29
Naši dopisi.
Z Dunaja 24. jan. — Politično življenje se je z državnim zborovanjem zopet pričelo v zadovoljnost enim, v strah drugim. Državnega zbora desnici v zadovoljnost je bil odpust ministrov Kremerja in Streit-a in tako tudi imenovanje 12 novih udov v gosposko zbornico in to takih, ki zanesljivo spadajo k desnici. Vzroki odpusta imenovanih ministrov so znani: zarote zoper Taaffe-ja in desnico, — zato pa je še posebno to zelo zadovolilo desnico, da je Taaffe vendar enkrat urno storil, kar od njega zahteva „res publica", kajti dala sta imenovana ministra svojo odpoved opoldne, in uže zvečer ob 11. uri še istega dne imela sta v rokah cesarjevo pismo, katero jima je slovo dalo. — S številom na novo v zbornico gosposko poklicanih desnica sicer ni zadovoljna , toda zado-voliti se mora za zdaj s tem malim ,,homeopatičnim" številom, ker upamo, da število novih perov s tem še ni sklenjeno. — Ako je levica izgubila dva svoja ministra, izgubila je ta teden žalibog desnica 2 svoja izvrstna uda iz poljskega kluba: dr. And. Ryszovski-a,
30
poročevalca oderuške postave in iskrenega, dolgoletnega preganjalca oderuštva, in pa dr. vit. Krzeczunowica, prvaka v vsi zbornici v davkarskih vprašanjih. — Za-rad nepristranosti pa preti tudi levici precej pomenljiva izguba: poslanec dr. A. Hoffer je zblaznel, kardinala Kutschkerja pa je včeraj zadel mrtvud, — težko da bi kateri teh dveh še kedaj v javnost stopil. — Imenovanje dr. Unger-ja za predsednika in dr. Habje-tineka za namestnika drža v ne so d ni je je levičarje jako iznenadilo, kajti to jim kaže, da grof Taaffe ne mara več svojih političnih dejanj v sodbo prepuščati svojim izrečenim nasprotnikom , pričakovati pa je , da imena naslednikov v državno sodnijo na mesto zdaj imenovanih predsednikov ne bodo levičarjev tako zado-volila. — Zbornici poslancev je dala pretekli teden, ko je poslanec Greuter strašansko pa po pravici šibal nekršene in kršene oderuhe, vitez Schneid pa izvrstno dokazal pogubnost „svobodnega kapitala", in bode dala tudi še ta teden veliko posla oderuška postava, — pričakuje se, da si bo Greuter jutri v svojem odgovoru krepko na muho vzel šolmašterčeka Saksa in pa pastorja H a a s e ¦ a. Fododsek , ki je imel pretresavati vladni predlog o novem hišnem davku, ga je prav temeljito prestrojil — sme se reči z eno besedo — de* mokratiziral. Vladni predlog je hotel glavnim deželnim mestom odpustiti hišnega davka blizo 11j2 milijona, med temi Dunaju samemu na leto 900.000 gold., odsek je to zavrgel in sklenil, naj hišno-najemniški davek čisto nespremenjen ostane, razen da enako visocega naloži vsem do zdaj privilegiranim mestom, ki so: Ins-bruk, Salcburg, Zader , Trst in Crnovice. Fovikšal je odsek sicer tudi hišno-razredni davek, a tega mu ni bilo treba za toliko , ker je pri hišno-razrednem davku prihranil iy2 milijona; tudi v tarifi je po moči varoval siromaštvo, prvič s tem, da je povikšal bolj prve razrede, znižan je V. razred z eno sobo za 13'/^ kr,, XIV. razred z dvema sobama plačal bo po 6V2kr. več, XIII. razred s 3 sobama plačeval bo po 46 ^ kr. več, — in vsi trije zadnji razredi bodo plačali le 114.000 gold. več od skupnih 2 milijona 396.921 poslopij , — enako je povikšanje pri IX., XI. in XII. razredu zelo malo — pri nekaterih cel6 nič, ker se ima razloček med poslopji z nadstropjem pri novi tarifi popolnem opustiti. To bo vseskozi gorskim krajem na korist. — Posvetovanje ravno omenjenih predlogov se še ni pričelo, in bo ravnanje s to postavo odločeval splošni politični položaj, — ta pa se danes sme sploh imenovati boljši, — toda ,,tempo" boljšanja je še zmerom tako počasen, kakor je bil v preteklem letu. ,,Festina lente" je še zmerom Taaffe-ovo načelo.
Z Dunaja 25. jan, — V začetku današnje seje v zbornici poslancev je odgovoril grof Taaffe na interpelacijo , katero je pred božičem v imenu skoraj vse zborniške    desnice   stavil   grof   Hobenwart:    kako
vlada misli pomagati hirajočemu našemu kmetijstvu.
Grof Taaffe je rekel, da vlada z vso pozornostjo in neprenehoma prevdarja vzroke propada kmetijstva ter išče sredstev mu pomagati. Poglavitni vzroki propadu so bili: odstranjenje postav, katere so omejevale podedovanje kmetij, — razkosevanje kmetij, — odstranenje oderuške postave, nekoliko pa tudi denarni polom leta 1873. poleg vremenskih nezgod. — Vlada je ravno v oni namen, katerega povdarja interpelacija, uže državnemu zboru predložila sledeče postave: 1) o zložbi in razdelitvi zemljišč, katero ima v posvetovanji gosposka zbornica , 2) uže potrjeno postavo, katera davek znižuje posojilnicam, 3) postavo o živinski kugi in 4) oderuško postavo. Predložiti  pa  hoče vlada še sledeče postave:   1) da se zni-
žajo pristojbine pri podedovanji in prodaji kmetij, 2) kolikor je po administrativni poti mogoče, bo vlada storila, da se male zapuščine hitro in brez stroškov ob-ravnajo, 3) država bo deloma sama se vdeleževela poljedelskega zboljševanja (Melioratiooen), deloma to podpirala in navajala o tem deželne zastope; enako bo tudi postopala pri poljedelskih šolah. Ravno zdaj še prevdarja vlada tudi to, kako bi se visoko« brestni kmetijski dolgovi konvertirali v nizke obresti, — sploh hoče vlada sama kmetijstvo zmerom podpirati ter prosi podpore državnega zbora, deželnih zborov in kmetijskega ljudstva samega, katero namerava po poti postav tako združiti v zadruge , da kmete brani onega razkro-jivnega strupa, ki se je noveji čas tudi med nje začel trositi. — Odgovor ta gospoda ministra-predsednika bil je pogosto pozdravljati s krepkimi ,,dobro"-klici od desnice, in o sklepu z živahnim ploskanjem. — Tudi minister Duuajevski je odgovoril na Greuterjevo vprašanje, rekši, da so pristojbine od nekdanjega pem-skega chabrusa popolnem vplačane, in s tem je dePretis-u nameravani odgovor popolnem zmedel. — Kuč ker jeva bolezen je postala prav nevarna; tudi dvorni svetnik Kroouer, nekdaj deželni poslanec kranjski, je nevarno bolan, večkrat brezzavestno razgraja.
Z Dunaja 22. jan, - Slovanski vseučiliščniki na Dunaj i priredijo 27. dan januarija 1881. 1. (v Blumen-sale, I, Parknng 12) v prid unesrečenim Zagrebčanom ,. besedo s plesom" s sodelovanjem slavnega slov. pevskega društva, gg. prof. Smietanskija, Kochanowskija, i, a dovoljenjem ravnateljstva dunajskega konservato-rija, gospojiee Ledne Miles i g. O. Laupperta. Pri plesu s/ira godba 32. pešpoika F. d' Este. Začetek ob pol 8. uri zvečer.                                                       Odbor.
V Gorici 23. jan. — Popis stanovavcev v Gorici se je pričel 31. decembra 1. 1. in končal 20. dne t. m. Vseh stanovavcev šteje naše mesto (brez vojakov) 19.438; po „občevaInem" jeziku je Italijanov 14.213 f Slovencev 3519; Nemcev 1598; Francozov 34; Angležev 9; Madjarov 32; Rusov 5; Poljakov 7; Hrvatov 10; Cehov 11. — Povrh teh je zdaj tukaj vojakov 1512. — (Leta 1851. je štela Gorica 12.500 ljudi; leta 1857. 13,297; leta 186;). pa 16 649; imamo tedaj 2779 duš več, ko o zadnji Štetvi, to je, l7°/0). — Ker sera uže spet pri „številkahu, naj omenim, da so prejšnje goriške statistične vesti v „Novicah" našle pot v mnoge slovanske in nemške časnike, samo šolsko statistiko je — prezrl prav tisti list, kateremu je bila najprej namenjena; pač pa jo je ?,Triest. Zeitung" zlorabila in tako še marsikateri drugi nemški časnik. Pa pustimo to. Nekaj druzega je, kar sem uni dan v „Triesterci" in danes v „Tribiineu-i našel, in kar mi kaže, da so ,,Konšeki" ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod (tudi v Gorici imamo enega) in pa da se nekateri listi brez posebne modrosti uredujejo. Statistiko posneto po našem nadškofijskem šematizmu (v 1. listu „Novicu t. 1.) so prinesli tudi drugi slovenski listi in po njih „Triester Zeitung" kot izviren dopis! Kako pa prevaja ,,Tr. Ztg." neke izraze?! Sestre ,,božje Previdnosti" so ji „Schw. cler gottlichen Vorsicht"; iz „krške" škofije ne ve, kaj bi naredila, in prestavlja ,,Cherso" (namesti Veglia). In še druzih kozlov je nekaj. Čudim se pa tudi „Tribiiaeu-i, da je naredila iz ,krške" škofije kar naravnost — ,,Pisino". — Pa tudi številke so tu pa tam napačno ponatisnene. — Ker vidim, da so ljudem statistične reči všeč, sestavim jih še nekaj prav mikavnih, kedar bom imel čas. — Prve dni t. m. so bile v tukajšnjem glediši 3krat neke predstave (koncert, žive podobe) v dobroten namen. Čistega dohodka je bilo okoli 1000 gold., ki so* se razdelili  na   3 dele:   za mestne  uboge,   za dekliški
31
zavod grofi nje Mat. Coronini evke in za gimnazijski ub^žui zalog; poslednjemu je došlo 332 gold. 58 kraje. Samuel grof Gvulai je dodal temu znesku še toliko, da znaša vsa vsota skup 500 gold. — V bolnišnico tukajšnjih milosrčnih bratov je bilo sprejetih leta 1880. — 808 bolnikov, izmed katerih je bilo odpravljenih 577: na bolje gre 147; umrlo jih 82. — Neki prodajavki na Travniku je izročil nekdo pretekli četrtek nabasan samokres v varstvo in rekel, da pride pozneje po nj. Radovedna starka — ki ni vedela, da je samokres nabasan — začne ga ogledovati in ga sproži tje pred sabo čez Travnik; krogla je zadela v okno nasprotne stacune (blizo škofije). Fo sreči ni nikogar zadela. Skrivnostni človek, ki je bil ženici orožje izročil, ni prišel po-nj.
Iz Dolenje Zemonske županije 19. jan. — Sprejmite
drage „Novice" nekoliko vrstic tudi iz našega letos čez vse revnega kraja. Preteklo leto bilo je za nas No-tranjce, osobito za bistriški okraj , slabo, kajti strašna toča je okoli 20 vasi potolkla in najhuje zadela Kočan-sko županijo, kjer posestniki skor nič druzega pridelali niso, Lego samo nekoliko ledenega korana, pa še ta je žalibog ljudem doma zgnjil. Ker ljudje nimajo zdaj nobenega zaslužka, da bi si mogli potrebnega živeža kupiti, zato se je v resnici bati velike lakote. Tudi ubogi njihovi živini manjka živeža, ker send.se je na-kosilo komaj tretjino od lanskega. Ni tedaj čuda, da uže mnogo posestnikov se je moralo lotiti kapitala svojega in poslednji rep iz hleva prodati pod ceno , da so si vsaj par mernikov turšice omislili in razne davke plačali. Zadolženo je uže od prejšnjih let vse,^zaslužka pa ni nikakoršnega, kar ga jim je pobrala St. Peier-Reška železnica. Res obupati je našim ljudem! Zdaj naj pride še novi hišni davek, potem pa bode treba turških kolib si napraviti in sedanja poslopja popustiti. Ako ne bode visoka vlada m drugi ljudomiii dobrotniki bratovsko svoje radodarne roke revežem podali, bodejo hudi, silno hudi nasledki nastopili, kar Bog obvaruj. Dalje o tem še hočem v kratkem kaj pisati. — Ostro zimo imamo tudi mi zdaj , ko sta zadnja meseca lanskega leta jako mila bila, da so celo jagode cvetele in več drugih cvetic, na pr. vijolice, trobentice, marjetice, veronika, kurja čevica, svenjevice, zvončki, štri-kanca itd., še celo sipek je bil zelen in prav velike popke kazal. Novo leto nam je prineslo pa drugo obleko. Huda burja 6. do 9. dne t m. razsajala je tako, da je celo hiše odkrila in podirala v 4 vaseh , katerih si ljudje nimajo s čem popraviti. Zdaj pa imamo snega čez urbas debelega.                             Nadoslav Skrljev.
Iz kamniškega okraja 23. jan. — Klic po potrebi
postavnih naredeb na pomoč žalostnemu stanju kmetijstva ni ne prazno vpitje. Le en glas gre v vsi naši domovini, da se mora kmetijstvu hitro hitro pomagati, da se reši srednji stan kmetijstva in ne gine glavni temelj države. Zato se po vsem strinjamo s postavnimi naredbami, katere je gosp. dr. Bleiweis v zadnjem listu „Novic" po vsestranskem prevdarku nasvetoval. Zdaj se s polnim zaupanjem obračamo do častitih naših gosp. državnih poslancev in še posebno do Nj. eksee-lence gosp. grofa Hohemvarta, da kmalu dobi ugodni odgovor od visoke vlade na vprašanje, katero je v ta namen stavil pred božičnimi prazniki. Res zdatne pomoči potrebuje kmetijski stan, da se reši nadlog, ki ga pritiskajo, kamor se obrne. Prosti kmet potrpežljivo trpi in od svojih zastopnikov tem bolj pričakuje pomoči, ker Če ob kaki priliki kaki gosposki potoži svoje nadloge , se mu tu navadno odgovori: ,,tako je postavno, to postavo so vaši poslanci uredili." Navadni kmetic ne ve na ta ugovor nobenega odgovora, kajti on ne v6, da
so blizo 20 let naši poslanci v državnem zboru zmerom v manjšini bili in da je le nasprotna jim stranka na krmilu bila. Ta stranka pa je, kakor g. dr. Blei-weis resnično trdi, v deželnem in državnem zboru bila slepa in gluha tako za potrebščine kmetove , kakor za pravice naroda našega. Zdaj je v državnem zboru to drugače; zato se nadejamo, da nam nastopijo boiji časi s prizadevanjem naših poslancev in s pomočjo Božjo.
Janez Ložar, župaa.
Iz Ljubljane, — Popis ljudstva za leto 1880. je končan tudi v Ljubljani. Mestni magistrat je časnikom razposlal sledeči zapis: Prebivalcev brez vojakov je štela Ljubljana lani 24.940, najemnikov stanišč 4727, hiš 1173, vojakov 1666. — Tri zadnjem popisu leta 1869. štela je Ljubljana 22.593 stanovalcev, najemnikov stanišč 4218, hiš pa 1051. — Po takem se je število prebivalcev pomnožilo za 2347 ljudi, število hiš pa za 122. Koliko se je skovalo Nemcev, koliko pa pustilo Slovencev, ni nam še povedal magistrat.
—  {Odbor družbe kmetijske) je v nedeljo v posebni seji obravnaval važno vprašanje o sirarstvu na Nanosu, katero namerava tržka občina Vipavska ondi ustanoviti. Po želji odborovi se je te seje osebno udeležil tudi župan Vipavski gosp. K. Dolenc.
—    {Mestni odbor) je v zadnji seji obravnaval ponudbe ljubljanskih obrtnikov o zidanji velike mestne klavnice, za katero so skupjii stroški prevdarjeni in razpisani bili s J44.841 gold. Ce tudi bi firma To ni e s bila vse stavbe prevzela za 7000 gid. cenejše, je vendar mestni zbor po večini glasov pravo sklenil, naj se o sedanjih za obrtnijstvo mršavih Časih malim obrtnikom zaslužek privoši, kar je posebno odbornik Potočnik s toplo besedo zagovarjal.
— {Nove okrajno-zdravniske in Živino zdravniške službe za Kranjsko.) Nj. Veličanstvo presvitli cesar je z najvišim sklepom 2. dec. 1880. leta privolil, da se še dva c. k. okrajna zdravnika in trije c. k. okr. živinozdravniki za Kranjsko ustanovijo, ter da vlada za to potrebno dotacijo postavi v državni proračun za leto 1881. — Dosedaj so okrajni zdravniki oziroma zdravstveni ustanovljeni pri V3eh c. kr. okrajnih glavarstvih, razen Logatca in Kamnika, — okrajni živinozdravniki so ustanovljeni v Postojni, Kočevji in Novo-mestu; vlada pa jih namerava nastaviti menda še v Crnomlji, v Krškem in v Kranji. — Tako dobimo okrajne zdravnike zopet nazaj, kakor smo jih nekdaj imeli, dobimo pa tudi novih okrajnih živinozdrav-nikov.
—  {O akademiji na korist po potresu unesrecenim Zagrebčanom) se je spolnilo, česar smo pričakovali: gledališče v vseh prostorih bilo je prepolno, pohvala pa vsem predstavam živahna, a Še posebno navdušena samospevu gosp. Medena inčitalniškem pevskemu zboru in pa produkcijam Sokolovim na drogu in v šesterih marmornih kipa h. Cesar umeteljnost premore, slišali smo v petji zbora ,,Križari na moru" in pa v romanci in zboru iz Verdijeve opere „Un ballo in masebera", videli pa v predstavah „Sokolovih/ . O gledališki igri „Oče so rekli, da le", s katero je sodelovalo „dramatično društvo", rečemo le to, da je skozi in skozi mnogo smeha vzbujevala. Dolžnost pa nam je, da tudi s pohvalo omenimo prijazne pripomoči gledališkega ravnatelja gosp. Urbana. Občinstvo je zadovoljno zapustilo gledališče, ki se je ta večer na pomoč odprlo našim bratom Zagrebčanom, katerim po tej predstavi doide nad 200 gld.
—  Nemila smrt nam je vzela iskreno domorodkinjo, blago soprogo gospoda prof.  Le ve a,   ki je nenadoma
32
po kratki bolezni 23. t. m. umrla. Med obilimi drugimi venci so na rakev njeno položile lep venec tudi ^ljubljanske Slovenke".
—  Iz Slatine v Rumuniji narn poroča gosp. Scholl-mayr, da leži v Rumuniji sneg nad 80 cm. visoko in da sploh po cestah ni mogoče voziti.
—  (Ljubljanski somenj) zadnji ponedeljek je bil prav dobro obiskan. Goveje živine se je prignalo do 600 glav, pitanih volov le malo. Boljše blago se je prav drago plačevalo. Za Trst se je nakupilo 100, za Reko, Gorico in Pulj tudi nad 100 glav in prav dobro plačalo.
—  (Pustna veselica pri gospodu deželnem predsedniku) v soboto večer je bila v vseh obzirih tako sijajna, da lepše menda ne pomni kronika ljubljanska v prostorijah vladne hiše. — Danes opoludne je obed pri gosp. predsedniku, na katerega so vabljeni gosp. knezoškof, mnogo kanonikov in drugih gospodov. Proti koncu pusta pa bode neki še druga s o are a s plesom pri gosp. deželnem predsedniku.
—   (Ples v čitalnici ljubljanski.) Kakor uže naznanjeno, napravi čitalnica 2. dne svečana Vodnikov iz-borni ples brez „besede". Društveniki čitalnični so vstopnine prosti, za goste po društvenikih vpeljane je vstopnina 1 gld. — Prihodnji mesec je še drug ^društveni plesu, in to v nedeljo 20. dne svečana tudi brez ,,besede". — Oba plesa se pričneta ob 8. uri zvečer, ter bode pri obeh plesih svirala priljubljena vojaška godba.
—   (Poberki iz časnikov.)   Vprašanje o prihodnjem deželnem glavarstvu kranjskem našimnemšku-tarjem še   zmirom   ne da   pokoja.    Vsak teden parkrat dopisavajo v dunajske judovske časnike in si izmišljujejo novo   zdravilo   zoper   izgubo   dr. Kalteneggerja.    Tako vnovič   trdi   ljubljanski   dopisnik   dne   21. januarija   v „Wien. allg. Zeitg.",   „da dobi dr. Kaltenegger dopust   za  3 leta  zato,   da   ostane   še   deželni   glavar in osebno vodi deželni odbor,   češ,  da med vsemi IG narodnimi poslanci kranjskega zbora   ni ne enega za to mesto sposobnega,   izrekoma   pa da večkrat imenovani dr. Poklukar ni nikakor za ta  posel   sposoben ,   ker mu celo njegova   lastna   stranka  ni nikdar  izročila od-borništva ali večjih poročil, — edino zmožni odborniki pa da so nemškutarska trojica:   Deschmann, Schrev in JScbaffer".   —  „Wer lacht da"? — bi po pravici smeli vprašati dopisnika; al mi mu nočemo veselja kaliti, da sanjari o prihodnosti tako, kakor si je želi, — eno pa lahko brez skrbi trdimo, da je ni nobene vlade, katera bi svojemu odločnemu nasprotniku podelila boljšo službo, pa ga potem zopet tje na dopust poslala, kjer mu je prilika, ravno tisti vladi najvspešneje nasprotovati.    Za tak   dr.   Kalteneggerjev   dopust   bo   tedaj   pred   vsem treba druge Deutschkrainerjem prijazne vlade, na katero pa bodo uže morali še nekoliko časa    - čakati. O zmožnosti naših   narodnih poslancev  so pa uže in bodo še drugi sodili kot Vesteneck   in njegovi  pajdaši, — o tem je uže in bo,   ako Bog da,   še večkrat sodila vsa kranjska   dežela  in   tudi   ves  nepristransk vnanji svet. Prisiljeni smo   pa vendar glede zmožnosti narodnih poslancev omenjenim dopisunom omeniti, da več ko 11 let je deželni odbor pod   različnimi   glavarji brez dr. Kalteneggerja deželna   opravila   redno   opravljal  in   v tem času dr.  Bleiweis   večkrat   deželnega glavarja namesto-val ter   marsikaj   na korist deželi   s svojim delovanjem dovršil, kar zapisano stoji v zapisnikih deželnega zbora. Kar se pa še posebno tiče napadov na dr. Poklukarja, dobro vemo, da on nikdar ni tišal na mesto deželnega odborništva , marveč je kot poslanec v deželnem zboru Z občnim priznanjem dovrševal mnogovrstne referate. In
ko bi dr. Poklukar ne bil prav druzega nič opravil kot j to, da, od deželnega zbora izvoljen v deželno komisijo j za uravnavo zemljiškega davka, je izdelal jako težavni referat tako, da je bil temeljita podlaga sklepu centralne komisije, vsled katerega se ima kranjski deželi prihraniti pri zemljišnem davku vprihodnje vsako leto 300.000 gol d., je edino to več vredno, kot vse, kar je v vsem skupaj vsa leta stvarila stranka nemškutarska! Dežela naša bi morala precej dolgo čakati, da bi jej tisti, ki narodni stranki nezmožnost očitajo, po svojih delih kaj enacega izkazati mogli. Jalova baharija ni delo, laž ni resnica? Ako ko-nečno ljubljanski dopisnik tudi pri razpustu deželnega zbora za svojo stranko zopet večine pričakuje, mu mi prav mirno rečemo: kedarkoli bodo pri nas volitve proste, to je, brez pritiska birokracije, bo večina naša.