22 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) Pregledni članek / Review article Izvleček Sestava materinega mleka je kompleksna. Vsebuje spre - menljivo količino imunsko aktivnih molekul, oligosahari - dov, metabolitov, vitaminov in drugih hranilnih snovi ter živih celic. Materino mleko spremeni otrokovo črevesno mikroflo - ro in s tem otrokov imunski razvoj ter vpliva na pojavljanje in trajanje akutnih okužb. Rezultati raziskav kažejo, da lahko z dolgotrajnim dojenjem preprečimo tudi kronične bolezni. S prispevkom želimo primarnega pediatra seznaniti s pred - nostmi dojenja po prvem letu otrokove starosti in podati pre- gled izsledkov aktualne literature o dojenju po prvem letu laktacije. Ključne besede: materino mleko, podaljšano dojenje, okužbe. Abstract The composition of breast milk is complex. It contains a var- iable amount of immunoactive molecules, oligosaccharides, metabolites, vitamins and other nutrients as well as living cells. Breast milk changes the child’s gut microbiome and thus their immune development and affects the occurrence and duration of acute infections. Research results show that long-term breastfeeding can also prevent chronic diseases. In this article, we want to acquaint the primary pediatrician with the advantages of prolonged breastfeeding an overview of the findings in the current literature on breastfeeding after the first year of lactation. Key words: human milk, prolonged breastfeeding, infections. Zdravstveni vidik dojenja po prvem letu The health aspect of breastfeeding after the first year Simona Rajtar Osredkar Slovenska pediatrija 1/2023.indd 22 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 23 Uvod Dojenje po prvem letu dobi povsem drug pomen v primerjavi s prvimi šestimi meseci, ko je njegova osnov- na funkcija hrana. Po prvem letu, ko otroci večinoma že uživajo zdravo in uravnoteženo družinsko prehrano, je dojenje dinamičen preplet bioloških, fizioloških in psihosocialnih procesov. Materino mleko za razliko od ostalih napitkov, ki jih otroci pogosto pijejo po prvem letu starosti, vsebuje veliko biološko aktivnih snovi (celice imun- skega sistema, protitelesa, citokini), ki krepijo otrokov imunski sistem. Doje- nje po prvem letu ali podaljšano doje- nje je ponekod pri materah še vedno manj sprejemljivo in tudi pri nekate- rih pediatrih ni vedno deležno odob - ravanja. Pogosto se mame odločijo za prekinitev dojenja pri približno prvem letu, predvsem zaradi vrnitve na delov- no mesto. Namen prispevka ni prepri- čati v nasprotno, ampak predvsem opozoriti primarnega pediatra na pred- nosti dojenja po prvem letu in podati pregled aktualne literature o dojenju po prvem letu laktacije. V ambulan- ti najpogosteje obravnavamo akutne infekcijske bolezni in pogosto so prav doječe mamice tiste, ki največ koristne - ga naredijo že same doma s preprostim ukrepom – dojenjem. Materino mleko po prvem letu laktacije Kaj vsebuje materino mleko po prvem letu laktacije in kako je lahko koristno za otroka? Je takrat res zgolj »voda« in »crkljanje otroka«, kot to pogosto komentirajo? Z analiziranjem materi- nega mleka so ugotovili, da je v drugem letu laktacije vsebnost beljakovin in laktoze relativno nespremenljiva (1, 2) (Slika 1). Ker je količina maščob v mleku pogosto odvisna od prehranskih navad matere, so v nekaterih raziskavah pokazali, da vsebnost maščob v mleku po enem letu ostaja nespremenjena (2, 3), spet drugi pa, da narašča, predvsem takrat, ko se podaljšuje čas med enim in drugim podojem (1, 2). V drugem letu laktacije se poveča vsebnost protimi- krobnih sestavin materinega mleka, in sicer IgA, laktoferina in lizocima (1, 2) (Slika 1), pa tudi koncentracija natri- ja in oligosaharidov (1, 2), kar pome - ni večjo antioksidativno sposobnost materinega mleka (4). Materino mleko vsebuje tudi makrofage, limfocite B in limfocite T ter številne imunoglobuli- ne in citokine, ki jih proizvajajo te celi- ce. Vse naštete molekule prispevajo k večji odzivnosti imunskega sistema pri otroku (5), večji mineralizaciji kosti (6) in razvoju koristne črevesne mikroflo- re (7). V primerjavi z ostalimi napitki, ki jih otroci uživajo po prvem letu (voda, kravje mleko, mlečna formula, soko - vi ipd.), so bioaktivne snovi prisotne samo v materinem mleku. Razmerje sestavin v mleku ni vsesko - zi enako, saj se sestava spreminja gle- de na otrokove potrebe. Mleko mater nedonošenčkov se razlikuje od mleka mater donošenih otrok, prav tako se mleko matere, ki doji novorojenčka, razlikuje od mleka iste matere, ki kas- neje doji svojega večjega otroka. Sesta - va mleka se spreminja tudi od podoja do podoja. Akutne infekcijske bolezni in dojenje Pri otrocih, ki se dojijo tudi po prvem letu starosti in s tem uživajo številne imunsko aktivne celice v materinem mleku, potekajo akutne infekcijske bolezni v blažji obliki in krajši čas (8, 9). Z velikim porastom rotavirusnih okužb smo se nazadnje v Sloveniji soo - čili spomladi leta 2022, ko je veliko otrok zaradi dehidracije potrebovalo celo bolnišnično oskrbo. Najbolj blag potek rotavirusne okužbe smo opažali pri otrocih, ki so bili cepljeni z obema odmerkoma proti rotavirusni okužbi in bili ob tem tudi dojeni. Na ta način so ob pogostih podojih dobili več aktiv - nih protimikrobnih snovi, ki so zavi - rale nadaljnje širjenje virusov. Zaradi stalnega uživanja materinega mleka so bili otroci pogosto bolje hidrirani SLIKA 1. SHEMATSKI PRIKAZ VSEBNOSTI LAKTOZE, MAŠčOB, BELJAKOVIN, LAKTOFERINA, IG A IN LIZOCIMA V MATERINEM MLEKU V DRUGEM LETU LAKTACIJE. POVZETO PO PERRIN IN SOD. (2). FIGURE 1. SCHEMATIC PRESENTATION OF LACTOSE, FAT, PROTEIN, LACTOFERRIN, IG A AND LYSOZYME CONTENT IN BREAST MILK DURING THE SECOND YEAR OF LACTATION. ADAPTED FROM PERRIN ET AL. (2). Slovenska pediatrija 1/2023.indd 23 03/04/2023 20:33 24 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) kot nedojeni otroci, zaradi prisotnosti ogljikovih hidratov v mleku pa je bilo tudi manj hipoglikemij. Pogosto so matere poročale, da »če se ne bi dojil, bi že čisto dehidriral« ali »še dobro, da se dojiva, sicer bi bila že včeraj v bol - nišnici«. Nenazadnje materino mleko vsebuje približno 103–105 bakterij/ml (10, 11), med katerimi so tudi bakteri- je vrst l actobacillus in Bifidobacterium (12). Pri akutnih gastroenteritisih pedi- atri v osnovnih navodilih predlagamo dodajanje probiotikov – zakaj torej ne bi podprli dojenja, saj bi bil tako otrok prav z njimi vseskozi v stiku, ker so naravno prisotni v materinem mleku. Ob vpisu v javna ali zasebna skupinska varstva se otrok vsakodnevno srečuje s številnimi mikroorganizmi, ki aktivirajo ali rušijo njegov imunski sistem. če je v stalnem stiku s protivnetnimi mole- kulami, kot so lizocim, laktoferin in IgA v materinem mleku, se lažje bori pro - ti patogenim mikroorganizmom. Bak- terije že od rojstva naprej naseljujejo sluznico zgornjih dihalnih poti, a če se na ta mesta naseljujejo tudi patogene bakterije, lahko že ob nezapletenem prehladu nastopi tudi akutno vnetje srednjega ušesa. Na poselitev s patoge- nimi bakterijami in na okužbe srednje- ga ušesa vpliva več dejavnikov: dojenje, socialno-ekonomski status, higiena in varstvo otroka v javnih zavodih. V raz- iskavi na vzorcu več kot 300 otrok so spremljali otroke od rojstva do konca drugega leta starosti. Ugotovili so, da se pojavnost vnetja srednjega ušesa med prvim in drugim letom starosti pri otrocih, izključno dojenih do šestega meseca, zmanjša celo za 30 %. Zara- di dojenja se podaljša tudi čas do prve okužbe srednjega ušesa. Prva pose- litev patogenih bakterij v ušesu se pri otrocih, hranjenih samo z mlečno for - mulo, pojavi tudi do 6 mesecev prej kot pri dojenih otrocih (13). Tudi v drugih raziskavah ugotavljajo, da je izključno dojenje v prvih 6 mesecih zmanjšalo pojavnost akutnega vnetja srednjega ušesa do starosti dveh let za kar 43 %. Zaščita z dojenjem je bila večja, če so bili otroci dojeni tudi po 6. mesecu, in je premo sorazmerna s številom mesecev dojenja (14). Za zagotovitev zadovoljive zaščite pred okužbami srednjega ušesa svetujejo dojenje po prvem letu staros- ti (15). Izsledki raziskav kažejo, da se ugodni dolgotrajni učinki podaljšanega dojenja na pojavnost okužb kažejo še kasneje, tudi v šestem letu starosti, ko otrok ni več dojen. Pozitivno vplivata tako inten - zivnost dojenja kot tudi trajanje dojenja (16). Materino mleko zagotavlja primer - no osnovo za delovanje in razvoj imun- skega sistema novorojenčka, hkrati pa ugodno vpliva na dolgoročno homeos - tazo imunskega sistema (17). Poleg akutnih okužb prebavil in vne - tja srednjega ušesa se primarni pedi- atri srečujejo z velikim številom okužb spodnjih dihal, kot je bronhiolitis. Lažje oblike bronhiolitisa lahko učin - kovito zdravimo z ambulantnimi obrav- navami, s čimer zmanjšujemo pritisk na prepolne bolnišnične oddelke. Pri majhnih dojenčkih je pri hudih obli - kah dihalne stiske dojenje naporno in se pogosto začasno prekine, čeprav je lahko ob dobrem vodenju bolezni in ustreznih navodilih povsem izvedljivo. Pri otrocih, starejših od enega leta, je ob težkem dihanju in inapetenci doje - nje včasih edina prehrana in hidracija. Z dojenjem otroci v telo vnesejo tudi protivnetne molekule, ki nezrelemu imunskemu sistemu pomagajo zajezi- ti širjenje bolezni po celotnih spodnjih dihalih. »Zdravljenja«, ki poteka z doje- njem in ga matere izvajajo v domačem okolju, ne more nadomestiti nobena inhalacija terapija v ambulanti. Zanimivi so izsledki prospektivne kohortne raziskave na nekaj manj kot 1.000 otrocih v Španiji, ki so jo objavili leta 2021 (18). Preučevali so, kako način prehranjevanja do četrtega meseca starosti vpliva na pojavnost bronhio- litisa v prvem in drugem letu življenja. Otroci, ki so bili izključno dojeni vsaj 4 mesece, so imeli manjšo verjetnost ene epizode bronhiolitisa kot otroci, ki so bili delno hranjeni tudi z mlečno for - mulo (Slika 2A). Še večja razlika pa se je pojavila pri dojenih otrocih in otro- cih, ki niso bili nikoli dojeni (Slika 2A). Pri dojenih otrocih je veliko manjša verjetnost ponavljajočih se bronhioli - tisov v primerjavi s kratkotrajno doje- nimi ali nedojenimi otroki (18) (Slika 2B). Tako pri akutnih kot tudi pri kro - ničnih boleznih je običajno več različ - nih dejavnikov tveganja, ki določajo resnost poteka bolezni. Vendar pa so v raziskavah pokazali, da tudi pri otro- cih z družinsko obremenjenostjo z boleznimi dihal dojenje ugodno vpli- va na pojavnost in število epizod aku- tnih okužb spodnjih dihal (18, 19). Ker vemo, da so protivnetne molekule po prvem letu laktacije v veliki meri priso- tne tudi v materinem mleku, lahko skle - pamo, da se s podaljšanim dojenjem tveganje ponavljajočih se bronhioliti - sov zmanjša. Kronične bolezni in dojenje Na zdravje otrok vplivajo številni vidiki dojenja (20), vključno s trajanjem doje - nja, prehrano matere med laktacijo (21) in starostjo otroka ob uvedbi dopol- nilne prehrane (22). Skupaj z ostalimi dejavniki iz okolja in genetskim ozad- jem določajo razvoj imunosti in zdravja otrok. Dojenje spreminja mikrofloro v otrokovih prebavilih, s čimer vpliva na razvoj imunskega sistema. Vpliva tudi na absorpcijo hranil iz prebavil, na pri- mer železa in vitamina D. V ambulantah primarnih pediatrov nas pogosto skrbi anemija zaradi pomanjkanja železa, če je otrok dlje časa dojen. Zato koncen- tracijo hemoglobina pri otrocih siste- matično spremljamo pri šestem in pri devetem mesecu starosti. če je otrok izključno dojen do 6. meseca in otro - kova mati uživa raznoliko zdravo pre- hrano, otrok že med dojenjem okuša različne stvari ter lažje in pogosto tudi bolj učinkovito sprejema dopolnil - no prehrano, ki je bogata z železom. Tako se s postopnim uvajanjem zdra- ve in raznolike prehrane hitro zapol - nijo morebitne vrzeli v zalogah železa. Koncentracija železa v materinem mle - ku je v povprečju 0,3 mg/l (23). Njego- va absorpcija iz materinega mleka je Slovenska pediatrija 1/2023.indd 24 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 25 do 50 %, medtem ko je absorpcija žele - za iz hrane ali mlečne formule bistve- no manjša, le do 10 % (23). Nobenega nadomestka železa, vključno z mleč - nimi formulami, ne označuje primer - ljiva vrednost izkoristka železa, kot ga opažamo pri hranjenju z materinim mlekom. Zato morajo mlečne formu - le za primerljivo absorpcijo železa vse - bovati večje oziroma celo čezmerne količine železa. Proizvajalci mlečnih nadomestkov ta podatek izkoriščajo v propagandne namene, a ne izpostav- ljajo nezanemarljivega tveganja, pove- zanega s čezmerno količino železa v črevesu, ki povečuje tveganje črevesnih okužb (24). Dojenje je pomemben dejavnik pri uva - janju dopolnilne prehrane. če so otroci dojeni ob uvajanju dopolnilne prehra- ne, se dokazano zmanjša pojavnost celiakije (25) in alergij (26). Pri ugota- vljanju učinkov podaljšanega dojenja na zdravje otrok pogosto naletimo na nasprotujoče si rezultate, predvsem zaradi manjšega števila otrok, ki so dojeni po prvem letu, ter materine pre- hrane in razvad, ki se pojavijo kasneje. V številnih raziskavah so pokazali, da ima dojenje ugodne učinke na pojav - nost kroničnih bolezni, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen tipa 2, alergije in debelost, ter tudi na inteli- genčni količnik (27, 28). V zadnjem času v ambulantah primar - nih pediatrov opažamo vse več debelo - sti. Svetovna zdravstvena organizacija je v letošnjem letu objavila več publi - kacij, ki govorijo o naglem povečeva - nju števila čezmerno hranjenih otrok v svetu (29, 30). Izrazit porast debelo- sti smo v zadnjih letih doživeli tudi v Evropi. V strategijah in navodilih Sve- tovne zdravstvene organizacije za zmanjševanje števila čezmerno hra - njenih otrok in za preprečevanje debe - losti je tudi spodbujanje izključnega dojenja do šestega meseca starosti ter nadaljevanja dojenja do drugega leta starosti in celo še naprej na željo matere in otroka. Pri opazovanju vpli- va dojenja na telesno maso kasneje v otroštvu in v mladostništvu moramo SLIKA 2. VERJETNOST ENE EPIZODE BRONHIOLITISA (A) ALI PONAVLJAJOčIH SE BRONHIOLITISOV (B) PRI OTRO- CIH, KI SO SE V STAROSTI 4 MESECEV PREHRANJEVALI SAMO Z MLEčNO FORMULO (VIJOLIčNA), Z MLEčNO FOR- MULO, A SO BILI OB ROJSTVU IZKLJUčNO DOJENI (RUMENA), HRANJENIH Z DOJENJEM IN Z MLEčNO FORMULO OD ROJSTVA (MODRA), TER IZKLJUčNO DOJENIH OTROCIH (ZELENA). POVZETO PO GóMEZ-ACEBO IN SOD. (18). FIGURE 2. PROBABILITY OF ONE EPISODE OF BRONCHIOLITIS (A) AND RECURRENT BRONCHIOLITIS (B) IN CHIL- DREN WHO WERE AT THE AGE OF 4 MONTHS FED ONLY WITH MILK FORMULA (PURPLE), WHO WERE FED WITH MILK FORMULA, BUT WERE ExCLUSIVELY BREASTFED AT BIRTH (YELLOW), BREASTFED AND FORMULA FED CHILDREN FROM BIRTH (BLUE), ExCLUSIVELY BREASTFED CHILDREN (GREEN). ADAPTED FROM GóMEZ-ACEBO ET AL. (18). Slovenska pediatrija 1/2023.indd 25 03/04/2023 20:33 26 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) upoštevati tudi dodatne vplive oko- lja, kot so socialno-ekonomski status družine, izobrazba staršev in način živ - ljenja, ki lahko pomembno vplivajo na rezultate. Zaradi različnih dejavnikov tveganja pogosto dobimo nasprotu- joče si podatke. Večina raziskav kaže ugoden vpliv podaljšanega dojenja na primerno telesno maso v otroštvu in mladostništvu. Po podatkih nekate- rih raziskav se verjetnost debelosti pri otrocih, ki so bili dojeni več kot 6 mese - cev, v primerjavi z nedojenimi zmanjša za 13–30 % (31, 32). Trajanje dojenja naj bi bilo obratno sorazmerno s tvega- njem za nastanek debelosti pri otrocih, vsak mesec dojenja pa zmanjša tvega- nje debelosti za 4 % (33). Dojenje zmanjša debelost pri otrocih na različne načine: 1. Materino mleko v primerjavi z mleč - no formulo ali kravjim mlekom vsebuje manj kalorij in beljakovin ter hkrati več holesterola in neprebavljivih ogljiko- vih hidratov, ki so eden od pogojev za razvoj ugodnih bakterij v črevesu ( Bifi- dobacterium spp. in l actobacillus spp.), ki jih vsebuje tudi materino mleko (34). 2. Hormoni grelin, leptin in adipo- nektin v materinem mleku uravnavajo občutek sitosti ter proliferacijo in dife- renciacijo adipocitov (34). 3. Z dojenjem otrok pridobi občutek samonadzora nad hranjenjem in pre- neha s sesanjem, ko je sit, medtem ko otrok, hranjen po steklenički, tega občutka pogosto ne razvije, kar lah - ko pozneje v otroštvu vodi v dodatno nabiranje kalorij (35). Do kdaj dojiti? Podaljšano dojenje je kulturni pojem in v zahodni kulturi pomeni dojenje po 12. mesecu starosti. Prav v tem kultur- nem okolju pa je podaljšano dojenje v očeh mnogih še vedno družbeno manj sprejemljivo. Na Švedskem so v raziska- vi ugotovili, da dlje časa dojijo visoko izobražene ženske, nekadilke in mate - re z višjim socialno-ekonomskim statu- som (36). V drugih kulturah, celinah in verah je sprejemljivo ali celo zaželeno, da mati doji otroka vsaj do drugega leta starosti. Ameriško združenje pediatrov (angl. American Academy of Pediatrics) je pred kratkim spremenilo njihovo pri- poročilo v smeri promocije dojenja, saj zdaj priporočajo dojenje do dveh let in dlje (37), kar je tudi v skladu s priporo- čili Svetove zdravstvene organizacije. V afriški državi Gvineja-Bissau so otroci v povprečju dojeni 22 mesecev, v Indi - ji pa matere običajno dojijo dve do tri leta, odvisno od otrokovega spola, saj so deklice zaradi socialnega pritiska po moškem potomcu dojene krajši čas. Odgovor, do kdaj dojiti, se skriva v prejšnjem odstavku. Odvisno od tega, kje matere rodijo in kje živijo. Glede na vrsto ugodnih vplivov dojenja, od molekulske sestave mleka, do prijet- nega dotika, ki ga otrok občuti, zvoka in vonja matere, ki otroka zaščiti, umiri, potolaži ali mu celo omili bolečino, ni nobenega razloga, da bi po dvanajstih mesecih laktacije z dojenjem prekinili. Stvar je zelo enostavna – dojimo, dok- ler si otrok dojenja želi oziroma dokler mati to zmore. Zaključek Z vidika pediatra na primarni ravni so prednosti podaljšanega dojenja za otroka preventivni ukrep in pomemben dejavnik pri zdravljenju akutnih infek- cijskih bolezni kot tudi dejavnik prepre- čevanja kroničnih bolezni. Za krepitev imunskega sistema pediatri pogos- to predlagamo uživanje prehranskih dodatkov (probiotiki, imunoglukani, vitamini ipd.), ki so sicer lahko učin - koviti, pa vendar so zgolj v materinem mleku prisotne bioaktivne snovi, kot so imunoglobulini, citokini in celice imunskega sistema. V ambulanti lah- ko z naklonjenim odnosom do dojenja spodbujamo in opogumljamo mate- re, ki si želijo in zmorejo dojiti tudi po prvem letu otrokove starosti. Literatura 1. Ongprasert K, Ruangsuriya J, Malasao R, Sap- bamrer R, Suppansan P, Ayood P et. al. Macronutri - ent, immunoglobulin and total antioxidant capac- ity profiles of human milk from 1 to 24 months: a cross-sectional study in Thailand. Int Breastfeed J 2020; 15(1): 90. 2. Perrin MT, Fogleman AD, Newburg DS Allen JC. A longitudinal study of human milk composi- tion in the second year postpartum: implications for human milk banking. Matern Child Nutr 2017; 13:e12239. 3. Dewey KG, Lönnerdal B. Infant self-regulation of breast milk intake. Acta Paediatr Scand 1986; 75: 893–8. 4. Mehta R, Petrova A. Is variation in total antioxi - dant capacity of human milk associated with levels of bio-active proteins? J Perinatol 2014; 34: 220. 5. Breakey AA, Hinde K, Valeggia CR, Sinofsky A, Elli- son PT. Illness in breastfeeding infants relates to con - centration of lactoferrin and secretory Immunoglobu- lin A in mother‘s milk. Evol Med Public Health 2015; 1: 21–31. 6. Cornish J, Callon, Naot D, Palmano K, Banovic T, Bava U. Lactoferrin is a potent regulator of bone cell activity and increases bone formation in vivo. Endocri- nology 2004; 145: 4366–74. 7. Mastromarino P, Capobianco D, Campagna G, Laforgia N, Drimaco P, Dileone A. Correlation between lactoferrin and beneficial microbiota in breast milk and infants feces. BioMetals 2014; 27: 1077–86. 8. Duijts L, Ramadhani MK, Moll HA. Breastfeeding protects against infectious diseases during infancy in industrialized countries. A systematic review. Matern Child Nutr 2009; 5: 199–210. 9. Duijts L, Jaddoe VW, Hofman A, Moll HA. Prolonged and exclusive breastfeeding reduces the risk of infec - tious diseases in infancy. Pediatrics 2010; 126: 18–25. 10. Martín R, Langa S, Reviriego C, Jiménez E, Marín ML, Olivares M et al. The commensal microflora of human milk: New perspectives for food bacteriother - apy and probiotics. Trends Food Sci Technol 2004; 15: 121–7. 11. Perez PF, Dore J, Leclerc M, Levenez F, Benyacoub J, Serrant P et al. Bacterial imprinting of the neonatal immune system: Lessons from maternal cells? Pediat - rics 2007; 119: 724–32. 12. McGuire MK, McGuire MA. Human milk: Mother nature’s prototypical probiotic food? Adv Nutr 2015; 6: 112–23. 13. Duffy LC, Faden H, Wasielewski R, Wolf J, Krystofik D. Exclusive breastfeeding protects against bacterial colonization and day care exposure to otitis media. Pediatrics 1997; 100(4): E7. 14. Bowatte G, Tham R, Allen KJ, Tan DJ, Lau M, Dai X et al. Breastfeeding and childhood acute otitis media: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr 2015; 104: 85–95. 15. Vogazianos E, Vogazianos P, Fiala J, Janecek D, Slapák I. The effect of breastfeeding and its duration on acute otitis media in children in Brno, Czech Republic. Cent Eur J Public Health 2007; 15: 143–6. 16. Li R, Dee D, Li CM, Hoffman HJ, Grummer-Strawn LM. Breastfeeding and risk of infections at 6 years. Pediatrics 2014; Suppl 1: 13–20. 17. Turfkruyer M, Verhasselt V. Breast milk and its impact on maturation of the neonatal immune system. Curr Opin Infect Dis 2015; 28: 199–206. 18. Gómez-Acebo I, Lechosa-Muñiz C, Paz-Zulueta M, Sotos TD, Alonso-Molero J, Llorca J et al. Feeding in the first six months of life is associated with the prob- ability of having bronchiolitis: a cohort study in Spain. Int Breastfeed J 2021; 18; 82. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 26 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 27 19. Harvey SM, Murphy VE, Gibson PG, Collison A, Robinson P, Sly PD. Maternal asthma, breastfeeding, and respiratory outcomes in the first year of life. Pediatr Pulmonol 2020; 55: 1690–6. 20. Munblit D, Verhasselt V. Allergy prevention by breastfeeding: Possible mechanisms and evidence from human cohorts. Curr Opin Allergy Clin Immunol 2016; 16: 427–33. 21. Lumia M, Luukkainen P, Kaila M, Tapanainen H, Takkinen HM, Prasad M et al. Maternal dietary fat and fatty acid intake during lactation and the risk of asthma in the offspring. Acta Paediatr 2012; 101: 337–43. 22. Nwaru BI, Takkinen HM, Niemela O, Kaila M, Erkko - la M, Ahonen S et al. Timing of infant feeding in relation to childhood asthma and allergic diseases. J Allergy Clin Immunol 2013; 131: 78–86. 23. Domellöf M, Braegger C, Campoy C, Colomb V, Decsi T, Fewtrell M. Iron requirements of infants and toddlers. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2014; 58: 119–29. 24. Monterrosa EC, Frongillo EA, Vásquez-Garibay EM, Romero-Velarde E, Casey LM, Willows ND. Predominant breast-feeding from birth to six months is associated with fewer gastrointestinal infections and increased risk for iron deficiency among infants. J Nutr 2008; 138: 1499–504. 25. Akobeng AK, Ramanan AV, Bucha I, Heller RF. Effect of breast feeding on risk of coeliac disease: A systematic review and meta-analysis of observational studies. Arch Dis Child 2006; 91: 39–43. 26. Perkin MR, Logan K, Tseng A, Raji B, Ayis S, Pea - cock J et al. Randomized trial of introduction of aller - genic foods in breast-fed infants. N Engl J Med 2016; 374: 1733–43. 27. Victora CG, Horta BL, Loret de Mola C, Quevedo L, Pinheiro RT, Gigante DP et al. Association between breastfeeding and intelligence, educational attain- ment, and income at 30 years of age: A prospective birth cohort study from brazil. Lancet Glob Health 2015; 3: 199–205. 28. Victora CG, Bahl R, Barros AJ, Franca GV, Horton S, Krasevec J et al. Breastfeeding in the 21st century: Epidemiology, mechanisms, and lifelong effect. Lancet 2016; 387: 475–90. 29. Keeley B, Little C, Diniz de Oliveira J, Zuehlke E, Sclama G, Vrolijk K et al. The State of the World’s Chil- dren 2019. Children, Food and Nutrition: Growing well in a changing world. UNICEF (2019). UNICEF, New York. 30. World health organization. Guideline: assessing and managing children at primary health-care facilities to prevent overweight and obesity in the context of the double burden of malnutrition. Geneva: WHO Docu- ment Production Services; Geneva, 2017. 31. Horta BL, Loret de Mola C, Victora CG. Long-term consequences of breastfeeding on cholesterol, obesity, systolic blood pressure and type 2 diabetes: a system- atic review and meta-analysis. Acta Paediatr Suppl 2015; 104: 30–7. 32. Owen CG, Martin RM, Whincup PH, Smith GD, Cook DG. Effect of infant feeding on the risk of obesity across the life course: a quantitative review of published evi- dence. Pediatrics 2005; 115: 1367–77. 33. Ip S, Chung M, Raman G, Trikalinos TA, Lau J. A summary of the Agency for Healthcare Research and Quality’s evidence report on breastfeeding in devel- oped countries. Breastfeed Med 2009; suppl 1: 17–30. 34. Verduci E, Banderali G, Barberi S, Radaelli G, Lops A, Betti F, Riva E, Giovannini M. Epigenetic Effects of Human Breast Milk. Nutrients 2014; 6: 1711–24. 35. Dewey KG, Finley DA, Lönnerdal B. Breast milk volume and composition during late lactation (7-20 months). J Pediatr Gastroenterol Nutr 1984; 3 (5): 713–20. 36. Lubold AM. Historical-qualitative analysis of breastfeeding trends in three OECD countries. Int Breastfeed J 2019; 6: 14–36. 37. Spatz DL. Why Breastfeed until Age Two? MCN Am J Matern Child Nurs 2023; 48 (2): 105. dr. Simona Rajtar Osredkar, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Slovenija e-naslov: simona.rajtarosredkar@ zd-ivg.si prispelo / received: 1. 2. 2023 sprejeto / accepted: 12. 3. 2023 Rajtar Osredkar S. Zdravstveni vidik dojenja po prvem letu. Slov Pediatr 2023; 30(1): 22−27. https://doi. org/10.38031/slovpediatr-2023-1-04. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 27 03/04/2023 20:33