Vam, bratje, dajem vse: srce in misel prerojeno
— življenje vračam vam, ki sem od vas prejel ga v dar.
Vas čakam, da odplujemo s to zemljo pomlajeno
v prihodnje dni in da nam samo sonce bo krmar.
POSLEDNJA NOČ
IGO   G RUDEN
Ljubezni tvoje dih, šepet in vonj
nocoj ne uspava me v pokojno spanje:
drdranje voz in peketanje konj
po mestu v megli gre kot blodne sanje,
in noč mrmra, mrmra, mrmra
pod težo zimskega neba.
Privijam k sebi te v slovo nocoj,
ko da bi hotel v smrt s seboj te vzeti:
ko me zajame najstrašnejši boj,
mi radi tebe bo težko umreti,
a sence tiha le pečot
naj gre takrat čez tvojo pot.
Kaj v meni je to noč, še sam ne vem, nekoč sem v tebi znal ves svet ljubiti: kdo  dal  oblast  neznanim je ljudem, da moji sni najlepši bodo ubiti? Le noč mrmra, mrmra, mrmra pod težo zimskega neba.
Odpusti mi, kot ti odpuščam jaz,
če drug nad drugim sva kedaj zdvomila:
naj v tebi čist ostane moj obraz,
kot mene v smrt boš čista ti spremila,
in nikdar strt od bolečin
ne bodi name tvoj spomin.
,
20