Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
Fotografirali in opisali smo nekatere prireditve in sejme, kurento-vanje, Jurijev, Ožbaltov in Katarinin sejem v Ptuju ter Martinovega v Ormožu. Po večletnem spremljanju in zbiranju dokumentacije. bodo dale primerjave in raziskave podobo spreminjanja vloge in pomena sejma, strukture kupcev in prodajalcev, še zlasti pri prodaji starih oblačil in drugih predmetov, kar zavzema v zadnjih letih vedno večji obseg.
Z namenom, da bi bila dokumentacija čim bolj pregledno urejena, so bile nabavljene kartoteke za fototeko, diateko, terenske zapiske in risbe.
Velikega pomena za etnološko zbirko, je zbiranje podatkov o njenem nastanku, vendar je to zaradi nepopolnih virov in iskanja v drugih ustanovah oiežkočend. Doslej najdeni podatki dajejo le Okvirni pregled zgodovine te zbirke, predmeti prvotne zbirke pa nam doslej še niso znani.
Muzej se je vključil v raziskovalni projekt Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja in sodeloval pri tem s sestavo vpraialnice o čebelarstvu ter z dopolnilno vprašalnico o vinogradništvu.
V arhivskih virih (registri trgovcev v Prekmurju od leta 1920—1944, Državni arhiv Maribor) zasledimo „kupinare" regi Strirane kot trgovce z jajci in perutnino, z izdanimi obrtnimi dovoljenji. Še leta 1947 je bilo v vasi Renkovci 80 % vseh moških „kupinarjev". Kupinarstvo je bilo razvito do leta 1950. Na kupinarstvo kot trgovino se navezujejo narodopisne šege.
UDELEŽBA NA STROKOVNIH POSVETOVANJIH: Namesto kongresu v Zagrebu, si je etnologinja ogledala mu^ej na prostem v kritju Stubing pri Gradcu in muzej ter občasno razstavo ..Backmodel" v Pokrajinskem muzeju v Stainzu (Avstrija).
Poleg tega je bila v poletnih mesecih preteklega leta dejavnost osredotočena predvsem na VODSTVO PO ETNOGRAFSKEM ODDELKU MUZEJA, saj si ga je ogledalo 5459 obiskovalcev, od tega je vodila etnologinia 21 skupin.
Vlasta Koren
V letu 1975 je oddelek sodeloval pri razstavi ob šestdesetletnici rojstva narodnega heroja Dušana K vedra-Tomaža, z neevropskimi glasbili, ki jih je Dušan Kveder podaril ptujskemu muzeju.
Majda Ceh
ETNOLOŠKI ODDELEK PRI GORENJSKEM MUZEJU V KRANJU je lani opravil dvoje terenskih akcij.
etnografski oddelek pokrajinskega muzeja v Murski soboti
v letu 1975 je kustos UREJAL predvsem naslednjo ETNOLOŠKO DOKUMENTACIJO: arhiv prostoročnih risb, arhiv tehničnih r|sb, urejanje terenskega gradiva, gradiva prostoročnih in tehničnih risb etnografske topografije ljudske arhitekture, vodenje knjige ilustrativnega gradiva, invéntame knjige ilustrativnega gradiva, knjige dohodov fotografskega gradiva, inventarne knjige 'erenskega fotografskega gradiva in dohodne knjige muzealij.
Etnološki oddelek je bil v letu 1975 DOPOLNJEN z naslednjimi EKSPONATI: Na terenu so bili odkupljeni kmečki voz, p3r I lončarski izdelek), lesene coklje in dva koša za čebele.
Na mejnih prehodih z Avstrijo pa je bilo v letu 1975 ZAPLENJENI H prihližno 200 narodopisnih predmetov, ki so v razstavljenem stanju. DEPO za hranjenje narodopisnih muzealij je dopolnjen s ,remi policami. Nekaj lesenih PREDMETOV JE MIZARSKO POPRAVLJENIH IN KONZERVIRANIH.
RAZISKOVANJA: V letu 1975 se je v okviru odobrenih finančnih sredstev nadaljevala prva faza topografije ljudske arhitekture na Goričkem predelu Prekmurja in sicer v naslednjih vaseh: Mačkovci, Moščancl, Rogaševci, Stanjevci, Šalovci, Sotina, ^uzma. Dolnji Slaveči, Gornji Slaveči. Dankovci in Pečarovci ^■vantitativni rezultati deset dnevnih raziskovanj: Ugotavljamo, d v vaseh Dankovci, Kuzma, Mačkovci ni nobene hiše več Oi-ekrlte s slamo.
^delana je tehnična dokumentacija stanovanjske hiše Šeruga
ere?¡ia, Šalovci 55. Domačija je primer stegnjenega doma iz 19.
stol. p0
tlorisni zasnovi to hišo uvrščamo med najstarejše ^'načije v Prekmurju. ki so danes v Prekmurju že prava redkost, tehnični dokumentaciji je zajet tloris temeljev, tloris pritličja, C ni prerez vzhodne in zahodne fasade. Tehnično dokumenta-
cijo
biro
J8 opravil tov. Sever Tivadar, gradbeni tehnik Projektivnega ia v Murski Soboti.
Np terenu so bih izdelani posnetki v črno beli fotografiji, skupno O filmov) približno 180 posnetkov.
®IlJltati 5-dnevnih raziskovanj „kupinarstva" v Renkovcih. B|narstvo" — nakupovanje in preprodaja jajc in perutnine se v vasi Renkovci pred 100 leti Prva kupinarja sta prišla v __ murje iz Sopronja in Kormenda na Madžarskem. Kupinarji so Taj(	vozovi nabirali od vasi do vasi jajca in perutnino,
so si gospodinje preskrbele potrebnega drobiža za sol, r° ej in ostale gospodinjske potrebščine.
Terensko delo v Bohinju je trajalo skoraj tri tedne. Šlo je za dopolnjevanje ustnega izročila o planšarstvu v Zgornji bohinjski dolini, dokumentacijo planšarskih naselij, stavb, življenja in dela pastirjev na planinah, zbiranje In evidentiranje predmetov s področja pastirske kulture in arhivskega gradiva. Obiskane so bile naslednje planine: Voje, Ukane, Jezero, Viševnik, Dedno polje, Ovčarija, Laz, Uskovnica, Goreljek, Javornik. Z namenom, da bi vsaj na primeru ene j>ašne srenje dobili celostnejšo podobo o živinoreji na splošno, je študentka etnologije Boža Marenče zbrala bogato gradivo o živinoreji v Stari Fužini.
Druga pomembna terenska akcija, pri kateri so sodelovale tudi študentke etnologije: Alenka Okrožnik-Simikič, Ivanka Počkar in Dušanka Marn je bila v gorskih naseljih nad Jesenicami: Prihodi, Planina pod Golico, Plavškl rovi. V vseh treh naseljih smo zbirali, evidentirali in dokumentirali etnološke predmete in značilne primere ljudskega stavbarstva. Planino pod Golico pa smo izbrali kot primer gorskega naselja, ki ga je treba etnološko bolj raziskati. S p>omočjo vprašalnic smo zbirali etnološko gradivo o naselju, stavbarstvu, živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu, nabiralni-štvu, vrtičkarstvu, O tehniki in tehničnem znanju, prometu, o prehrani, rudarstvu in oglarstvu, o delavstvu in delavski kulturi, o socialni diferenciaciji. V tem času je bilo opravljeno temeljito sondažno delo v odkrivanju etnološke podobe tega rudarsko-kmečkega delavskega naselja nad Jesenicami.
Gorenjski muzej v Kranju je gmotno omogočil dr, Mariji Maka-rovičevi, da je teden dni raziskovala nošo v Ratečah,
Ze nekajletna akcija Gorenjskega muzeja meritve in nadrobnejša dokumentacija spomeniško pomembnih objektov ljudskega stavbarstva je bila lani zaradi neugodnih finančnih razmer močno okrnjena. Izmerjena sta bila le dva objekta: Kmečki dom v Zg. Beli pri Preddvoru in paštba - hiša za preužitkarje in najemnike na Planini pod Golico.
Plod terenskega dela v letu 1975 je blizu 900 črno-belih fotografij, 180 barvnih diapozitivov, s katerimi se je obogatil etnološki fotoarhiv, dalje 110 novih etnoloških predmetov, terenski zapiski pa so urejeni po novi etnološki sistematiki na 656 kartotečnih listih.
Gorenjski muzej je gostoval v Muzeju v Kamniku z razstavo Kmečka naselja in arhitektura v Dolini.
Problem, ki ie leta tare naš muzej, so depoji. Predmeti, ki so že zbrani, čakajo na terenu, ker v depojskih prostorih ni mesta zanje. Založenost v depojih tudi onemogoča inventarizacijo. Lani Smo napravili prvi korak k odpravljanju tega stanja. Dobili smo prostor zunaj muzejske hiše, ga uredili in preseliti vanj celotno zhirko lončarstva in nekaterih drugih drobnejših predmetov.
Anka Novak