Reke.
Studenci sa zbirajo v potoke, potoki v reke in veletoke ali ve-like reke, ki se oajved v morje izlivajo. Reko, katera v se sprejemlje ve6 drugih rek, imtsnujomo veliko ali glavno reko. Vse reke pa, ki se vanjo stekajo imemijerao stranske reke ali dotoke; še maiijše vode pa, ki do-tokom pritekajo, iinenujenio pritoke. Po 6nej strani, na katerej ae dotoki in pritoki izlivajo v glavno reko, ločijo se desni in levi dotoki in pritoki. Glavaa roka itna med vsemi dotoki najdaljši tek, tudi ima skoraj zmirora najvet* vode. Itečj« je glavna reka z vsemi svojimi dotoui io pritoei; priraerno iinenuje se tudi reška mreža, kajti podobuo je velikej žili, v katero se od Tseh strani vefje in manjže žilo iztekajo. Porččje je vsa zenilja akupaj, 8 katere se vodti v jedno reko odtekajo. Gorenji, majheni del poržfja, kjer reka zbira le razne studence. iinenuje se njeuo povirje; nasproti je svet ob njenpin izliru obustje.   Poršcje se m^ri s Stirijaškimi Mirijametri.
Posebno važtie ia koristne so plovne reke. Kot vozne vodne ceste so rcke tem ug6dnejše, čim daljSe io večje so, čim raanjši in pravilnejši imajo pad, čim bolj naravnost so ujih struge in čim manj se v njih nahaja skalovja, plltvin in brzic.