-
mo državo, kjer bo pomembno, kaj znaš, ne pa koga 
poznaš. V Novi Sloveniji znamo in zmoremo Sloveniji 
ponuditi nekaj novega in boljšega, ljudem pa povrni-
ti več optimizma za boljšo prihodnost. Naša prednost 
je, da imamo konkretne in uresničljive rešitve ter da 
mislimo resno. Zato odločitev za aktiven vstop v NSi 
ni bila težka.
Omenili ste plače. Kakšna je po vašem mnenju 
prava pot do višjih plač?
Slovenske plače so prenizke, ker so preveč obdav-
čene. Ljudje s povprečno plačo namreč prvih 12 dni v 
mesecu delajo za državo, šele nato zase. Naša rešitev 
za večjo neto plačo ob isti bruto plači je preprosta in 
učinkovita ter ne ogroža pokojninske niti zdravstvene 
blagajne, vsem pa daje višje plače. Predlagamo po-
večanje splošne dohodninske olajšave na 8.076,70 
evrov letno, kar bo ljudem z najnižjimi plačami pri-
neslo najmanj 50 evrov več na mesec. Predvsem pa 
se mora delo splačati. Marsikomu, ki mora delati za 
minimalno plačo, se danes ne splača delati, ko ugo-
tovi, da je po izplačanih socialnih transferjih razlika 
med delom in nedelom manjša od 200 evrov. Seve-
da pa ne smemo pozabiti niti na upokojence. Številni 
med njimi po letih dela namreč nimajo zagotovljene 
pokojnine niti v višini praga revščine. Krščanski de-
mokrati imamo tudi tu rešitev - predlagamo tristebrni 
pokojninski sistem, ki bo vsakemu upokojencu zago-
tovil najmanj 619 evrov pokojnine, kar je neka osnova 
za dostojno preživetje.
Poleg nižjih davkov nas v Sloveniji čaka tudi 
modernizacija zdravstvenega sistema. Kako se 
pravilno lotiti tega projekta?
Vlada je pri reševanju težav v zdravstvu popolno-
ma pogorela. Nedopustno je, da ljudje umirajo zara-
di čakalnih vrst ter da še vedno zbiramo plastične za-
maške, da lahko naše otroke pošiljamo na operaci-
je v tujino. Slovensko zdravstvo ni brezplačno. Drža-
vljani z minimalno plačo namreč vsak mesec za zdra-
vstvo plačajo 150 evrov, ko pa zdravljenje potrebuje-
jo, pa čakajo v nedogled. Reforma zdravstvenega sis-
tema, ki jo predlaga Nova Slovenija, vsem zagotavlja 
dostopno zdravstvo. Naš koncept tako omogoča, da 
si ljudje sami izberejo izvajalca zdravstvenih storitev; 
izbirajo lahko med javnim zavodom, koncesionarjem 
ali zasebnikom, njihovo zdravljenje pa plača zavaro-
valnica, pri kateri so zavarovani. Slovenija je še ved-
no prebogata država, da bi ljudje umirali zaradi čakal-
nih vrst. Zato imamo rešitve za vzpostavitev sistema, 
kjer bomo izkoristili vse razpoložljive kapacitete in ta-
ko ljudem zagotovili dostopno zdravstvo. 
Veliko mladih odhaja v tujino, ker v Sloveniji 
ne vidijo prihodnosti. Kako mlade zadržati doma?
Slovenijo žal letno zapusti več kot 8.000 Sloven-
cev, najpogosteje gre za mlade ljudi, stare od 25 do 
34 let, od katerih jih ima kar 40 odstotkov višjo ali vi-
sokošolsko izobrazbo. V tujino tako odhajajo tisti, ki 
so sposobni in imajo ogromno znanja. To je zelo za-
skrbljujoče in kliče po resnem pristopu ter novi ener-
giji. Mislim, da je res prišel čas, da tudi mlajša gene-
racija prevzame svoj del odgovornosti in tako poka-
žemo, da smo se sposobni kosati z izzivi prihodnosti. 
Ključne rešitve so: varna zaposlitev s primerno pla-
čo, dostop do stanovanja po razumni ceni in pozitiven 
odnos do družinam prijaznega usklajevanja družin-
skega in poklicnega življenja. Le na ta način bodo tu-
di mladi, ki danes odhajajo v tujino, ostali v domovini.
Ste tudi med kandidati za poslance v državnem 
zboru. Kaj lahko obljubite tistim, ki vam bodo za-
upali svoj glas?
Predvsem to, da želim biti in bom pravi predstavnik 
in glas prebivalcev Zgornje Savinjske doline v Ljubljani, 
ki je včasih preveč oddaljena od teh lepih krajev, župa-
nom tukajšnjih občin pa hočem pomagati pri odpira-
nju vrat na posameznih ministrstvih in v drugih držav-
nih uradih. Pri tem me ne zanima morebitna strankar-
ska pripadnost, temveč me bo vodil zgolj iskren inte-
res za dobrobit tega dela Slovenije. V zadnjem obdobju 
sem se sestal s številnimi prebivalci, župani, predstav-
niki različnih društev in kmetov, s katerimi smo govori-
li o razvojnih programih občin ter o problemih in teža-
vah, ki tarejo tukajšnje prebivalce. Govorili smo tudi o 
številnih projektih, ki so v teku, pa tudi o nujno potreb-
ni obnovi cest po celotni dolini, dostopnosti do zdra-
vstvene oskrbe, izgradnji čistilne naprave in obvozni-
ce v Lučah, protipoplavni varnosti, decentralizaciji, pre-
tirani birokraciji, težavah pri pridobivanju evropskih in 
kohezijskih sredstev, turizmu, kolesarskih stezah, ure-
janju statusa prostovoljnih gasilcev in številnih drugih. 
Pred nami je veliko izzivov, ki pa jih lahko skupaj pre-
magamo in ustvarimo Zgornjo Savinjsko dolino dolino 
priložnosti in zadovoljnih ljudi. Naša prihodnost je na-
mreč najbolj odvisna od tega, kaj bomo naredili sku-
paj. Verjamem v potenciale te doline in njenih prebival-
cev, saj iz njih veje optimizem in želja po spremembah 
na bolje. V kolikor mi bodo namenili svoj glas in na voli-
tvah obkrožili številko 5, jih ne bom razočaral.
Kaj najraje počnete, ko niste vpeti v službene 
obveznosti?
Prostega časa je zelo malo, si pa delovne aktivno-
sti poskušam organizirati tako, da ga vsaj nekaj na-
menim družini in najbližjim. Sem tudi navdušen re-
kreativni tekač in smučar, igram tudi nogomet. Rad 
imam potovanja in branje. Še najraje pa na jadrnici 
razprem jadra in vsaj za nekaj časa ubežim vsako-
dnevnemu vrvežu ter si tako na morju napolnim ba-
terije za nadaljnje delo. 
Valentin Hajdinjak se je rodil 1973 v Ljubljani. 
Diplomiral je na ekonomski fakulteti, nato pa pri-
dobil še naziv magistra znanosti iz managemen-
ta. Delal je kot novinar in urednik informativne-
ga programa na več radiih, dobrih deset let pa je 
bil zaposlen na številnih ministrstvih, v zdravni-
ški zbornici in v kabinetu predsednika vlade, kjer 
je bil tudi tiskovni predstavnik vlade, in sicer kot 
eden izmed najmlajših v Evropski uniji. Od av-
gusta 2015 deluje v gospodarstvu, kjer vodi te-
lekomunikacijsko podjetje v skupini družbe T-2 s 
67 zaposlenimi, v T-2 pa je tudi vodja oddelka za 
korporativno komuniciranje. 
Veliko se je ukvarjal z zunanjo politiko in bil ak-
tiven na mednarodnem mladinskem področju ter 
pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Je tudi ustanovni 
član EACD – Evropske zveze direktorjev za komu-
niciranje. Trenutno je podpredsednik Nove Slove-
nije in v stranki vodi strokovni odbor za obrambo.
Naročnik objave: NSi Nova Slovenija Krščanski demokrati, Dvorakova ulica 11a, Ljubljana
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 11
Kultura, Iz občin
POJASNILO 
… k članku Zdravje v občinah 2018, 19. št. 
Savinjskih novic. V spletni aplikaciji Zdrav-
je v občini je v tematskih kartah navedeno, 
da od leta 2013 v občinah Solčava in Luče 
med osebami starimi 65 ali več let ni orga-
nizirane pomoči na domu. Direktorica Cen-
tra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik 
Fale ob tem pojasnjuje, da imata obe obči-
ni sklenjeno pogodbo o izvajanju pomoči na 
domu s centrom. Dejstvo pa je, da se kdaj 
zgodi, da v teh občinah ni nobenega upo-
rabnika, kar pa ne pomeni, da pomoč ni or-
ganizirana.
TG
ŽALEC
Gledališče Mozirsko 
na Linhartovo 
srečanje
S strani vodstva ljubiteljske dramske skupi-
ne Gledališče Mozirsko (Kulturno društvo Mo-
zirje) smo prejeli informacijo, da je bila Moč te-
me, drama Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki so jo 
večkrat odigrali v Mozirju in drugod, visoko oce-
njena in tako sprejeta v regijski program 57 . Lin-
hartovega srečanja, ki velja za najpomembnej-
ši festival ljubiteljskih gledaliških skupin v Slo-
veniji. 
Da so na dosežek izjemna ekipa z režiserjem 
Alešem Podrižnikom na čelu lahko zares zado-
voljni, potrjuje tudi dodelitev treh od petih mo-
žnih posebnih priznanj selektorja Linhartovega 
srečanja. Posebno priznanje za glavno žensko 
vlogo je prejela Jasna Skornšek, za stransko 
žensko vlogo Ana Skornšek, posebno priznanje 
za režijo pa Podrižnik. Ali se bo Moč teme uvrsti-
la tudi na državni nivo, bo odvisno od državne-
ga selektorja, ki si bo predstavo ogledal v torek, 
29. maja, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabo-
ra Žalec. Predstavo si lahko pridejo ogledat tu-
di zunanji obiskovalci in s tem podpret delo mo-
zirskih gledališčnikov.
Jože Miklavc
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Znani letošnji 
prejemniki 
občinskih priznanj 
Rečiški svetniki so obravnavali in potrdi-
li sestavo začasnega delovnega telesa občin-
skega sveta, ki bo odgovorno za pripravo pro-
grama občinskega praznovanja. Potrdili so tudi 
predlog komisije za mandatna vprašanja, voli-
tve in imenovanja o podelitvah letošnjih občin-
skih priznanj.
KOMISIJA ZA PRIPRAVO PROGRAMA 
NESPREMENJENA
Začasno delovno telo oziroma komisija za 
pripravo programa praznovanja ostaja v ena-
ki sestavi, kot je bila lani, predseduje ji De-
jan Ugovšek. Po besedah župana Vinka Jeraja 
so v preteklem letu svoje delo odlično opra-
vili, zato je predlagana sestava več kot ustre-
zna. S tem so se strinjali tudi svetniki in pred-
log potrdili.
ČASTNI OBČAN MUHOVIČ, ZLATI GRB 
ŽUNTARJU
Na razpis za podelitev občinskih priznanj je 
prispelo pet predlogov. Vsi so bili pravočasni in 
popolni. Pristojna komisija je predloge obravna-
vala in tri od njih skupaj z obrazložitvami posre-
dovala občinskemu svetu. 
Za prejemnika zlatega grba je tako potrjen 
Janko Žuntar, srebrni grb gre Antonu Strnišniku. 
Letos bodo podelili tudi naziv častnega občana. 
Tega bo prejel likovnik in publicist prof. dr. Jožef 
Muhovič. Priznanja oziroma naziv bodo nagra-
jenci prejeli na slavnostni seji občinskega sveta 
17. junija, ko bodo podeljena tudi županova pri-
znanja. 
Marija Lebar
PREGLEDNA RAZSTAVA JURETA REPENŠKA V GALERIJI MOZIRJE
Združeni praznovanji osebnega jubileja in občinskega praznika
Jurjevo je občinski praznik občine Mozirje, 
ob robu katerega je Osrednja knjižnica Mozirje 
pripravila pregledno razstavo slikarja in likovne-
ga pedagoga Jureta Repenška, ki je v dneh pred 
razstavo praznoval osebni jubilej – 60 let. Odpr-
tje razstave je bilo v torek, 27. aprila, v tamkaj-
šnji galeriji.
OPORO ZA ŠTEVILNE DEJAVNOSTI NAJDE V 
KROGU DRUŽINE
Vladka Planovšek, ki je postavila razstavo in 
vodila njeno otvoritev, je spomnila, da je Re-
penšek večji del svojega življenja posvetil mu-
zam umetnosti – slikarstvu in petju. Predaja 
se likovni umetnosti, hkrati pa gre občudova-
ti njegovo veselje do petja. Dejaven je tudi v 
gledališču in pri delo z lutkami. Je ljubitelj sta-
rih šeg in običajev in se trudi ohranjati ter obu-
jati slovensko tradicijo. Pri številnih dejavno-
stih pa mu daje največjo oporo in navdih nje-
gova družina
DAMIR GLOBOČNIK O SLIKARJU IN 
NJEGOVEM DELU 
To trditev so podkrepili člani družine Repen-
šek, ki so poskrbeli za glasbeno dodano vred-
nost otvoritvi razstave. Ob slavljencu so zapeli 
njegova žena, sinova in hčer, posebna gostja pa 
je bila vokalistka Katarina Vinter. 
Delo likovnih razstavljavcev strokovno 
ocenijo likovni kritiki. Repenškovo je ovre-
dnotil in občinstvu predstavil Damir Globoč-
nik, doktor umetnostne zgodovine, zaposlen 
kot vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega 
muzeja v Kranju.
Razstavo je uradno odprl in slikarju čestital 
župan mozirske občine Ivan Suhoveršnik, ki mu 
je izročil darilo ob osebnem jubileju.
Roman Mežnar
Jure Repenšek oporo za številne dejavnosti najde v krogu družine, s katero je na otvoritvi 
razstave tudi zapel. (Foto: Roman Mežnar)
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
12
Kultura, Organizacije, Čestitke
SLOVENSKI POZDRAV, DRUŽINA POJE
Po sestrah Lamprečnik v 
finalno oddajo tudi Kvartet 
Štiglic
V zadnji TV oddaji Slovenski 
pozdrav so članice Kvarteta Štiglic, 
ki ga sestavljajo mama Rosana ter 
hčerke Bernarda, Kristina in Kse-
nija iz Tera na Ljubnem ob Savinji, 
prepričale z venčkom Avsenikovih 
pesmi in se po glasovanju nasto-
pajočih ansamblov uvrstile v final-
no oddajo. 
V finalu rubrike Družina poje se 
bosta za zmago pomerili dve moč-
ni ženski navezi, poleg Štigličevih 
bodo nastopile še sestre Lampreč-
nik iz Spodnjih Kraš. Priča bomo 
savinjsko-zadrečkemu pevskemu 
dvoboju, ki bo zagotovo postregel 
z obilico ubranega petja.
Barbara Rozoničnik
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE
Prijateljski večer z glasbo in poezijo
Med zbranimi literati je svoje pesmi predstavila tudi Marija Ana 
Djordjevič (stoji) iz Velenja. (Foto: Primož Vajdl)
V času praznika mozirske obči-
ne je potekal literarni večer v or-
ganizaciji Kulturno umetniške-
ga društva (KUD) Stopinje. Dogo-
dek so poimenovali Stopinje pri-
jateljstva, saj so se poleg članov 
društva predstavili njihovi prijate-
lji iz bližnje in malo manj bližnje 
okolice.
GOSTJE S KOROŠKE, VELENJA IN 
DOLENJSKE
Kot prvi so se predstavili člani Kul-
turnega društva literatov Mežiške 
doline, trije z recitacijami lastnih pe-
smi na temo ljubezni, življenja in na-
rave, članica pa je prebrala odlomek 
iz svojega romana z naslovom Valči. 
Pesniško-pripovedni del je s petjem 
NASTOPILI TUDI LITERATI IZ 
DOMAČEGA DRUŠTVA
V drugem delu so se predsta-
vili člani KUD Stopinje, ki so pe-
sniška in pripovedna dela zbrali 
v zborniku z naslovom Bele stopi-
nje. Svoja dela so predstavili Ber-
ta Vasle, Valentin Deželak, Slavica 
Biderman, Marjana Rihter in Iva-
na Žvipelj.
Zbrane je pozdravila vodja mo-
zirske območne izpostave Javne-
ga sklada RS za kulturne dejavno-
sti Simona Zadravec, ki je ob kon-
cu skupaj s predsednico društva 
Ivano Žvipelj gostom podelila spo-
minske zahvale in darila.
Primož Vajdl
in igranjem na kitaro dopolnil koro-
ški kantavtor Vanč. Za Korošci sta 
se z branjem svojih pesniških del 
predstavili Marija Ana Djordjevič in 
Veronika Svetina iz Velenja, za konec 
pa še gost iz Dolenjske.
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE 
Zaključen spomladanski del izobraževanj in delavnic
Za zadovoljive rezultate cepljenja je potrebno veliko znanja. 
(Foto: Stanko Kotnik) 
S prikazom cepljenja sadnega 
drevja so člani Sadjarskega društva 
Franca Praprotnika zaključili spo-
mladanski del dogajanja, ki ga prip-
ravljajo tako za svoje sadjarje kot za 
ostale zainteresirane občane. Pri-
kaz cepljenja je potekal v šolskem 
sadovnjaku v Mozirju, vodil pa ga je 
član društva Franci Ločan.
S CEPLJENJEM DO ŽELENIH SORT 
SADJA
Prikazani so bili najbolj pogosti 
načini cepljenja, izvajalec pa je ob 
tem razložil dobre in slabe lastnos-
ti posameznega načina. Izposta-
vil je tudi pomembnost upošteva-
nja rastnih in sezonskih razmer pri 
nabiranju cepičev ter upoštevanje 
ustreznih luninih men. Pomemben 
je način hrambe cepičev in čas 
cepljenja, ko se v drevju že preta-
kajo sokovi.
ZANIMANJE JE ŠE VEDNO VELIKO
V organizaciji sadjarskega 
društva je tudi letos v različnih kra-
jih naše doline potekalo več prak-
tičnih prikazov obrezovanja sadne-
ga drevja v visokodebelnih sadov-
njakih. Zadnja dva taka prikaza sta 
bila aprila v Lučah in Solčavi. Kot 
pravi predsednik društva Alojz Pla-
znik, sta bila zanimanje in udelež-
ba na prikazih razveseljiva. Na vsa-
kem od omenjenih prikazov so naš-
teli okoli 20 prisotnih občanov. Ker 
je pri obrezovanju potrebno pozor-
no slediti razlagam in rezi, številčne 
skupine z bolj številčno udeležbo 
tega ne bi mogle zagotavljati.
PRIKAZ REZI TUDI ZA 
OSNOVNOŠOLCE
Prav tako v aprilu so se v dru-
štvu z veseljem odzvali povabi-
lu iz podružnične osnovne šo-
le Šmartno ob Dreti in na sad-
nih drevesih, posajenih ob šo-
li, prikazali obrezovanje. Najprej 
so učenci prisluhnili kratki teo-
retični razlagi o tem, kakšna so 
pravila pri obrezovanju, kasneje 
so aktivno sodelovali pri praktič-
nem prikazu.
Delovni in predani člani sad-
jarskega društva so takšnih do-
godkov še posebej veseli. Mladi 
so garancija, da se bosta znanje 
in želja po ohranitvi domačih sa-
dovnjakov preneslo na naslednje 
generacije. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Utrinek iz preteklosti
Piše: Aleksander Videčnik
Spomin na veliki punt
Manj znana slika starega Mozirja. Hiša na 
desni strani je bila trška sirotišnica, ki že 
dolgo ne stoji več. 
Mozirska utrdba
Leto 1635 je v naši zgodovini za-
beleženo kot čas drugega sloven-
skega kmečkega upora. O dogaja-
njih v zvezi s kmečkimi upori v na-
ših krajih vemo le malo. Jože Ko-
ropec je v svojem delu Mi smo tu, 
ki ga je namenil spominu na veli-
ki punt, zapisal marsikaj, kar potr-
juje domnevo, da so v omenjenem 
uporu sodelovali tudi naši kmetje. 
O tem sicer pričajo tudi nekateri 
drugi zapisi in ruševine nekaterih 
gradov, toda iz Koropčevega dela 
lahko izvemo več.
DRUGI SLOVENSKI KMEČKI 
UPOR
Že v začetku leta 1635 je bilo ču-
titi med kmeti veliko napetost in 
nezadovoljstvo zaradi vse hujših 
pritiskov s strani fevdalne gospo-
ske. Velike krivice in samovolja ze-
mljiških gospostev so silile tlačane 
k povezovanju. Jože Koropec piše: 
»Največje slovenske vstaje v letih 
1478, 1515, 1573, 1635 in 1713 smemo 
glede na slovensko skromno šte-
vilčnost mirno prišteti med največ-
je v svetovnih razsežnostih ...«. In 
dalje: »V zgodovini Slovencev v 17. 
stoletju najbolj blesti drugi sloven-
ski kmečki upor v letu 1635.«
600 UPORNIKOV PRI GORNJEM 
GRADU
Iz navedb v knjigi Mi smo tu je 
mogoče sklepati, da je bilo v na-
ših krajih v času drugega kmeč-
kega upora močno uporniško gi-
banje. Avtor knjige med drugim 
navaja, da se je 300 gornjegraj-
skih podložnikov zbralo v sobo-
to, 28. aprila 1635, v Mozirju. Nada-
lje omenja, da se je 30. aprila is-
tega leta na glas zvona in po do-
govoru z mozirskim trškim sodni-
kom ter gornjegrajskim oskrbni-
kom zbralo okoli 600 »prekucu-
hov« pri Gornjem Gradu. Z njimi 
da je moral biti tudi mozirski vikar 
Janez Plevnik. Puntarji so se po-
lastili samostana in zganjali burke 
na račun ljubljanskega škofa, svo-
jega zemljiškega gospoda, kate-
remu so tudi poslali pisanje. 
NAPAD NA LJUBNO, RUDENEK, 
VRBOVEC IN REČICO
1. maja t. l. so imeli na travniku 
pri gornjegrajskem trgu dopoldne 
pregled puntarske vojske. Nato so 
se popoldne lotili Ljubnega, za tem 
pa še Rudeneka. Temu je sledil na-
pad na Vrbovec, ki ga je takrat imel 
v zakupu Janez Pečoher. Kot nava-
ja vir, so puntarji obvladali tudi trg 
Rečica, kjer so trškemu sodniku 
povsem izpraznili hišo.
MAŠČEVANJE OBLASTNIKOV
Janez Pečoher, zakupnik grašči-
ne Vrbovec, je bil znan krvolok. V 
času pred puntom je s podani-
ki ravnal samovoljno in surovo, po 
puntu pa Koropec njegovo ravna-
nje opisuje kot »roparsko«. Nad 
svojimi kmeti se je hudo znašal in 
jih vsevprek kaznoval.
Pomembno vlogo pri puntu le-
ta 1635 je moral imeti neki Polin-
ger iz Gornjega Grada. Udeleženec 
upora Matevž Remic je na zasliša-
nju namreč povedal, da je na Po-
lingerjevo sporočilo dvignil v upor 
svojo vas. 
Oblasti so ob puntu poklicale na 
pomoč vojsko, ki je nato pustoši-
la tudi po naših krajih. Koropec na-
vaja, da so v Mozirju Ulrika Mesner-
ja prijeli krajišniki (vojska, ki je bila 
glavna udarna sila proti upornikom 
pri nas) in ga odvedli v celjski zapor.
SEZNAM UPORNIKOV ZANIMIV 
TUDI ZARADI IMEN
Na zaslišanjih upornikov v Celju, 
Gradcu in Ljubljani so ti pod silo 
muk marsikaj priznali. Vir omenja 
veliko imen zaslišanih, naj jih ne-
kaj navedemo: Matej Tabernik, Va-
lentin Močeradnik, Matija Stradov-
nik, Boštjan Sovinek, Marko Koba-
le, Valentin Krajnc, Tomaž Potočnik, 
Anton Plahutič, Gregor Brezovnik, 
Anton v Dolu pri Štajngrobu, An-
drej Tkavc. Vsi navedeni so bili po 
lastnih izjavah udeleženi pri uporu 
v naših krajih, kakor tudi Dobrač, 
Droflnik, Glažer, Goločnik, Gostnik, 
Hlačun, Hribernik, Jevšnik, Kam-
puš, Klabučič, Klemenčič, Krajnic, 
Lončar, Ostrešek, Ostram, Sevč-
nik, Šerih, Šetinšek, Urb, Velej, Ver-
bačnik, Verhovnik, Verk, Vorsenik 
in Vuče. Veliko od navedenih imen 
je v naših krajih v uporabi še se-
daj znanih, domnevamo pa, da so 
v uporu na našem območju sode-
lovali tudi puntarji iz drugih prede-
lov Slovenije. 
Po navedbah Ignaca Orožna v mozirski žu-
pnijski kroniki je bil cerkveni prostor utrjen v 16. 
stoletju. Gre torej za taborno cerkev. Viri nava-
jajo, da so Turki zadnjič prodrli do Mozirja leta 
1680 in ga hudo opustošili, pobili so veliko ljudi, 
veliko pa so jih odpeljali.
KAKO JE IZGLEDAL MOZIRSKI TABOR
Danes si le težko predstavljamo, kako je izgle-
dal mozirski tabor. Stare topografije omenjajo 
zelo utrjen vhod v cerkveni prostor. Avgust Ste-
genšek v knjigi Dekanija Gornjegrajska navaja, 
da vodijo visoke stopnice iz trga v cerkev, oko-
li cerkve je visok zid - tabor z okroglim stolpom 
v jugozapadnem kotu. Vhod v tabor je skozi žu-
pnišče ali skozi glavni utrjeni vhod. 
Utrjeni vhod so podrli v letih 1831-1832, ko so 
tam načrtovali novo kaplanijo in šolo. Ta zgrad-
ba še danes stoji in je v njej spodaj slaščičarna. 
Leta 1833 je bila dograjena, v enem nadstropju 
je tam delovala tudi šola.
NEKDANJI UTRJENI VHOD ZELO PROSTORNA 
ZGRADBA
Vsekakor smemo domnevati, da je bil utr-
jeni vhod dejansko prostorna zgradba, saj je 
bila v njej kaplanija in župnijska šola. Še bolj 
nazorno si jo lahko predstavljamo na osnovi 
zapisa Ignaca Orožna v knjigi Das Bistum und 
Diözese Lavant, kjer opisuje spor med žovne-
škim gospodom Adamom Schrottom in mo-
zirsko župnijo. Leta 1610 je žovneški gospod, 
ki je predstavljal hkrati zaščitno gospoščino 
za trg Mozirje, zasedel kaplanijo, torej prosto-
re utrjenega vhoda v tabor, in tam hranil de-
setino v žitu. Prostori so torej morali biti res 
veliki, kajti nemalo posesti v okolici Mozirja je 
bilo žovneške. 
Šele po ostrih ukrepih ljubljanske škofije je 
Schrott izpraznil mozirsko kaplanijo in popravil 
nastalo škodo na zidovju oziroma stavbi. Spor 
je sicer imel globje ozadje, kajti Schrott je bil 
zagrizen luteran in je na ta način hotel kljubo-
vati cerkveni posesti v Mozirju.
NOTRANJOST CERKVE NEKOČ 
OBRNJENA
Za lažjo predstavo mozirskega tabora velja 
spomniti, da je bila tiste čase cerkev znotraj obr-
njena. Vhod je bil z druge strani, torej današnje-
mu nasproti. Tudi župnišče je bilo močno gra-
jeno in je bilo sestavni del utrdbe. Zapisano je, 
da je v času župnikovanja Antona Usarja (1669-
1680) popolnoma pogorelo, prav omenjeni žu-
pnik pa ga je zopet pozidal.
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
14
Organizacije, Informacije, Oglasi
NAZARJE, ŠMARTNO OB DRETI 
Usposabljanje za uporabo 
defibrilatorja 
Zanimanje za uporabo defibrilatorja in nudenje pomoči ogroženim 
osebam je bilo precejšnje. (Foto: Filip Strnišnik)
Štab Civilne zaščite Občine Na-
zarje je aprila pripravil izobraževa-
nji na temo uporabe defibrilatorja 
in oživljanja. Dogodka sta poteka-
la v gasilskih domovih PGD Nazar-
je in Šmartno ob Dreti.
Usposabljanje je vodil Leon Lo-
čičnik, reševalec iz službe Nujne 
medicinske pomoči Zgornjesavinj-
skega zdravstvenega doma Nazar-
je. Trajali sta vsakič po tri ure in bili 
razdeljeni na teoretični in praktič-
ni del. Zanimanje za uporabo na-
prave in nudenje pomoči ogrože-
nim osebam je bilo precejšnje, saj 
se je na obeh izobraževanjih zbralo 
25 udeležencev, ki so pozorno pris-
luhnili predavanju in se nato prak-
tično preizkusili z uporabo defibri-
latorja.
Filip Strnišnik, poveljnik štaba 
CZ Nazarje, je ob tem dejal: »Po-
membno je, da občani vedo, da 
imamo trenutno dostopna defibri-
latorja pri vhodu v gasilski dom 
Nazarje in gasilski dom Šmartno 
ob Dreti.«
Marija Lebar
Novitete v Knjižnici Mozirje 
v maju 
LEPOSLOVJE:
Martin-Lugand, Agnès: Srečni ljudje berejo in pijejo kavo, Roth, 
Veronica: Usode, ki ločujejo, McCarty, Monica: Skrivnostni duh, Co-
ben, Harlan: Pogrešam te, Carlan, Audrey: Misel, Evans, Katy: Pripa-
daš mi, Justinek, Terezija: V tretje gre rado, Hume, Fergus: Sence 
preteklosti, Wharton, Edith: Ethan Frome, Vrečar, Tomislav: Strupe-
na nevesta, Jacobs, Harriet Ann: Spomini mlade sužnje, Dragar, Mi-
lanka: Dediščina molka, Titan, Robert: Prvi prihod, Ward, Penelope: 
Privlačni sosed, Carter, Chris: Galerija mrtvih.
STROKOVNA LITERATURA:
Dobelli, Rolf: Umetnost dobrega življenja, Pleterski, Janko: Knji-
ga pisem : razmišljanje o slovenski državnosti, Miriano, Costanza: 
Poroči se z njo in umri zanjo :pravi moški za neustrašne ženske, 
Pons, Silvio: Svetovna revolucija : zgodovina mednarodnega ko-
munizma 1917-1991, McGill, Stuart: Postani sam svoj mehanik hrbta, 
Malaparte, Curzio: Tehnika državnega udara, Starost - izzivi histo-
ričnega raziskovanja, Artemidorus Ephesius : Interpretacija sanj.
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 15
Organizacije, Šolstvo
NOVA ŠTIFTA
Na florjanovo blagoslovili novo motorno brizgalno
Bogoslužje in blagoslov nove motorne brizgalne je opravil domači 
župnik Alojz Ternar.
Ob prazniku sv. Florjana so se 
gasilci v Novi Štifti zbrali pri ma-
ši in z blagoslovom namenu pre-
dali novo motorno brizgalno, ki so 
jo kupili letos. Bogoslužje in bla-
goslov je opravil domači župnik 
Alojz Ternar.
ZAHVALA OBČINI, KRAJANOM IN 
DONATORJEM
Pisana druščina domačih in ga-
silcev iz sosednjih in pobratenih 
društev iz Gozda pri Kamniku, Se-
la, Primskovega, Solčave, Gornje-
ga Grada ter Bočne se je od gasil-
skega doma v Novi Štifti peš po-
dala proti cerkvi Marije Zvezde. Po 
maši so se gasilci in krajani znova 
zu 15 tisočakov, od tega je v višini 
šest tisoč evrov nakup sofinancira-
la občina Gornji Grad, ostalo dona-
torji in krajani. 
ZAKLJUČILI Z GLASBO
Dogodku so se pridružili pred-
stavniki Gasilske zveze Zgornje Sa-
vinjske doline, predsednik Janko 
Žuntar, podpoveljnik Boštjan Ciga-
le in član Janko Prislan ter občin-
ski poveljnik Branko Stenšak. Ga-
silce je pozdravil župan Stanko Og-
radi in predsednik krajevnega od-
bora Franc Galin. Druženje je obo-
gatila domača glasbena skupina 
Mika Nas.
Tekst in foto: ŠMS
zbrali pri gasilnem domu. Predse-
dnik Žan Zavolovšek se je zahvalil 
vsem, ki so prispevali sredstva za 
nakup. Cena brizgalne je bila bli-
FLORJANOVO V ŠMARTNEM OB DRETI
Srečanje v čast zavetnika gasilcev
Na god sv. Florjana so se prostovoljni gasilci občine Nazarje zbrali v 
Šmartnem ob Dreti. (Foto: Barbara Rozoničnik)
V Šmartnem ob Dreti je 4. ma-
ja, ko goduje Sv. Florjan, zavetnik 
gasilcev, potekalo srečanje pro-
stovoljnih gasilcev nazarske obči-
ne z mašo, ki jo je daroval doma-
či župnik Ivan Šelih. Praznovanje v 
organizaciji PGD Šmartno ob Dreti 
so pričeli z zborom pred gasilnim 
domom, nadaljevali z mašo v far-
ni cerkvi sv. Martina, dogodek pa 
zaključili s prijetnim druženjem. 
V cerkvi je uvodoma zapel ga-
silski pevski zbor, zbranim pa je 
dobrodošlico zaželela predsedni-
ca PGD Šmartno ob Dreti Darja 
Acman. Poudarila je, da so prosto-
voljni gasilci srce današnje druž-
be, da ni pomembno, koliko je 
ura ali kakšne obveznosti jih ča-
kajo, ko dobijo poziv, se nemudo-
ma odpravijo na pomoč sočlove-
ku v stiski. 
Slavja se je udeležil tudi župan 
občine Nazarje Matej Pečovnik. 
Barbara Rozoničnik
TEKMOVANJE V SPRETNOSTIH IN ZNANJU V MARIBORU 
Veronika Orešnik posegla po zlatem odličju
Med šentjurskimi dijaki se je odlično odrezala Veronika Orešnik 
(druga z desne) in osvojila zlato. 
(Fotodokumentacija Šolski center Šentjur) 
Sredi prejšnjega meseca je v or-
ganizaciji Konzorcija biotehniških 
šol Slovenije v izobraževalnem cen-
tru Piramida v Mariboru potekalo 4. 
tekmovanje v znanju in spretnostih 
za dijake in študente. Med tekmo-
valci je bila tudi Veronika Orešnik 
iz Primoža pri Ljubnem, ki je v svo-
ji kategoriji osvojila zlato priznanje. 
VSE SE JE VRTELO OKOLI BUČ
Tema tokratnega dogajanja so 
bila bučna semena in bučno olje. 
Udeleženci so bili tako študentje 
kot dijaki. Med njimi je bilo šest di-
jakov Šolskega centra Šentjur, ki 
ga obiskuje tudi Veronika. 
Tekmovanje je potekalo v šestih 
tekmovalnih kategorijah. Šentjur-
ski dijaki so sodelovali v štirih od 
njih, to je v kulinariki, živilstvu, zna-
nju in na fotografskem natečaju.
ZLATI BUČNI MAFINI 
Dijakinja 3. letnika programa 
slaščičar šentjurskega šolskega 
centra Veronika Orešnik se je pre-
izkusila na področju živilstva. Pri- 
pravila je kvašene bučne mafine, 
in to tako perfektno, da je z njimi 
osvojila prvo mesto in vseh mo-
žnih sto točk ter prejela za to zla-
to priznanje. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
16
Kultura
ZAKLJUČNA PRODUKCIJA PLESNEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE NAZARJE
S predstavo Čarovnik iz Oza na pot v Smaragdno mesto
Učenke plesnega oddelka Glasbene šole Nazarje z mentorico Tanjo Pečenko so letošnjo 
zaključno produkcijo Čarovnik iz Oza najprej predstavile staršem, sorodnikom in ostalim 
gledalcem, nato pa v štirih ponovitvah še skoraj 1000 učencem osnovnih šol naše doline. 
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Leto je naokrog in učenke plesnega oddel-
ka Glasbene šole Nazarje z mentorico Tanjo Pe-
čenko so gledalce ponovno popeljale v pravljič-
ni svet. Dvorana Doma kulture Nazarje se je ob 
nastopu 52 plesalk iz treh združenih razredov 
plesnih pripravnic in treh razredov baleta pre-
stavila v puščavsko mesto Kansas, kjer je gle-
dalce deklica Doroteja s svojim kužkom To-
tom in ostalimi prijatelji popeljala v Smaragdno 
mesto k Čarovniku iz Oza.
NA DRUGI STRANI MAVRICE
Pečenkova, navdušena nad muzikali, ki po 
njenem nudijo bogato zakladnico zgodb in 
glasbe, je za predstavo priredila zgodbo Lyma-
na Franka Bauma iz leta 1900 po knjižni predlo-
gi Čarovnik iz Oza. Poznan je istoimenski film iz 
leta 1939, v katerem je zaslovela Judy Garland s 
pesmijo Over the rainbow ali po naše Na drugi 
strani mavrice, ki se kot glasbena tema preple-
ta skozi baletno predstavo. Zgodba se zdi rav-
no prav barvita in razgibana, da se lahko dotak-
ne vseh generacij, hkrati pa prinaša marsikate-
ro pomembno sporočilo.
BARVITA SCENA IN ČUDOVITI KOSTUMI
Predstava je bila v celoti dobro premišljena in 
izvirno načrtovana, od rekvizitov, čudovitih ko-
stumov do barvite scene. Zahvala Pečenkove, 
ki je obenem poskrbela za koreografijo, režijo in 
kostumografijo, je veljala vsem plesalkam, po-
močnikom v zaodrju ter ravnatelju glasbene šo-
le Jerneju Marinšku za podporo, da lahko njene 
ideje vedno znova zaživijo na odru.
100 LET BALETA V SLOVENIJI IN 6 LET V 
NAZARJAH
Letos beležimo tudi dve z baletom povezani 
obletnici. Mineva 100 let od ustanovitve prvega 
baletnega ansambla v Ljubljani, druga manjša, 
a za Glasbeno šolo Nazarje prav tako pomemb-
na obletnica, je letošnje 6. leto pouka plesa na 
šoli. Z letošnjim šolskim letom zaključuje prva 
generacija baletk, tri plesalke zaključujejo 6. ra-
zred in s tem plesno šolanje na tukajšnji šoli.
BALETNO PREDSTAVO SI JE OGLEDALO 
SKORAJ TISOČ UČENCEV
Po besedah ravnatelja Marinška dogodek ni 
le predstava, ampak velik projekt, ki so ga ba-
lerine nato predstavile še skoraj tisoč učencem 
osnovnih šol naše doline. Ko so v šolskem le-
tu 2012/13 pričeli s programom, se je marsikdo 
spraševal, zakaj ravno balet. Marinšek pravi, da 
je želel otrokom ponuditi to zvrst umetnosti, ker 
je začutil, da otroci to pogrešajo in za tem od-
hajajo v druge kraje in ustanove. Da ga občutek 
ni varal, danes potrjuje dejstvo, da se je število 
vpisanih od začetka do danes povečalo za sko-
raj 100 odstotkov.
Šola je v teh letih s programom veliko pri-
dobila in obogatila svojo plesno dejavnost, 
saj je danes balet prisoten skoraj pri vsakem 
njenem večjem projektu. Ravnatelj je pouda-
ril, da se velik del uspeha skriva tudi v učite-
lju. »Vesel sem, da sem uspel na šolo privabi-
ti visoko strokovno usposobljeno učiteljico, ki 
ima poleg lastnosti odličnega učitelja še širo-
ko mavrico drugih znanj in sposobnosti, ki kra-
sijo njeno delo,« je ob glasnem aplavzu zaklju-
čil Marinšek.
Barbara Rozoničnik
CERKEV SV. MIHAELA V ŠOŠTANJU
Orglavke Glasbene šole Nazarje popestrile mašo
Orglavke (z leve) Ana Mavrič, Ana Strmčnik in Lina Bezovnik 
Strmčnik z mentorico Barbaro De Costa so popestrile nedeljsko 
bogoslužje v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju. 
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Učenke orgel iz Glasbene šo-
le Nazarje Ana Mavrič, Ana Strmč-
nik in Lina Bezovnik Strmčnik pod 
mentorstvom Barbare De Costa so 
v sklopu nedeljske maše v župnij-
ski cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju 
igrale skladbe, ki so bile napisane 
ravno za dele liturgije, kot so bile 
izvedene. Mlade orglavke so na ta 
način dobile priložnost, da pri po-
uku pridobljeno znanje uporabijo 
tudi v praksi, hkrati jim je nastop 
vzpodbuda pri glasbenem delova-
nju v domačih župnijah.
Lani jeseni je minilo 25 let, odkar 
so v Glasbeni šoli Velenje pridobi-
li uradno pravico za poučevanje or-
gel na osnovni in srednji stopnji in 
tako pionirsko podarili vstopnico za 
poučevanje orgel tudi ostalim glas-
benim šolam. Orgelske oddelke ima 
sedaj preko 30 glasbenih šol v Slo-
veniji, med drugim tudi GŠ Nazarje, 
orgle pa so postale enakovreden in-
strument ostalim, ki se poučujejo v 
glasbenih šolah. Orgle so že več kot 
tisočletje povezane s cerkvijo in ve-
lik del orgelskega repertoarja je na-
menjen ravno za uporabo pri litur-
giji, je še dodala mentorica Barba-
ra De Costa. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 17
Šolstvo, Organizacije
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Zlato in bronasto priznanje za mlade raziskovalke
Majča Grudnik (z leve), Ana Zavolovšek in Aja Urlep se odlikujejo 
tako na šolskem področju kot v izvenšolskih dejavnostih. (Foto: ŠMS)
Gibanje Mladi raziskovalci za ra-
zvoj Šaleške doline praznuje 35 let. 
V teh letih so prijavili veliko razi-
skovalnih nalog. Tudi gornjegraj-
ski šolarji vsako leto sodelujejo na 
razpisu. Letos je zlato priznanje za 
raziskovalno nalogo prejela deve-
tošolka Majča Grudnik, bronas-
to priznanje sta prejeli osmošolki 
Ana Zavolovšek in Aja Urlep. Njiho-
va mentorica je Dušanka Colnar, ki 
je lani prejela prestižno priznanje, 
skulpturo Bergmandeljc.
RAZISKOVANJE DOMAČEGA 
KRAJA
Majča Grudnik je prejela zlato 
za raziskovalno nalogo Popestritev 
turizma v Gornjem Gradu s QR ko-
do v kategoriji turizem. Raziskala 
in opisala je bogato zgodovino kra-
ja ter naravno in kulturno dedišči-
no. Ustvarila je QR kode za posa-
mezne znamenitosti. Z večino pa-
metnih telefonov je mogoče to ko-
do skenirati in s tem vzpostaviti 
dostop do spletnih vsebin. 
ZA VEČJO PROMOCIJO DEDIŠČINE
Majča je ob raziskovanju turizma v 
Gornjem Gradu ugotovila, da je pot-
rebna popestritev ponudbe, pred-
vsem pa večja promocija kraja, pri 
čemer lahko QR koda za posame-
zne znamenitosti veliko pripomore. 
REČICA OB SAVINJI
Otroci aktivno preživeli prosti čas 
Po sprehodu so otroci kreativno pokazali, kaj so na poti videli. 
(Foto: Marija Šukalo)
V Centru za družine Medgen hi-
ša na Rečici ob Savinji veliko vse-
bin namenijo tudi otrokom. Tako se 
z najmlajšimi ob pomoči Osrednje 
knjižnice Mozirje ob sredah sreču-
jejo na urah pravljic, vsako zadnjo 
soboto v mesecu je na vrsti ustvar-
jalnica, v počitniškem času pa po-
skrbijo za varstvo otrok v delavni-
cah. 
Zadnje druženje z otroki so na-
slovili Prvomajska potepanja in se 
odpravili do potoka Rečice, spoz-
navali bližnjo okolico in odšli do 
Blat. »V okviru aktivnosti so naši 
glavni cilji, da otroci aktivno pre-
živijo prosti čas, brez televizije 
in računalnikov. Omogočamo jim 
kreativnost, druženje in razvijanje 
prijateljstva. Poskušamo izboljša-
ti samopodobo, na nek način kre-
pimo družinsko povezanost in se-
veda dodajamo še kakšne zabav-
ne aktivnosti dejavnosti v počitni-
škem času s poudarkom na spo-
znavanju kraja, njegove zgodo-
vine in okolice. Pri izvajanju vse-
bin pomagajo prostovoljci, kar je 
tudi dokaj pomembno, saj prido-
bivajo dodatne veščine,« je pove-
dala Urška Selišnik, vodja vsebin 
v Medgen hiši, katere delovanje 
sofinancira ministrstvo za delo, 
družino, socialne zadeve in ena-
ke možnosti. 
Marija Šukalo
Zlatega priznanja se je zelo razvese-
lila, saj je bilo v nalogo vloženega ve-
liko dela, največji izziv pa je bilo pi-
sanje kode, pri čemer sta se z men-
torico Colnarjevo veliko naučili. Jese-
ni odhaja na Škofijsko klasično gim-
nazijo v Šentvid pri Ljubljani, v priho-
dnosti pa si želi opravljati delo preva-
jalke ali novinarke.
BOLEZEN NAVDIH ZA NALOGO
Ana Zavolovšek in Aja Urlep sta 
se podali na področje medicine in 
se lotile raziskave krvotvornih ma-
tičnih celic. Nalogo sta naslovili 
Postati darovalec krvotvornih ma-
tičnih celic. Idejo za nalogo je do-
bila Ana, ko je za levkemijo zbolel 
eden od njenih sorodnikov. Ker jo 
je zanimalo, kako postati darovalec, 
sta se z Ajo lotili raziskovanja. Ugo-
tovili sta, da je to zelo preprosto in 
neboleče, saj v primeru levkemije ni 
več potrebno darovanje kostnega 
mozga, ampak kri, iz katere pridobi-
jo krvotvorne matične celice. 
DAJ SE NA SEZNAM
Postati darovalec ni težko. Pol-
noletne in zdrave osebe lahko 
preko spletne strani Daj se na se-
znam zaprosijo za material za od-
dajo vzorca sline in na osnovi le-
-te primerne osebe vpišejo v regi-
ster darovalcev. Obe sta se odloči-
li, da bosta ob polnoletnosti postali 
darovalki, saj lahko z malo krvi re-
šiš življenje drugemu. Obe osmo-
šolki sta zelo aktivni tudi na izven-
šolskem področju. Ana je že vpe-
ljana moderatorka raznih šolskih 
prireditev, Aja je uspešna harfist-
ka. Poleg tega sodelujeta v števil-
nih krožkih na šoli. Aja si želi pos-
tati astrofizik in delati v observato-
riju, Ana pa rada pomaga ljudem, 
a se za poklicno pot še ni odločila.
MENTORICA, KI SE UČI Z UČENCI
Dušanka Colnar je že devet let 
mentorica mladim raziskovalcem 
in vse oddane naloge pod njenim 
mentorstvom so bile nagrajene. 
Z učenci spoznava nova področja 
in odkriva zanimivosti, ki jih še ne 
pozna. Ob preučevanju gradiva o 
krvotvornih matičnih celicah se je 
o krvi naučila ogromno, je poveda-
la. Ob ustvarjanju QR kode z Majčo 
pa se je naučila še ene uporabne 
veščine. Podpora, ki jo daje mladim 
raziskovalcem, je bila prepoznana 
lani, ko je prejela prestižno skulptu-
ro Bergmandeljc, ki je priznanje naj-
boljšim mentorjem. Na šoli se sku-
paj s člani fotografskega krožka 
spoznava tudi s pinhole fotografijo.
ŠMS
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
18
Ljudje in dogodki, Čestitke
ODPRTA SEZONA LOVA NA ROPARICE
Mozirske ščuke so kapitalne
Andrej Marinc starejši je ulovil ščuko, ki je merila 82 cm, tehtala pa 
dobrih pet in pol kilogramov. (Foto: Benjamin Kanjir)
S 1. majem se je odprla sezo-
na lova na roparic v mozirskem 
ribniku. Že prvi dan se je ob vo-
di zbralo veliko število ribičev, ki 
so poskušali svojo srečo. Najve-
čjo je imel na ta dan Andrej Ma-
rinc starejši.
Andrej je stari ribič in velikokrat 
poseda ob ribniku. Zelo rad lovi tu-
di roparice, kot sta ščuka in smuč. 
Ob vseh kolegih iz ribiških vrst pa 
se je na ta dan sreča nasmehnila 
ravno njemu. Vseeno je moral upo-
rabiti veliko izkušenj, ki si jih je pri-
dobil tekom let. Ko je ribo potegnil 
na kopno, je meter pokazal, da gre 
res za kapitalni ulov. Ščuka je na-
mreč merila 82 cm, tehtala pa dob-
rih pet in pol kilogramov. Ulov to-
rej, ki se ga nihče ne bi sramoval, 
vsakdo pa bi si ga želel.
Benjamin Kanjir
KRESOVALI SO TUDI V LJUBIJI
Druženje in obujanje spominov
Lep je bil kres tudi v Ljubiji. (Foto: Jože Miklavc)
Poleg kresovanj na številnih 
razglednih točkah in tradicionalnih 
mestih na predvečer praznika de-
la so prižgali kar dva kresova tudi 
v Ljubiji (Kolovrat). Na obeh se je 
zbralo nekaj deset krajanov Ljubije 
in Mozirja, osrednja vsebina pa so 
bila soseska in prijateljska srečanja. 
Ker spomin na delavski praznik 
ostaja, sindikat pa nima več tako 
velikega vpliva in denarja, so ljud-
je pač privoščijo nekaj malega iz 
lastnega žepa, kres pa organizira 
gostitelj. Obiskali smo že vsakole-
tno druženje pri Petrovič-Fajfarjevi 
zidanici oziroma vinogradu v Kolo-
vratu, kjer je bilo vzdušje ob ognju 
zares prijetno. Gospodinja Tatja-
na in Miha Fajfar sta se izkaza kot 
dobra gostitelja, družba pa je rav-
no prav zagreta tako obudila spo-
min in tradicijo na čas, ko je dela-
vec še imel kakšno besedo. 
Jože Miklavc
HIŠA PEČOVNIK 
Z morja v hribe po nove izkušnje in doživetja
Otroci so z zanimanjem spremljali prikaz izdelave košaric Tomaža 
Pečovnika in po svojih zmožnostih pri tem pomagali.
Prejšnji teden so v Hiši Pečovnik 
v Strmcu nad Lučami nudili gosto-
ljubje dvema skupinama otrok in 
vzgojiteljic iz vrtca Sečovlje. Ena 
skupina je bivala od ponedeljka 
do srede, ko so se odpravili domov. 
Od srede do petka je bila na obisku 
druga skupina otrok, ki smo jo obi-
skali. Otroci so bili nad vsem, kar 
so doživeli na prijazni kmetiji, prev-
zeti, saj je narava tukaj povsem 
drugačna kot pri njih ob morju.
SPECIALIZACIJA JE NUJNA
Na kmetiji Pečovnik se s turiz-
mom ukvarjajo že skoraj dve de-
setletji, je povedal gospodar in sa-
mostojni podjetnik Tomaž Pečov-
nik. »Vse turistične kmetije ne mo-
remo ponujati enakih storitev, zato 
smo se pri nas odločili za posebne 
pakete, prirejene predšolskim in 
šolskim otrokom. Sam delam z nji-
mi kot animator, pri čemer mi pride 
prav moja izobrazba učitelja špor-
tne vzgoje,« pojasnjuje Pečovnik. 
»Delo z otroki mi je v veselje, ze-
lo so vedoželjni in pozorno prisluh-
nejo razlagam, seveda pa je zanje 
najbolj zanimiv živ stik z domačimi 
živalmi in našo neokrnjeno nara-
vo.« Svoje zmogljivosti imajo pri 
Pečovnikovih zasedene vse šol-
sko leto, med počitnicami pa gosti-
jo družine in odrasle goste.
PREVZETI OD NOVIH VTISOV
Marsikateri od mladih obiskoval-
cev, posebej tistih iz večjih mest, pri 
Pečovnikovih prvič vidi kravo ali ko-
koš v živo. Lahko otipa dlako ali per-
je, žival pomaga nakrmiti. Poseben 
doživljaj je pohod po učni poti čez 
senožetni travnik, kjer je še moč 
najti preko 30 vrst zdravilnih zeli-
šč. Zanimivo je v gozdu. Otroci spo-
znavajo različna drevesa, pripravijo 
pa si tudi palice, na katerih si zve-
čer ob ognju spečejo štručke, ki so 
jih prav tako naredili sami. Vmes iz 
različnega lesa spletejo pravo koša-
rico. Skratka, pravi Tomaž Pečovnik, 
vedno poskrbijo, da malim gostom 
ni dolgčas. 
Otroci pa so nam zaupali, da je 
na kmetiji vse »cool« in fajn, da pa 
že malo pogrešajo morje in dom. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 19
Organizacije
TRADICIONALNI POHOD OB MOZIRSKEM PRAZNIKU
Čez drn in strn rekordno število pohodnikov
Pohoda se je udeležilo rekordno število ljudi. Našteli so jih kar 106. 
V okviru prireditev ob občin-
skem prazniku člani planinske-
ga in turističnega društva vsako 
leto organizirajo pohod, na kate-
rem udeleženci odkrivajo bolj skri-
te kotičke občine Mozirje. Tokrat 
so se podali na Brezje, od njego-
ve vzhodne do zahodne meje, med 
potokoma Mozirnica in Ljubija.
Pohoda se je udeležilo rekordno 
število ljudi. Našteli so jih kar 106, 
kar kaže, da se občani radi druži-
jo tudi na ta način. Zborno mesto 
je bilo pred kulturnim domom, kjer 
SPOMLADANSKI IZLET PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE NA SARDINIJO
Po deželi vrhov, starodavnih spomenikov in čudovitih plaž
Nazarski planinci so se med pohajkovanjem po Sardiniji povzpeli tudi na najvišji vrh otoka, 
Punta la Marmora. (Fotodokumentacija PD Nazarje)
Nazarsko planinsko društvo, ki združuje ne-
kaj manj kot 600 ljubiteljev planin, vsako leto or-
ganizira planinski izlet v tujino. Letošnja desti-
nacija je bil sredozemski otok Sardinija, ki se po-
naša z izredno razgibanim terenom, pestro floro, 
čudovitimi plažami in prijaznimi domačini. Na-
zarski planinci so na osemdnevnem izletu se-
veda osvojili najvišji vrh otoka, Punta la Marmo-
ra (1.834 m).
SARDINIJO SO SI OGLEDALI TUDI Z 
NAJVIŠJEGA OTOŠKEGA VRHA
V tednu pred prvomajskimi prazniki so se 
planinci v poznih večernih urah z avtobusom 
odpravili proti italijanskemu pristanišču Livor-
no, nato s trajektom čez Tirensko morje, že po-
je zbrane pozdravil župan Ivan Su-
hoveršnik, tudi sam strasten po-
hodnik. Malce osvežitve v vročem 
dnevu je tu in tam ponudil kak pas 
gozda. Na cilju jih je čakal golaž, ki 
so ga skuhali člani Etnografskega 
društva Mlajevci Mozirje, s katerim 
so nadomestili porabljeno energi-
jo. Med počivanjem in vračanjem 
moči so pohodniki spremljali pri-
reditev plezanja na mlaj, ki je bila 
z njihovo številno prisotnostjo zelo 
popestrena in obogatena.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
poldan naslednjega dne pa jih je prijazno spre-
jela s soncem obsijana Sardinija.
Dan za tem so se odpravili na najvišji vrh se-
vernega dela otoka, v pogorje Monte Limbara. 
Vzpon na Balistreri (1.359 m) jim ni predstavljal 
nobenih težav, uživali so v ogledu skalnate oko-
lice, povsem drugačne od slovenske pokrajine.
V času izleta so se povzpeli še v pogorje Mon-
te Ferru na vrh Monte Urtigu (1.050 m). Največ-
ji izziv pa jim je predstavljal najvišji vrh Sardi-
nije, Punta la Marmora, ki je visok 1.834 metrov 
in se nahaja v pogorju Gennargento. Ob vzponu 
jim je vreme dobro služilo in čeprav so se ob hoji 
po grebenu srečali z močnim vetrom, so vrh do-
segli brez težav.
SPOZNAVALI SARDSKO STARODAVNO 
KULTURO
Spoznavali so tudi deželo in njeno kulturo, 
ki sega globoko v čas pred našim štetjem. Ta-
ko so si v bližini mesta Sassari ogledali sta-
rodavno piramido Ziqquart Sarda, eno najsta-
rejših zgradb na Zemlji, ki ji pripisujejo starost 
okoli 5.500 let.
Seveda niso izpustili ogleda nuraghov, staro-
davnih megalitskih zgradb iz obdobja Nuragic 
(1900–730 pr. n. št.). Kar preko sedem tisoč teh 
nenavadnih stožčastih kamnitih utrdb iz pra-
davnine je raztresenih po otoku.
Planinci so si ogledali še več slikovitih 
sardskih mest, med drugim Orgosolo, mesto 
znano po stenskih poslikavah na pročeljih hiš, 
imenovanih murales. Le malo časa jim je osta-
lo za sprehode ob morskih obalah, nekaj slane-
ga morskega zraka pa so se kljub pohodniško 
obarvanem izletu le nadihali.
Tatiana Golob
Planinci so si ogledali tudi ostanke objektov 
starodavnih kultur.
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
20
Ljudje in dogodki
KOMEN LEPOTEC LJUBNEGA
Bogat z vidika rastlinskega in živalskega sveta
Komen je del Smrekovškega pogorja in vulkanskega izvora.
Biser in endemit Komna je 
kuštravi jeglič. Evidentirani sta 
le dve rastišči v Sloveniji, in to 
samo na Komnu.
Tu je tudi številčna lovna divjad.
Beli kosmatinec je sorodnik velikonočnice, v Sloveniji ima 
evidentirani le dve rastišči.
Prisotne so tudi redke in 
ogrožene vrste živali (na sliki 
triprsti detel).
Na pašniku je ob planinski pešpoti zgrajena lepa lesena kapelica, ki 
se lepo vklaplja v ta planinski raj.
Najvišji vrh Smrekovškega po-
gorja Komen (1.684 m) je, kar se 
tiče silikata in rastlinstva, najpo-
membnejši vrh v Zgornji Savinj-
ski dolini in je tudi v samem vrhu 
v Sloveniji. Tu je pred približno 30 
milijoni let deloval najmlajši ognje-
nik v Sloveniji in pustil posledice. 
Rastline so pionirji delovanja umir-
janja zemlje. Skozi tisočletja so si 
ustvarile pogoje za življenje in raz-
vile posebne rastlinske združbe.
BISERI POGORJA
Vzhodni del Smrekovškega po-
gorja je verjetno imel glavno vul-
kansko žrelo, vendar je zaradi vse 
večje celoletne prisotnosti človeka 
floristično in tudi za redke in ogro-
žene živali izgubljen. Na Komnu pa 
so nekatere redke in ogrožene ra-
stline in živali, ki so zavarovane. 
Biser in endemit je kuštravi jeg-
lič. Evidentirani sta le dve rastišči v 
Sloveniji, in to samo na Komnu. Na-
šega rastišča gozdarska dejavnost 
še ne ogroža. Naslednji biser je be-
li kosmatinec, ki je sorodnik veliko-
nočnice in sta evidentirani le dve 
njegovi rastišči v Sloveniji. Neka-
tere redke in zanimive rastline so 
zdravilne in zanimive za nabiralce.
NA VRHU VZDRŽEVAN PAŠNIK
Vrh Komna je gol in spremenjen 
v pašnik, ki ga ljubenski lovci in 
kmetje lepo vzdržujejo, drugače bi 
ga prerasli vratičje ali zelena jelša 
in smreka. Ti dve vrsti sta zaradi ki-
sle matične podlage zelo agresivni. 
Na pašniku je ob planinski pešpoti 
zgrajena lesena kapelica, ki se le-
po vklaplja v ta planinski raj.
REDKE IN OGROŽENE VRSTE 
ŽIVALI
Komen je bogat tudi z vidika ži-
valskega sveta. Prisotne so redke 
in ogrožene vrste: planinski zajec, 
ruševec, divji petelin, gozdni je-
reb, triprsti detel, črna žolna, ma-
li skovik, koconogi čuk in tudi pla-
ninski orel ga redno obiskuje. Tu je 
tudi številčna lovna divjad: gamsi, 
srnjad, jelenjad, divji prašiči, zajci, 
lisice, jazbeci, kune … Na koroški 
strani je teren bolj strm in je gozd 
še lepo ohranjen, na naši pa je pre-
več izropan. Gradnje vlak in preve-
like sečnje so mu pustile globoke 
rane.
Tekst in foto: Tone Kladnik
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 21
Šport
GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK
Evropska prvakinja nadaljuje z dobrimi predstavami
Monika Hrastnik je v Mariboru osvojila tretje mesto, na Malem 
Lošinju, kjer je bila tekma za svetovni pokal, pa je bila šesta. 
(Fotodokumentacija MH)
Že teden dni po osvojitvi na-
slova evropske prvakinje v gor-
sko kolesarskem spustu so se 
za Moniko Hrastnik nadaljevale 
tekme evropskega in svetovne-
ga pokala v Mariboru in na Ma-
lem Lošinju. V Mariboru je stala 
na stopničkah, osvojila je tretje 
mesto, na Malem Lošinju, kjer je 
bila tekma za svetovni pokal, pa 
je bila šesta.
TRETJA V MARIBORU
V Mariboru so se tekmovalke po-
merile prvič. »Progo sem poznala, 
vendar zaradi snega letos na njej 
nisem nič trenirala. Suho in brez 
dežja je ostalo skoraj do konca tek-
me, ko je začelo škropiti. Po lanski 
skupni zmagi evropskega pokala 
so bila pričakovanja velika, pred-
vsem ker sem nastopala v Slove-
niji. 
V Mariboru mi je uspela vožnja 
za tretje mesto. Peljala sem zelo 
na sigurno, nisem pretiravala. Bi-
bil 20 metrov od morja, je poveda-
la Monika. Kvalifikacije je končala z 
osmim časom, v finalni vožnji je do-
segla šesto mesto in s tem najbolj-
šo uvrstitev v svetovnem pokalu. 
»Ob progi so od starta do cilja 
navijali navijači, večina slovenskih. 
Ob takem vzdušju še nisem vozila, 
bilo je res lepo slišati toliko navija-
nja. Tekmovala sta tudi Miri Vauh, 
ki je dosegel 34. mesto, in Mozirjan 
Jan Cimperman.«
Naslednje tekme bodo na vrsti 
konec maja s slovenskim poka-
lom na Javorniku, zatem tekma za 
svetovni pokal na Škotskem, na-
to v Avstriji, sledi evropski pokal v 
Kranjski Gori, kamor vabi tudi na-
vijače. »Upam, da odpeljem tako, 
kot znam, predvsem pa brez po-
škodb,« je dodala Monika in se 
vsem zahvalila za podporo in za 
zlato plaketo Občine Mozirje, ki jo 
je prejela ob občinskem prazniku.
ŠMS
la sem zadovoljna in vesela, pred-
vsem ker je bilo navijačev veliko 
ter so me podpirali družina in pri-
jatelji. Vožnja je uspela tudi Miriju 
Vauhu, ki je zaseden šesto mesto 
dejansko med samo svetovno eli-
to,« je o mariborski tekmi poveda-
la Monika. 
NAJBOLJŠI REZULTAT V 
SVETOVNEM POKALI
Na Malem Lošinju Monika progo 
že dobro pozna, vendar je morala še 
natrenirati skoke. Destinacija je bila 
vsem zelo všeč, vendar je bila proga 
bolj groba, dejansko same skale, na 
koncu pa še ozka ulica do cilja, ki je 
SVETOVNO PRVENSTVO V PARASTRELSTVU
Tiršek tik za kolajnami, a zadovoljen z rezultati
Franček Gorazd Tiršek je na treh tekmah v različnih disciplinah 
osvojil četrto, peto in šesto mesto. (Foto: ŠMS)
Na začetku maja je v južnoko-
rejskem mestu Cheongju poteka-
lo svetovno prvenstvo v parastrel-
stvu, na katerem je nastopil tudi 
Franček Gorazd Tiršek iz Gornje-
ga Grada. Na treh tekmah v različ-
nih disciplinah je osvojil četrto, pe-
to in šesto mesto. Še najbolj je za-
dovoljen z uvrstitvijo na peto mes-
to v streljanju z malokalibrsko pu-
ško, saj je bila to njegova druga 
tekma v tej disciplini. Na prvi tek-
mi si je pristreljal kvoto za uvrsti-
tev na svetovno prvenstvo, na tem 
pa je bil v močni konkurenci peti 
na svetu. »Sami rezultati niso sla-
bi, več je grenkega priokusa zara-
di težav z regularnostjo ene od te-
kem,« je povedal.
ČETRTI Z GRENKIM PRIOKUSOM
Najbližje medalji je bil na tekmi 
v disciplini R4. Na rednem delu v 
kvalifikacijah je zmagal, na tekmi 
pa ni šlo. »Finale ni bilo korektno 
izpeljano, to me najbolj boli,« je de-
jal Tiršek in pojasnil: »Med strelja-
njem so me motili Korejci na lini-
ji, sodnik bi jih moral opozoriti na 
nepravilnosti in jim podeliti rumeni 
karton, pa se to ni zgodilo.« Sodni-
ki so se mu po tekmi opravičili, saj 
dogajanje res ni bilo korektno, me-
dalja pa mu je vseeno ušla iz rok 
in nobeno opravičilo mu je ne mo-
re vrniti. Četrto mesto je kljub temu 
vrhunski rezultat. 
ODLIČEN Z MALOKALIBRSKO 
PUŠKO 
Po drugi tekmi, na kateri je osvo-
jil šesto mesto, so sodniki pri njem 
preverjali, če je bilo vse regularno, 
saj si niso želeli, da bi se ponovila 
zgodba iz prve tekme. Bilo je, Nani 
pa je osvojil šesto mesto. 
Na tekmi z malokalibrsko puško 
pa je dosegel velik uspeh, saj so 
bili vremenski pogoji težki, sam pa 
ima le malo treningov z malokali-
brskim orožjem. Premagal je števil-
ne močne tekmece in dosegel pe-
to mesto, kar je vrhunski rezultat. 
»Le dva tekmovalca sva se na vseh 
treh tekmah uvrstila v finale, kjer 
sodeluje najboljših osem, kar kaže, 
da sem bil dobro pripravljen. Kljub 
dobrim rezultatom v rednem delu 
mi na finalnih tekmah ni šlo vse po 
načrtih,« je dejal. Na vseh treh tek-
mah je tudi za eno mesto zaostal 
za kvoto za uvrstitev na paraolim-
pijske igre v Tokiu.
ČAS ZA REHABILITACIJO IN 
MOTIVACIJO
Trenutno Tiršek še ne ve, na ka-
terih tekmovanjih bo letos še sode-
loval. Najprej je na vrsti rehabilita-
cija, treba bo tudi ponovno poiskati 
motivacijo za naslednje tekme. Bo 
pa prav gotovo prihodnje leto tis-
to, ki bo pomembno za doseganje 
kvote za paraolimpijske igre.
ŠMS
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
22
Šport, Oglasi
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE
Občina Nazarje je skladno z določili 9. člena Odloka o priznanjih Ob-
čine Nazarje na spletni strani Občine Nazarje (www.nazarje.si) in na 
oglasni deski občine objavila javni razpis za zbiranje predlogov za po-
delitev občinskih priznanj za leto 2018. Na podlagi objavljenega razpi-
sa objavljamo še:
POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV 
PRIZNANJ OBČINE NAZARJE ZA LETO 2018
1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj 
Občine Nazarje za leto 2018:
- naziv častnega občana Občine Nazarje
- podelitev zlatega grba Občine Nazarje
- podelitev srebrnega grba Občine Nazarje
- podelitev bronastega grba Občine Nazarje
- podelitev kristalnega grba Občine Nazarje
2. Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi 
predlogov posameznih občanov, skupin, gospodarskih družb, zavo-
dov, političnih in drugih organizacij ali skupnosti, društev ter orga-
nov lokalne skupnosti. Predlogi za priznanja morajo biti obrazloženi 
in predloženi v pisni obliki. Celoten razpis si oglejte na spletni strani: 
www.nazarje.si
3. O podelitvi posameznega priznanja odloči Občinski svet s skle-
pom na predlog Komisije za odlikovanje, priznanja in nagrade.
4. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji ob občinskem pra-
zniku.
5. Predloge pošljite najkasneje do 20. junija 2018 na naslov: Občina 
Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska ces-
ta 4, 3331 Nazarje.
Nazarje, 18. 5. 2018
Številka: 030-0003/2018-1
Predsednik: Bojan Štrukelj, l.r.
TEKMA S PIŠTOLO DRULOV 
Zmagal Jože Grudnik
Na nedeljski tekmi z malokali-
brsko pištolo drulov v organizaci-
ji Strelskega društva Gornji Grad je 
zmagal Jože Grudnik (91 krogov, 100 
točk), drugi je bil Boris Purnat (89, 
99) in tretji Ivan Rihter (88, 98). Na 
strelišču Lovske družine Gornji Grad 
Zagradišče so tekmovalci strelja-
li stoje na razdaljo 25 metrov po 5 
strelov v poskusno tarčo in 10 v tar-
čo za oceno. To je bila prva od treh 
tekem s to pištolo za medalje in za 
kombinacijo. Šteje najboljši dose-
žen rezultat v treh tekmah. Za kom-
binacijo 2018 je trenutni vrstni red: 1. 
Boris Purnat (198 točk), 2. Ivan Rih-
ter (194) in 3. Peter Bezovšek (192).
Janez Kolar
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Za začetek sezone nogomet na 
mivki
Zmagovalna ekipa z najboljšim igralcem Jožijem Colnaričem 
(drugi z desne)
Otvoritev sezone športa in rekrea-
cije v športnem parku Varpolje je pri-
padel memorialnemu Colnarič-Žu-
nterjevemu turnirju v malem nogo-
metu. Turnir, ki so ga organizatorji po 
petnajstih letih prestavili na mivko, 
dobiva prepoznavno podobo z obilo 
zabave in smeha, po drugi strani pa 
težavna podlaga zahteva od sodelu-
jočih veliko truda in napora.
 Najmanj »težke noge« so tok-
rat imeli igralci Colnarič teama, ki 
so v velikem finalu z minimalnih 
1:0 premagali ekipo Keeper Sport, 
v tekmi za tretje mesto pa je bila 
ekipa Iščemo sponzorja po stre-
ljanju penalov boljša od domače 
Gmajne. Za najboljšega igralca tur-
nirja je bil zasluženo izbran kape-
tan zmagovalcev Joži Colnarič, sin 
enega od pokojnih varpoljskih pri-
jateljev športa, katerim je memori-
al tudi namenjen.
FP
DIRKA OKROG SLOVENIJE 2018
Erik Rosenstein v četvorki prvakov, ki startajo na nov rekord
Ta petek bo na cesti od Črniv-
ca preko Radmirja in Mozirja pol-
no kolesarjev. Skozi naše kraje bo 
potekala trasa Dirke okrog Sloveni-
je (DOS), na dirki pa bo v četvorki 
tekmoval zmagovalec posamezne 
preizkušnje DOS 2015 Rečičan Erik 
Rosenstein.
VABLJENI K NAVIJANJU
Erik je pred dirko povedal, da je 
bila odločitev za nastop jasna kot 
beli dan, saj bi rad ponovil lansko-
letni osvojeni naslov evropskega 
prvaka na 12-urni cestni kolesar-
ski dirki, mogoče se bo celo odlo-
čil za nastop na 24-urni preizkuš-
nji. Sodelovanje na DOS-u bo tako 
odlična podlaga za to preizkušnjo. 
V ekipi bo nastopil z odličnimi so-
tekmovalci: Markom Balohom, Iz-
tokom Melanškom in Matejem Lov-
šetom. Erik bo vozil na progi med 
Novo Štifto in odcepom za gorenj-
ski klanec, tako da ga bodo lahko 
tudi zgornjesavinjski navijači v ži-
vo spodbujali na tekmi. 
ČETVORKA PRVAKOV
Ekipa z imenom Erik team upa, da 
bo postavila nov rekord proge. Gle-
de na posamezne uspehe tekmo-
valcev to ne bi smel biti problem, 
saj so v ekipi sami prvaki. Baloh in 
Lovše imata naziva svetovnega pr-
vaka, Erik evropskega in Melanšek 
državnega prvaka. Vsi pa so že sla-
vili na DOS-u, nekateri solo, drugi v 
dvojicah ali četvorkah. Ekipi izku-
šenj ne manjka, upajo le na solidne 
vremenske razmere.
ŠMS
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 VLOMA	V	TRGOVINO	IN	STANOVANJSKO	HIŠO
Bočna: V noči na 9. maj so neznani storilci v Bočni vlomili v kar 
dva objekta. Skozi skladiščna vrata so vstopili v trgovino, kjer so iz 
blagajne ukradli menjalni denar, odnesli pa tudi cigarete in pijačo.
V isti noči je bilo vlomljeno tudi v stanovanjski objekt v Bočni. 
Storilci so iz kleti odnesli suhomesnate izdelke.
•	 Z	AVTOM	TRČIL	V	OGRADO	IN	SE	PREVRNIL
Tirosek: 12. maja ob 14.40 se je na relaciji Gornji Grad-Črnivec 
zgodila prometna nesreča. Do nje je prišlo zaradi vožnje v klancu 
navzgor po levi strani vozišča 61-letnega voznika osebnega avto-
mobila, ki je ob tem trčil v odbojno ograjo, nakar se je vozilo prevr-
nilo na streho. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so kraj zava-
rovali, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči (NMP) 
Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje in NMP Kamnik, 
postavili vozilo na kolesa in ga umaknili z vozišča.Odklopili so aku-
mulator, posuli vozišče z vpojnimi sredstvi in ga očistili. V nesre-
či je 55-letna sopotnica v vozilu utrpela lahke, voznik pa hude te-
lesne poškodbe. 
•	 ZASEG	VOZILA
Ljubija: 13. maja v popoldanskem času je policijska patrulja ob 
kontroli prometa v Ljubiji ustavila in kontrolirala voznika osebne-
ga avtomobila. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da ne poseduje vo-
zniškega dovoljenja, prav tako je bilo ugotovljeno, da vozilo ni re-
gistrirano, bilo pa je označeno z ukradenimi registrskimi tablica-
mi. Vozilo je bilo zaseženo, zoper voznika bo za cestno prometne 
prekrške podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju, od-
delek za prekrške, medtem ko bo v zvezi registrskih tablic, ki jih 
je imel na vozilu, podana kazenska ovadba na pristojno državno 
tožilstvo.
•	 HLODOVINA	POD	SABO	POKOPALA	OBČANA
Ljubno ob Savinji: 14. maja ob 16.35 so se v Kolovratu, obči-
na Ljubno, med rezanjem drv na 52-letnega občana zrušili hlo-
di. Kljub hitri pomoči gasilcev PGD Nazarje in Ljubno ob Savinji 
ter reševalcev NMP Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Na-
zarje je oseba umrla na kraju dogodka. Gasilci so s tehničnim po-
segom izvlekli truplo pokojnega izpod hlodov in ga predali pog-
rebni službi.
•	 VODA	ZALIVALA	JAŠKE
Rečica ob Savinji: 14. maja ob 18.11 sta na Rečici gasilca PGD 
Rečica ob Savinji zaradi nevarnosti poplavljanja objektov z mete-
orno vodo očistila meteorne jaške.
V SPOMIN
Franc KUMPREJ
24. 11. 1931 - 21. 5. 2016
Minevata dve leti, odkar te ni več med nami. 
Zaradi moje bolezni sameva tvoj dom. 
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Posebna hvala snahi Mojci za vso skrb, da rože krasijo njegov grob.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Micka 
Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a, ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.
                 (J. W. Goethe)
V SPOMIN
20. maja mineva 30 let, 
odkar nas je zapustil naš dragi oče in dedek
Ivan TRATNIK
24. 1. 1938 - 20. 5. 1988
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, se ga spominjate v 
molitvi in prižigate sveče.
Vsi domači
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
24
Za razvedrilo
VEDNO ZAGNAN
Radovan Weiss je na otvoritev razstave svojih unikatnih izdel-
kov iz lesa pritekel z orodjem v rokah in čelado na glavi: »Te ženske 
so si otvoritev namislile ob dveh popoldan, jaz sem pa mislil, da je 
ob sedmih zvečer in da bom izdelal še toliko izdelkov, da jih bo 450. 
Žal bodo sedaj obiskovalci morali biti zadovoljni z nekoliko manjšo 
številko.« Kakšna je ta številka, pa boste prebrali v naslednji števil-
ki Savinjskih novic.
TATJANA Z VINSKIM VITEZOM
»Poslej boš pa draga Tatjana z vitezom spala, ne le z vinograd-
nikom ...« je ob zdravici po sprejetju v viteški stan evropskih vin-
skih vitezov dejal Mihael Fajfar svoji ženi, ki je dodobra zaslužna 
za vse njegove medalje in nenazadnje tudi za njegov vstop v status 
hospites, častilec vinske kulture. Pri cerkvi sv. Jurija, zavetnika vino-
gradnikov, sta nad Piranom nazdravila pričakovani dobri vinski le-
tini v Kolovratu. 
RIBIČ POD GRUŠOVELJSKIM MOSTOM
Grušoveljski maček Muri: »Mi je rekla moja: ‚Pa ne vračaj se 
brez večerje.’ Mje, mje, mje ... Kakor da imam devet bančnih kartic 
in ne le samo devet življenj. Saj me je tale savinjska savna že trikrat 
odnesla, pa moja še vedno hoče ribe za večerjo. Ne vem, če res ne 
gre njena ljubezen samo skozi želodec, medtem ko se meni že ob-
rača od gledanja v te vrtince, tolmune, brzice in rečne kanjone. Kje 
je zdaj kaka riba? Ni je! To je to. Dovolj imam. Grem kar na ekološki 
otok po kake napol spraznjene konzerve!«
(Foto: ŠMS)
(Foto: JM)
(Foto: IS)
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018
26
Petek,
18. maj
ob 10.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju
Ogled napihljivega modela debelega črevesa
ob 11.00. Center starejših Gornji Grad
Aktivnosti za krepitev spomina
ob 17 .00. Športna dvorana Nazarje
Pikapolonček – koncert otroških pevskih zborov 
vrtcev Zgornje Savinjske doline
Sobota,
19. maj
ob 13.00. Športna dvorana Nazarje
Rokometna tekma – RK Nazarje : RK Krim Mercator 
(mladinke)
ob 14.30. Športna dvorana Nazarje
Rokometna tekma – RK Nazarje : RK Krim Mercator 
(st. deklice)
ob 16.00. Sejmišče v Mozirju 
Otvoritev krožišča Gaj
ob 17 .00. Kulturni dom Bočna
Koncert sester Lamprečnik z gosti klapo Gallus
ob 19.00. Dom kulture Nazarje
Koncert Pozdrav poletju z Dreta River Bandom in 
glasbenimi gosti
ob 20.00. Kulturni dom Bočna
Koncert sester Lamprečnik z gosti klapo Gallus
Nedelja,
20. maj
ob 7 .00. Rastke
Start 39. tradicionalnega pohoda na Travnik
ob 9.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma – Nazarje : Celje 
(st. pionirji U-15, kvalifikacije za 1. SKL)
 Ponedeljek,
21. maj
ob 17 .30. Medgen borza Rečica ob Savinji
OM chanting krog
Torek,
22. maj
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 17 .00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji
Kulinarične delavnice priprave tradicionalnih jedi
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje o demenci
ob 18.00. Dvorana samostana Nazarje
Etična načela in vrednote Karitas
Sreda,
23. maj
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 KVALITETNE	BARVE	ZA	LES	
Čistilne krpice Würth, gasilniki, plinske jeklenke, šivalni 
stroji, ... tel. št. 03/839-48-01, 031/610-563.
Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam stare kokoši, cena 1 eur/
kom; gsm 051/372-806.
Prodam teličko simentalko, staro 
13 tednov, za zakol ali nadaljno re-
jo; gsm 051/351-675. 
Prodam teličko križanko rj/limuzin, 
staro 14 dni; tel. št. 58-35-207 .
Prodam teličko čb/ls, staro 10 dni; 
gsm 041/589-165.
Prodam telico simentalko, brejo 
v 9. mesecu, pašno; gsm 051/319-
040.
Prodam bikca sivca, starega 1 te-
den; gsm 051/331-020.
Prodam črnega ovna, starega 5 
mesecev; gsm 031/885-608.
Prodam telico rs, brejo 8 mesecev; 
gsm 070/708-192.
Prodam bikca, starega deset dni; 
gsm 041/783-572.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje, in teličke nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodam traktorski mešalec za gno-
jevko ceina; gsm 031/214-997 .
Cisterno 2.000 l, kurilno olje, ko-
vinsko, malo rabljeno, očiščeno. 
Prodam. V Mozirju; gsm 031/367-
212.
Trosilec hlevskega gnoja sip orion 
40 na 4 spiralne valje, letnik 2004, 
odlično ohranjen, 2.500 eur; gsm 
041/372-040.
Prodam avstrijski beli kostim št. 
44, obleka in jakna; tel. št. 58-46-
165.
Prodam vile za prenos bal in kupim 
pašno kravo; gsm 040/809-530.
IŠČEM
Iščemo pomoč za nego na domu; 
gsm 031/353-607 .
NEPREMIČNINE
Oddam enodružinsko hišo z go-
spodarskim poslopjem in vrtom v 
Bočni; gsm 031/811-191.
Oddam popolnoma opremljeno 
stanovanje za eno ali dve osebi; 
gsm 031/296-365.
V Dobletini oddam v najem dvo-
sobno stanovanje; gsm 051/303-
324. 
1 ha travnika prodamo; gsm 
031/453-163.
Del hiše, 50 m2, s svojim vhodom 
in vrtom v Ljubiji - Kolovrat, pro-
dam, kasneje možen odkup v celo-
ti; gsm 070/777-281.
Savinjske novice št. 20, 18. maj 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi