Previdnost ariea je živela na kmetih.    Hiša njenih starižev je stala sredi travnika. Xecega dne sc spreliaja po livadi in ugleda na p61u razcveteno cvetlico. fBila je poljska lilija.    Vsa vesela jo  gleda,  pkSsne z rokaina  ia hiti pravit materi o teni, kar je videla.
Druzega dne se je cvetliea vže razcvetela in je bila še lepša kakor po-prejšnega dne. Tudi Maričioo veselje se je poinnožilo. Ne morem vam po-vedati, kako je irneta dekliea ratla t« a6žao cvetlico.
Treljega due se je vreuie izpieinenilo. Doslej \iL dolgo ui deževalo ; a zdaj so solnce zakrili temai ublaki; feter je pihal, dež je lil, bliskalo se je in grraelo, iu tak6 tja do večera.
Marica hiti pogledat svojo lepo cvetlieo. Ali o joj! polAmil jo je viliar in dež jo je popolnem iraičil. Zel6 se je Marica razžalostila in sohica se jcj pokaže v očesu.
Vse, kar se je dogodilo, povedala je materi, godrnj&joč, da jej je vreme v^lo njeuo najljubše veaelje. Ali mati jej rek6. nežuo se aasmehnivSi: ,,Ijjuba moja hčerka ! Ne tožuj. da li je vreme pokončalo cvetlico, ki ti je bila n&j-vtM^je veselje. Pomisli, da veter raznaSa setni' na vse kraje svetd, in ko bi vetra iip bilo, kje bi se vzelo toliko cvetlic po trarnikih in livadah ? In tko bi dež Sasi ne naraoiMl znmlje in ne porosil rastliu, požgalo bi vioče soluee vsako stvarico. Dolgo vU nf liilo iležja. Da bi bila suša le Se uekaj dni trajala, »sahnila bi ti bila e.vetlica gotovo, in potem bi tudi drnge cvetlicB ne bile v/.rasle in imtla bi vsa dežela veliko kvaro. Nažflo bi se malo in sironjaki bi gladovali. Privadi se torej miruo preuaSati svoje male ne-zgode, a to teinbolj, ako so taki dogodki vzrok, da nam pri-našajo od druge strani obilo iorist;.                      h u<u. y»t J. K.