Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 72 Maruša MATKO Mojca GOLOBIČ Celovita presoja vplivov na okolje kot orodje za varstvo krajine Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) je del for‑ malnega postopka priprave plana ali programa. V postopku celovite presoje vplivov na okolje se izdela okolijsko poročilo, rezultat CPVO pa naj bi bil izboljšan plan. Sestavine okolja, za katere se ocenjuje sprejemljivost vplivov predvidenih dokumentov, se med seboj moč‑ no razlikujejo, zato so tudi metode za ugotavljanje vplivov plana nanje in posledično ukrepi varstva različno učinkoviti. Posebej pro‑ blematična okolijska sestavina je krajina. Učinkovitost metod oce‑ njevanja vplivov na krajino in ukrepov varstva krajine v okviru CPVO smo ugotavljali s pomočjo analiz okolijskih poročil in intervjuja z nosilci CPVO pri Ministrstvu za okolje in prostor. Na podlagi teh ugotovitev je bila izvedena različica ocenjevanja vplivov izbranega plana na krajino s pomočjo dveh metod – s fotomontažami in z mo‑ deli ranljivosti krajine zaradi predvidenih posegov, sledila je njuna primerjava. Metodi za ugotavljanje vplivov predvidenih posegov na krajino sta se izkazali kot ustrezni in medsebojno dopolnjujoči. Ugo‑ tovili smo, da bi bilo treba znotraj CPVO najprej izvajati študijo glede ranljivosti krajine zaradi posameznega posega ali dejavnosti, da bi s tem omogočili optimizacijo načrtovanih rab v prostoru, temu pa bi sledila priprava fotografskih simulacij posega, ki bi pripomogla k njegovi tehnološki optimizaciji oziroma bi bila v pomoč pri določitvi omilitvenih ukrepov. Ključne besede: varstvo krajine, varovalno planiranje, celovita pre‑ soja vplivov na okolje, analize ranljivosti 1 Uvod Da bi ohranili pomembne značilnosti krajine in ji v prihodnosti omogočili kakovosten razvoj, je nujno potrebno njeno varstvo. V Sloveniji je v Zakonu o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO; Ur. l. RS, št. 39/2006), ki je v skladu z Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (v nadaljevanju: Direktiva 2001/42/ES; Ur. l. EU, l. 197/30), kot eden od vzvodov za varstvo krajine določena izvedba celovite presoje vplivov na okolje. V slovenski literaturi je imela besedna zveza celovita presoja vplivov na okolje najprej enak pomen kot strateška presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju: SPVO) ter je zajemala širok spekter vsebinsko in metodološko med seboj zelo različnih presoj dokumentov, ki so nad projektnimi in so integrirane v pripravo teh dokumentov (Kontič idr., 2000). Od začetka pravnomočnosti Uredbe o okolijskem poročilu in po‑ drobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje leta 2005 (v nadaljevanju: Uredba o okolijskem po‑ ročilu; Ur. l. RS, št. 73/2005) pomeni celovita presoja vplivov na okolje natančno določen postopek priprave dokumentov, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Celovita presoja vplivov na okolje je del formalnega postopka, pri katerem se pripravlja plan ali program. Postopek izvedbe, vsebina in me‑ tode CPVO natančno določajo ZVO in podzakonski akti. V postopku CPVO se sprejemljivost vplivov izvedbe predvidenih dokumentov ocenjuje ločeno za različne sestavine okolja, nato pa se glede na delne rezultate poda končna ocena sprejemljivo‑ sti plana ali programa za okolje. Ugotovitve ocenjevanja mora‑ jo biti v skladu z zakonodajo upoštevane pri pripravi plana in njegovem sprejetju, zato naj načeloma ne bi prišlo do izvedbe posegov, ki imajo na katero koli okolijsko sestavino negativne posledice. Sestavine okolja, za katere se v okviru celovite presoje vplivov na okolje izvede ocenjevanje vplivov, se določi glede na vsebino obravnavanega dokumenta in glede na značilnosti okolja, v ka‑ terem je ta plan predviden. Nabor okolijskih sestavin, za katere je treba ugotavljati vplive znotraj CPVO, je lahko zelo obsežen. Te okolijske sestavine se med seboj močno razlikujejo, zato so tudi metode za ugotavljanje vplivov plana nanje in posledično ukrepi varstva različno učinkoviti. Pri tem je treba še pose‑ bej poudariti vidik krajine. Kakovosti krajine, kot so naravna ohranjenost, pestrost, izjemnost, identitetna vrednost, namreč večinoma niso objektivno merljive. Zato je težko določiti že izhodiščno stanje, še težje pa kazalnike in pragove za določa‑ nje velikosti vplivov. Predvidevali smo, da učinkovitost varstva Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 73Celovita presoja vplivov na okolje kot orodje za varstvo krajine krajine, kot jo omogoča postopek CPVO, zaradi teh razlogov ni zadovoljiva. Pri izvedbi  CPVO potekata zaradi postopka, predpisanega z zakonodajo, izdelava plana in ugotavljanje nje‑ govih vplivov po ločenih poteh, ki se med seboj prepletata le v določenih korakih. Tako ocenjevanje vplivov pride na vrsto, ko so določeni posegi že predvideni, okolijsko poročilo pa te posege samo potrdi ali ne  (Mlakar, 2006a). Iz tega razloga težko pride do optimizacije planov. Da bi bila  CPVO tudi prava  SPVO, bi morali biti priprava plana in izdelava oko‑ lijskega poročila bolj prepleteni med seboj. Med razlogi za slab optimizacijski učinek  CPVO je lahko tudi metodologija ocenjevanja vplivov, ki ob ugotavljanju vpliva ne daje izho‑ dišč oziroma možnosti za optimizacijo plana, temveč omogoča samo ugotavljanje preseganja normativno določenih pragov, torej standardizacijo. Izboljšanje metode ocenjevanja vplivov bi se moralo iskati tudi v okviru optimizacijskega učinka na ocenjevani dokument. Namen raziskave je bilo torej ugotoviti, kako učinkovite so metode ocenjevanja vplivov planov in programov na krajino in ukrepi varstva krajine v okviru CPVO, nato pa poiskati mo‑ žnosti za izboljšanje metod ugotavljanja vplivov različnih do‑ kumentov na krajino in njihovo optimizacijo znotraj CPVO. 2 Metode V okviru raziskave smo najprej preučili dvaindvajset okolijskih poročil, ki jih je med letoma 2005 in 2010 izdelalo štirinajstih različnih izdelovalcev. V sedmih okolijskih poročilih so obrav‑ navani programi, ostala pa obravnavajo prostorske načrte. Tri okolijska poročila so se nanašala na programe čezmejnega so‑ delovanja, štiri na razvojne programe, tri na državne lokacijske načrte, eno pregledano okolijsko poročilo je bilo narejeno za strategijo prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju: SPRO), tri za občinske prostorske načrte (v nadaljevanju: OPN), eno za izvedbeni prostorski načrt občine, po eno za prostorske izvedbene pogoje in prostorske ureditvene pogoje, eno za ob‑ činski lokacijski načrt (v nadaljevanju: OLN), dve za občinske podrobne prostorske načrte  (v nadaljevanju: OPPN) in eno za načrt ureditve območja. Ugotavljali smo, kako je v analiziranih okolijskih poročilih obravnavana krajina. Med seboj smo primerjali način oce‑ njevanja vplivov pri različnih vrstah planov. Zanimalo nas je, znotraj katerega segmenta je bila krajina najpogosteje obrav‑ navana, na kakšen način je podano njeno stanje ter na kakšen način so predstavljeni okolijski cilji za krajino in kakšni so. S pomočjo pregleda okolijskih poročil smo ugotavljali tudi, kateri so najpogosteje izbrani kazalniki za krajino in kakšna so merila za ocenjevanje vplivov nanjo. Posebna pozornost je bila namenjena načinu ocenjevanja vplivov planov na krajino v okolijskih poročilih. Zanimalo nas je, katere metode se pri tem uporabljajo. Ugotavljali smo tudi, ali izdelovalci okolijskih poročil za ugotavljanje vplivov uporabijo samo eno metodo ali med seboj povežejo več metod. Z analizo okolijskih poročil smo ugotavljali tudi, koliko različnih variant planov se po nava‑ di obravnava v okolijskih poročilih in ali prek postopka CPVO nastajajo nove variante z manjšim vplivom na okolje. Poleg tega smo ugotavljali, kakšne ocene vplivov na krajino so bile pripisane projektom, kakšni so predvideni omilitveni ukrepi in kako so podani ter kakšen način spremljanja stanja so pred‑ videli izdelovalci okolijskih poročil. Za vsako poročilo smo izpolnili obrazec s kvalitativnimi opisi po zgoraj navedenih merilih. Pregledu okolijskih poročil je sledil intervju s tremi krajinskimi arhitektkami s Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor  (v nadaljevanju: MOP). Vprašanja so se nanašala na določanje okolijskih ciljev za segment krajina v do zdaj iz‑ delanih okolijskih poročilih, na metode ugotavljanja vplivov, na potek iskanja alternativnih rešitev, omilitvene ukrepe in nadzor stanja okolja. Splošnejša vprašanja so se nanašala na zagotavljanje kakovosti okolijskih poročil, sodelovanje med pripravljavci plana in izdelovalci okolijskega poročila ter po‑ dobnosti in razlike med CPVO in presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: PVO). 3 Rezultati analize okolijskih poročil in intervjujev Prva ugotovitev se nanaša na izdelovalce in naročnike okolijskih poročil  (pripravljavce programa oz. plana). Ugotovili smo, da plan in okolijsko poročilo po navadi izdelata različni organi‑ zaciji. Le v primerih okolijskih poročil za SPRO Ig in OPN občine Idrija sta izdelovalca plana hkrati tudi izdelovalca oko‑ lijskega poročila. Presojani plani in programi so glede merila in podrobnosti obravnave zelo različni: v primeru programov posegi v prostor niso opredeljeni, medtem ko državni lokacij‑ ski načrti in občinski podrobni prostorski načrti predvidevajo konkretne posege v prostor. Območje obravnave zajema od nekaj hektarjev pa do cele Slovenije. Nabor segmentov okolja, ki jih obravnavajo pregledana okolijska poročila, sledi predpisom Direktive 2001/42/ES in Uredbe o okolijskem poročilu. V posameznih primerih (odvisno od vrste plana) določene sestavine okolja niso obravnavane (izdelovalec okolijskega poročila za Operativni program oskrbe Slovenije s pitno vodo na primer navaja, da presoja vpliva plana na krajino na tej ravni ne bi bila smotrna). Krajina je v večini primerov (v trinajstih pregledanih okolijskih poročilih) obravnavana loče‑ no v posebnem poglavju, v treh primerih v poglavju z naslovom Krajina in kulturna dediščina, v dveh primerih v okviru krajine Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 74 M. MATKO, M. GOLOBIČ in kulturne dediščine ter deloma v poglavju o naravnih vredno‑ tah. V dveh obravnavanih okolijskih poročilih je bila krajina obravnavana v poglavju z naslovom Kulturna dediščina. Samo v okviru naravne dediščine je bila krajina obravnavana enkrat, v enem okolijskem poročilu pa krajina ni bila obravnavana. Opisi stanja krajine so v večini primerov povzeti po regionalni razdelitvi krajinskih tipov, v nekaterih okolijskih poročilih pa so navedeni tudi območja ali enote, evidentirane v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, in krajinski parki. Le iz petih okolijskih poročil je razvidno, da je bil opravljen tudi terenski ogled  – gre za okolijska poročila za plane, v okviru katerih se presoja konkreten poseg (OPPN, OLN) in so me‑ tode napovedovanja vplivov podobne kot pri PVO. Okolijski cilji za krajino so skoraj vedno določeni le opisno, izdelovalci okolijskih poročil se pri tem velikokrat oprejo na regionalno razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Po mnenju odgovornih z MOP pri določanju okolijskih ciljev manjka upo‑ raba javnomnenjskih raziskav, dobrodošle pa bi bile tudi foto‑ grafske simulacije želenega stanja. V obravnavanih okolijskih poročilih se za krajino ponavljajo predvsem ti okolijski cilji: • ohranjanje območij in prvin prepoznavnosti krajine  (v desetih obravnavanih okolijskih poročilih), • ohranjanje dediščinskih kulturnih krajin  (v osmih pre‑ gledanih okolijskih poročilih), • ohranjanje krajinske slike (šestkrat), • ohranjanje krajinske pestrosti (petkrat), • ohranjanje izjemnih krajin (štirikrat). Najpogosteje izbrani kazalniki so: • območja s posebnim pomenom (izjemne krajine, obmo‑ čja kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru) (osemkrat); • območja in prvine prepoznavnosti krajine (v obravnava‑ nih okolijskih poročilih se kazalnik ponovi sedemkrat); • kakovost krajinske slike (sedemkrat); • (poseg v) območja večje krajinske pestrosti (trikrat); • varovana območja: krajinski parki (trikrat). V dveh primerih je bila kot kazalnik uporabljena tudi ranljivost krajine zaradi določenega posega vanjo: • ranljivost vrednih krajin zaradi gradnje večjih objektov in agrarnih operacij, • ranljivost krajine zaradi gradnje in obratovanja daljno‑ voda. Tudi merila so praviloma določena le opisno, kot sprememba izbranih kazalnikov: • spreminjanje kakovosti krajinske slike (krajine), • spremembe prvin in območij prepoznavnosti, • spreminjanje krajinske pestrosti, • spremembe v območjih izjemnih krajin in v krajinskih parkih, • spremembe območij simbolnega pomena, • spremembe pogledov na prostorske dominante. Če je ocena vpliva posega na krajino D (vpliv je bistven), vpliv plana ni sprejemljiv. V obravnavanih okolijskih poročilih je vpliv na krajino opredeljen kot bistven, kadar pride do: • bistvenega in dolgoročnega zmanjšanja kakovosti krajin‑ ske slike (krajine); • obsežnega posega v prvine in območja prepoznavnosti krajine na način, na katerega so bistveno prizadete po‑ membne prvine prepoznavnosti; • posega na območja visoke krajinske pestrosti na način, s katerim se zmanjša vrednost krajine; • posega na območja izjemne krajine ali krajinskih parkov na način, ki vpliva na kakovosti, ki so določajoče za izje‑ mno krajino ali krajinski park; • posega na območja simbolne vrednosti regionalnega po‑ mena, s katerim se zmanjša vrednost krajine; • okrnitve pogledov na prostorske dominante. Pri izbiri metod določanja vplivov na krajino pušča zakonodaja izdelovalcem okolijskih poročil veliko svobode, vendar je nabor različnih metod, ki bi bile lahko pri tem uporabljene, zelo ozek. V večini pregledanih okolijskih poročil je bilo za ugotavljanje vpliva med seboj kombiniranih več metod, le v petih primerih so izdelovalci okolijskega poročila uporabili samo eno metodo. Med metodami določanja vplivov prevladuje napovedovanje prihodnjega stanja z ekspertnim mnenjem. Ta metoda se upo‑ rablja predvsem pri splošnejših planih, pri katerih konkretni posegi oziroma njihove lokacije še niso znani. Ekspertno mne‑ nje je podano tudi, če se pri merilih za ocenjevanje vplivov uporablja krajinska slika  – gre za predvidevanja o spreminja‑ nju krajine zaradi izvedbe plana ali programa. V obravnava‑ nih okolijskih poročilih je bilo ekspertno mnenje sedemkrat uporabljeno kot samostojna metoda, dvanajstkrat pa skupaj z drugimi metodami za ugotavljanje vplivov. Pogosto upora‑ bljena metoda za ocenjevanje vplivov je tudi prekrivanje kart predvidenih posegov s kartami, na katerih so prikazane enote kulturne dediščine, izjemne krajine, krajinski parki in drugi elementi v prostoru, zaščiteni s predpisi. Prekrivanje kart se uporablja za presojo planov, pri katerih so posegi že znani. Ta metoda je bila v pregledanih okolijskih poročilih uporabljena desetkrat, od tega dvakrat kot samostojna metoda. V petih primerih planov, pri katerih so bili konkretni posegi že znani, je bil kot ena od metod za presojanje vplivov opravljen terenski ogled lokacije, na kateri je bil predviden poseg. Kompleksnejše GIS‑modeliranje je bilo izvedeno le v dveh primerih  – šlo je za pripravo modela ranljivosti krajine zaradi predvidenih po‑ segov, ki so ga uporabili kot kazalnik. Po trditvah odgovornih pri MOP so bile pri ugotavljanju vplivov na krajino v CPVO redko izvedene strukturne analize, tudi fotomontaže so bile pripravljene v zelo malo primerih. Po njihovem mnenju bi bilo Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 75 treba pogosteje analizirati razmerja med gozdnimi, kmetijski‑ mi in urbanimi površinami in spreminjanje teh razmerij zaradi predvidenega plana. Različne variante plana so predvidene v redkih primerih. Izdelane so predvsem pri tistih planih, pri katerih so posegi v prostor in njihove lokacije že znani. Tri okolijska poroči‑ la obravnavajo poleg ničelne še dve varianti, eno obravnava tri in eno dvaindvajset alternativ. Tudi v okviru procesa ce‑ lovite presoje vplivov na okolje v obravnavanih primerih ni prišlo do oblikovanja novih variant plana, prav tako ni bilo v nobenem okolijskem poročilu ugotovljeno, da je najboljša varianta ničelna. Eden od razlogov za probleme pri iskanju mogočih alternativ je glede na trditve odgovornih pri MOP tudi omejen prostor (majhne občine) – manjka planiranje na regionalni ravni. V nobenem od obravnavanih okolijskih poročil niso prišli do ugotovitve, da je vpliv izvedbe plana na krajino tako velik, da njegova izvedba ne bi bila smotrna. Oceno D (bistven vpliv) je dobila le ena od alternativ za vodne zadrževalnike Državnega lokacijskega načrta za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja ter ena od variant OPPN za smučarsko‑tekaški poligon na Rogli, ampak ker so druge variante dobile oceno C, se lahko oba plana vseeno izvedeta. Iz obravnavanih primerov ni razvidno, da je CPVO pripomogla k optimizaciji planov  – šlo je samo za njihovo potrditev. V operativnih programih so omilitveni ukrepi podani na splošno, v nekaterih planih, ki določajo poseg v prostor (državni loka‑ cijski načrti, občinski podrobni prostorski načrti), pa so ti zelo natančno opisani. Ti omilitveni ukrepi po navadi zahtevajo zasaditev, da se določeni načrtovani objekt »skrije«, v neka‑ terih primerih je predpisan odmik načrtovanega objekta od elementov v krajini, ki imajo poseben pravni status (spomenik kulturne dediščine ali naravne vrednote). Načini spremljanja stanja so v obravnavanih okolijskih poro‑ čilih redko predpisani, v teh primerih so podani zelo splošno. CPVO se ne izvaja dolgo, zato je težko soditi o uspešnosti izvedbe plana in omilitvenih ukrepov, če so bili ti predpisani. Podatkov, pridobljenih s spremljanjem stanja okolja, zato še ni. Rezultati se bodo pokazali v naslednjih petih letih. Zagotavlja- nje kakovosti okolijskih poročil je bilo pred spremembo zakono‑ daje omogočeno z revizijo. Ta je po navadi vsebovala preverja‑ nje ujemanja okolijskega poročila s predpisi, ni pa prispevala popravkov okolijskega poročila. Od začetka veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 70/2008) se revizije okolijskih poročil ne izvajajo več. Okolijska poročila oziroma poglavja za posamezne segmente nadzirajo tudi resorji, pristojni za posamezna področja. Njiho‑ ve zahteve glede temeljitosti obravnave segmenta, za katerega so pristojni, so vse večje. Obravnavo krajine tako pregledata Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavod RS za varstvo narave, vendar pa posvečata pozornost le objektom, ki imajo poseben pravni status; manjka celovitejši pristop pri zagotavljanju kakovosti CPVO za krajino. Največje pomanjkljivosti sedanje prakse izvajanja celovitih pre‑ soj vplivov na okolje za segment krajina se kažejo v tem, da so lokacije predvidenih posegov v večini primerov določene, še preden se izvede ocenjevanje vplivov na krajino, kar omogo‑ ča le tehnološko optimizacijo. Poleg tega je tridimenzionalni prikaz teh posegov pripravljen v zelo malo primerih, zato je težko oceniti, kakšen bo vpliv posameznih posegov na krajino. V večini celovitih presoj so pri ocenjevanju vplivov upoštevane samo krajine, ki imajo poseben pravni status, krajine, ki so bile prepoznane kot posebno vredne, vendar so brez pravnega statu‑ sa (npr. izjemne krajine, območja in prvine prepoznavnosti kra‑ jine), pa so pri tem le redko upoštevane. Druga pomanjkljivost je slabo upoštevanje alternativ plana, saj gre v večini primerov za ničelno varianto in eno varianto s predvideno izvedbo. Iz obravnavanih okolijskih poročil je razvidno, da pri CPVO ni šlo za iskanje novih alternativ za najboljše rešitve, temveč samo za potrditev predlaganega plana ali programa. Analiza okolijskih poročil je torej potrdila hipotezo, da CPVO pri varstvu krajine ni dovolj učinkovita. V nadaljevanju raziska‑ ve smo zato znotraj predpisanih okvirov zasnovali alternativni pristop za obravnavanje krajine v celovitih presojah vplivov na okolje. 4 Alternativna metoda ocenjevanja vplivov na krajino Med obravnavanimi okolijskimi poročili smo izbrali okolij‑ sko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Cerknica in vzporedno izvedli svojo presojo za segment krajina. Pri izde‑ lavi okolijskega poročila smo se držali vsebine, kot je določe‑ na z zakonodajo. Pri testni  CPVO je bila največja pozornost posvečena ugotavljanju vplivov plana na krajino z različnimi metodami. Analiza okolijskih poročil in intervju sta pokaza‑ la, da bi bilo pri obravnavanju krajine treba uporabiti metode določanja vplivov, ki vključujejo GIS‑modeliranje in grafične simulacije predvidenih posegov. Vplive predvidenih posegov na krajino smo določili s pomočjo obeh metod in preverili njuno kompatibilnost. Ocene vplivov so v skladu z Uredbo o okolij‑ skem poročilu (Ur. l. RS, št. 73/2005) razvrščene v velikostne razrede od A  (ni vpliva oziroma je pozitiven) do E  (vpliv je uničujoč). Na koncu smo primerjali med seboj ocene vplivov posegov na krajino, dobljenih z eno in drugo metodo. Celovita presoja vplivov na okolje kot orodje za varstvo krajine Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 76 4.1 Fotografske simulacije Izdelava fotografskih simulacij je kvalitativna metoda za ugota‑ vljanje vplivov posegov na krajino. Z grafičnimi prikazi predvi‑ denih posegov smo želeli dobiti predstavo o tem, kaj pomeni določen poseg v krajini. Kadar je lokacija izvedbe že predvide‑ na, je mogoče s fotomontažami prikazati različne alternative za tehnološko izvedbo posega. Primerjavo fotomontaž alternativ lahko uporabljamo za razvrščanje v razrede z ocenami in za določanje omilitvenih ukrepov. Merila in kazalniki pri foto‑ grafskih simulacijah predvidenih posegov so: • spreminjanje območij in prvin prepoznavnosti krajine; • spreminjanje območij večje krajinske pestrosti; • sprememba kakovost krajinske slike; • spreminjanje varovanih območij: krajinskih parkov, re‑ gijskih parkov; • spreminjanje območij s posebnim pomenom  (izjemne krajine, območja kompleksnega varstva kulturne dedi‑ ščine v odprtem prostoru). Pri tej metodi razredi ocen niso opisni, temveč so prikazani s »tipičnim« primerom na fotomontaži. Ti primeri predstavlja‑ Slika 1: Shema predvidenega širjenja stanovanjskih območij in gradnje obvoznice s prikazom pogledov, za katere so bile pripravljene grafične simulacije predvidenih posegov (vir: GURS, 2010). predvidena nova stanovanjska območja obvoznica Cerknica pogled na predvideni poseg 0 0,5 1 1,5 2 km M. MATKO, M. GOLOBIČ Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 77 jo, kako bi bil izveden poseg, ki je ocenjen z oceno A (vpliva ni ali je pozitiven), kako poseg z oceno  B  (vpliv ni bistven) in tako dalje. Nato je tista različica posega, ki bo najverjetneje izvedena, prikazana s fotomontažo. Ocena je posegu pripisa‑ na na podlagi primerjave te fotomontaže z vzorčnimi primeri. Ocenjevanje vplivov s pomočjo fotografskih simulacij poteka tako, da so posegi, za katere se ocenjuje vpliv na krajino, raz‑ deljeni glede na svoj položaj v prostoru. Na posnetku ortofoto sta najprej shematsko prikazana lokacija posega in njegov pred‑ videni obseg, prikazan je tudi pogled na lokacijo, uporabljen za fotomontažo posega, kar je prikazano na sliki 1. Nato je prikazana fotomontaža predvidenega posega v tlo‑ risu, kjer je to smiselno, sledita pa še fotografija trenutnega stanja (slika 2a) in simulacija v perspektivi (slika 2b). Besedilo podaja primerjavo obstoječega in predvidenega stanja ter oce‑ no vpliva posega na krajino. Primer ocene: Ocena vpliva širjenja stanovanjskega območja  1 na krajino Gradnja stanovanjskih hiš ni predvidena na območjih s posebno simbolno vrednostjo, prav tako ne na obmo‑ čjih izjemnih krajin. Krajinska pestrost na obravnavanem območju je srednja. Zaradi predvidene gradnje bo pri‑ šlo do poškodb nekaterih značilnih krajinskih vzorcev in prvin  – vrtače, namenjene košnji, bodo pozidane. Krajinska slika bo zaradi širitve stanovanjskega območja bistveno in dolgoročno spremenjena – bistveno se bodo spremenile pomembne morfološke značilnosti območja. Zaradi predvidenega posega bo močno spremenjena tudi naravna ohranjenost prostora. Predvideni poseg je tudi v nasprotju s smernicami za varovanje in ure‑ janje cerkniškega območja, območja Velike Notranjske planote in Snežnika z Javorniki  (Marušič  idr., 1988b), saj te zahtevajo preprečevanje pobočne pozidave strmih, vidno izpostavljenih leg, ki so zdaj v kmetijski rabi ali jih prekriva gozd, ohranjanje tipa senožetne krajine, ki postopoma prehaja v gozd, ter preprečevanje posegov, ki bi lahko uničili značilne kraške oblike, na primer vrtače in druge depresije. D – vpliv je bistven 4.2 Modeli ranljivosti Z modeli ranljivosti krajine zaradi določenih dejavnosti smo ugotavljali, kje je krajina zaradi predvidene dejavnosti bolj ran‑ ljiva in kje manj. S pomočjo te metode smo občino razdelili na območja, ki spadajo v enega od petih razredov ranljivosti – od tistih z največjo ranljivostjo krajine zaradi posega (z oceno 5) do tistih z najmanjšo  (z oceno  1). Na podlagi tega, kolikšen delež površine posega, predvidenega s planom, se nahaja na območjih z določenimi ocenami ranljivosti, je posegom pri‑ pisana ocena njihovega vpliva na krajino. S pomočjo mode‑ lov ranljivosti lahko v prostoru iščemo lokacije, na katerih bo vpliv posega na krajino najmanjši, kar pripomore k prostorski optimizaciji plana. Tako kot pri fotomontažah so kazalniki pri modelih ranljivosti prvine in območja prepoznavnosti, naravne vrednote  (krajinski parki in spomeniki oblikovane narave), kulturna dediščina  (kulturne krajine, spomeniki vr‑ tnoarhitekturna dediščina) in izjemne krajine, upoštevana je tudi vidnost predvidenega posega. Vsakemu od teh obmo‑ čij je pripisana ocena, nato pa so podatki s pomočjo matrik kombinirani med seboj. Rezultat je model ranljivosti krajine zaradi predvidenega posega, v katerem so površine v občini Cerknica razdeljene v pet razredov: od območij, na katerih Slika 2: (a) trenutno stanje – leto 2010; (b) grafična simulacija predvidene širitve stanovanjskega območja (foto: Maruša Matko) a b Celovita presoja vplivov na okolje kot orodje za varstvo krajine Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 78 je vpliv posega na krajino zanemarljiv (ocena 1), do tistih, na katerih njegov vpliv ni sprejemljiv. Ker se je pri ocenjevanju vplivov predvidenih posegov na krajino s pomočjo fotomontaž izkazalo, da na krajino najbolj negativno vplivata širjenje pose‑ litve in gradnja cest, smo s pomočjo računalniškega programa ProVal (ProVal2000 …, 1999) izdelali modela ranljivosti krajine zaradi izvedbe teh posegov. Merila: Ranljivejša so zemljišča: • na vidno izpostavljenih, visokih, strmih legah in slemen‑ skih območjih (Marušič  idr., 1998b), • z veliko krajinsko pestrostjo, • s prepoznavnimi krajinskimi vzorci, • izjemne krajine, krajinski parki, dediščinske kulturne kra‑ jine, območja nacionalne prepoznavnosti krajine. Slika 3: Karta ranljivosti krajine zaradi širjenja poselitve v občini Cerknica (viri: GURS, 2010; Ministrstvo za kulturo, 2010; MKGP, 2010; MOP, 2010) M. MATKO, M. GOLOBIČ vpliv je nesprejemljiv vpliv je zelo velik vpliv je velik vpliv je zmeren vpliva ni ali je zanemarljiv 0 2,5 5 7,5 10 km Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 79 Poleg tega je treba upoštevati tudi smernice za varovanje za cer‑ kniško območje  (Marušič  idr., 1998b), ki priporočajo omeje‑ vanje poselitvenih območij – usmerjanje poselitve v obstoječa naselja in oblikovanje jasnih robov naselij. Za ocenjevanje vplivov smo karto ranljivosti v GIS prekrili s karto načrtovanih posegov, da smo ugotovili, kolikšen delež površine posegov je v območjih z največjo ranljivostjo. Posame‑ znim posegom so ocene njihovih vplivov na krajino pripisane glede na obseg njihove površine, ki sega na območja, ki imajo v modelu ranljivosti oceno  4  (vpliv je zelo velik) ali 5  (vpliv ni sprejemljiv). 4.3 Rezultati testnega preizkusa metode S pomočjo fotomontaž in z modeli ranljivosti smo ocenjevali, kakšni so vplivi na krajino petnajstih različnih posegov, pred‑ videnih z OPN za občino Cerknica. Na splošno se je izka‑ zalo, da je s stališča varstva ustreznejša metoda z modelom ranljivosti, saj je bilo z njo za šest posegov ugotovljeno, da je njihov vpliv na krajino bistven in zato njihova izvedba ni smiselna, medtem ko je bilo to s fotomontažami ugotovljeno za tri posege. V devetih primerih smo z obema metodama do‑ bili enako oceno vpliva na krajino, v šestih primerih pa so se dobljene ocene med seboj razlikovale. Pri tem gre za posege z manjšo površino – za tri manjša območja, namenjena pozi‑ davi, in za oba odseka obvoznice Cerknica. Le območje 6 na Rakeku je po površini večje  (zavzema približno 26  ha). Pri treh stanovanjskih območjih je bil vpliv na krajino, dobljen z modelom ranljivosti, bistven, medtem ko so istim območjem fotografske simulacije pripisale oceno C (nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov). Pri območju 3 v Begunjah je bil večji vpliv ugotovljen s fotomontažami  (ocena  C), model pa je temu območju pripisal oceno A (vpliva ni ali je pozitiven). Pri odseku  A obvoznice Cerknica je model ranljivosti poka‑ zal, da je njegov vpliv na krajino bistven, medtem ko je bilo s fotomontažami ugotovljeno, da vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov ni bistven. Pri odseku B je bilo prav obratno. 5 Razprava in sklepi Plani, ki jih obravnavajo celovite presoje, se lahko med seboj močno razlikujejo. Zakonodaja, ki ureja postopek pripra‑ ve CPVO, pušča izdelovalcem okolijskih poročil veliko svobo‑ de pri izbiri metod za določanje vplivov obravnavanih planov ali programov na posamezne okolijske sestavine. Kljub temu je nabor metod, ki so bile uporabljene za ugotavljanje vplivov na krajino v obravnavanih okolijskih poročilih, razmeroma maj‑ hen. Analiza okolijskih poročil je pokazala, da se metodologija presojanja vplivov na krajino razlikuje glede na tip obravna‑ vanega plana oziroma programa. Pri programih, pri katerih posegi v prostor še niso natančno opredeljeni, se za določanje vplivov na krajino uporablja ekspertno mnenje  – napovedi oziroma opisi predvidenega stanja ob izvedbi programa. Pri planih, pri katerih so posegi že opredeljeni in njihove lokacije določene, pa izdelovalci okolijskih poročil največkrat upora‑ bljajo prekrivanje kart predvidenih posegov s kartami območij s posebnim pravnim statusom (npr. s spomeniki kulturne dedi‑ ščine, krajinskimi parki itd.). Pri tem se kaže, da je poznavanje dejanskega stanja na območju, v katero bo posamezen poseg umeščen, v večini primerov pomanjkljivo, kajti izjemne kraji‑ ne, območja prepoznavnosti in posebnosti v krajini na lokalni Preglednica 1: Primerjava ocen vplivov, pridobljenih s pomočjo fotomontaž in z modeli ranljivosti Območje Površina (ha) Ocena s fotomontažo Ocena z modelom ranljivosti Begunje – območje 1 19,09 C C Begunje – območje 2 0,01 B B Begunje – območje 3 0,007 C A Begunje – območje 4 0,01 C C Begunje – območje 5 0,004 C C Cerknica – območje 1 46,98 D D Cerknica – območje 2 1,69 C D Cerknica – obvoznica A / C D Cerknica – obvoznica B / D C Rakek – območje 1 0,01 C D Rakek – območje 2 0,05 C C Rakek – območje 3 0,03 C C Rakek – območje 4 14,93 D D Rakek – območje 5 0,02 C C Rakek – območje 6 25,78 C D Celovita presoja vplivov na okolje kot orodje za varstvo krajine Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 80 ravni  (na primer živice in omejki, pasovi obvodne vegetacije, izraziti gozdni robovi in podobno), ki nimajo pravnega statu‑ sa, po navadi niso upoštevani. Modeli ranljivosti ta območja sicer vključujejo, vendar se za ugotavljanje vplivov na krajino v okviru CPVO uporabljajo le v redkih primerih. Ocenjevanje vplivov posegov na krajino s pomočjo fotograf‑ skih simulacij in modelov ranljivosti je pokazalo, da je model zaradi načina kombiniranja meril s stališča varstva ustreznejši kot metoda s fotomontažami. Merila za ocenjevanje vplivov so bila pri obeh metodah enaka, vendar smo jih kombinirali na različna načina. Pri fotografskih simulacijah smo preverjali vsako merilo posebej, medtem ko so bila merila pri modelih ranljivosti že vključena v model in kombinirana med seboj s pomočjo matrik. Do največjih razlik med ocenami, dobljenimi z eno in drugo metodo, je prišlo pri posegih, ki so po površini manjši. V teh primerih lahko pri modelih ranljivosti že mini‑ malni premiki v prostoru pomenijo spremembo ocene, prikaz izvedbe posega v prostoru pa lahko da popolnoma drugačno oceno. To se je potrdilo pri treh območjih, namenjenih stano‑ vanjski gradnji, in pri obeh odsekih obvoznice. Zato se je za linijske posege in območja z manjšo površino kot ustreznejša izkazala metoda s fotografskimi simulacijami. Delež površin posega na ranljivem območju je lahko tik pod mejno vre‑ dnostjo, vendar je lahko ocena vpliva, pridobljena s pomočjo fotomontaže, višja. Tak primer je območje  3 v Begunjah, ki je pri modelu ranljivosti zaradi neposredne bližine obstoječe poselitve in zaradi lege na ravnini dobilo oceno A – vpliva ni ali je pozitiven. Fotomontaža je pokazala, da je širitev kljub ravninski legi močno vidno poudarjena, saj je umeščena na obdelovalne površine tik za obstoječimi hišami. S pomočjo simulacije smo ugotovili tudi, da predvideni poseg ni bistven, če se izvede omilitvene ukrepe  – zasaditev po vzoru visoko‑ debelnih sadovnjakov, kar omogoča ohranjanje tradicionalnih krajinskih vzorcev in zakrivanje vidno izpostavljenih novih gradenj. Druga težava pri ugotavljanju vplivov s pomočjo modelov ranljivosti je natančnost podatkov. Nekateri podat‑ ki  (prepoznavnosti krajin na nacionalni ravni) niso bili po‑ sodobljeni (zaradi neupoštevanja območja prepoznavnosti pri planiranju v preteklosti je del območja, čez katero je predviden potek odseka A obvoznice Cerknica, razvrednoten). Izkazalo se je, da je zaradi nenehnega spreminjanja krajine nujno po‑ trebno temeljito poznavanje dejanskega stanja na terenu. Pri metodi s fotografskimi simulacijami se je izkazalo, da je zelo pomembna izbira fotografije območja, na katerem bo projekt izveden. Edini primer večjega območja, na katerem je bila pred‑ videna stanovanjska gradnja in na katerem sta se oceni, dobljeni z obema metodama razlikovali, je bilo območje 6 na Rakeku, kjer zaradi različnih dejavnikov (bližina ceste, obstoječa vege‑ tacija) fotografija območja ni zajemala dovolj širokega zornega kota, zaradi česar je po vsej verjetnosti prišlo do odstopanj. Izkazalo se je, da se metodi med seboj dopolnjujeta, zato bi ju bilo treba pri ugotavljanju vplivov predvidenih posegov na krajino kombinirati. Izdelava modelov ranljivosti krajine zaradi predvidenih dejavnosti bi morala biti vključena že v zgodnje faze priprave plana. Tako bi dobili potencialne lokacije za umestitev posegov. Vpliv posegov na posamezne lokacije bi bilo nato treba preveriti še s fotografskimi simulacijami, ki bi prav tako pomagale poiskati tehnološko najustreznejšo reši‑ tev oziroma določiti omilitvene ukrepe. S tem bi omogočili prostorsko in tehnološko optimizacijo plana, CPVO pa ne bi pomenila le njegove potrditve. V okolijskem poročilu za OPN Občine Cerknica je bilo ugo‑ tovljeno, da vpliv izvedbe predvidenih posegov na krajino ob izvedbi omilitvenih ukrepov ni bistven, medtem ko je bilo pri testni metodi za več posegov ugotovljeno, da je njihov vpliv na krajino bistven. Pri ugotavljanju vplivov na krajino smo se osredotočili predvsem na širjenje stanovanjskih površin, ki je bilo v predlogu OPN zastavljeno zelo velikopotezno. Posta‑ vlja se vprašanje, ali sploh obstajajo potrebe po tako obsežni širitvi poselitve, zato je na tem mestu treba poudariti pomen upoštevanja  (demografskih) trendov in potreb prebivalstva v začetnih fazah priprave razvojnih dokumentov. Maruša Matko Begunje pri Cerknici, Slovenija E‑pošta: marusa.matko@gmail.com Mojca Golobič Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana, Slovenija E‑pošta: mojca.golobic@bf.uni‑lj.si Viri in literatura Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. Uradni list Evropske unije, l. 197/30. Geodetska uprava RS. (2010): Kartografsko gradivo občine Cerknica. Izpis iz baze podatkov. Ljubljana. Habjan, J. (2010): Celovita presoja vplivov na okolje (osebni vir, 12. 10. 2010). Harmel, M (ur.) (2005): Okoljsko poročilo za Občinski lokacijski načrt za območje proizvodne cone Želodnik. Domžale, Oikos, d. o. o. Harmel, M. (ur.) (2008): Okoljsko poročilo za Izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. Domžale, Oikos, d. o. o. Hrabar, M. (ur.) (2007): Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje instrumenta predpristopne pomoči Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007–2013. Domžale, Oikos, d. o. o. Hrabar, M. (ur.) (2007): Okoljsko poročilo v okviru Celovite presoje na oko- lje za Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007–2013 v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja. Domžale, Oikos, d. o. o. Jankovič, K. (ur.) (2008): Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Idrija. Ljubljana, Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., in Aquarius, d. o. o. M. MATKO, M. GOLOBIČ Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 81 Juvančič, L. (ur.) (2007): Okoljsko poročilo za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Domžale, Biotehniška fakulte‑ ta in Orbicon. Kaliopa iObčina. (2010): Spletni GIS portal občine Cerknica. Dostopno na: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=Cerknica (november 2010). Kamenšek, N. (ur.) (2009): Okoljsko poročilo za Občinski podrobni pro- storski načrt za smučarsko tekaški poligon na Rogli. Ljubljana, Aquarius, d. o. o. Kejžar, I. (ur.) (2007): Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt za kamnoloma Rodež in Perunk. Domžale, Ipsum, d. o. o. Kobe, U. (ur.) (2009): Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Gorje. Ljubljana, Bureau veritas, d. o. o. Kolar Planinšič, V. (2010): Celovita presoja vplivov na okolje (osebni vir, 12. 10. 2010). Kontić, B., Marušič, I., Rakovec, J., Koblar, J., Kos, D., Polič, M., idr. (2000): Trajnostno regionalno razvojno načrtovanje: zbornik rezultatov projekta. Ljubljana, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Lenardič, M. (2010): Celovita presoja vplivov na okolje (osebni vir, 12. 10. 2010). Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M., Bartol, B., in Prem, M. (1998a): Regional- na razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji: Metodološke osnove. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Urad RS za prostorsko planiranje. Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M., in Hudoklin, D. (1998b): Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji: Kraške krajine notranje Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Urad RS za prostorsko planiranje. Marušič, J. (ur.) (2007): Okoljsko poročilo za Strategijo prostorskega razvo- ja občine Ig. 2007. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2010): Kataster dejanske rabe kmetijskih zemljišč (RABA). Izpis iz baze podatkov. Ljublja‑ na. Ministrstvo RS za kulturo (2010): Register nepremične kulturne dediščine. Izpis iz baze podatkov. Ljubljana. Ministrstvo RS za okolje in prostor. Agencija Republike Slovenije za okolje. (2010): Območja in točke naravnih vrednot. Izpis iz baze podat‑ kov. Ljubljana. Mlakar, A. (2006a): Analiza ranljivosti prostora kot izhodišče izvedbe celovite presoje vplivov na okolje. V: Perko D. in sod. (ur.): Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006, str. 169–176. Ljubljana, Založ‑ ba ZRC. Mlakar, A. (ur.) (2006b): Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje državnega lokacijskega načrta za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja. Gradivo po reviziji. Lju‑ bljana, Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Aquarius, d. o. o. Mlakar. A. (ur.) (2007): Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Polje – Vič. Gradivo po reviziji. Ljubljana, Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Aqua‑ rius, d. o. o. Okoljsko poročilo splošnega načrta državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami. (2007): Ljubljana, Geološki zavod Slovenije. Okoljsko poročilo za Načrt ureditve kobilarne Lipica. (2008): Ljubljana, ZRC SAZU. Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo me- sto. (2008): Ljubljana, Chronos, d. o. o. Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Cerknica. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN Cerknica na varovana območja narave SCI Kozje stene pri Slivnici, SCI Javorniki – Snežnik, SCI Notranjski trikotnik, SCI Krimsko hribovje – Menišija, SCI Kočevsko, SPA Snežnik – Pivka, SPA Cerkniško jezero, SPA Planinsko polje, Notranjski regijski park in Krajinski park Rakov Škocjan. (2010): Domžale, Oikos, d. o. o. Okoljsko poročilo za Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Podlehnik. (2007): Bled, Marbo, d. o. o. Okoljsko poročilo za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2007 do 2015. (2007): Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. Okoljsko poročilo za Operativni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. (2007): Domžale, Oikos, d. o. o. Okoljsko poročilo za Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013. Različica, dopolnjena na osnovi pripomb neodvisnega sloven- skega revizorja in pripomb v okviru posvetovanj. (2007): Benetke, Greta associati in MK projekt. Okoljsko poročilo za prostorske izvedbene pogoje na območju poslovno-in- dustrijske cone Cikava. 2009: Ljubljana, Chronos, d. o. o. ProVal2000 v1.1.0.6, gis modeller, © 1999–2001, Realis d. o. o., Dioptra d. o. o., MOP‑GIC. Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite pre- soje vplivov izvedbe planov na okolje. Uradni list Republike Slovenije, št. 73/2005. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije, št. 39/2006. Ljubljana. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije, št. 70/2008. Ljubljana. Zupančič, T. (ur.) (2007): Okoljsko poročilo za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z republiko Avstrijo. Končno poročilo – v revizijo. Ljubljana, Imos Geateh, d. o. o. Celovita presoja vplivov na okolje kot orodje za varstvo krajine