Kratek poduk dobro oglje žgati.
Pripravljanje derv.
Derva za oglje namenjene se posekajo v jeseni ali pozimi, se razkoljejo, kolikor je mogoče, v enako dolge in debele polena, in se zlože v skladavnice, da se p os ase. Tudi sr o ve derva se dajo žgati, toda dajo manj ali slabega oglja. Iveri, terske in drobne veje so dobre za kurjavo in za gašenje ogelnice; se toraj do čistega pobero, da se derv več prihrani.
Vsak ter les da oglje; vendar listno ali ter do drevje da bolje ga kakor smreka ali drug mehak les; jelša in bukva daste najboljega.
Pripravljanje gubna, ker se ima ogelnica napraviti.
Gubno ali kopiše ne sme biti na hudem vetru, in stati, če je mogoče, blizo kake vode. Tla za ogelnico morajo pokrite biti z debelo perstjo nekoliko z ilovico in z peskom zmešano, da lože vodo, ki se iz polen poceja, popijo. — Ce so tla ilovčaste, ali pa če je le malo persti na skalnatih tleh, tista voda v spodnji versti derv ostane, in ne pusti, da bi se polena mogle popolnoma v dobro oglje so-žgati. Kopica se na večji ali manji okrogel prostor postavi, če je več ali manj derv pripravljenih; tla, kjer ima kopica stati, morajo biti ravne, in ne smejo na nobeno stran viseti.
Skladanje derv v kopico in pokrivanje.
Na pripravljenem okroglem gubnu ali kopiši se štirje koli, tako visoki, kakor bo kopica, po 10 ali 12 paleov od srede tako zabijejo, da v sredi na štiri vogle prostor za kurjavo ostane. Ti koli se potem s tertami eden z drugim zvežejo, da terdno stoje, in da se polena v kopici smejo na-nje nasloniti.
Potem se začno derva skladati. Od začetka se stavijo polena prav po konca in se na kole naslone, potem pa zmiraj naprej okoli, da se do kraja kopiša pride. Gosto vkup se morajo skladati, in kjer zavoljo krivih ali štorastih polen kaj praznega ostane, se mora z ivermi in drobnimi vejicami dobro zagostiti. Krojne polena morejo nekoliko na sredo nagnjene biti, da dobro slone. Ko je tako ena versta zložena, se zloži ravno tako druga, in če je treba še tretja ena verh druge, tako, da je vsaka versta malo manji in zato kopica proti verhu bolj ozka. Na verh se nalože drobneji ohleški in terske, da je cela kopica lepo obla ali okrogla.
Zložena kopica se obloži s smrekovimi vejami ali s praprotjo, in kjer vsega tega ni, tudi z mahom, in se pokrije na zadnje s perstjo, tako na debelo, da se vse pokrivalo skrije. Smrekove veje so za to najbolje, ker persti ne puste skoz.
Žganje kopice.
Tako postavljena kopica se sme precej zažgati. Za kurjavo mora biti pripravljeno dosti suhe hoste iz drobnih vej, iver in teišic. Zažge se ogelnica od verna kopice, tako da se v prazno luknjo v sredi verze en ali dva škafa oglja oa dno. na to nekaj žerjavice, na žerjavico spet oglja
do verha, in na zadnje se luknja pokrije s bukovo d i I j o in založi s perstjo. Ogenj se vname in razširi od sape, ktera skoz perst v kopico pride. Osem ali deset ar potem se odkrije dilja, in prazni prostor se tri dni zapored, kolikor je treba dva ali trikrat na dan z bokanjem, to je s suhimi in kratkimi ohleški ali ivermi napolni, in vselej proti dilja spet dobro zatisne in s perstjo zakrije.
Ogenj se pokaže najpred od verha, in se da kamorkolj napeljati z luknjami, ktere se skoz perst prederejo. Ogljar mora skerbeti, da bo ogenj zmiraj v krogu okoli kopice šel; če na enem kraji prehudo prijema, se tam luknje za-maše, če pa premalo gori, se tam več lukinj naredi, da se raji unema.
Ce se kopica, kadar je treba, hitreje z bokanjem napolni in z diljo naglo pokrije, bolje bo oglje. Boka nje se mora vselej na dno ogelnice potlačiti.
Kadar se ogenj lepo po versti okoli kopice razširja, se najlepši oglje žge; zato ogljar ne sme noč in dan ogelnice spred oči spustiti.
Oglje je čez in čez žgano, kadar se kopica čez enako* po se de, na verhu dobro oglje da, in se plav in čist dim iz nje kadi. V tihem in mirnem vremenu gori ogelnica 12 ali 13 dni, v vetru pa en ali dva dni manj. Kjer se kopica posede in pokaže, da je oglje žgano, tam je dobro jo vkup potlačiti, da oglje preveč ne spepeli.
Odpertev kopice in gašenje oglja.
Ko je oglje žgano, se kopica odkrije, oglje se razloži in proti ugasi. Gasi se z vodo, še bolje pa s perstjo. Uga-šeno oglje more biti shranjeno v suhi shrambi, sicer se zlo spridi. Preden se oglje spravi, je treba skerbno gledati, da je dobro ugašeno, da kak ogenj ne vstane.