OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine JL NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST-SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds ^2JIXXXVII.—LETD XXXVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 23, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 182 ^AtlLlNK OPALICH 0 dolgotrajni bolezni je pre-v St. Alexis bolnišnici ine Opalich, rojena Lonchar* 66 let, stanujoča na 360 E. v 41^^ ^onia je bila iz Darova &Voniji^ kjer zapušča brata, /ifieriki se je nahajala 45 let V kjer zapušča brata, јђ .^^i'iki se je nahajala 45 let Sž^7 članica podr. št. 41 dr?"' "^"^"štva št. 235 H.B.Z., sv. Sava št. 1 Jedinstvo srbskih sestara. zapušča soproga Mi-Lik^' iz Postujca, kotar štiri sinove: Stephan, ml. in Daniel ter Matic, pet in več sorodnikov. Sin Nicholas je bil ubit v bot Pogreb se vrši v sc- Po ° Popoldne ob 12.45 uri iz J'ebnega zavoda Joseph žele ev E-152 St., v cerkev tef ® na E. 36 St. ob 1.30 uri na pokopališče sv. Teo-ЈЗ' v družinsko grobnico. ^J^RNej Kramar j> 1 Po đ včeraj poročali, je fta Ч bolezni preminil I'Ozn ° domu v torek zvečer ioč Jernej Kramar, stanu-Norwood Rd. Star'je ^'jubl - ^ je bil doma od Iga pri odkoder je prišel v k ђ ° pred 53 leti. Dolgo let Zgornjem naslovu vodil bil u osem let pa je Slo^^°^ojen. Bil je član društva št. 1 S.D.Z. in društva št. 126 S.N.P.J. zapušča soprogo Anna, 4ve ^ ^^brenja, sina Jerneja, J^^kinji in enega pravnu-stari domovini pa brata to 2i i Pogreb se vrši v sobo-Qb 7.30 uri iz Zakraj-pogrebnega zavoda v l^ališZ in nato na poko- M Calvary. Zvezda Eisenhowerja ugaša; demokratje nad republikanci Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja v Princetonu je izvedel poskusno glasovanje o popularnosti predsednika Eisenhowerja. Rezultat je ta, da je ta popularnost v razdobju enega meseca padla kar za pet odstotkov, da se je znatno pomnožilo število tistih, ki ne marajo izraziti nobenega mnenja in da so demokratje po večini izrazili Eisenhower]u kot osebi nezaupanje. Važna je nadaljnja ugotovitev tega zavoda. Če bi se danes registrirali vsi Amerikanci in Ameri-kanke, namreč za volitve ter bi se izjavili ali so pristaši republikanske ali pa demokratske stranke, bi bil rezultat ta, da bi imeli demokratje ŽO milijonov več registriranih pristašev kot pa republikanci. Za novo orientacijo! % ,?® ie pravi ^tor 21. septembra, — je gpj 5 komunistična stranka Pq te Rovo državno ustavo, loti ^®tavi, ki še ni bila v ce- •likti objavi jena, so predvidene pravice sedanjega tung^ ^^ka republike Mao Tsc-imel naslov "pred-Ske." A ljudske republike Kitaj-"lev^ ustava sicer predvi-%а1(оц ^^sko zastopstvo, torej bo pa bo imel moč, z izdajanjem lastnih Puščal imenoval in od- vlade, da bo sam SVoJq ^povedal vojno in tudi na proglasil, če bo po ki. obsedno stanje v republi zbornica se bo po tej to. Golila in sestala vsako le- z ozirom na predstoječe volitve pa je napoved istega zavoda naslednja: Kot je trenotno volilno razpoloženje, stojijo demokratje dobro. Če naj republikanci obdržijo večino v spodnji zbornici, bi morali dobiti na ameriškem jugu 55 odstotkov oddanih glasov. Tega ne morejo dobiti. Morajo torej nujno računati s tem, da bo v spodnji zbornici po volitvah v mese'cu novembru demokratska večina. Kako modrujejo ženske Frances Bolton, republikanska kongresnica iz Clevelanda, je napovedala, da če ne bo prihodnji kongres po večini republikanski, bo vse na kocki tako v Ameriki, knt v ostalem svetu. Če bodo demokratje zmagali, potem naj poslovni svet ve, da bo pritisnjen ob steno. Če volimo demokrate, nočemo naše svobode . . . Predsednik Eisenhower si ne želi demokratskega kongresa, da izvede svoj program. Trditev, da se republikanci ne brigajo za navadnega človeka, ne drži. Bolton pravi, da so demokratje tisti, ka terim je usoda navadnega človeka deveta briga ... V Ohio kandidira za republikanskega senatorja sedanji poslanec George Bender. Bender je poslal v volilno borbo tudi svojo ženo Edno, ki na shodih takole modruje: Ne spoznam se v politiki, poznam pa svojega moža bolje kot pozna on samega sebe. Vedno sem delala za republikansko stranko. Osebno blagostanje je vezano z splošnim državnim blagostanjem. Kar je dobro za ameriški narod, je dobro tudi za nas. Benderjeva pride do zaključka, da radi tega njenega spoznanja bodo Amerikanke po večini volile pri volitvah meseca novembra republikansko. O svojem možu Benderju je njegova žena tudi trdila, da ni noben slamnat mož Eisenhowerja. Je pač le slučaj, da se Bender kot republikanec strinja z Eisenhower jem kot republikancem. (Zadnji orkan, ki je divjal po ameriškem severovzhodu, so krstili za Edno. Povzročil je precej škode. Glede nastopa Edne Bender pa računajo s tem, da njeni javni nastopi ne bodo preveč škodovali.) ATLANTIC CITY, N. J., 21. septembra — Na občnem zboru delavske unije jeklarjev je imel njen predsednik David McDonald zanimiva izvajanja. Trdil je, da ni zadovoljen s sednjim programom in delom ameriških delavskih uunij. Treba je najti novih poti, da rešimo sedanje probleme. To kar obstoja, ne zadovoljuje. McDonald ni za marksizem v delavskih unijah, pa tudi ne za sedanjo materialistično dobrohotno politiko delavskih unij, katero je on označil z sebično. Toda kaj naj bo nova pot, novi program? O tem se McDonald ni točno izrazil. Vsekakor je njegova trditev, da ameriške delavske unije ne odgovarjajo času in potrebam, zanimiva. Jeklarji občutijo depresjjo ATLANTIC CITY, 22. septembra—Na konvenciji CIO unije jeklarskih delavcev je bilo po-ročano, da tretjina delavcev te industrije na lastni koži občuti nazadovanje v proizvodnji jekla. Kadar industrija jekla dela s polno paro, uposluje 1,150,000 delovnih moči. V prošlem letu je bilo odslovljenih 277,000 delavcev, skoraj 200,000 pa jih je, ki delajo manj kot 40 ur na teden. Zborovanje je sprejelo več sklepov, kateri bodo naslovljeni na vlado v svrho omiljen j a položaja med delavstvom. Vlada naj bi preskrbela financo za odplačevanje dolgov na domovih delavcev, ki so bolni ali brezposelni. Dalje želi unija, da se zniža obrestna mera teh posojil, in da se na ta način prihranjeni denar uporabi za zavarovanje dolgov v korist lastnikom domov, ki naj bi s tem dobili enako zaščito od vlade, kakor jo uživajo sedaj banke, ki so posodile denar, za kar so dobile vladno poroštvo. Dom je temelj države, poudarja unija, in če vlada dopusti, da bodo delavci izgubljali domove, ker ne zmorejo odplačil na dolg, potem bo postalo lastovanje do ma nezaželjeno, in s tem bo udarjena morala vsega naroda ŠE ZA HITREJŠO DOSTAVO POŠTE Ameriška poštna uprava dela načrte, kako modernizirati poštno službo. Napoveduje se, da bodo imeli poštarji na razpolago male avtomobile, da bodo važna ameriška središča zvezana z letali, ki bodo izključno samo v poštni službi. Na kaj so pri poštni upravi še prišli? Da uradi niso zadostno razsvetljeni. Torej—več luči! Nas zanima poštni promet. Večkrat se povdarja, da je Amerika na tem in tem polju na prvem mestu, da recimo v produkciji tega ali onega prekaša ves ostali svet. Kako pa je s poštnim prometom? Združene države s svojo poštno upravo dostavijo na naslovljence vsako leto 50 milijard raznih poštnih pošiljk. Ali več, kakor pa ves ostali svet! Amerika ima še eno posebnost, da je namreč narod narodov. Uradni jezik je sicer angleški, toda naslovi so pač pisani, kakor si jih to zamisli tisti, ki pošlje pismo, dopisnico ali karto. Poštna uprava ima tudi mnogo opravka radi tega, kar so naslovi nepopolni in površni. Ali naj gre taka pošiljka v koš? Ne! Gre iz roke v roko, da vendar končno pride do tistega, ki mu je namenjena. In koliko je takih pregledov? Na milijarde in milijarde! '»i* Ml ad. pev. zbora »u Mladinskega pev-^atefi Slov. del. doma na več^*^ vršijo vsak pe- ^ ^^i- Pevovodja SCHJei' otroci, ki bi ra- z zborom pri kon-4 da *^^etnici, še vedno pi'i-• Se zboru pridružijo. Star-tedh da otroke pošlje- k vajam. Harriman-Ives NEW YORK, 22. septembra— Republikanska stranka države New York je čakala na izid glasovanja demokratske stranke, 1:0 gre za kandidaturo bodočega governerja države New York. Potem ko so demokratje postavili za svojega kandidata Averella Harrimana, so republikanci na svoji listi sprejeli kandidaturo dosedanjega senatorja Irvinga Ivesa. Averell Harriman je v demokratskih vrstah znana politična osebnost. Med drugimi mesti jo zavzemal pod demokratsko vlado Doložaj, ki ga ima sedaj Harold Stassen, to je mesto upravnika fondov ameriške - pomoči tujini. Harrimana označujejo premoženjsko vzeto za milijonarja, socialno politično pa za pristaša Rooseveltovega New Deala. Pobiranje asesmenia Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v petek zvečer, 24. sept. v spodnji dvorani. Tajniki društev, ki zborujejo v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., pa bodo pobirali asesment v ponedeljek, 27. sept. od 6. do 8. ure zvečer. ZBOLJŠANJE V DELU? WASHINGTON, 21. septem bra—Delavsko tajništvo trdi, da se je položaj v delu v velikih ameriških središčih nekoliko zbolj-šal. Zaposelnost, da se je povečala in da vsi znaki kažejo, da bo šla ta tendenca naprej. Omenja se industrijsko območje Columbus, Ohio, ker da je nastopilo tako zboljšanje, da se bo to območje moralo postaviti v drugo kategorijo. Industrijska območja kjer je več kakor šest odstotkov delavstva nezaposlenega, so bila označena za kritična. Tudi Columbus. Sedanji položaj pa da zahteva, da se Columbusu ta značaj odvzame. Priprave na Formozi Kadarkoli bo prilika, bom ponovil zahtevo, da pride Kitajska med ZN*'-Višinski Novi predsednik ZN Je to Nizozemec Elco Klef-fens. Bil je že nizozemski zunanji minister. Obvlada angleščino in francoščino, žal pa mu je, da ne obvlada, kot se je sam izrazil, tudi "blagodoneče španščine." Letošnje zasedanje Združenih narodov bo trajalo do 7. decembra. Med gosti, ki se zanimajo za Združene narode, je tudi Eleo-nor Roosevelt, ki je sodelovala že pri rojstvu te organizacije in bila do nastopa republikanske administracije sama članica ameriške delegacije pri Združenih narodih in zelo agilna članica, če ne predsednica raznih odborov te ustanove. TAIPEI, Formoza, 22. septembra—Poveljnik Sedme ameriške flote, ki se nahaja v vodah okrog !?ormoze in ki naj brani Formo-zo pred napadom Kitajcev iz ce-ine, podadmiral Alfred Pride je na uradnem obisku pri Čiang Kajšeku. Poleg Čiang Kajšeka bo Pride obiskal tudi glavni stan ameriške vojaške delegacije. Pride bo nato nadzoroval pomorske baze na južni Formozi. Istočasno s prihodom pod-admirala Pride so se raznesle vesti, daje Sovjetska zveza začela s pomorskimi manevri v vo dah na Daljnem vzhodu. Svojo vojno brodovje da je razpostavila in pomnožila ob kitajski obali. KITAJSKA JE BILA ODBITA LE ZA TO LETO NEW YORK, 22. septembra—Združeni narodi so drugega dne svojega zasedanja opravljali formalne tekoče stvari, to je, izvolili so razne podpredsednike in predsednike odborov in komisij te organizacije. Ker je bil odklonjen predlog Višinskega, da naj se Kitajska sprejme med Združene narode, je Višinski takoj naglasil, da ni vrgel puške v koruzo. Kakor hitro se mu bo nudila ugodna prilika, bo ta predlog ponovil. Pri včerajšnjem glasovanju* naj naglasimo, da je bilo nekaj zunanjih okolnosti, ki kažejo na ozračje, v katerem zasedajo Združeni narodi. Šef ameriške delegacije Henry Cabot Lodge je razdelil med vse delegacije posebni dokument, v katerem so zbrani vsi nezaželje-ni dogodki, ki jih je povzročala komunistična Kitajska od leta 1950 dalje. Ti dogodki kažejo na to, da sedanja komunistična Kitajska ni miroljubna in torej po listini Združenih narodov nima pravice do vstopa v to organizacijo. Ukrajinci antikomunisti so izdali svoje posebne letake, ki so jih raztrosili po dvorani. Do kakega večjega konflikta pri tem ni prišlo. Med bivšo predsednico Združenih narodov gospo Vijajo Pandit, ki je sestra predsednika indijske vlade Nehruja, in med člani indijske delegacije, zlasti med njo in Nenonom, je prišlo do besednega obračunavanja, v katerem se je Menon odkrito postavil za predlog Višinskega, za Kitajsko med Združenimi narodi in proti ameriškemu predlogu. Skandinavske države. Švedska ter Norveška in Danska, so še pred tem zasedanjem Združenih narodov sprejele sklep, da bodo glasovale za to, da naj se Kitajska sprejme v to organizacijo. Pri tem sklepu so tudi ostale in dosledno za Kitajsko glasovale. Zanimivo je, da se je blok arabskih držav vzdržal glasovanja. Tudi je podčrtati, daje borbo zoper komunistični blok vodil to pot Henry Lodge, čeprav je bil na zborovanju osebno prisoten ameriški državni tajnik John Foster Dulles, toda Dulles se ni oglasil k besedi. Nastop Lodge j a in pasivnost Dullesa so tolmačili tako, da si hoče Lodge dobiti večjo besedo pri vodstvu ameriške zunanje politike. Pozdravi s konvencije S. N. P. J. S konvencije S.N.P.J. smo prejeli pozdrave od: delegata društva Mir št. 142, Anton Bokal in Stefan Vozel ter gl. uradnika Louis Kaferle, katerim se pridružujejo tudi obiskovalci, Mrs. Gertrude Bokal ter Mr. in Mrs. Frank Ravnikar iz Lorain, Ohio. Dalje pošiljata pozdrave Torn in Josie Zakrajšek, ki pišeta, da je delegacija na delu, da izvrši vse, kar je mogoče za dobrobit članstva. Graduiral iz tehniškega inšliluta Mlad slovenski mladenič. Frank Zadnikar, sin poznanih Mr. in Mrs. Matt Zadnikar iz 50 Stam-baugh St., Girard, Ohio, je pred kratkim z odliko dovršil študije na DeVry tehniškem inštitutu, Ta inštitut je pod okriljem De-Forest Training, Inc., v Chicago, katero je v deželi eno največjih in najbolje opremljenih tehniških šol za televizijo, radio in elektroniko; katero polje postaja z vsakim dnem bolj važno v svetu. Mladeniču čestitamo in mu želimo obilo uspeha! ZA SLOŽNI NASTOP DELAVSTVA! Nixon prihaja Podpredsednik Richard M. Nixon bo 6. oktobra v Cleve-landu govoril 'pred izbranimi republikanci, katere upa navdušiti za volitve dne 2. novembra. Istega dne bo nastopil tudi pred sličnimi sestanki republikancev v Akronu in Toledu. Na občnem zboru AFL v Los Angelesu so se delegatje posameznih delavskih unij AFL zedi-nili v tem, da ne bodo klonili sedanji republikanski administraciji. Politiko Washingtona so označili kot tako, ki hoče delavske unije spraviti na kolena, potem pa bi jim Washington dal nekaj socialnih drobtinic. Nič ni pomagalo, da so uradni zastopniki federalne vlade skušali prikazati delegatom. AFL, da se njihov unijski program ne razlikuje v mnogem od socialnega programa Eisenhowerja. Predsednik CIO Walter Reu-ther je pozdravil zborovanje AFL s posebnim pismom, v katerem je naglasil potrebo po slož nosti ameriškega organiziranega delavstva. Dogovor, da se unije v istem podjetju ne bodo več na padale in ne med seboj tekmovale, ko gre za pridobivanje član- stva, ali za zastopstvo delavstva je prvi korak k še močnejšim in boljšim stikom v bodočnosti. V Atlantic City, N. J., kjer ima svoj občni zbor ameriška unija jeklarjev CIO, so sprejeli resolu cijo, v kateri ugotavljajo, da je bilo delavstvo v zadnjih dvajsetih mesecih prvič v svoji zgodovini popolnoma zapostavljeno. Ponovili so zahtevo, da se Taft-Hartleyev delavski zakon ne popravi, marveč odpravi. Da se dvigne sedanja minimalna mezda od 75 centov na $1.25 in da se uzakoni zavarovanje zoper bolezen. Federalna vlada naj se briga za stanovanjske probleme. Delavstvo, organizirano v CIO, so nadalje pritožuje, da je šla federalna vlada v glavnem mimo njegovih zahtev, čeprav je bilo v volilni borbi leta 1952 svečano obljubljeno, da bo delavska zakonodaja pravična in poštena. Zadnje vesti Včeraj so imeli nekateri kraji Ohio 30 stopinj temperature. Za danes se napoveduje gorkeje in bo najvišja temperatura dneva 68 stopinj, najnižja pa 42 stopinj. Dne 11. novembra bo v Clevc-landu v Public Hali zaprisega 1,800 novih ameriških državljanov. To število je najvišje v zgodovini naturalizacije državljanov v Clevelandu. 335 obolelih na poliju se je do-feedaj zateklo v olevelandske bolnice. Lani ob istem času je bilo 812 slučajev. Smrtnih žrtev poli-ja je bile lani toliko kakor letos —osem. Včeraj je umrla na poliju 30-letni delavec in oče dveh otrok, Allan Yarman. V mestni bolnici v Tokiju je umrl radio operator na ribiški ladji, katero so zajeli radio-žarki eksplozije vodikove bombe na Pacifiku, ki je eksplodirala dne 1. marca. To je prva svetovna žrtev vodikove bombe. Japonski listi v današnjih izdajah obtožujejo Ameriko, obtožujejo pa enako uporabo atomske energije v sovražne namene. V Londonu trdijo, da stojimo pred podpisom pogodbe^ med Jugoslavijo in Italijo. Gre za končno ureditev tržaškega vprašanja. To poročilo pravi, da je ameriškemu državnemu podtajniku Murphyu uspelo pregovoriti maršala Tita, da je odstopil od gotovih krajevnih zahtev, ko gre za mejo med Jugoslavijo in Italijo. Dve politični izjavi ste bili danes izrečeni. V Londonu je Clement Attlee dejal, da čim preje se znebimo Ciang Kajšeka na Formosi, tem l)olje za Angleže. Kstes Kefauver, ki je bil en mesec v Evropi, se je vrnil. Dejal je, da je ameriški ugled vsleil napak republikanskega režima padel na najnižjo stopnjo v ameriški zgodovini. V Jefferson City, Mo., so včeraj proti noči zaprti kaznjenci začeli z uporom. Upor je divjal celo noč in ob času tega poročila, še traja. Na pomoč je poklicano celo vojaštvo. Do sedaj so v uporu našli smrt štirje kaznjenci. Nekaj jih je pobegnilo. Kaznilnica gori, že sedaj nastala škoda znaša po približni ocenitvi, pet milijonov dolarjev. Vzrok upora ni znan. Vladno naročilo za 35 milijonov Clevelandska tovarna Cadillac Tank je dobila vladno naročilo v znesku 35 milijonov dolarjev. To naročilo je zadostno za stalen obrat omenjene tovarne do julija 1956. Tam se izdelujejo tanki, topovski kosi in podobne stvari za armado Združenih držav. Novo naročila se bo začelo izvrševati v juliju 1955, ko poteče obstoječi kontrakt, ki ga ima tovarna z vlado. V tovarni dela danes 2700 mož, s 1. januarjem pa se to število zniža na 2000, pri čemur bo poslej ostalo. stran 2 enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published hy THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) ................... For Six Months—(Za šest mesecev)___ For Thred Months—(Za tri mesece)________ .$12.00 - 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. HELIKOPTER-^NOVO ČUDO (2) Helikopter v človeški službi služi tudi potrebi časa. Če se že seznanjamo, kar se tudi moramo, z dejanskimi realnimi pojavi našega življenja, bomo rekli: Koliko držav na s Vetu je bilo še nedavno tega popolnoma agrarnih držav! Tudi Združene države, tudi na primer Velika Britanija. Revolucija v industriji, ko se je začela uporabljati para, elektrika, ko so se začele tehnične iznajdbe, je povzročila urbanizacijo. Podeželje se je preselilo v mesta, ki so bliskovito naraščala. Razmerje med podeželskim in mestnim prebivalstvom še danes govori v prid mestnemu prebivalstvu. Podeželsko se zmanjšuje, mestno prebivalstvo narašča. Kako pa odpomoči vsem potrebam današnjih mest, ki imajo na sto tisoče ali pa celo milijone prebivalstva? Tudi človeška miselnost se je spremenila do dna. V tej spremembi, ki pa so jo zopet rodile potrebe, ima važno vlogo dvoje faktorjev. Prvi je čas, drugi je daljava. Kako izkoristiti čas in kako zmanjšati daljavo? To je problem modernega mestnega človeka. Nadaljnji faktor, ki postaja važnejši v kolikor naraščajo mesta, pa je končno varnost človeka in njegovo zdravje. Velike mestne občine si belijo glavo kako urediti varnost cestnega prometa. To vprašanje ni tipično samo za mesta in njegove ulice, marveč tudi za glavne ceste izven mest. Najboljši vzgled so pač Združene države, kjer se ob praznikih, ki trajajo par dni, pobi je na stotine ljudi ravno na cestah. Velemesta Amerike imajo svoja letališča. Prerivanje po mestnem središču, kakor tudi po posameznih ulicah, je spričo sedanjega avtomobilskega prometa tako veliko, da so se mestne uprave morale odločiti, da zgradijo letališča daleč vstran od mesta. Mesto se širi. Kdo garantira, da ne bo v kratkem času tudi letališče vključeno prav v mestno obzidje! Potnik, ki se hoče poslužiti letala, porabi do letališča in nazaj, ko je opravil polet, če ne gre za daljše polete, skoraj toliko časa, kakor za polet sam. Torej osnovno vprašanje, kako uporabiti čas in kako zmanjšati daljavo. Sicer pa gre z razvojem tehnike naprej tudi stopnja človeških potreb. Ne samo v strogo športnem pomenu te besede, marveč tudi, da se zadosti potrebi sami. Vsi, ki se poslužujemo letalskega potovanja, ne gremo vedno na dolge proge. Za krajše proge sto do tristo milj, na poletu samem izgubimo toliko časa, kakor pri dovozu in odvozu. Helikopter pristaja, kjer ne more pristati nobeno današnje letalo. Se dvigne navpično navzgor, pristane navpično navzdol, se giblje skratka na vse strani, tudi leta. Ima prostora za eno, za dve osebi, za večje število potnikov. Rešujejo se problemi, kako zidati strehe, da bo helikopter v službi in lasti posameznika na strehi pristal, kakor zapeljemo danes svoj avtomobil v domačo garažo. Rešuje se problem, kako naj mesta predvidevajo male prostore, ki bodo neka letališča za helikopter. Zadnje vprašanje nas predvsem zanima. Ali je naša streha že v bližnji bodočnosti za helikopter isto, kar je naša garaža za naš avtomobil od danes. Trdi se, in to čisto naravno, da bo nekaj let še vedno preteklo, predno b helikopter postal splošna ljudska last, kakor je danes avtomobil. Za pilotiranje helikopterja je potrebno večje strokovno znanje, kot za avtomobil. To je res. Zračna služba zahteva sama na sebi potrebno znanje. Stroški dvosedež-nega helikopterja znašajo danes okrog 33,000 dolarjev. Če pa se spomnimo nazaj na početke radia, televizije, pa tudi avtomobilizma, vemo, da kar je bilo včasih redkost in drago, je z razvojem postalo splošnost in znosljivost v ceni. Sodobni ameriški Slovenec se bo zanimal tudi za—helikopter. L C. VINSKA TRGATEV NA FARMI S.N.P.J. CLEVELAND, Ohio—Odbor izletniških prostorov S.N.P.J. priredi vinsko trgatev v nedeljo, 26. sept. na svoji farmi na Char-don in Heath Rd. Vsem, ki ste lansko leto posedli vinsko trgatev, je gotovo še v spominu kak lep užitek ste imeli. Letos obeta biti prireditev še bolj izpopolnjena in v večjem obsegu. Naši izletniški prostori so kot nalašč za tako prireditev. Naši pridni fantje so že izdelali keh, ki bo večji kot lanski, da bo lahko spraviti notri vsi, ki nc bodo pokorni županovi zapovedi. Zupan ne bo dovolil tatvine v svojem vinogradu, zato bodo njegovi pazniki, brhke viničarkfe in zastavni viničarji skrbeli, da bodo kršilci kaznovani. Župan Frank Klemenčič pravi, da bo pričel program ob 1. uri popoldne. Zato ste vabljeni, da pridete ob določeni uri, da boste imeli priliko videti lep prizor, ko bodo prišli viničarji in drugo osobje prepevajoč iz hriba doli. Viničarji in viničarke bodo v lepih narodnih nošah, prizor bo nadvse slikovit ko bodo v krasnem vinogradu, napolnjenim s sadjem. Ženski odsek farme bo skrbel, da ne bo nihče lačen. Naši stalni točaji bodo pa skrbeli, da bo dovolj pijače. Za ples bo igrala Grabnarjeva godba, ki bo spremljala tudi pri programu. Odbor je prvotno nameraval ob tej priliki tudi obhajati 15-letnico farme, ker pa je uvidel, da bi bilo preveč za en dan, se je odločil obhajati ta dogodek sam zase. Določilo se je 3. oktober za proslavo obletnice. To bo nekak domač družaben dan. Oddalo se bo lepe dobitke in ako še nimate listke, si jih preskrbite pri članih odbora Farme. Torej, v nedeljo, 26. septembra, vsi na farmo S.N.P.J, kjer bomo veseli na Vinski trgatvi! Theresa Gorjanc, zapisnikarica. Zahvala in pozdravi iz Calif or nije SAN FRANCISCO, Calif. — Gotovo si že marsikateri misli, da sem na vse pozabila, odkar je minil naš piknik. O ne, vsaki dan mislim na vas vse, kateri ste se udeležili našega piknika. Zavedam se, da brez tako lepe udeležbe ne bi naš krožek št. 3 Prog. Slovenk imel tako lep uspeh. Torej, iskrena hvala vam vsem, ob priliki bomo pa skušale me članice povrniti vaš obisk. Vsem tistim, kateri ste nam priskočili na pomoč, bodisi v kuhinji, pri bari, dopisovalcem in Enakopravnosti za pravočasno oglaševanje, se srčn6 lepo zahvaljujem., Enako hvala Grabnarjev! godbi, saj brez njih se ne bi imeli tako prijetno. To so naši euclidski fantje in priporočamo jih za vaše priredbe. Ravno sedaj se nahajam v San Francisco, Californiji, kamor sem prišla pred par tedni. Videla sem že precej okolice, pa je ле marsikaj zanimivih stvari, katere hočem ogledati si predno se vrnem domov. Mislim, da bom do naše prihodnje seje že doma. Vabim vse članice, da pridete na sejo. Tajnica vam bo podala poročilo o našem pikniku, jaz vara bom skušala pa povedati kaj o tej sončni Californiji. Saj bomo imele malo prigrizka, tudi, kaj praviš, Betka? Pošiljam pozdrave vsem članicam krožka št. 3, vsem prijateljem in uredništvu Enakopravnosti. Tukaj nimajo slovenskega časopisja, kar jaz zelo pogrešam. Bodite mi vsi iskreno pozdravljeni in na svidenje! Mary Kobal, predsednica krožka št. 3 .P. S. Piknik društva "Soča" št. 26 S.D.Z. CLEVELAND, Ohio—Ker se nikniška sezona bliža zaključku, je društvo Soča št. 26 S.D.Z. na zapadni strani odločilo prirediti svoj zadnji piknik v tej sezoni in sicer v nedeljo, 26. septembra v prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pri-eetek ob 3.30 uri popoldne. Za plesaželjne bo godba pričela igrati ob 5.30 uri in bo igrala do pozno v noč. Vljudno vabim vse člane in članice, kakor "tudi naše prijatelje in cenjeno občinstvo od blizu in daleč na poset. Kar se tiče postrežbe, bo izvrstna, godba bo pa tudi igrala v zadovoljstvo starim in mladim. Ker so prostori dobro urejeni, se piknik vrši tudi v slučaju slabega vremena. Torej,-pozdrav in na svidenje v nedeljo, 26. septembra v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Joseph Miklus, tajnik. Dodatna zahvala EUCLID, Ohio — V zahvali krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, se je pomotoma izpustilo imeni dveh naših vrlih in za delo v prid krožka vedno vnetih članic, Mrs. Vere Potočnik in Mrs. Gusti Slejko. Obe ste poznani kot marljivi delavki, nikoli ne odre-čete svojega sodelovanja pri eni ali drugi priredbi, za kar smo jima vse hvaležne. Torej, oprostite, da'se je primerila ta neljuba pogreška. Elizabeth Matko, tajnica. Novice iz Škocjana in okolice 5. avgusta je okoli tretje ure popoldne udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Avsca iz Gomile št. 8. Do tal je pogorel skedenj s senom; pod skednjem je imel Avsec hlev z živino, katero pa je rešil. Škoda je približno 200,000 dinarjev. Na kraj požara so prvi prišli gasilci z Bele cerkve, takoj za njimi pa gasilci iz Maharovca. Posrečilo se jim je s pravilnim gašenjem in takojšnjim posegom obvarovati ostala gbspodarska poslopja. Lovske družine so lani in letos spustile v lovišča precej fazanov. Ta pernata divjad je zelo koristna in je našim krajem tudi v lep okras. Ljudje so v okolici Škocjana, Zbur in drugod že našli več fazan jih gnezd z jajci. Nekateri so napravili dobro delo in so o tem obvestili lovce, ki so poskrbeli za zaščito gnezd. V okolici Zbur pa je neka ženska vzela iz gnezda 8 fazan jih jajc ter jih dala valiti kokoši. Kura je sicer kebčke po izvalitvi nekaj časa vodila, zaradi nepravilne vzgoje p& so kmalu vsi poginili.— Lovci poročajo, da so v želodcu nekega fazana pred kratkim našli med drugim mrčesom tudi precej koloradskih hroščev, kar ponovno dokazuje koristnost te naše pernate divjadi! Tako žalostnega pogreba še ni bilo, kakor so ga imeli 6. avgusta letos. Pokopali so Jožef o Pavec, staro približno 45 let, doma z Vrha. Zapustila je 11 otrok, od katerih so 4 mladoletni. Umrla je na raku. Otroci so se od dobre matere težko poslovili, saj jim je bila edina opora. A. S. (Dolenjski Listi Vesti iz življenja ameriških Slovencev ^OVJR 4Vt>f WILLARD, Wis.—Mr. in Mrs. John Gregorich sta v domačem družinskem krogu obiiajala zlati jubilej ali 50 letnico svoje poroke. Poročila sta se v Semiču na Dolenjskem, kjer sta oba doma. —Mr. in Mrs. Frank Valovšek pa sta obhajala 40-letnico poroke. Ta dva pa sta se poročila v Milwaukee, Wis., doma pa sta oba v Gornjega grada na Štajerskem. —Tudi Mr. in Mrs. Peter Žagar sta praznovala 40-letnico poroke. Mr. Žagar je doma od Kranja, Mrs. Žagar pa z Iga pri Ljubljani. —Mr. in Mrs. Joseph Klune (Greenwood, Wis.) sta pa imela srebrni jubilej. Ona dva sta se poročila pred 25 leti v Milwaukee, Wis. Mrs. Klune je hčerka Mrs. Johanne Hrovat in je doma z Willarda, Wis. —Naraščaj pri družini so dobili: Mr. in Mrs. R. Maslanka, fantka; Mr. in Mrs. Tony Jeras, punčko; Mr. in Mrs. Frank Valovšek tudi punčko. —Na operacijo v bolnišnici v Marshfieldu, Wis., sta se morali podati Mrs. Mary Pekol in Mrs Josie Trunkal. JOLIET, 111.—Umrla je Mary Nemanich roj. Horvat, stara 78 let. V Ameriko je prišla s starši leta 1879, stara tri leta. Bila je dvojčica, toda njena sestrica je umrla na morju, ko je podlegla kozam. Prišli so v Clinton (Sugar Creek), Iowa, kj.er so slo venski pionirji že takrat sekali gozdove in zemljo pripravljali za farme. Njen soprog Matt Nemanich je umrl pred kakimi 42 leti. Bil je pogrebnik in brat Antona Nemanicha, nekdanjega predsednika K.S.K.J. Zapušča hčere, Mayme Wilson; Jewell Raddatz; Ann Gu-sich; dva sinova, John v Manhattan, 111., kjer ima veliko farmo za zelenjavo, ter sina Joseph, pri katerem je mati živela do svoje smrti; 8 vnu^pv in 12 pravnukov. —Umrla je dne 26. avgusta v bolnišnici sv. Jožefa Mrs. Cecila Jevitz (Živetz). Doma je bila iz Toplic v Sloveniji in je prišla v Ameriko s starši kot petletna deklica leta 1885 in sicer v Chicago. Njeni starši, Mr. in Mrs. Frank Hren, so bili eni izmed prvih Slovencev v Chicagi. Ko je Mrs. Jevitz kot deklica pričela hoditi v šolo v Chicagi, jo je peljala v šolo starejša deklica, ki je pozneje bila č. Sestra Ferdinand Stalzer; ta družina je takrat živela v bližini. Hrenova družina je bila muzi-kalična, njen brat Frank Jr. je bil godbenik pri sloveči John Phillip Sousa Band. Njen bratranec Frank pa je izdeloval gramofone pod imenom "Hrenola" To je bilo v letih 1910 do 1915. Mrs. Jevitz je tudi rada zlagala pesmice in verze in veliko jih je znala na pamet in jih večkrat recitirala svojim otrokom. Mrs. Jevitz (Živetz) in soprog John J. Sr. sta bila poročena v Chicagi 1. 1900 in sta se preselila v Joliet, 111., leta 1902. Mr. Jevitz Sr. je bil svoj čas j ako aktiven na društvenem polju in je bil večkrat delegat na konvencijah. Sedaj je vpokojen. Sin John L. Jr. je splošno poznan ne samo v Jolietu ampak tudi po drugih naselbinah, John je tudi tajnik republikanske stranke in več let predsednik Old Timers' Baseball Association. Mrs. Jevitz zapušča soproga Johna; enega sina, John L. Jr.; štiri hčere, Gussie A. Russ; Celia Skul; Elizabeth Pasdertz, in Miss Lucille M.; 6 vnukov in 2 pravnuka. Bila je članica K.S.K.J., A.F.U., Slovenske Ženske Zveze in Roženvenske bratovščine. —Umrl je Louis Martincic, v starosti 61 let. Umrl je par dni za sosedo, že omenjeno Mrs. Jevitz. Mr. Martincic je bil doma iz Sel pri Šent Jerneju na Dolenjskem in je prišel v Ameriko leta 1912. Ves čas je bil upo-slen pri Phoenix Horseshoe Co. na društvenem polju, skoro vsa leta je bil uradnik pri enem ali drugem društvu. Bil je član društva Presv. Imena, A.F.U., K.S.K.J. in Družbe sv Družine. Za njim žalujejo: soproga, Josephine, roj. Pire; en sin, Dale; tri hčere. Sister Mary Laetare OSF. v tukajšnjem samostanu sv. frančiška; Josephine R. Ta-laga; Betty Voitik Jr.; deset vnukov, ena sestra v Evropi ter več sorodnikov. WAUKEGAN, 111.—Letos 29. julija je umrl Frank Jarc. Bolan je bil nad tri leta. Rojen je bil 2. aprila 1876 v Stranski vasi, št. 8. V Ameriko je prišel leta 1907. Zadnjih 13 let je bil eden izmed upokojencev pri American Steel and Wire Co. Zapušča ženo Mary, hčeri Mary in Mrances, sinova Frank in John, sedem vnukov, v Evropi pa sestro Angelo Buda. Bil je član Samostojnega društva in K.S.K.J. LEMONT, 111.—Dne 27. avgu sta je umrl slovenski frančiškan, že tretji to leto. V St. Jo seph's Hospital v Detroitu, Mich., je po dolgoletnem trpi je nju umrl p. Hijacint Podgoršek. Rojen je bil dne 23. januarja 1891 V Slivnici pri Celju. V frančiškanski red je stopil dne 23. avgusta 1913, napravil naslednje leto neslovesne obljube, dne 13. septembra 1917 pa slovesne za vse življenje. V duhovnika je bil posvečen dne 11. aprila 1920. Kot mlad pater v mariborskem fran čiškanskem samostanu seje zlasti zavzel za revne študente, ker je iz svojega dijaškega življenja vedel, kako grenak je študen-tovski kruh. Petnajstim, dva j se tim študentom je sleherno šol sko leto poskrbel pri dobrih ljudeh topli zajtrk, kosilo, večerjo, stanovanje, razne podpore. Leta 1929 so ga predstojniki poslali v ameriški slovenski ko-misariat. Deloval je po raznih župnijah: pri Sv. Štefanu v Chicagi, v New Yorku kot župnik, v Johnstownu, Pa., in končno v Detroitu, Mich. Tu se je moral leta 1941 zaradi umske izčrpanosti podati v bolnišnico, katero ni zapustil do svoje nenadne smrti, ko je omahnil zadet od srčne kapi. Tako zadnjih trinajst let ni več deloval v dušnem pastir-stvu. BUTTE, Mont.—Dne 26. julija 1954, je tu umrl Anton Male-sich, ki je bil predsednik društva sv. Janeza Krstnika št. 14 zadnjih 14 let. Med drugim je bil tudi zelo navdušen športnik in zgodik) se je, da si je neko pot ravno pri ribjem lovu nakopal bolezen, ki je vsled nje moral umreti. Pokojni je bil rojen leta 1885 v Slamni vasi pri Metliki na Dolenjskem. V Butte, Montana, je prebival 27 let. Po poklicu je bil strojnik in je bil uposlen pri Anaconda Copper Mining Co. Razen pri društvu št. 14 K.S.K.J. v Butte, kjer je bil predsednik in leta 1952 delegat na konvenciji v Chicagi, je bil tudi član pri Samostojnem društvu Danica v Chicagi in pri Uniji strojnikov v Butte. Za njim ostaja sin Edward A. Malesich v Butte, ki je tajnik pri društvu sv. Janeza Krstnika št. 14, ter hčeri Emily P. Malesich in Mrs. Virginia Barton v Broadview, 111. Prednosti sadja v prehrani Po kalorični vrednosti hranil-nost sadja ni velika. Največjo kalorično vrednost imajo groz je in banane (kakih 600 kalorij , dalje slive in češnje (kakih 5 kalorij) ter jabolka in hruš e (kakih 400 kalorij). Izjema so orehi, kostanj in mandeljni. Ki o ■gram očiščenega kostanja do 3500 kalorij, kilogram mandeljnov do 6000, kilogram hov pa celo nad 6500 kalorij-men sočnega sadja torej ni to i ko v njegovi hranilni vrednos kakor v tem, da je glavni stavnik zaščitnih snovi. Razen tega, da je v sadju пгп^ go vitaminov, ima v sebi tu mnogo raznih organskih kis ^ in mineralnih snovi. Izmed vi minov je v njem največ nov A in C. Vitamin A nahajamo v kutinah, malinah, ribezU) črnih češnjah in pomaranča • Nekoliko manj, vendar pa ргесе^ ga je tudi v češpljah. Po stvu z vitaminom C so na prve mestu šipek, limone in pornaran če, dalje jagode, ribez in kutm • Vitamin B nahajamo ^ naare cah, breskvah, češpljah, češnja > orehih, lešnikih in mandeljni ^ Mnogo vitaminov je tudi smokvah. Pomen sadja za prehrano c veka je v tem, da so v njem di mineralne soli. V koligran^ presnega sadja je 1 do 2.5 ma kalcija, kar pomeni, dostuje pojesti kilogram sa ] ^ da zadovoljimo celotno potr® ^ odraslega človeka po kalciju z en dan. Sadje privablja z zunanjostjo, okusom, nim vonjem in kislinami^ vse pospešuje delovanje že o čnih sokov. Tudi celuloza, ki nahajamo v vsem sadju, ugo vpliva na delovanje črevesj Glavni kalorični del sadja dadkor. Sladkorja je mnogo z ^ sti v smokvah, grozdju, češnja hruškah, jabolkah in slivah. V posušenem sadju se o s tek vode znatno skrči, povecaP odstotek sladkorja, rastlins maščob, kisline in celuloze. sadje sušimo, se vitamina A ^ B ne izgubita. V tem oziru je rej koristno tudi suho sadje- ^ raznih vrst sadja dobimo raz ne čežane. Čežana iz sliv na P mer ima v sebi tretjino slad ja. Še večjo hranilno vredn^^ dobimo, če primešamo marme di in čežani nekaj sladkorja- Kolikšno važnost pripisW^^. predelavi sadja v razne sok^ rupe, marmelade itd., drugo svetu, najbolje dokazuje ZDA. Tam so lani tovarne lale kakih 6 milijard škatel zerviranega sadja ali 3 miW^ kilogramov, kar pomeni, da P de na vsakega prebivalca V vprečno 50 kg predelanega s ja- (PO "LJUDSKI J»eAVI Cl"' BODOČNOST PLASTIČNIH SNOVI .g Industrija plastičnih sno zadnja leta tako napredovala. že skoraj ni predmeta, ki ne mogli izdelati iz umetne vi. Strokovnjakom seje posrečilo umetne snovi _ utrditi, da iz njih lahko jejo celo pohištvo, avtomobi karoserije in velike cisterne- Vzrok hitrega napredka mehanizacija proizvodnje-pred tremi leti so ročno iz vali številne plastične predm medtem ko danes skoraj vsa la opravljajo stroji- Zato tu^^.^ izdelujejo več samo maJ predmetov, na primer krozni in skodelic, temveč tudi leta dele, pralne stroje in druge pletene izdelke. ^ jg Uporabnost in povprasev po izdelkih iz plastične snoVi, di proizvajalce, da izdelW vedno več novih proi^^^^g. velikih Pravijo, da bodo začeli ti celo vodovodne cevi z premerom. Drugje spet šajo izdelati plastične poso shranjevanje krvi. Če jir" uspelo, bo transportiranje veliko bolj varno, kakor je v steklenicah. Iz plastičnega riva hočejo izdelati tudx zo ^ plombe, ki bodo baje Pokojni se je vedno udejstvoval ЕНЕПЕПаШКШа sedanjih. Nesreča in zločin v ""'^skem vodnjaku ^ Dva tisoč let stari rimski vod-K na Kalemegdanu je iznena-vzbudil veliko pozornost jav-® 1- Iz njegove mrzle in glo-^ G vode so potegnili te dni si Kriminalistični 1 i 3® treba pripisati, da so ^^alu ugotovili, kdo sta mrtve-kaka sta izgubila življenje. letk, skovi učenca 4. razreda osem-® živojina Kojičića iz Le v ki je po nesreči padel v dv za 26-letno mater ® otrok Pero Bilić, ki pa je postal; krik f žrtev zločina. Njen zad- ob padcu v vodo je na- preiskovalne organe, da so potil ,'^Rjak natanko preiskali. V dneh je kriminalistična dveh služha ig . pojasnila uboj. Osumila moža, ki je pod težo priznal, daje ženo res 'isk 15. avgusta je pri- ђо ^ ® huda vročina. Priljubije-l^^P'^^hajališče Beograjčanov je bilo pusto. Obi-bjlo ^ v Vojnem muzeju ni dež so se tudi njegovi Uslužbenci umaknili v jg u- ^^^Gi^ada se je v popol-^'šini razlegel krik. Dva pri blagajni Vojnega Se i se zdrznila. Razlegel 1г f- krik. Slišati ga je bilo Deg vodnjaka, oddalje- Ggg* ®®nio nekaj metrov od Voj-Ca f '^Uzeja. Dežurna uslužben-že planila k izhodu. Tam sta miličnika, ki sta se ђц naudila na Kalemegda-^Paj so odhiteli k vhodu v Kakih 65 m globoko so nov krik. Miličnika sta ^ po stopnicah okrog vod- Slišali tftj njegovega dna. Spoto-0(jvjJ.^ pogledala skozi velike v obliki okna. Takšne lici pri vsaki sedmi stop- sta neznanega utop-pogg ' ®®stopala pa sta čedalje Stopnice so visoke sttQ tako kakor desetnađ-iltih ^ temi in po spol- stopg^jje bilo težko se-la ^о sta miličnika prispe-glajjj^.d^o vodnjaka, na vodni w ^ista ničesar več opazila. KRIK JE PRI-DA SO NAŠLI oT .NESREČE So kriminalistične službe ^ prispeli in nadeljevali la sto ^Gz dve uri so našli ditiQ tik pod vodno gla- čl truplo nezna- ne gj,g "^^^ka. Ugotovili pa so, da )e truplo neznanca, ki se кц, P'^Gj utapljal v vodnja-videti, daje le-najmanj štiri do pet ^пЈђ p. ■ ^ obleki so našli s črni-^to beležke, toda name- ^ise » ostale samo še modre lice f ® ^ По' <■- ^ilo Ob rimski vodnjak. Naj pogumne j ši med njimi so sestopili do dna, do vodne gladine. Ker pa vodnjak ni razsvetljen, nihče ni mogel videti, ali je kdo ostal na dnu. Šele na železniški postaji 60 opazili, da Živojina ni med njimi. Vzlic temu so se odjeljali proti Leskovcu misleč, da se je Kojišić v mestu izgubil in da bo s prihodnjim vlakom prispel za njimi. Za vsak primer so obvestili o tem organe notranje uprave v Leskovcu. Minilo je več mesecev, Kojičića pa od nikoder ni bilo, dokler krik neznanega človeka ni pripomogel, da so našli njegovo truplo v vodnjaku. Kojičiću je najbrž na stopnicah spodrsnilo, da je padel v vodo in utonil. POJASNJEN ZLOČIN Organom kriminalistične službe pa ni bilo jasno, kdo je v vodnjaku kričal. Šele po petih dneh, napornega dela so ob pomoči strokovnih delavcev iz podjetja za vodna pota "Ivan Milutino-vić" 23 m globoko našli truplo neznane ženske. V njenih nedrih so našli pismo in na zadnji strani je bilo napisano: Nikola Bilić. Kriminalistični organi so našli potem tudi prijavo, podpisano s tem ipnenom. V njej je rečeno, da je Pera Bilić izginila v nedeljo 15. avgusta ob 11. uri. Doma je pustila dta otročička. Prijavo je podpisal njen mož Nikola Bi-lić. Ko so ga pozvali, naj pojasni, kaj seje zgodilo, je ves skrušen in solznih oči prosil, naj čimprej najdejo njegovo ženo. Mož se je organom kriminalistične službe takoj zdel sumljiv. Ko so preiskali njegovo obleko, so na-ŠU dva tramvajska vozna listka. "S kom ste se vozili v tramvaju?" "Z ženo." "Kdaj?" "Zjutraj." "Kako to, saj ste vendar rekli, da je izginila ob enajstih." Nikola je obmolknil: "Da, bil sem z ženo." Pozneje pa je pod težo dokazov priznal, da jo je ubil. Z ženo se nista razumela. Mož se je je hotel otresti, ker je bil našel drugo. S prvo ženo je odšel na Kalemegdan in jo pahnil v vodnjak. Žena je tik pred zločinom prvikrat prispela v Beograd. Dotlej sta oba živela v vasi Vrlici pri Kninu. Mož je prišel v Beograd že pred tremi meseci in zaposlen je bil kot kočijaš. V pismu, naslovljenem na ženo, pravi, da jo je zapustil, ker je našel drugo, ki mu je kupila kočijo in konja. V. P. (PO "LJUDSKI PRAVICI") V Zagorju so zgradili lep zdravstveni dom Zamisel revirskih prvoborcev, da zgradijo v Zagorju sodobno bolnišnico ali kako drugo podobno ljudsko - zdravstveno zgradbo, se je uresničila v letih 1947-1954 z zgraditvijo velikega Zdravstvenega doma, ki bo združeval v svojih prostorih vse zdravstvene ustanove zagorskega okoliša in v tem pogledu zadovoljil potrebe za daljše razdobje. Dosedanji zdravstveni prostori v zastarelih stavbah niso več ustrezali sodobnim zahtevam, saj so bili v uporabi že nad 50 let. Temeljni kamen za novi Zdravstveni dom v Zagorju so položili leta 1947, ko so v kraju sprejeli sklep, da v spomin na neštete žrtve okupatorjevega nasilja postavijo dostojen spomenik. Zavedajoč se svojih velik nalog, na prostovoljno delo množično z rudniško godbo na čelu. Pri gradnji Zdravstvenega doma pa so se v naslednjih letih pojavile tudi težave in ovire, vendar pa Zagorjani v svojem prizadevanju niso popustili. Sad tega truda je bil, da so lansko leto investirali v to veliko stavbo 20 milijonov dinarjev, letos pa spet nadaljnjih 20 milijonov, tako da je bil Zdravstveni dom v Zagorju za letošnji občinski praznik dograjen. Potrebna so sedaj še nadaljnja sredstva za opremo doma, za izboljšanje sedanjega medicinskega instru-mentarija, za nakup rentgenskega aparata za Protituberkulozni dispanzer, ki je tudi Zagorju nujno potreben. Dom je treba opremiti z novim sodobnim pohištvom, da bo ta stavba res zgledna v vsakem pogledu, saj bo zdravstveno osebje opravljalo v njej v prihodnje vso preventivno in kurativno službo za mesto Zagorje in njegov širši okoliš. Kolikšne važnosti je bila zgraditev tega doma, nam kaže dejstvo, da nešteta dosedanja stanovanja, ki obstojajo iz enega ali dveh prostorov za mnogo-članske družine, niso primerna ENAKOPRAVNOST za nego in zdravljenje bolnika. Zato je velikega pomena poseben bolniški oddelek v Zdravstvenem domu, ki bo sprejel v nego in oskrbo takega bolnika. Pomemben oddelek bo nade Ije šolska poliklinika, kije doslej v Zagorju še ni bilo. V njej bo šolska mladina uživala zdravstveno nego, ki je v razvojni dobi otroka nujno potrebna.—Važen pogoj za nemoteno in uspešno delo novega Zdravstvenega doma pa je seveda zadostno število zdravstvenih delavcev, ki jih za sedaj še primanjkuje, vendar je tudi v tem pogledu že v najbližji prihodnosti upati na izboljšanje. Tedaj bo zagorski Zdravstveni dom lahko v celoti izpolnil svoje poslanstvo v blagor delovnega človeka in v ponos vsem, ki so si dolgih sedem let prizadevali uresničiti idejo zagorskih prvoborcev — dati revolucionarno prekaljenemu Zagorju zdravstveno ustanovo, na katero se bodo ljudje v potrebi obračali z v^em zaupanjem. (g) (Po "Slovenskem poročevalcu") Belokranjski muzej je dobil nove prostore Ko se je v začetku maja letošnjega leta iz metliškega gradu izselil dijaški internat so njegove prostore, ki so bili že prej določeni za Belokranjski muzej, takoj začeli preurejati za nove namene. Ves trakt, ki je pripadal muzeju, je bilo treba temeljito restavrirati. Tako je bilo potrebno ponekod izravnati stene, odstraniti prezide in položiti na hodniku tlak. Stara, nepraktična okna so bila zamenjana z novimi, v vseh treh razstavnih dvoranah in ostalih prostorih pa je bil položen parket. Vsa elek-tričarska, inštalaterska, ključavničarska, pleskarska in ostala dela so se zavlekla prav do 20. julija, ko so bile iz dosedanjih BTRAN 3 razstavnih prostorov na metliškem mestnem odboru in iz pro-štije prenesene vse zbirke in nekatere tudi urejene v novih prostorih. Tako je bila v obeh prvih razstavnih dvoranah nameščena zbirka narodne osvoboditve, ki je s svojim dokumentarnim gradivom, ki še vedno priteka v muzej, brez dvoma ena najbolj pestrih in bogatih zbirk, ki jih lahko vidimo v naših lokalnih muzejih. Taka se je poleg arhi-valij in fototeke prav v zadnjih tednih zbirka povečala z nekaterimi zanimivimi razstavnimi predmeti, ki lepo prispevajo k ponazoritvi narodnoosvobodilnega boja v Beli krajini. V tretji, najobsežnejši dvorani je dobila svoj prostor belokranjska etnografija. Vendar pa je tudi ta prostor, kot oba prejšnja, spričo že tako bogate etnografske zbirke Belokranjskega muzeja mnogo premajhen, saj sta morali dobri dve tretjini etnografskih predmetov ostati nerazstavljeni v depojih. Prav tako je za sedaj snranjena v skladišču vsa kulturnozgodovinska zbirka razen redkih predmetov, ki so dobili svoj prostor na muzejskem hodniku. Arheološka zbirka pa je še nadalje ostala v razstavnem prostoru bivše Martinove cerkve. Tako je Belokranjski muzej po treh letih svojega obstoja prišel do prvih definitivnih razstavnih prostorov. To je seveda šele začetek. Ko se bosta v prihodnjih letih iz gradu izselila še nižja gimnazija in okrajno sodišče, bodo kajpak odprte nove V NAJEM možnosti za nadaljnji razvoj muzeja. Prvi korak pa je bil uspešno zastavljen, za kar gre predvsem zahvala ljudski oblasti na okraju v Črnomlju, ki je pokazala popolno razumevanje in je z denarno subvencijo omogočila, da bo Belokranjski muzej, ki je kulturno-prosvetna in obenem znanstvena ustanova, lahko v prihodnje še uspešneje izpolnjeval svoje naloge, kot jih izpolnjuje že sedaj. —r " k. v Beograd. 4aii ^®kovaški učenci ogle-V Beograda, a>v, tudi v Vojni muzej. hoteli ogledati tudi PRILETNA ŽENSKA dobi v najem lepo opremljeno sobo pri priletni vdovi. Si lahko tudi kuha. Vpraša se na 1623 EAST 49th STREET med Superior in Payne Ave. . Veliko opremljeno sobo se odda v najem enemu ali dvema poštenima fantoma. Tudi garaža. S hrano ali brez. Prost vhod. Blizu busa. Za podrobnosti pokličite IV 1-1165 V NAJEM SE ODDA 3 OPREMLJENE SPALNE SOBE ZA MOŠKE ALI FANTE. Za podrobnosti se zglasite na 5303 ST. CLAIR AVE. JOHN YAGER IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo. ZAVAROVALNINA na ШбО BIZNES - AVTO - ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934 V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti ojina Kojičića, ki ec aprila na skup- tJo4l p ŽE Slovenko za razna -Bosno^. dela. Dober dom za ■ђСо PlaCa po dogo- 7 р/''o veseli, naj piše na S Б D M A K Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580 IVanhoe 1-6370 QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH, Prop. IVanhoe 1-8288 18305 Waterloo Road STORE. HOURS: Monday,'Thursday, Friday-—З А.М; t^i' 9 P.M. , ' Tuesday-Saturday 9-A.M. to 6 P.M. Wednesday. 9 АЖ to 12 Nboti \ /, с/л f ' "J G)*)! Enakopravnost, Cli 81. Clair Ave., -island 3, Ohio ^^^AProd^ ^^roiH^^CA NAPRODAJ di^ ^'<ЈОгд ^adi ^®snica se mora pro- g ^'^bega zdravja lastnika Podrobnosti pokličite 1-5156 ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. SEDAJ JE ČAS Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost. Lahko pišete na ta naslov; FRANK KURE R.F.D. 1, Kewljury, Ohio Pokličite telefonicno: I4ewbury i-z83 POTOVANJE: Uredimo vse potrebno za obisk starega kraja. Rezerviramo prostor na ladji ter avijonu. Postrežba v Parizu je prvovrstna. DENAR: Dostava v roku 4-6 tednov. Plačuje se po najvišjem dnevnem tečaju. Na zalogi so tudi Dinarji. PAKETI: Preko nas pošljete pakete NAJCENEJE. Dostava v roku 4 tednov. 100 Ib. — GOLD MEDAL $11.00 6731 St. Clair Ave. CLEVELAND 3, OHIO BLED CO. There is an easy way to send your child to college! This elmple plan wilt do the triek — ii (fou ninrt riifht noir T re you determined to give your child Ље benefits of a college education— yet worried about money? Then why riot do what more and more farsig^ted parents are doing? Start getting that money together now — the safe, sure, automatic way — through the Payroll Savings Plan! It'« simple! Just tell your company's pay office how much you want to save—anywhere from a few dollars a payday up to as much as you want. This sum is then saved for you every payday. It is invested in U. S. Series E Savings Bonds which are turned over to you, and which earn good interest for you. It'« »ystematiel Just think—if you sign up to save $3.75 a week, in 5 years you'll have $1,025.95 — in 9 years 8 months, $2,137.30 — and in 19 years 8 months you'll have $5,153.72. It's sure! Once you join, your saving is automatically done for you before you draw your p&y. You don't have to do a thing. And your child's education will be provided for by money you don't even miss now. Eight million working people are now on the Plan-^saving for a home of their own, a college education for their children, or any of those thingc made possible only through systematic saving. So join the Payroll Savings Plan right now—or, if you are seW -employed, join the Bond - A -Month Plan whore you bank. Pick your plan and do it today! Voifr babg^e future startn todiaf/ — when you euvć litHh United State» Sontla through the Payroit Savingš Pl«n ! The V. S. Government does hot pay fćr thi» ađvertiftng. 'l'h^ Treaeury Vepanment ifutnkš inr nafriotic and ENAKOPRAVNOST stran 4 ENAKOPRAVNOST STISKI TLAČAN Povest iz druge polovice XVI, stoletja Spisal IVAN ZOREČ (Nadaljevanje) "Nič," se je pater smehljal in Ei sukljal dolgo sivo brado. "Po-trpite, kmalu se obrne, močno se je prehladila; napoj iz ostrožnic, vrbovine in medu ji pa le še dajajte, da se dobro prepoti." CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE OAK LAWN — By owner; low down payment; 3 bedroom house; attached garage; combination storms and screens. New oil furnace. 7833 S. Oak Park Ave. Summit 1382R1 DEERFIELD — 4 bedroom frame home near schools and churches. IVt baths, screened porch, full basement, fully remodeled. — $18,800. Owner. 866 Fair Oaks Deerfield 1247J BEVERLY HILLS — 1718 W. 102d St. Beautiful brick home, 5 large rooms and heated sun porch. Wall to wall carpeting 1st and 2nd floor. Gas heat. Full basement. Many extras. Lot 60x210. 2 car garage. $26,000. Appointment only. Owner. SAginaw 1-2097 EDGEWATER — By owner. 7 room (4 bedrooms), 2V2 story house; aluminum siding; natural wood cabinets, dishwasher, disposall, wall to wall carpet throughout; combination Weatherseal storms; full basement; 50x150 landscaped, fenced; suitable income property. Leaving city. Possession Oct. 15. $27,500. Will arrange mortgage, superior 7-9639 or AMbassador 2-3731 8222 S. CHAPPEL — Brick Georgian; 6 rooms, finished basement; gas heat; air conditioning; garbage disposal; dish master; automatic washer and dryer; wall to wall carpeting; many extras; near schools in S. S. H. S. district. Private party. Call BAyport 1-4321 ARLINGTON HEIGHTS—By owner. 3 bedrooms, brick ranch, attached garage, full basement, gas heat. Loaded with extras. Close to schools. Priced to sell $24,750. CLearbrook 3-3759 OUR LOSS IS YOUR GAIN Must sell our lovely large corner home. Suitable for 1 or 2 families or income. Good transporation. .Vicinity Clark-Ridge. Carpeting, some furniture, 2 refrigerators, 3 stoves, deep freeze, Bendix included. Gas hot water heat, 4 tile baths, new cabinet kitchen, garbage disposal, dishwasher, 7 ft, Page fence, nice yard, 2 car front drive garage. Jalousie enclosed patio, $30,000. All face brick. Aluminum storms and screens. SUnnyside 4-6884 or write C. A. POSSON 5900 No. Paulina — Chicago GLEN ELLYN — Year old tri-level; 3 bedrooms. Priced to sell under $20,000. By owner. 358 Marion Glen Ellyn 3473J A REAL VALUE — Attractive cottage, asbestos cement siding; 4 bedrooms. Recently decorated thruout. Insulated; modernized kitchen and bath; oil heat, automatic hot water; 1 car garage. Excellent transportation. $4,000 will handle. Owner. 8627 S. Morgan Hudson 3-6090 6 ROOM BUNGALOW — 3 bedrooms; enclosed porches; 2 car garage; excellent condition. By owner. 622 W. 116th Place For information call for appoint-ment. — ROdney 3-5366_ OAK LAWN — By owner. 5 room asbestos shingle ranch; unfinished garage; gas heat, Venetian blinds, lot 80x133. $7,750, $1,500 down. 8445 S. New England Ave. _GArden 2-8769 MIDLOTHIAN PARK — 6 room ranch; attached breezeway, garage; plastered walls, radiant heat, oil fired; lot 133x207. — $24,500. By owner. 14400 S. Cicero FUlton 5-7665 "AH ni tudi uročna, ker jo glava tako boli?" je Štepiča skrbelo, "Vročična je, zato jo boli glava," je stari pater odmajal in se vzpel na konja. "Ko se ji vročica shladi, se ji tudi glava umiri." Pater se je uredil na konju, Janez mu je v roko dal uzdo in ga pogledal, kakor bi ga hotel vprašati še kaj. Res je brž globoko požrl slino in rekel: "Pravijo, da bolnik ozdravi hitreje, če izpije nekaj požirkov še tople človeške krvi. Ali bi mi hoteli vzeti za kakov kozarec krvi, da bi jo Ančka izpila ?" "Ali ne kar za pol kebla?" se je pater smejal, da bi bil skoraj s konja pal. "No, dober si pa res, dober; kri bi rad dal zanjo, kakor oče ali mati za otroka .. . Vendar ne veruj takim vražam, neumne so!" Janez ni bil zadovoljen z odgovorom, Ančki bi bil rad pomagal do zdravja. "Najboljše zdravilo pa si ji preskrbel že ti sam," je pater pokimal Štepicu in z živimi, dobrimi očmi poredno trenil po Janezu. "V mlado, zbegano, morda že obupano srce si ji dal toliko veselja, da se gotovo prav kmalu dvigne s postelje." Štepic se je nekoliko nasmehnil, Janez je zardel in pobesil oči, pater Lukež pa je poprijel uzdo in že gredoč rekel; "Molita, Materi božji jo priporočita!" Molče sta gledala za patrom, ki je v hišo prinesel toliko tolažbe, vere in upanja. "Zdaj pa res precej pojdem na božjo pot," se je Janez spomnil patrovega opomina; "samo domov še skočim." "Le pojdi, Janez, le pojdi! Moli za zdravje in moli, da bi nevar- Chicago, Ш. BUSINESS OPPORTDNITT CARPET and RUG SHOP specialty in best location in Loop. DEarborn 2-7024 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Professional man, wife, 3 young girls, need 6 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. DIversey 8-2488 6 RESPONSIBLE Adults need 6 room steam heated unfurnished , apartment. Good location W. or N.W. Moderate rental. VAn Buren 6-3988 HELP WANTED MALE CRESCENT INDUSTRIES potrebuje WIRERS & SOLDERERS Morajo biti izurjeni. 7. zj. do 4. pop. šift Izvrstne delovne razmere; prosta zavarovalnina; kompanijska kafe-terija in mnogo drugih ugodnosti za delavce. 5900 Touhy Ave. ni čas uporov minil brez škode in nesreče za nas." "V stiski gospoščini menda ne bo sile.. Zakaj neki bi se upirali menihom?" "Nič se ne ve. Ljudje so neumni in nehvaležni." "Tako vendar ne, da bi s kolom šli nad svoje dobrotnike." "O, so, so ... Kaj pa uporniške drhali, ki bi privrele iz drugih gospoščin? Vidiš, tudi teh se je bati." "'Ne verjamem, ne bo jih." "Kjer nobene postave ni, veljajo le pesti." "Naš oče jih ukrotijo, le brez skrbi bodite! V stiski gospoščini ne bo nobenih homatij in preku-cij." Janezova samozavest je bila Štepiču prav všeč, pomirila ga vendar ni; poznal je svet, ni mu zaupal. Srečni ženin je hitel domov; pa saj ni hodil—kar prhnil je kakor zajec iz detelje, tako ga je neslo, da bi brž doma povedal, kje je bil in kako je bilo. Trlepovi so res kar obstali, ko je prednje prešerno vrgel veliko novico. A komaj jim je razpove-dal vse, že se je odpravil na božjo pot v Stično. Veliko veselje se mu je spotoma močno poleglo. Ančka, Bog se je usmili, je vendarle bolna prav nevarno. Ali ni obupal tudi zdravnik ? Zakaj mu ni vzel krvi, da bi jo za napoj dal Ančki? Bolj ko je premišljal, huje mu je bilo. Na klancu v Radohovi vasi je srečal desetega brata in mu povedal, kako lepo se je Štepič menil z njim in da je bil pater zdravnik pri Ančki — "—ki bo kmalu zdrava, če Bog da; pater Lukež mi je povedal, ko se je prejle vračal domov. Kam pa ti zdaj?" "Na božjo pot v Stično, da bi res kmalu okrevala," je nerad povedal. "Hoj, ženin, to si ugenil prav pametno; mudi se res. Veš, zvedel sem, vojščakov začno nabirati zdaj zdaj, ne vem več, za katero mesnico, le potrebujejo jih prav dosti." Janez se je ustrašil. Sreča, ki se mu je smehljala'že tako lepo, je začela bledeti in mreti. "Otmeš se," je deseti brat vedel, "če ti samostan da svobodnjaških pravic, ali če se brž brž oženiš." "Ančka je bolna, kdo ve, ali bo še kdaj zdrava. Za tako bolezni- jo je že marsikdo umrl prav na hitro. Brez nje mi ni do osvoboditve, lajši vidim, da me ujemo in vzemo v vojščake." "O ti!" je deseti brat togotno s peto udaril ob tla. "Ljubezen je res bolezen; Človeka ožme in iz-votli, da je čisto neumen. Tebi, nepočakljivec trlepni,' je obupa-vati res treba!" "Ljubi človek, hudo mi je, da bi tulil!" "Ali te ne pestuje vse: štepič, opat in tudi jaz, ki sem ti namazal voziček, da si lehko v Žubino peljal svojo cmeravost? In ljubi te tako dekle, da ji v vsej soseski ni prilike!" Janez je molčal, ni hotel še bolj dražiti desetega brata; a ta je z mislijo bil že drugje. "Saj še pomniš, kako smo oti-mali Kabliča?" jo je povedal. "Veš, res smo se prenaglili. Zdaj 80 zaletava v Gorenjka, češ da mu meša Marinko. Kakor bi jo bilo treba še mešati! Davi ti ga je počakal tamle na Tratinah in ga hapal, da se ga je Gorenjko komaj otresel. Vidiš, tak ti je nori del zakona." "Predobro se mu je godilo v vozi, nazaj sili." "Saj mu ne odide. Grof neki kar besni, nikoli mu ne odpusti, da jo je unesel tako zvijačno Zdaj pa še ta napad!" "Kaj grof ve, kdo ga je otel?" se je Janez ustrašil. "Ne ve, sicer bi se vtepalo tudi nam. Ve le opat, zaupal sem mu, vendar o tebi ne ve, da si tisto noč bil z menoj. Pazi torej, da se ne zaletiš, če bi te kaj lovil." V Stični se Janez ni nastavljal opatu, urno je šel kar v cerkev. Pokleknil je pred oltar Matere božje, dvignil oči, a srce je spregovorilo : "Žalostna Mati božja, glej, že sem pri tebi—pomagaj ... poma-gaj...!" Molil bi bil rad prav goreče, tako kakor se ni molil nikoli, pa se mu je inako storilo od skrbi in žalosti, le misli so šepetale za srcem: "Žalostna Mati božja, že sem pri tebi—pomagaj . . . usmili se . ..!" Zagledal se je v trpeči obraz nebeške Matere in zdelo se mu je, da je dvignila oči in ga milo pogledala. Bolečina, ki mu je klju-vala srce in ga tiščala v grlu, je za trenotek odnehala, iz vse duše je prosil: "žalostna Mati božja, že sem pri tebi — pomagaj Ančki . . . usmili se je!" XXIII. Dogodki v žužemperku so kaj potepli mogočnega grofa. Nobena stvar ga ni več mikala, kar poniglavil je in se skoraj skrival v starinskem gradu. "Ženina smrt ga skeli," so ugibali; "ljubila sta se, ne more je pozabiti." "In kači ga uskoški napad, saj se drži, kakor bi mu vse pogorelo." "Da, močno ga je udarilo vse kup. Na oči se je postaral, še /boleti utegne, tako ga ujeda." Grofu je bilo res hudo. Žaloval je za ženo, a misli sta mu blodila tudi postranska sinova Boštjan in Gregor. Le kako je Boštjan mogel vedeti, da taka nesreča preti žužemperškemu gradu? Kaj je res čarovnik, vedež? In da se je Gregor tako zavrgel! Saj se je po njegovih žilah pretakala plemenita kri starih Turjača-nov! Kaj bo, kaj bo, če svet zve vse to ? "Boštjan je moški in videti pameten; preprositi ga moram, da ne raznese, kar ve ... " S to mislijo se je odpravil na Grundljevo,.da bi po gospodu Se-meniču dal poiskati Boštjana— desetega brata. Neprijetna mu je bila pot, boleč spomin ga je srečaval povsod. Na tej isti poti se je ondan v veliki grozi in bolečini iskal... Našel je sina Boštjana, ki ga nikoli iskal ni, zvedel, da so mu sina Gregorja vzgojili—razbojniki, in pobit hitel k mrtvi ženi . . . Gospod Semenič je debelo pogledal, ko ga je grof prosil, naj mu skuša najti desetega brata. A ta se je prav tačas mudil pri Poloni in ji že stotič dopovedoval, da žužemperškim tlačanom ni moči pomagati, tako so neumni. "Grof je tu, govoriti hoče s teboj," mu je grof Semenič razodel, "pa ne vem, ali ti hoče zlo ali dobro." "Pojdiva, naj pove sam," je deseti brat pokimal. "Kaj se ne bojiš?" "Ali mi ni — oče? Zakaj bi se ga bal?" je dejal in šel. Grof ga je dolgo gledal molče, a deseti brat ni pobesil oči, kar čakal je in takisto molčal. "Ondan si dobro prerokoval," je grof naposled vzdihnil, "velika nesreča me je udarila z obema rokama." "Žal mi je, da nisem bil kriv prerok." bolj razločno nisi napovedal nesreče?" "O nesreči, ki je pogUbila goS" po grofinjo, nisem nič slutil, zgodilo se je le po nesrečnem naključju." Grofu so se skalile oči; pristcl ^I-til? Kaj nisi Sarovni* pil je in ga prijel za roko. ^ ^ vedez? "Povej mi, če moreš: Zakaj mi "Ali veš, kaj vse se je zgodilo?" "Vem in prav žal mi je vas," je sin sočutno rekel. (Dalje prihodnjič) Zakaj ne bi KUHALI na moderen brez plamena ^ ELEKTRIČEN NAČIN Resnično moderen način za kuho okusnih obedov je, seveda, potom ni%ko-cenenega električnega načina. Hitra, popolnoma avtomatična in sto brez plamena, vam nudi nova električna peč čisto, zanesljivo kurivo kuho ... kurjavo, ki vam je vedno ob pravi temperaturi, brez ugibanja a'' popravljanja, in ker JE električna kurjava čista, lonci in ponve so spodaj vedno bleščeče in snažne, brez da bi jih vam bilo treba ribati. Imeli boste tudi več prostosti P" kuhinjskem poslu, z vse avtomatično električno pečjo. Medtem ko se c®'' obedi v pečici kuhajo brez vsake pa^' nje, vam je mogoče opravljati bre% skrbi druga hišna opravila. Da, Zakaj ne bi kuhali na moderem brez plamena, električen način? Ni 9' lažjega načina... ni ga bolj prijetnega načina. ALWAYS AT YOUR SERVICE IN THE BEST f LOCATION IN THE NATION THE MAY CO S BASEMENT Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO . . EAGLE ZNAMKE POSEBEN NAKUP! ŽENSKE IN DEKLIŠKE VSE VOLNENE Redno 29.95 in $35 • KURLS! • TWEEDS! • FLEECES! • POODLES! In mnogo drugih vrsf blaga v Tan * Plavi • Rosewood Beige * Dacia * in drugih barvah • Rayon Taffeta podloge! • Nekatere podložene z Temp-Resisto! • Vse imajo težko vmesno podlogo! Volna . . . blago, ki je neprimerljivo zaradi svoj^ odpornosti... lepote v barvi. .. udobnosti. . • nosti! Pravilen kroj in pravilna cena vam omogp^ najboljšo suknjo! Stil za vas in vas ter vas! izdelane suknje z vsemi natančnimi podrobnostrn'-Pridite zgodaj, da dobite dobro izbero! Mere do 18. Nudi se vam lahke pogoje za odplačevanje THE MAY CO.'S BASEMENT ODDELEK S SUKNJAMI ^