IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/VIII, junij 2015, str. 32 HORUS 2015 str. 4 str. 6 »Izberi si posel, ki ga imaš rad« 10. obletnica podjetja IDentiks d.o.o. str. 11 Mladi za mlade str. 19 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/ VIII Junij 2015 MOZAIK IRDO Pogovor z dr. Martino Rauter Razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus Poslovni klub Horus Dobre prakse DO v podjetjih Predstavitev kluba Horus Soustvarjanje socialnih prostorov za mlade v MOM Rok za prijavo je 25. 9. 2015 Foto: absfreepic.com Pogovor z Jasno Triller MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Lorbek Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORS 2015 6 Poslovni klub HORUS 9 »I, me, myself and the world around me« Poletni tabor za mlade 10 Knjiga EPIFANIJA, Cetrta od suhih krav 11 Intervju: Jasna Triller IDentiks karticni sistemi d.o.o. 14 Hitri poslovni sestanki in pos- lovni zajtrki Hotel Betnava in portal HPS 16 TOTI DCA Maribor Dnevni center aktivnosti za starejše 19 Intervju: Martina Rauter MOM prejela nagrado za dobro prak- so soustvarjanja socialnih prostorov za mlade - z mladimi 21 DO v Sloveniji 22 DO v Evropi in po svetu 23 Dogodki, konference 24 Razpisi 28 Založništvo Inštituta IRDO Junij se imenuje po rimski boginji Juno ali Junona, Jupitrovi ženi in hkra-ti sestri. Je najvišja boginja in zavetni-ca mesta Rim. Bila je tudi boginja neba, zakona in družine. V Sloveniji smo 8. junija praznovali dan Primoža Trubarja, dne 25. junija bomo praznovali dan državnosti, ko je Slovenija pred 24-imi leti formalno postala neodvisna država. Živimo sla-bo ali dobro? Ne glede na odgovor, se najbrž vsi strinjamo, da bi lahko živeli bolje. Ne zgolj s socialno ekonomske-ga vidika, ampak tudi z vidika družbe-ne odgovornosti, osebne in skupinske (organizacijske). Zato Inštitut IRDO vsako leto objavi Razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus. Ta je namenjena družbeno odgovornim posameznikom, podjet-jem (tudi socialnim), zavodom ter posameznikom podjetnikom, ki imajo slovenske korenine in delujejo v zamejstvu in po svetu. Prijavitelji, finalisti in nagrajenci nagrade Horus iz preteklih let in Inštitut IRDO so letos ustanovili Poslovni klub Horus kot mrežo družbeno odgovornih podjetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izku-šnje ter dobre prakse svojih clanov in drugih podjetij. Clani kluba se družijo z družbeno odgovornimi podjetji ter poskušajo narediti vec za ozavešcan-je o pomenu družbene odgovornosti ljudi in podjetij ter drugih organizacij. Vsi prijavitelji iz preteklih let in tisti, ki se boste letos prijavili na razpis, vljud-no vabljeni v Poslovni klub Horus! Vsem clanom in bralcem želimo prije-tno in soncno poletje, sprostitev in pocitek. Nova številka Prvih sloven-skih družbeno odgovornih novic - IRDO Mozaik pa bo izšla v mesecu septembru, zato nasvidenje do takrat! Clani uredništva revije IRDO Mozaik Spoštovane clanice in clani! Razpis za Slovensko nagrada za DO HORUS str. 4 Podjetja, socialna podjetja, zavodi, slovenske podjetniške organizaci-je/podjetniki v zamejstvu, novinarji ter družbeno odgovorni posamez-niki in organizacije, vabljeni k prijavi na razpis za nagrado Horus 2015. Poslovni klub Horus str. 6 Poslovni klub HORUS je klub družbeno odgovornih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagrajencev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Socialni prostori za mlade str. 19 Mestna obcina Maribor je prejela nagrado za dobro prakso »Soustvarjanje socialnih prostorov - za mlade z mladimi«. Pogovarjali smo se dr. Martino Rauter, vodjo projekta URBACT. TOTI DCA Maribor str. 16 TOTI DCA Maribor je Dnevni center aktivnosti za starejše, ki pa se je nedavno preselil v nove prostore, ki so nujno potrebni obnove. Cen-ter naproša za pomoc in vas vabi, da si preberete o številnih aktivnos-tih, ki jih center opravlja. Hitri poslovni sestanki in zajtrki str. 14 HPS predstavljajo enkratno poslovno priložnost za spoznavanje poslo-vnih partnerjev. Njihov poglavitni namen je širiti posameznikovo soci-alno mrežo. Portal HPS in Hotel Betnava vabita, da se jim pridružite! Potegujte se za Slovensko nagrado za družbeno odgovor-nost HORUS 2015! Maribor, 15. junij 2015 Spoštovani, kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in družbo ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organiza-cijah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usme-ritve. ZAKAJ? Ker so v svetovnem merilu zlasti podjetja prepoznala, da jim družbeno odgovorno delovanje prinaša številne koristi, kot npr.: . vecja prepoznavnost in ugled v medijih, pri splošni javnosti, kupcih, dobaviteljih, poslovnih part-nerjih, . vecja motivacija zaposlenih za delo, vecja lojalnost zaposlenih, manj absentizma in fluktuacije, . vec predlogov za inoviranje, izboljšave poslovanja, delovanja, . pridobitev novih poslov s strankami, dobavitelji, vec nakupov in vecja lojalnost potrošnikov, . racionalnejša raba virov in s tem zmanjšanje stroškov, . vec dobicka ob izteku leta. Vabimo vas, da se prijavite na razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2015. Razpis je namenjen podjetjem (mikro, majhnim, srednje velikim, velikim, socialnim pod-jetjem) in zavodom, podjetnikom s slovenskimi koreninami, ki poslujejo v tujini, novinarjem ter ostalim organizacijam in posameznikom, ki delujejo družbeno odgovorno. Išcemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Razpis so 15. junija 2015 v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno-interesnimi organizacijami objavili IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnos-tmi in SPIRIT Slovenija, javna agencija. Castni pokrovitelj Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015 je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. KAJ S SODELOVANJEM NA RAZPISU KOT PRAVNA OSEBA PRIDOBITE? . S specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami ISO26000 in drugimi aktualnimi dokumen-ti o DO, vam bomo pomagali analizirati vaše stanje DO ter pripraviti porocilo o tem za neodvisne ocenjevalce. . Dodatno 2 uri brezplacnega svetovanja organizatorja za prijavo na razpis in/ali uveljavljanje, vzpos-tavitev ali prenovo strategije družbene odgovornosti v vašem podjetju, zavodu, organizaciji. . Posredno izobraževanje kljucnega kadra o družbeni odgovornosti, spoznanja dobrih praks drugih podjetij, zavodov za izboljšanje vašega poslovanja. . Vec objav o vaši organizaciji v medijih. . Možnost prejema nagrade Horus 2015 in/ali priznanja Finalist Horus 2015 ter s tem brezplacno uporabo logotipa Horus 2015, povecan ugled vaše pravne osebe v javnosti, med zaposlenimi, pot-rošniki, poslovnimi partnerji. . Brezplacno udeležbo na seminarju Horus 2015 (8.9.2015), kjer boste spoznali vse bistvene informa-cije o uveljavljanju družbene odgovornosti v vašem poslovnem okolju. . 20 % popust pri prijavnini, ce ste clani organizatorjev in podpornih partnerjev projekta. Koga vabimo k prijavi na razpis? . podjetja (klasicna, socialna) in zavode, . slovenske podjetniške organizacije/podjetnike v zamejstvu in po svetu, . novinarje ter . družbeno odgovorne posameznike in organizacije. Vabimo vas, da v projektu sodelujete z vašim primerom dobre prakse in delujete z zgledom! Razpisno dokumentacijo za leto 2015 najdete tukaj. Vlogo oddajte do 25. septembra 2015. Dodatne informacije: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, GSM: 031 344 883, e-pošta: nagrada.horus@irdo.si Veselimo se vašega sodelovanja na tem natecaju in promocije vašega primera dobre prakse v slo-venski javnosti! S spoštovanjem, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade in Anita Hrast, direktorica, koordinatorica projekta Horus. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije POSLOVNI KLUB HORUS PREDSTAVITEV Finalisti in nagrajenci HORUS 2014 POSLOVNI KLUB HORUS mreža družbeno odgovornih podjetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izkušnje Poslovni klub HORUS je klub družbeno odgovornih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagrajencev Sloven-ske nagrade za družbeno odgovornost Horus. V njem se združujemo dosedanji prijavljeni na ta razpis ter nagrajenci in finalisti te nagrade. Nastal je leta 2015, ker menimo, da je sedaj nastopil cas, da naredimo skupno zavezo Sloveniji in pomagamo tudi drugim podjetjem krepiti družbeno odgovornost. Želi-mo sodelovati z odgovornimi podjetji in z njimi nadgra-jevati naše delo. Zato zlasti tista podjetja, ki se še niso prijavila na raz-pis za nagrado Horus, vabimo, da se prijavite na raz-pis za pridobitev nagrade Horus v tekocem letu in da se nam tako pridružite v Poslovnem klubu HORUS. Vec kot nas bo, prej bo Slovenija bolj družbeno odgo-vorna. Vec www.horus.si nagrada.horus@irdo.si 031 344 883 POSLOVNI KLUB HORUS, mreža stalno ucecih se družbeno odgovornih podjetij Poslanstvo Želimo spremeniti dojemanje družbene odgovornosti v podjetjih, in preko podjetij širiti družbe-no odgovornost v javne ustanove in državne organe ter posledicno tudi preko njih do najmlajših v vrtcih in šolah. Delujemo z namenom, da z družbeno odgovornostjo vplivamo na oblikovanje širših družbenih ucinkov, zlasti na uspešnost Slovenije in dobro življenje njenih prebivalcev. Vizija V treh letih želimo postati poslovni klub z najmanj 100 aktivnimi clani. Kaj pocnemo v poslovnem klubu? Podjetja, dosedanji nagrajenci in finalisti Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus, izme-njujemo znanja, izkušnje ter dobre prakse naših clanov in drugih podjetij, se družimo z družbeno odgovornimi podjetji ter poskušamo narediti vec za ozavešcanje o pomenu družbene odgovorno-sti ljudi in podjetij ter drugih organizacij. V svoji vsakdanji praksi v svojih poslovnih in osebnih okoljih širimo uporabo nacel družbene odgo-vornosti, sprejete na svetovni ravni v ISO 26000 (ISO 2010) in podprte z dokumentom Evropske uni-je, ki pravi, da je družbena odgovornost pot iz sedanje (globalne družbeno-ekonomske) krize (EU, 2011). Ta nacela so: pristojnost /uradna odgovornost, preglednost, eticnost, spoštovanje do dele-žnikov, spoštovanje do vladavine prava, spoštovanje do mednarodnih norm, spoštovanje do clovekovih pravic. Kako? Delujemo pod okriljem Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, ki koordinira naša srecanja in pripravlja izobraževalne vsebine za nadgradnjo naših znanj in poslovnih praks. Imamo delovno predsedstvo, ki pripravlja zasnovo programa dela za tekoce leto, dopolnijo in potrdijo pa ga cla-ni kluba. Veckrat letno organiziramo srecanja in si ogledujemo dobre prakse. Nudimo podporo inštitutu IRDO pri uvajanju nacionalnega interesa v povezavi z družbeno odgovornostjo na nivoju države. Kako postati clan kluba? Vsi kandidati, ki se kadarkoli prijavijo na tekmovanje za nagrado Horus, lahko postanejo clani Kluba Horus. V klub se vclanijo prostovoljno. Sprejmejo program dela za tekoce leto in se dogovorijo o medsebojni izmenjavi izkušenj, znanj, dobrih praks in se udeležijo izobraževanj, ki jih pripravljajo v sodelovanju z inštitutom IRDO. Natancnejše delovanje Kluba Horus je zapisano v poslovniku tega kluba. Pogoj za vstop v klub je že pridobljena izkušnja z družbeno odgovornostjo v okviru sodelovanja na razpisu za nagrado Horus. V imenu pravnih oseb so clani kluba predstavniki za DOP, direktorji in/ali druge vodje ter pooblašcenci organizacij. Clanarine za clanstvo v klubu ni. Clani spodbujamo druga podjetja, da se prijavijo na razpis za nagrado Horus, kjer je to mogoce. Clani kluba smo hkrati gostitelji dogodkov in srecanj clanov, na katerih se gostitelj predstavi s svojo dejavnostjo in družbe-no odgovornimi praksami drugim clanom. Sedaj združujemo že vec kot 60 clanov, Horus finalis-tov in nagrajencev, prejemnikov priznanj in nagrad vse od leta 2009. Inštitut IRDO nam: . posreduje aktualna spoznanja in novosti s podrocja družbene odgovornosti, . omogoca razvoj in nadgradnjo družbene odgovornosti v naših organizacijah, . organizira vzajemno izmenjava znanj, spoznanj, dobrih praks med clani kluba. DOBRE PRAKSE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI NIMAJO MEJA! Povezujmo se, sodelujmo in pomagajmo k dobrim praksam tudi drugim! Hvala za vaše sodelovanje in akcijo! Smo ponosni prejemniki priznanj in nagrad na podrocju družbene odgovornosti! POLETNI TABOR »I, me, myself and the world around me« Poletje? Dolgcas? Kdo sem, kam grem, kaj hocem? Ne vem? Nic hudega. Pridruži se nam na Pohorju. Ker bo to nepozabno doživetje, prežeto z odkrivanjem neznanega v tebi in drugih ter tkanja poslovnih in osebnih vezi. Ker bomo imeli ob delu tudi veliko zabave in druženja. In ker boš na koncu sestavil/a svoj mini karierni in/ali podjetniški nacrt. Kdo? Mladi v starosti od 17. do 21. let, z željo po odkrivanju lastnih sposobnosti in krepitve svoje podjetnosti. Kaj? Štiridnevna delavnica z bivanjem in zabavo – KDO SEM, KAM GREM IN KAKO NAJ TJA PRI-DEM? Vsebina: 1. Odkrivam svoj potencial 2. Jaz in moji nacrti 3. Mreže kreativnosti in podjetnosti 4. Vrhunska ideja bo produkt/storitev postala – od ideje do nacrta Kje? RIBNIŠKO POHORJE – apartmajsko naselje Ribnica na Pohorju Kdaj? 1. Termin: 18. do 21. avgust 2015 2. Termin: 25. do 28. avgust 2015 Kako? Prijavite se ZDAJ, najkasneje pa do 30. 6. 2015. Zakaj? Ker bo to nepozabno doživetje, prežeto z odkrivanjem neznanega v tebi in drugih ter tkan-ja poslovnih in osebnih vezi. Ker bomo imeli ob delu tudi veliko zabave in druženja. In ker boš na koncu sestavil/a svoj mini karierni in/ali podjetniški nacrt. S kom? Lahko prideš s prijatelji, znanci, sošolci ali pa sam/a. Pri nas zagotovo ne boš osamljen/a. Število udeležencev je omejeno (sprejmemo najvec 23 oseb na posamezen termin). Koliko? Prijavnina za 4 dni bivanja v hotelu in hrano ter predavanja za eno osebo znaša 207,90 EUR. Ob prijavi do 15. junija 2015 priznavamo 10 % popust (cena s popustom je 189,00 EUR). Odjave so mogoce do 20 dni pred izvedbo (vrnemo 70 % prijavnine), po tem roku prijavnine ne vracamo. Doživeli bomo nepozabne spoznavne, podjetniške in zabavne dni. Z vami bomo ustvarjalci podjetniških sanj in posredovalci prakticnih znanj. Zagotovo pa mag. Natalie C. Postružnik, vrhunska coachinja in podjetnica, ter Anita Hrast, poslovna svetovalka in razvojna strateginja. EPIFANIJA –CETRTA OD SUHIH KRAV Pripravila: Anita Hrast Najnovejša knjiga Epifanija ali cetrta od suhih krav je izšla letos spomladi v samozaložbi zna-nega pisatelja, raziskovalca in predavatelja Antona Komata. V njej vec avtorjev opisuje raz-licna podrocja: Dejan Steinbuch razpravlja o tukaj in zdaj, prof. dr. Anton Iglicar o sistemski teoriji in Wallersteinovih predvidevanjih o druž-benem razvoju. Prof. dr. Vesna Vuk Godina predstavlja teze o potrebnem ocetu, Jan Zobec pa govori o želvi in zajcu. Anton Komat piše o Feliksovem preludiju, prof. dr. Marko Pavliha pa o iskanju svet(lobne) enosti. Prof. dr. Boštjan M. Zupancic je napisal spremno besedo, knjigo pa zakljucil z razpravo o Celostni biti. Knjiga Epifanija ali cetrta od suhih krav je nadal-jevanje zbirke o suhih kravah, ki jo ureja prof. dr. Boštjan M. Zupancic. V preteklih letih so izšle že naslednje knjige: Prva od suhih krav, TEMBATSU - Druga od suhih krav in Tretja od suhih krav. Ce bo suhih krav sedem, kot je bilo zapisano v svetem pismu, priporocamo, da se branja lotite cim prej, saj najbrž prof. dr. Boštjan M. Zupan-cic in Anton Komat s soavtorji kujeta že nasled-nje vsebine nadaljevanke o suhih kravah. In verjemite, preko suhih krav boste spoznali delcek ozadja delovanja tega (ne)vidnega sveta. To prebrati vam zagotovo ne bo žal. Cetrta od suhih krav - Epifanija Avtor: Anton Komat Jezik: Slovenski Leto izdaje: 2015 Mere: 15.5 x 23 cm Strani: 231 Vezava: Mehka Cena: 25,00 € Prva od suhih krav TEMBBATSU - Druga od suhih krav Tretja od suhih krav http://www.bukla.si/upload/book_media/426/426/426.jpg Foto: www.bukla.si Foto: www.dobraknjiga.si Foto: www.bostjanmzupancic.com Podjetje IDentiks karticni sistemi se ukvar-ja z izvedbo celotnih rešitev za identifikaci-jo s poudarkom na PVC karticah. Povedano enostavno: naš posel so kartice, v povezavi z identifikacijo. Paradni konj IDentiksa so vse vrste PVC kartic in z njimi povezani karti-cni sistemi. Prepoznani smo tako po enostavnih kot tudi kompleksnejših rešitvah za identifikaci-jo na delovnem mestu, karticah zvestobe itn. Pri vseh projektih pa zasledujemo cilj, da je vsaka kartica IDentiks za našega narocnika najboljša in najlepša rešitev. Sestavni del poslovanja so tudi darila za posebne priložnosti IDEgifts, znotraj katerih uveljavljamo tudi okolju prijazna, ekolo-ška darila. Razvijate tudi lastne blagovne znamke. Ponosna sem, da je naše podjetje v svojem 10-letnem delovanju razvilo dve prepoznani blago-vni znamki: celovit Program zvestobe CLIP (Customer Loyalty Integration Process) in pro-gram IDE.Konferenca, ki združuje sistem za regi-stracijo, akreditiranje in sledljivost udeležencev preko rocnih terminalov ali gsm telefonov, obo-je kot podpora karticnemu poslovanju. Z IDE.Konferenco® je IDentiks nepogrešljiv na dogodkih, kongresih, konferencah in družabnih srecanjih na najvišji ravni in s številcno udeležbo. Prav s temi blagovnimi znamkami želimo prodreti tudi na tuje trge. Kakšni so bili zacetki podjetja, kako ste sploh dobili idejo, da bi se ukvarjali s potiskom PVC kartic. Kartice so vstopile v moje življenje v zgodnjih 20. letih: takrat sem zacutila strast do njih. Ne v smis-lu potrošništva, zaigrale so na mojo podjetniško struno. Že v teh letih sem hodila po pariških sej-mih, to so bili najvecji karticni sejmi v Evropi, ter kot goba vpijala znanje, zbirala ideje in sklepala poznanstva. V branži »karticnega poslovanja« sem danes prisotna že vec kot 15 let, leta 2005 pa sem se odlocila, da stopim na samostojno podjetniš-ko pot. Enostavno sem videla ogromno potenci-ala na tem podrocju, tako s stališca vpeljevanja novih linij izdelkov na slovenski trg, kot tudi s podrocja razvoja novih storitev. Dolgoletna pri-sotnost na trgu in rast poslovanja sta dokaz, da delamo dobro in se razvijamo v pravo smer. Podjetje obstaja že od leta 2005, torej pra-znujetesvojo10.obletnico,karjezaslo-venske razmere velik uspeh. Kako se pocu-tite, da ste kljub turbulentnim casom še naprej tako uspešni? Ponosni smo na svoj uspeh in zavedamo se, da gre za uspeh ekipe, ne posameznika. Iskreno povem, da podjetniška pot ni enostavna in ne vodi vedno navzgor in naravnost. Veliko izzivov je in zdi se, kot bi te ves cas preizkušali, ali imaš dovolj trdo kožo, res… Zato modrost, da je uspeh 1 % inspiracije in 99 % perspiracije ali po slovensko vztrajnosti, drži. Meni osebno poma-ga moto: »Izberi si posel, ki ga imaš rad, in niko-li vec ti ne bo treba delati«. Kartice so moja strast in v povezavi s sodobnimi tehnologijami ponujajo prostor za neskoncno ustvarjalnost. In to je tisto, kar nas potem vse žene, da premagu-jemo prepreke, ki se nam pojavljajo na poti. Verjamem pa tudi, da je ob izjemni IDentiks eki-pi pomemben dejavnik uspeha tudi to, da je IDentiks družinsko podjetje – z vidika vrednot, ki jih živimo. Ne gre nam za kratkorocen uspeh, temvec »tecemo na dolge proge«, razmišljamo dolgorocno in trajnostno. Na kaj ste v teh desetih letih najbolj ponos-ni? Prav na ta del, identiteto družinskega podjetja. Da stopimo skupaj, ko je treba, da smo vztrajni in zavzeti. Narocniki radi delajo z nami; pravijo, da smo odzivni; cenijo vrednote družinskega podjetja in da pri nas šteje kupec. Za tem stojimo s svojimi vsakodnevnimi dejanji in držimo obljubo: ko karti-ca postane rešitev. Se je podjetje v desetih letih delovanja kdaj znašlo v težki situaciji in ce se je, kako ste se soocili s težavami. Ce vprašam drugace, kaj je tisti recept za uspešno poslovanje. Najzahtevnejše je bilo leto 2008. Takrat sva z možem Juretom dobila sina; spali smo le dve uri v kosu, ponoci sva imela bitke za življenje – pardon za spanje (nasmeh). Konec leta 2008 se je poslov-no že cutila velika kriza, naše poslovanje se je skr-cilo za tretjino, jaz kot podjetnica pa na porodniš-ki! To je bil eden najvecjih življenjskih preizkusov – takrat Jure še ni delal v IDentiksu. Pocutila sem se razdvojeno: vsak trenutek je bilo oboje pomembno: podjetje in sin Jon ter družina in nisem imela možnosti stvari kar predati komu drugemu. Cez pol leta sva z možem ugotovila, da tako ne bo šlo naprej – in Jure se je pridružil IDen-tiksu. Tako sva zdržala in nadaljevala. Že leta 2010 smo ponovno prišli na zeleno vejo. Torej še enkrat: vztrajnost, vztrajnost, vztrajnost. Podjetje je prejelo priznanje finalist Sloven-ske nagrade za družbeno odgovornost Horus, o cemer ste govorili tudi na oddaji Prava ide-ja, RTV Slovenija. Kaj za vas pomeni prejem priznanja? Priznanje pomeni po eni strani priznanje, da dela-mo prave stvari, na pravi nacin. Obenem prinaša zavezo in odgovornost, da tako delamo tudi nap-rej. In to nam ni težko: drugace, kot družbeno odgovorno, si razvoja podjetja z Juretom in ekipo niti ne znamo predstavljati. IDentiks je družinsko podjetje in njegova (p)osebna odgovornost izhaja tudi iz tega. Gre za odgovornost do podjetja samega, do ustanoviteljev, družin in ob tem vzporedno odgovornost do sodelavcev, strank, poslovnih partnerjev in družbe kot take. Priznan-je HORUS za družbeno odgovornost, ki smo ga prejeli, nas k temu dodatno obvezuje in Jure se osebno aktivno udejstvuje na tem podrocju – kot pobudnik povezovanja mikro in malih podje-tij z družbeno odgovornim poslovanjem. Tako nastaja nek ekosistem podjetij, kjer so dobri rezultati – kot pravi moto Združenja Man. Vam je priznanje dalo dodaten zagon za vpeljevanje DO v poslovanje podjetja? Da, vsekakor. In tudi pripravljenost, da svojo dobro prakso delimo z drugimi in dokazujemo, da podjetništvo ni naravnano le na zaslužek, temvec predvsem na rast in napredek vseh dele-žnikov. Kakšni so vaši nacrti za naprej? Povedano je bilo, da se boste širili na tuje trge, na Hrvaškem že imate podjetje. IDentiks je krmilo naravnal, ce se tako izrazim, v rast. Ambicija podjetja je, da bo v prihodnosti veljalo: »Ko pomisliš na kartico, pomisliš na IDentiks.« Naša preobrazba gre v smeri preus-meritve iz produktno usmerjene organizacije v bolj storitveno organizacijo. Gradimo na vecji prepoznavnosti naših lastnih blagovnih znamk, ki smo jih razvili - CLIP-programi lojalnosti, IDE.Konferenca - event management in naša ambicija je seveda tudi razvoj na tujih trgih, povecanje dodane vrednosti na zaposlenega, rast. Filozofija pa je, da ne bomo delali zato, ker moramo, temvec, da s tem, kar delamo, ustvar-jamo boljši jutri. Zgled so nam gazele, podjetja, ki rastejo hitro in obenem trajnostno. Ponosni bomo, ko bo tudi IDentiks nekoc gazela. Vec o podjetju IDentiks d.o.o. in njegovih storit-vah lahko najdete na spletni strani www.identiks.si, novosti pa lahko spremljate tudi na njihovi Facebook strani. Intervju: JASNA TRILLER, ustanoviteljica in direktorica podjetja IDentiks karticni sistemi d.o.o. »Izberi si posel, ki ga imaš rad!« Jasna Triller se je že v študijskih letih navdušila nad karticami in karticnimi sistemi in vsem, kar le-ti omogocajo, zato je leta 2005 stopila na samostojno podjetniško pot. Družinsko podjetje, ki temelji na vrednotah odgovornosti do zaposlenih, kupcev in dobaviteljev in je zato družbeno odgovorno podjetje, letos praznuje 10 let obstoja. Z Jasno Triller smo se pogovarjali o ciljih podjetja in nacelih poslovanja ter o tem, kako družbena odgovornost in uspeh gresta z roko v roki. Pripravila: Darija Lorbek, foto: arhiv IDentiks, d.o.o. Jasna Triller Meni osebno pomaga moto: »Izberi si posel, ki ga imaš rad, in nikoli vec ti ne bo treba delati«. Za manj onesnaženo okolje uporabimo bio kartice, ki so razgradljive. Vsak dober poslovnež se zaveda pomembnosti mreženja in neprestanega navezovanja novih poslovnih stikov. Prav iz tega smo izhajali v hotelu Betnava, ko smo prvic (v navezavi s sple-tnim portalom Hitri poslovni sestanki) organizi-rali Hitre poslovne sestanke. Našim poslovnim partnerjem smo namrec želeli ponuditi prilož-nost, da se med seboj povežejo in razišcejo možnosti sklepanja novih poslov, obenem pa to možnost ponuditi tudi ostalim poslovnim subje-ktom na Štajerskem in v Sloveniji. Kaj so Hitri poslovni sestanki (HPS)? HPS predstavljajo enkratno poslovno priložnost za spoznavanje novih poslovnih partnerjev. Nji-hov poglavitni namen je širiti posameznikovo socialno mrežo. Zastavljeni so tako, da posameznik v kar najhit-rejšem možnem casu spozna kar najvec ljudi. Za udeležbo na njih je potrebna predhodna prija-va. Ob tem se posameznik seznani s potekom dogajanja in pravili udeležbe. Posameznik se nato lahko dobro pripravi na posamezne razgo-vore, si pripravi predstavitveni material (v koli-kor to seveda želi) in s seboj prinese še 30 vizitk, ki jih med casovno odmerjenim pogovorom raz-deli ostalim udeležencem. Po koncanih poslovnih sestankih pa sledi pogos-titev – priložnost, da ob zajtrku, pripravljenem iz lokalnih dobrot, pokramljate z osebami, s katerimi ste zacutili možnost resnejšega sodelo-vanja. Izjave udeležencev dogodkov Hitri poslovni sestanki & poslovni zajtrki »HPS so za naše podjetje zelo koristni, saj se kot podjetje težje reklamiramo zaradi storitve, ki jo opravljamo in so nam taki dogodki zelo pomem-bni za pridobivanje novih potencialnih strank. Naša izkušnja z HPS je bila zelo zanimiva in jo priporocamo vsem podjetjem za pridobivanje novih potencialnih strank, za pridobivanje novih poznanstev in na splošno mreženje, ki je v tovrs-tnem casu kljucnega pomena.« Sandra Petrušic, IZTERJAVA d.o.o. »Hitro in ucinkovito opravljeno spoznavanje novih potencialnih poslovnih partnerjev. Ni zanemariti tudi prijetnega okolja, ki je omogocilo sprošceno debato tudi po uradnem delu družen-ja.« Miro Mele, Mele M d.o.o. »Udeležila sem se zadnjih Hitrih poslovnih ses-tankov. Dobila sem ogromno novih idej, stikov z aktivnimi poslovnimi ljudmi, s katerimi se bom definitivno povezala. Dobila sem veliko rešitev za probleme, s katerimi bi se sicer ukvarjala bis-tveno dlje casa. Pa še ljudi dejansko spoznaš v živo, kar je zlata vredno! IZPLACA SE! Ce ste mlad (ali bolj zrel) podjetnik - pojdite! Res. Bravo tudi za izpeljavo sestankov! Pridem spet, zagoto-vo!« Jerneja Krapše s.p., trenerka uspešnega življenja Naslednji Hitri poslovni sestanki bodo organizira-ni 22.9.2015. Kotizacija za udeležbo znaša 15,00 eur po osebi. Vec o tem preberite na spletni strani Hotela Betnava: www.betnava.si. Hotel Betnava in spletni portal Hitri poslovni sestanki HITRI POSLOVNI SESTANKI & POSLOVNI ZAJTRKI Pripravila: Aneseja Tumpej, PR, hotel Betnava. Foto: 5 START d.o.o. Dnevni center aktivnosti za starejše Maribor, prva in zaenkrat tudi edina tovrstna dejavnost, ki je namenjena starejšim prebivalcem mesta in njihovim svojcem, pa tudi povezovanju vseh treh generacij, deluje pod okriljem društva TOTI DCA Maribor. Od otvoritve v decembru leta 2013 se je uveljavil kot zelo pomembna prido-bitev na podrocju socialnih programov za sta-rejše, saj s svojimi vsebinami prispeva k ohran-janju in izboljševanju njihove psihofizicne kondi-cije, s tem pa tudi k pogojem za cim daljše samostojno in kakovostno življenje v njihovem domacem okolju. V podkrepitev te trditve sledi nekaj podatkov. V poldrugem letu delovanja se je v dnevnem centru 164 uporabnikov udeleževalo 28 razlic-nih tecajev in delavnic (skupaj izvedenih je bilo 722), pod vodstvom 33 prostovoljk in prosto-voljcev, ki so opravili 2.803,5 ur prostovoljske-ga dela. Razen tega smo organizirali in izvedli še 39 obcasnih dogodkov, kot so predavanja, predstavitve, literarni veceri, ki jih je obiskalo 582 obiskovalcev, pet likovnih razstav in šest skupnih srecanj, kot so izlet, pustovanje, novo-letno srecanje. Vse aktivnosti in dejavnosti so za uporabnike povsem brezplacne. V analizi zadovoljstva uporabnikov smo zabeležili 80 % zelo zadovoljnih uporabnikov in 20 % zado-voljnih. Pri ovrednotenju pomena dnevnega cen-tra pa so uporabniki na prvo mesto postavili »druženje«, na drugo »ucenje«, na tretje pa »obcutek sprejetosti«. Letos širimo dejavnost dnevnega centra na novo lokacijo – Gorkega ul. 34 (bivši diskont Koloniale), da se približamo prebivalcem na desnem bregu Drave, pa tudi z ambicijo, da v teh prostorih pos-tavimo temelje bodocega medgeneracijskega sre-dišca. Ker je bil objekt vec kot 10 let izven uporabe, je potrebno obnoviti elektro in vodovodno instala-cijo, prav tako tudi obstojeci sistem centralnega ogrevanja, za kar je Mestna obcina Maribor kot lastnica objekta že namenila nekaj sredstev letos. Seveda pa bomo za ureditev prostorov veseli vsake pomoci sponzorjev in donatorjev, tako v denarju kakor tudi v opremi in prostovolj-skem delu. TOTI DCA -Svetovalnica za starejše Starost prinese s seboj veliko težav. Izgube ljudi, ki so nam blizu, kot so smrt partnerja in vse pogostejše smrti prijateljev lahko izzovejo stanje neprekinjenega žalovanja. Tem izgubam se prid-ružujejo še druge – izguba doma, neodvisnosti, zdravja, mobilnosti, pa osamljenost, strah pred prihodnostjo in zavedanje bližine smrti. Kopicen-je teh izjemno obremenilnih okolišcin pogosto privede tudi do težkih depresivnih in anksioznih stanj. Ker starejši ljudje o svojih težavah pravilo-ma težko spregovorijo z družinskimi clani in pri-jatelji, smo v okviru Društva TOTI DCA Maribor ustanovili tudi Svetovalnico za starejše. Svetovalnica je varen prostor zaupanja in razu-mevanja, kjer lahko uporabniki svoje pretekle in sedanje probleme, strahove in žalost delijo z usposobljenimi svetovalci – prostovoljci, dobijo nasvet, informacije in tudi konkretno pomoc v zagatah pravnega in upravnega znacaja. Naše svetovalke in svetovalci so: socialna delav-ka Radojka Hižman, psiholog Drago Perger, pra-vnica Katarina Poštrak, zdravnica splošne medi-cine dr. Vera Feguš, varuh bolnikovih pravic mag. Aco Prosnik in upravna delavka Mira Sta-nic. Vzporedna dejavnost svetovalnice so preda- vanja in delavnice z vsebinami, ki uporabnike zanimajo. Svetovalnica je namenjena vsem sta-rejšim, pa tudi pa tudi njihovim družinskim cla-nom: Starejši ljudje (nad 50 let), ki se soocajo z eno ali vec oblikami socialne izkljucenosti in kljucnimi problemi te starostne skupine, kot so na primer: diskriminacija, zdravje in zdravo okolje, stanova-nje, osamljenost, pešanje telesnih in umskih sposobnosti, vse oblike nasilja in zlorab, izolacija itd., oziroma njihovimi posledicami. Svojci, ki v skupnem življenju, oskrbovanju, negovanju starejšega družinskega clana teh obremenitev ne zmorejo vec nositi sami. Dostopnost programa svetovalnice zagotavljamo uporabnikom s povsem brezplacnimi storitvami. Za razgovor se je potrebno narociti pri naši stro-kovni delavki Nini Kosi: - osebno v prostorih društva Partizanska cesta 12/ I. nadstropje, - telefonsko na št. 041 340 075, - pa tudi z elektronsko pošto - toti@dca-maribor.si POZIV DONATORJEM ZA POMOC PRI OBNOVI NOVIH PROSTOROV DCA MARIBOR Z veseljem sporocamo, da je Mestna obcina Maribor ugodila naši prošnji in nam dodelila dodatne prostore za brezplacno uporabo za red-ne in obcasne dejavnosti Dnevnega centra za starejše na lokaciji Gorkega 34. To je velika spo-dbuda, ne samo za nas, temvec tudi za mnoga društva in posameznike prostovoljce, s katerimi že od zacetka plodno sodelujemo. Vsi skupaj se trudimo razvijati in nuditi starejšim obcanom pestro izbiro brezplacnih socialnih, kulturnih in humanitarnih dejavnosti v javnem interesu oz. na kakršen koli nacin nuditi pomoc starejšim in ljudem v stiski. Ob vsem tem pa smo se znašli pred problemom, ki ga brez pomoci in podpore širše javnosti in donatorjev ne bomo mogli rešiti. Sami ne bomo zmogli usposobitve novih prostorov za delovan-je, zlasti zato, ker niso bili v uporabi že 12 let. MO Maribor nam je sicer prostore dala v upo-rabo, obenem pa je povedala tudi, da denarja za obnovo in usposobitev prostorov ni in ga tudi v prihodnje ne bo. Zato se v stiski obraca-mo na širšo javnost s prošnjo za donacije. Dobro se zavedamo, da je v Mariboru zaradi gos-podarske in ekonomske krize težko preživeti vsa-kemu, tako javnemu kot zasebnemu podjetju, vendar vseeno pozivamo k solidarnosti in pomo-ci. Lahko nam pomagate na dva nacina. Prvi nacin je financna pomoc. Ne pricakujemo velikih zneskov, toda prav nam bo prišel vsak evro, ki ga bomo odgovorno porabili. Tudi vec manjših zneskov lahko na koncu prinese prese-netljive rezultate. Drugi nacin je donacija v obliki storitev in mate-riala. Našteli bomo, kaj vse bi nam prišlo prav: potrebna je obnova elektro inštalacij, central-nega ogrevanja, potrebujemo nove talne oblo-ge, primerne za naše dejavnosti (trenutno je na tleh beton), nujno je pleskanje, obnova oken in vrat… Številna društva in naši redni sodelavci prosto-voljci v Mariboru nimajo primernih lastnih pros-torov oz. denarja za najem dvoran. V novo pri-dobljenih prostorih vidimo možnost in prilož-nost širjenja prostovoljske ponudbe in dejavno-sti tudi za njih. Na ta nacin pomagamo nevlad-nemu sektorju, ki se pri svojem delovanju redno sooca s financnimi težavami. Spoštovani, ponosni smo, da živimo v Mariboru in opravljamo poslanstvo regionalne prisotnos-ti in odgovornega sobivanja z okoljem. Poziva-mo vas, da se nam pridružite kot sodelavci na svoj nacin, saj bo tako vaš prispevek lokalni družbi presegel zgolj sponzorsko ali donatorsko sodelovanje, ampak bo pokazal na visoko sto-pnjo odgovornosti, tako do družbe kot do ran-ljivih skupin obcanov v našem okolju. V zameno vam nudimo vse oblike sodelovanja in hvaležnega oglaševanja ob prireditvah; seveda v obliki in obsegu, kakršnega boste vi dolocili. Prisrcno vabljeni tudi v naše prostore na Partizanski 12, predvsem pa na Gorkega 34, saj bomo tam skupaj obnavljali biser Maribora – kulturno zgodovinski objekt Železnicarske kolonije. Pridite na klepet in se udeležite tudi naših prireditev. Vnaprej hvala za obravnavo in odgovor. Želimo vam še mnogo poslovnih uspehov in vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem, Marjan Holc, predsednik Informacije: Tel. Št: 041 340 075, E-pošta: toti@dca-maribor.si TOTI DCA Maribor - Dnevni center aktivnosti za starejše Pripravila: Mirjana Majhenic, strokovna sodelavka in Marjan Holc, predsednik društva. Foto: Arhiv društva TOTI DCCA Maribor Dobra praksa za katero je MOM prejela nagrado se imenuje »Soustvarjanje social-nih prostorov«. Kakšen prostor ste ustvar-jali in kdo je pri tem sodeloval? Ali termin »socialni prostor« pomeni zgolj fizicen pro-stor, ali gre za nekaj vec, druženje, izkušnje ipd.? Jeseni 2013 smo ugotovili, da prostori Mestne-ga Mladinskega Sveta Maribor, na Trgu revolu-cije 9, potrebujejo vsaj delno prenovo – pone-kod je odpadal omet, stene so bile potrebne osvežitve, pihalo je pri vhodnih vratih… Ker sredstev nikoli ni dovolj in smo bili zelo omejeni pri nacrtovanju, smo se skupaj s skupino mladih – zaposlenih na projektu Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 in clanov MMSM odlocili, da naredimo kar najvec ob »najmanj« in se pri tem še cesa naucimo. K sodelovanju smo pova-bili dijake Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor -še enkrat res lepa hvala za sodelovan-je!- in prenova je stekla. MMSM za nas že ves cas pomeni vec kot fizicni prostor, je prostor, odprt za vse mlade Mariborcane, z akcijo pa je zagotovo dobil še zadnjo piko na i – odnos do nekega prostora je vedno drugacen, ce ga v upo-rabo dobiš popolnoma urejenega ali pa lahko sam soustvariš njegov videz in vsebino. In to je bil naš glavni namen. Kako ste se pocutili ob prejemu nagrade? Gre namrec za projekt, ki je potekal pod vašim vodstvom. Kakorkoli obrnem, nam dela nikoli ne zmanjka. Sploh odkar smo izpeljali projekt Evropska pre-stolnica mladih Maribor 2013 in smo izjemno zanimivi še za tuje partnerje. Ko je prišel poziv za prijavo na NALAS – GeniYouth, sem bila globoko v pripravi Lokalnega programa mladih za obdobje 2015 – 2020 in zato sem prosila takratni sodela-vki, Moniko Rajšp in Tjašo Pahor, da skupaj prip-ravimo prijavo. Lahko ju vprašate, od trenutka, ko smo prijavo poslali, sem vedela, da bomo nagrado dobili – obcutek, ko veš, da si delal dob-ro stvar z vsem svojim srcem… Strastno :) Zakaj so tovrstni prostori pomembni za mlade in kaj lahko mladi v njih pocnejo? Pogosto mi mladi povedo, da si želijo nekaj izpel-jati, pa ne vedo, na koga se obrniti, kam po pod-poro. Tovrstni prostori so pomembni predvsem za to, ker v njih nikoli nisi sam in stvari so veliko lažje, ce svoje misli in ideje s kom deliš. MMSM organizira razlicne dogodke, njihova vrata so odprta za vse mlade, ki želijo soustvarjati mla-dinsko polje v mestu. Za vec pa je najbolje, da se obrnete kar na njih. Je takšnih prostorov v Mariboru dovolj? So obiskani s strani mladih? Ocenjujem, da je takšnih prostorov, skupaj s prostori, v katerih delujejo nevladne organizacije s podrocja mladine, v Mariboru dovolj. Ugotav-ljamo le, da je delež aktivnih mladih, ki v te pros-tore redno zahajajo, precej manjši – tisti, ki se v eni izmed tovrstnih organizacij znajdejo, potem v njej najdejo številne prednosti, vendar morajo tja najprej prit in naredit ta prvi korak. Tukaj vidim še ogromno rezerv. V to smer gre zato tudi naše razmišljanje, da nekje v mestu, blizu strnje-nih naselij, ponovno skupaj z mladimi soustvari-mo povsem neodvisen prostor, ki ga bodo v celoti sami sooblikovali. Trenutno razmišljamo o postavitvi tovrstnega mladinskega centra v sklo-pu že obstojecega, a dotrajanega skate parka v Radvanju. Dobra praksa soustvarjanja socialnega pros-tora je nastala v okviru projekta URBACT -Moja generacija na delu (My Generation at Work), ki je potekal pod vašim vodstvom. Nam lahko poveste kaj vec o projektu? My Generation at Work je projekt, ki se je izvajal pod okriljem evropskega programa URBACT. Pro-jekt je potekal v 12-ih partnerskih mestih od 1.2.2013 do 30.4.2015. Vodilni partner je bilo mesto Rotterdam, Nizozemska. Glavni cilj projek-ta My Generation at Work je bil spodbujanje in rast zaposljivosti mladih na spreminjajocem se trgu delovne sile. Poudarek je bil predvsem na razvoju podjetniških spretnosti, znanj, vešcin, pristopov in pogledov mladih, v povezavi s podje-tji, izobraževalnimi inštitucijami, agencijami za zaposlovanje in lokalno oblastjo. Svetovalno, podporno in povezovalno organizacijsko enoto projekta je predstavljala lokalna podporna skupi-na (v anglešcini poimenovana ULSG – Urbact Local Support Group). S strani župana MOM dr. Andreja Fištravca so bili v skupino imenovani predstavniki Mestne obcine Maribor, Zavoda za zaposlovanje, Kariernega centra Univerze v Mari-boru, Mestnega mladinskega sveta Maribor, Mariborske razvojne agencije, Tovarne podje-mov, Inštituta za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in Zavoda Ypsilon. Lokalna podporna skupi-na je v sklopu projekta oblikovala tudi Lokalni akcijski nacrt mesta Maribor (v anglešcini poime-novan LAP – Local action plan). Namen LAP je bil priprava inovativnih predlogov v sklopu projekta, soustvarjalci projekta MY generation at work smo inovativne predloge poimenovali »Go GOR IT – GFI«. Z »GFI« eksperimenti smo si na prakti-cen, ustvarjalen in vecnivojski nacin skupinsko prizadevali za dosego konkretnih rezultatov, ki bodo pripomogli k boljši zaposljivosti mladih. Projekt »Soustvarjane socialnih prostorov – za mlade z mladimi« je bil izpeljan v okviru enega od šestih zastavljenih eksperimentov – eksperi-ment z imenom Aktivna mladina. In mladi so zares odlicno opravili svoje delo. Trenutni razpisi na podrocju mladine v MOM: - Javni razpis za sofinanciranje mladinskih dejav-nosti v Mestni obcini Maribor za leto 2015 – vecji in manjši projekti - Javni razpis za sofinanciranje mladinskih dejav-nosti v Mestni obcini Maribor za leto 2015 – nev-ladni mladinski centri Intervju: Dr. MARTINA RAUTER, svetovalka za mladino na Mestni obcini Maribor Mariborska obcina je prejela nagrado za dobro prakso »Soustvarjanje socialnih pros-torov –za mlade z mladimi« Mestna obcina Maribor se je decembra lani odzvala povabilu Mreže lokalnih oblasti za Jugovzhodno Evropo (NALAS) za prijavo primerov dobrih praks na nagrado 'GENiYOUTH' – vkljucevanje žensk in mladih v upravljanje na lokalni ravni. Mariborcani so nagrado prejeli za dobro prakso, ki so jo poimenovali “Soustvarjanje socialnih prostorov – za mlade z mladimi” in je nastala v sklopu evropskega projekta URBACT – Moja generacija na delu (My Generation at Work), pod vodstvom dr. Martine Rauter. Z dr. Martino Rauter, svetovalko za mladino na MOM smo se pogovarjali o pro-jektu. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Arhiv MOM Dr. Martina Rauter ABC pospeševalnik jih je pripravil na vlagatelje Osem startupov prve generacije pospeševalnika ABC je po dveh mesecih in pol pripravljenih na pridobivanje tveganega kapitala. Z vlagatelji se bodo srecali na Demo dnevu v sredo, 24. junija, pripravljene predstavitve (pitche) pa so preizku-šali še pred predstavniki medijev. To je zanje pomembno, da dobijo obcutek, kako jih razume-jo mediji, poleg tega se morajo privaditi na tovrs-tne dogodke, saj bo ljubljanski razmeroma maj-hen, pri globalni ekspanziji pa bodo morali nasto-pati tudi pred precej številnejšo publiko, je pojas-nil Dejan Roljic, direktor pospeševalnika, umeš-cenega v BTC. Vec. Vir: Dnevnik.si Tretji BTC Campus zakljucilo 30 ambi-cioznih in podjetno naravnanih mladih diplomantov Udeleženci programa BTC Campus, ki ga družba BTC organizira v sodelovanju s Centrom poslovne odlicnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljub-ljani in Zavodom RS za zaposlovanje, so od marca do maja obiskali 12 modulov predavanj v prosto-rih Logisticnega centra v BTC City Ljubljana. Z izo-braževanjem so znanje, pridobljeno v casu viso-košolskega študija, nadgradili s temeljnimi podje-tniškimi vešcinami in tako izboljšali svoje karier-ne možnosti. Vec. Vir: BTC City Maria Anselmi: Brez etike ni trajnost-ne rasti Bisnode Slovenija zadnja leta beleži zelo dinamic-no rast prihodkov, ki ji sledi tudi rast števila zaposlenih. Podjetje, ki ga vodi Maria Anselmi, je pred dnevi na mednarodni konferenci FEEL 2015 prejela castno nagrado eticni voditelj leta 2015, podeljuje pa ga Društvo za poslovno etiko in etic-no voditeljstvo. »Naša kultura poslovanja je tran-sparentna, dinamicna, ciljno naravnana in inova-tivna«, je povedala Maria Anselmi. Vec. Vir: gaze-la.dnevnik.si Leadership summer School 2015 V Zavodu Bistri um v Mariboru bodo med 6. in 15. julijem 2015 gostili svetovno zna-no mednarodno ucno konferenco za mlade vod-je t.i. Leadership summer School 2015. Leaders-hip summer school (LSS - Poletna šola vodstve-nih vešcin) je mednarodna iniciativa nizozemske organizacije Zero Generation, ki poteka po Evro-pi že 8 leto. Na LSS se vsako leto izbere 80 mla-dih z vsega sveta in s pomocjo mednarodno pre-poznavnih mladinskih trenerjev urijo svoje meh-ke vešcine kot so retorika, obvladovanje casa, postavljanje ciljev, ucinkovito pomnjenje, dina-mika skupin, reševanje konfliktov in druge. Obe-nem udeleženci družno razvijajo projekte z namenom nadaljnje implementacije v svojih domacih okoljih in delujejo kot t.i. »think tank« tudi za izbrane izzive v gostujoci državi. Do sedaj se je LSS udeležilo že vec kot 700 mladih, LSS pa je prepoznana tudi kot kakovostna referenca za njihovo nadaljnjo kariero. Vec. Vir. Zavod Bistri um Letna konferenca SZKO Letna konferenca SZKO je osrednji letni dogodek Slovenskega združenja za kakovost in odlicnost in bo potekal 12. in 13. novembra 2015. To dvo-dnevno strokovno srecanje je organizirano v sklopu evropskega tedna kakovosti. Na dogodku sodelujejo clani združenja in vsi drugi zainteresi-rani za problematiko kakovosti; vec kot 50 avtor-jev predstavi svoje referate, število udeležencev pa je med 300 in 400. Vec. Vir: SZKO Slovensko inovacijsko sticišce V prizadevanju po združevanju znanja in potreb podjetij stopa Slovensko inovacijsko sticišce (SIS). Na cetrtkovi ustanovni skupšcini so pouda-rili, da sta velikost slovenske ekonomije in izrazi-ta razdrobljenost najvecja izziva za uspešen pre-nos znanja in uresnicitev dobrih idej. Vec. Vir: dnevnik.si DO v Sloveniji logo The real business of business Akademiki in celo nekateri poslovni voditelji so pozvali podjetja, da spremenijo svoj fokus iz povecevanja vrednosti za delnicarje na povece-vanje vrednosti za vse zainteresirane strani, vkljucno s strankami, zaposlenimi, dobavitelji in lokalnimi skupnostmi. Delnicarsko usmerjen kapitalizem je še vedno prava pot k vecji eko-nomski blaginji, vendar le v primeru, ko so podje-tja osredotocena na dolgorocno oz. trajnostno poslovanje, navaja clanek The real business of business. Vec. Vir: McKinsey&Company Sooblikovanje evropske strategije za krožno gospodarstvo Dne 2. julija 2015 bo potekal sestanek CSR Euro-pe, politicnih odlocevalcev na EU ravni in nekate-rih predstavnikov podjetij o t.i. krožnem gospo-darstvu in oblikovanju evropske strategije na tem podrocju. V kolikor imate kot podjetje pred-stavnika, ki bi se udeležil razprave, cim prej kon-taktirajte g. Stefana Crets (sc@screurope.org). Vec. Vir: CSR Europe CSR Europe sodeluje na Forumu o trajnosti (Berliner Forum 2015) Dogodek Berliner Forum 2015, ki sodi na podro-cje družbene odgovornosti, je organizirala nem-ška organizacija econsense, ena izmed nacional-nih partnerskih organizacij CSR Europe, z name-nom razprave novih spodbud za trajnost. Govor-niki so bili predstavniki podjetij iz podjetij Bayer, Siemens in DHL in predstavniki oblasti, kot so nekdanji zvezni predsednik prof. dr. Horst Köhler, ki je spodbudil predstavnike iz gospodar-stva, politike in civilne družbe, naj znova premis-lijo o konceptu trajnostne rasti. Vec. Vir: CSR Europe Webinar: Rethinking Careers: Unloc-king flexibility & mobility Namen webinarja (seminar preko spleta), ki bo potekal 2. julija 2015, je zagotoviti zgošcen pre-gled idealnega modela, tveganj in priložnosti, ki so povezane s fleksibilnostjo in mobilnostjo dela-vcev in vpliv obojega na njihovo kariero. K webinarju so vabljeni vodje kadrovskih služb, kot tudi vsi nacionalni partnerji CSR Europe. Vec. Vir: CSR Europe Prehrana in družbena odgovornost Dr. Marion Nestle je profesorica na Oddelku za prehrano, prehranskih študijah in javnem zdrav-ju na newyorški univerzi. Ima doktorat s podroc-ja molekularne biologije in specializacijo s pod-rocja prehrane za javno zdravje. Ukvarja se z raziskavo o socioloških in ekonomskih vplivih na prehranske odlocitve. Oglejte si njeno predavan-je, kjer razpravlja, ali je to, kar jemo, stvar oseb-ne ali družbene odgovornosti. Predavanje nasla-vlja teme, kot so trajnostna hrana, kmetovanje v 21. stoletjeu idr. Posnetek. Vir: College of Atlan-tic Novo branje Tourism in the green economy, Vec avtorjev, urednika: Maharaj Vijay Reddy in Keith Wilkes A New Psychology for Sustainability Leadership Avtor: Steve Schein Manifest 2015 je uradno potrjen V Milanu so clani evropske mreže CSR Europe, med njimi tudi Inštitut IRDO svecano sprejeli manifest 2015, ki ga je v okviru akcije Enterprise 2020, pripravilo združenje CSR Europe. DO v Evropi in po svetu Zmenek s Slovenijo—živi laboratorij trajnostne prihodnosti Ce ste posebej aktivni pri soustvarjanju trajnost-ne Slovenije, bo vaša navzocnost na ustvarjal-nem Zmenku s Slovenijo neprecenljiva. Vec kot 100 nosilcev sprememb z vseh koncev Slovenije in iz vseh predalckov: civilne družbe, javne upra-ve in ustanov, podjetij, šolstva, mladih, starih … bo sooblikovalo zasnovo takšne Slovenije, kakrš-no si želimo zapustiti našim otrokom – Sloveni-je, ki vešce jadra po prostranem oceanu globali-zirane družbe in spretno lovi vetrove spre-memb. Dogodek bo potekal 23. junija (18. - 21. ure) in 24. junija (cel dan) v Orehovem gaju. Kotizacije ni. Dodatne informacije: Gaja Brecelj, gaja@umanotera.org, 01 439 4895. Dogodek organizirajo Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj v sodelovanju z Društvom moderatorjev Slovenije, Društvom Smetumet, Studiom Selffish, v partnerstvu z Orehovim Gajem. Sofinancira ga Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Prijava. Vir: Umanotera ETRENOVA 2015: ENTerprise REse-arch InNOVAtion Conference V Crni Gori bo od 10. - 11. 9. 2015 potekala dvo-dnevna konferenca na temo podjetnosti, razis-kovanja in inovacij. Konferenco ETRENOVA orga-nizira IRENET, Društvo za pospeševanje inovacij in raziskav v gospodarstvu, v sodelovanju s Fakulteto za turizem in gostinstvo (hotelsko upravljanje) Kotor, Crna Gora. Gre za multidisci-plinarno konferenco, ki je posvecena preuceva-nju in razumevanju gospodarskih, organizacij-skih, marketinških in drugih vprašanj o inovativ-nosti, informacijski tehnologiji idr. Dobrodošli so prispevki avtorjev na zgoraj opisane in tudi dru-ge teme. Vec. Vir: Ekonomska fakulteta v Zagre-bu 7th Slovenian Social Science Confe-rence on "After the Berlin Wall: 25 years of transformations" Nacionalni odbor programa za upravljanje z dru-žbenimi spremembami - MOST, Fakulteta za uporabne družbene študije in Junior Sociological Network iz Mednarodnega sociološkega združe- nja organizirajo 7. slovensko sociološko konfe-renco na temo sprememb, ki so se zgodile v 25 letih po padcu Berlinskega zidu. Konferenca bo potekala od 21. - 23. 8. 2015 v Novi Gorici. Vec. Vir: Fakulteta za uporabne družbene študije Podjetja, postavite izzive mladim! Serija brezplacnih dogodkov bo v letu 2015 pove-zala vec 100 mladih in vec 10 podjetij na vec 10 dogodkih po celi Sloveniji. Ambicioznim podjet-jem in mladim bo približala sodobna znanja in izkušnje inovativnega reševanja izzivov. Podjetja bodo na pripravljalnih delavnicah spoznala sodo-bne koncepte vitkega inoviranja, evidentirala svoje razlikovalne kompetence in definirala svoje konkretne izzive 2020. Delavnice bodo brezplac-ne tako za podjetja, kot za mlade. Potekale bodo v razlicnih terminih po celi Sloveniji. Ce želite sodelovati kot partner pri izvedbi delavnic v vašem okolju, lahko vec informacij dobite na nas-lednji povezavi. Vir: Podjetniški portal Vabilo k udeležbi v programu Izobra-ževanje za izvozno poslovanje -Inter-national Trade Management (ITM) 2015 Spirit Slovenija, javna agencija tudi v letu 2015 nadaljuje z osmo generacijo izobraževanja za izvozno poslovanje, ki ga izvajajo z ITM Worldwide Foundation in agencijo Business Sweden. K udeležbi v programu vabimo mlajše zaposlene v izvoznih oddelkih malih in srednje velikih podjetij. Vec. Vir: Izvozno okno (portal). Act Tank Drugi dogodek Act Tank bo potekal 29. 6. 2015, ob 16. uri v Klubu Cankarjevega doma, na dogod-ku Prihodnost v Sloveniji 2.0; Pogled od zunaj. Vsaj del pogovora bo v anglešcini. Po odmoru bo predstavljen projekt ABC Accelerator, najvecji podjetniški pospeševalnik v regiji, ki od marca deluje v Ljubljani. Klub CD lahko sprejme le 150 udeležencev, zato vam svetujemo, da si cim prej zagotovite svojo vstopnico. Tel: (0)1 24 17 299, 24 17 300. e-pošta: vstopnice@cd-cc.si Dogodki, konference Razpisi in priložnosti COS-TOUR-2015-3-04: Supporting Competitive and Sustainable Growth in the Tourism Sector Namen razpisa je je okrepiti konkurencnost in trajnost evropskega turizma s spodbujanjem podaljšanje turisticne sezone, in izboljšanjem dostopnosti do turisticnih storitev in izdelkov. Rok za prijavo je 30. 6. 2015. Vec. Vir: Executive Agency for SMEs Horizon 2020: EU Prize for Women Innovators EK je v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 objavila razpis za nagrade EU za inovatorke 2015. Razpis je odprt za vse ženske, ki so ustanovile ali soustanovile podjetje in kadarkoli v svoji karieri že izkoristile sredstva EU za raziskave in inovacije. Rok za prijavo je 20. 10. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info COSME: Supporting Competitive and Sustainable Growth in the Tourism Predmet razpisa je Sofinanciranje projektov s podrocja turizma – sodelovanje med državami. Podprti bodo projekti v vrednosti do 250.000 EUR (tema 1 in 2) oz. do 125.000 EUR (tema 3). Pod vsako temo bodo sofinancirali osem projek-tov. Razpisani so trije sklopi: Sklop 1: Spodbujan-je cezmejnega turizma v nizki in srednji sezoni za ciljno skupino turistov, ki so starejši (nad 55 let) ter mlajši (od 15 do 29 let), Sklop 2: Razvoj in krepitvi tematskih transnacionalnih turisticnih produktov za namen športa, wellnesa, kulture ter industrijske dedišcine, Sklop 3: Razvoj in zagotavljanje dostopnega turizma za turiste s posebnimi potrebami. Višina razpisanih sred-stev: 4,5 mio EUR, višina sofinanciranja do 75 %. Rok za prijavo je 30. 6. 2015. Vec. Vir: Tiko pro d.o.o. Fast track to Innovation Pilot Projekti, ki se bodo spodbujali, morajo biti blizu prototipa, tehnologija, ki je predmet projekta, mora biti že testirana v ustreznem okolju. To pomeni, da se ne morejo prijaviti podjetja, ki imajo samo idejo, niso pa še preverila, kako bi bila uspešna na trgu. Najvecjo moc pri ocenjeva-nju bodo imeli ucinki projekta, kot so: hiter raz-voj; poslovni prevzem in uvajanje trajnostnih ino-vativnih rešitev (izdelkov, procesov, storitev, pos-lovnih modelov...); reševanje družbenih izzivov; hiter prodor na trg - najpozneje v treh letih po zacetku projekta; novost na trgu; poudarek na specificnih znacilnostih dolocene panoge; vecja konkurencnost in rast poslovnih partnerjev v konzorciju v smislu povecanja prodaje, števila zaposlenih; vecja udeležba industrije, predvsem malih in srednjih podjetij. Višina subvencije je 3 milijone EUR. Financirani bodo konzorciji z naj-manj tremi partnerji iz treh razlicnih držav in naj-vec pet partnerjev. Roki za oddajo vlog so 29. 4., 1. 9. ter 1. 12. 2015. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Nepovratne financne spodbude prav-nim osebam za nakup elektricnih vozil Predmet razpisa so nepovratna financna sredstva v obliki financne pomoci za nove naložbe okolju prijaznejših vozil. Upravicenci so: samostojni podjetniki posamezniki ter gospodarske družbe, ki imajo v trenutku placila pomoci poslovno eno-to ali podružnico v RS. Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev. Vec. Vir: Eko Sklad. Sofinanciranje manjših zacetnih naložb na podrocju Podravja in Koroš-ke Predmet razpisa je sofinanciranje (nepovratna sredstva) manjših zacetnih investicij v mikro, malih in srednje velikih podjetjih iz upravicenega obmocja, ki bodo predhodno pridobila garancije za bancne kredite. Garancije bosta podelili Mari-borska razvojna agencija in RRA Koroška v sode-lovanju z izbranimi komercialnimi bankami na podlagi razpisov v okviru Regijske garancijske sheme za Podravje in za Koroško regijo. Na voljo je skupnih sredstev v vrednosti 607.142 EUR. Investicija mora biti zakljucena najkasneje do 23.10.2015. Vec. Vir: Vinibis d.o.o. Javni razpis za sofinanciranje progra-mov socialnega varstva na podrocju preprecevanja in obravnave žrtev nasilja v letu 2015 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje pro-gramov socialnega varstva na podrocju nasilja v letu 2015, ki jih izvajajo društva, zavodi, invalid-ske organizacije ter humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah. Programi vkljucujejo informacijske in svetovalne progra-me, programe za obravnavo žrtev nasilja, pro-grame za psihosocialno pomoc žrtvam spolnega nasilja, programe za povzrocitelje nasilja, pro-grame za preprecevanje nasilja nad starejšimi, programe za telefonsko svetovanje za prepre-cevanja nasilja nad starejšimi. Na voljo je okoli 500.000 EUR za obdobje od 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015. Vse dodatne informacije lahko dobite pri Marjeti Ferlan Istinic na številki 01/369 77 62 vsak delavnik med 9. in 12. uro ali na e-naslovu: marjeta.ferlan-istinic@gov.si. Rok za prijavo je 6. 7. 2015. Vec. Vir: MDDSZ Javni razpis za sofinanciranje vsebin Centrov za družine Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vsebin centrov za družine, namenjene razlicnim obli-kam družin. Centri za družine predstavljajo osre-dnji prostor v lokalnem okolju, namenjeni so druženju in zagotavljanju potreb razlicnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Prijavljene vsebine prispevajo k lažjemu usklajevanju poklic-nega, družinskega in zasebnega življenja, krepitvi enakih možnosti žensk in moških ter nudijo informacije in znanja za kvalitetno življenje posa-meznic in posameznikov oziroma družin. Vsebi-ne se morajo izvajati od 1. 7. 2015 do 30. 6. 2016 in morajo biti enakomerno razporejene cez celotno obdobje financiranja. Vrednost razpisa je 115.000 EUR. Rok za prijavo je 30. 6. 2015. Vec. Vir: Razpisi. Info (Cnvos). Razpis za podelitev nagrad in priznanj za delo na podrocju socialnega vars-tva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo razpis za podelitev nagrad in priznanj za delo na podrocju socialne-ga varstva v letu 2015. Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno kot posebna oblika priz- nanja za izjemne uspehe za delo na podrocju socialnega varstva, ki predstavljajo prispevek k teoriji, k humanizaciji dela z uporabniki socialne-ga varstva, k utrjevanju clovekovih pravic, k avto-nomiji strokovnega dela in za neposredno delo z uporabniki socialnega varstva, ki je prispevalo k integraciji uporabnikov socialnega varstva, njiho-vemu cloveškemu dostojanstvu, k razvijanju soli-darnosti in strpnosti ob upoštevanju razlicnosti. Vrsta nagrad in priznanj, ki se lahko podeli: nagrada za življenjsko delo, nagrada za izstopajo-ce kvalitetno in strokovno delo v zadnjih petih letih, priznanje za dosežke na posameznih podro-cjih dela, skupinska nagrada za zaposlene oziro-ma clane pravne osebe, ki dalj casa uspešno deluje na podrocju socialnega varstva v skladu s kodeksom eticnih nacel v socialnem varstvu in predpisi socialnega varstva in je dobro prepozna-vna v lokalnem okolju. Rok za prijavo je 14. 8. 2015. Vec. Vir: Razpisi. Info (Cnvos). 3rd Health Programme: Call for Pro-posals for Projects 2015 V okviru tretjega programa za ukrepe Unije na podrocju zdravja (2014–2020) je objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za dodelitev financ-nega prispevka za dolocene ukrepe v obliki nepo-vratnih sredstev za projekte za leto 2015. Nepov-ratna sredstva se lahko dodelijo zakonito ustano-vljenim organizacijam, vkljucno z javnimi organi in organi javnega sektorja, zlasti raziskovalnim in zdravstvenim ustanovam, univerzam, visokošol-skim ustanovam in nevladnim organizacijam. Te organizacije lahko predložijo predlog projekta kot koordinatorji ali sodelujejo kot drugi upravicenci. Rok za prijavo je 15. 9. 2015. Vec. Vir: Razpisi. Info (Cnvos). Javno narocilo: Ocenjevalna študija nacionalnega procesnega prava in praks Generalni direktorat Evropske komisije za pravo-sodje in potrošnike je objavil javno narocilo za izdelavo ocenjevalne študije nacionalnega proce-snega prava in praks v smislu njihovega vpliva na prosti pretok sodb ter na enakovrednost in ucin-kovitost procesnega varstva potrošnikov v okviru prava varstva potrošnikov EU. Študija ima 2 loce-na cilja: (1) preuciti vpliv nacionalnega procesne-ga prava na prosti pretok sodb z ugotavljanjem, ali in v kolikšni meri obstojece razlike v nacional-nih procesnih pravilih ovirajo uresnicitev cilja prostega pretoka sodb, zlasti z ogrožanjem med-sebojnega zaupanja med pravosodnimi sistemi držav clanic. (2) oceniti, ali in v kolikšni meri nacionalno procesno pravo in prakse zagotavlja-jo procesno varstvo pravic potrošnikov v EU in ali ta pravila in prakse izpolnjujejo zahteve, ki izhajajo iz sodb Sodišca Evropske unije („CJEU“) v zvezi z naceli ucinkovitosti in enakovrednosti ter obveznosti presoje po uradni dolžnosti glede skladnosti s pravom varstva potrošnikov EU. Rok za prijavo je 1. 9. 2015. Vec. Vir: Razpisi. Info (Cnvos). Javno narocilo: Študija o izvajanju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi Generalni direktorat Evropske komisije za okolje je objavil javno narocilo za izvedbo študije o izvajanju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost in strategijo EU za biogospodarstvo. Ta študija mora Komisiji pomagati pri razumevanju, do katere mere se dogovorjena vseevropska ekolo-ška nacela in smernice za »Sonaravno gospodar-jenje z gozdovi« (SFM) uporabljajo v današnjem »realnem« nacrtovanju gospodarjenja z gozdovi, dejavnostih gospodarjenja in uporabe zemljišc; opredeliti problematicna podrocja in preprece-vati grožnje; ter navesti obetavne prakse in rešit-ve, ki lahko omogocijo optimizacijo gospodarjen-ja z gozdovi za uvedbo novih zahtev za ekosiste-me gozdov, vendar za bolj ucinkovito zašcito le-teh in njihove biotske raznovrstnosti kot doslej. Rok za prijavo je 14. 7. 2015. Vec. Vir: Razpi-si.info (Cnvos) Javno narocilo: Podpora nadaljnjih ukrepov za vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost –kmetij-stvo Generalni direktorat Evropske komisije za okolje je objavil javno narocilo »Podpora nadaljnjih ukrepov za vmesni pregled strategije EU za biot-sko raznovrstnost do leta 2020 v zvezi s ciljem 3A – kmetijstvo«. Narocilo bo za podporo nadalj-njega spremljanja vmesnega pregleda strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, s kre-pitvijo dokazil o povezavah med kmetijstvom in biotsko raznovrstnostjo. Za ta namen bo naroci- lo zagotovilo zbirko razpoložljivih podatkov o sta-nju in trendih najpomembnejših habitatov in vrst, povezanih s kmetijstvom, na eni strani ter kmetijskimi praksami na drugi; ter oblikovalo in uporabilo na dokazih temeljece metodologije za analizo potencialnih vzrocnih povezav med stan-jem biotske raznovrstnosti in dolocenimi praksa-mi kmetijskega gospodarjenja v EU. Rok za prija-vo je 6. 8. 2015. Vec. Vir: Razpisi. Info (Cnvos). Javno narocilo: Strategija EU za prila-gajanje podnebnim spremembam -ocenjevanje znanja Generalni direktorat Evropske komisije za podne-bno politiko je objavil javno narocilo za ugotavlja-nje stanja in analizo znanja s ciljem ozavešcenega sprejemanja odlocitev na podrocju prilagajanja podnebnim spremembam. To narocilo bo podpi-ralo cilj strategije EU za prilagajanje, in sicer omogociti bolj ozavešceno sprejemanje odloci-tev, s predložitvijo analiz najnovejšega znanja o razlicnih interesnih podrocjih za evropske akterje na podrocju prilagajanja, spodbujalo analize vrze-li v znanju na specificnih podrocjih in prispevalo k ciljem prenosa znanja. Obravnavalo bo predvsem ugotavljanje stanja in analizo znanja o možnostih prilagajanja, ki temeljijo na ekosistemih; prožnost infrastrukture in prilagajanje podnebnim spre-membam; in oceno ranljivosti v podporo spreje-manju odlocitev na podrocju prilagajanja. Rok za prijavo je 6. 8. 2015. Vec. Vir: Razpisi. Info (Cnvos). Javni razpis za sofinanciranje aktivno-stivzvezispromocijoslovenskezna-nosti v tujini Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktiv-nosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti in znanja v tujini, kjer je zagotovljena primerna mednarodna in strokovna udeležba. Na javni raz-pis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v evidenco razi-skovalnih organizacij oziroma v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja podrocje raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi agencije, ter izvajajo s strani agencije (so)financirane programe oziroma projekte temelj-nega ali aplikativnega raziskovanja, ali odobrene mednarodne projekte, ki zagotavljajo osnovni vir raziskav. Na javni razpis se lahko prijavijo tudi zavodi, skupnosti zavodov, gospodarske družbe, društva, zveze društev in ustanove Republike Slovenije. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe iz slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu. Rok za prijavo je 29. 6. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (Cnvos) Javni razpis za dodeljevanje sredstev projektom na obmocju avtohtonih narodnih skupnosti Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil in nepovratnih sredstev Sklada, in sicer za name-ne: A1 - projekti primarne pridelave v kmetijs-tvu, A2 - projekti kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti ter B - projekti podjetniš-tva, C - razvojna dokumentacija in razvojni proje-kti. Cilj razpisa je spodbujanje gospodarskih osnov na obmocju avtohtonih narodnih skupno-sti. Roka za oddajo prijav sta: 29. 6. 2015 in 11. 9. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (Cnvos) Javni razpis za sofinanciranje mladin-skih dejavnosti v Mestni obcini Mari-bor –manjših in vecjih projektov Predmet javnega razpisa so mladinske dejavnos-ti – projekti v Mestni obcini Maribor z namenom dviga državljanskih, medkulturnih in socialnih kompetenc mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi, ter projekti usposabljanj in ucnih procesov na podrocju mladinskega dela, ki pris-pevajo k vidnosti in razvoju mladinskega sektor-ja. Prijavitelj je nevladna organizacija s podrocja mladine, ki ima sedež v MOM ali deluje v mla-dinskem sektorju v MOM. Ce prijavitelj nima sedeža v MOM, mora oddati popolno vsebinsko in financno porocilo o delu v preteklih treh letih, iz katerega izhaja, da deluje v mladinskem sek-torju v MOM najmanj tri leta in izvaja 80 % mla-dinskih dejavnosti v mladinskem sektorju v MOM. Rok za prijavo je 3.7.2015. Vec. Vir: MOM Javni razpis za sofinanciranje mladin-skih dejavnosti v Mestni obcini Mari-bor za leto 2015 –nevladni mladinski centri Predmet javnega razpisa so mladinske dejavnos-ti v MOM, ki imajo namen dviga državljanskih, medkulturnih in socialnih kompetenc mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi, ter progra- mi usposabljanj in ucnih procesov na podrocju mladinskega dela, ki prispevajo k vidnosti in raz-voju mladinskega sektorja, na naslednjih predno-stnih podrocjih: neformalno ucenje in usposab-ljanje ter vecanje kompetenc mladih, politicna participacija mladih na lokalni in nacionalni ravni ter vpliv na odlocanje o za njih pomembnih jav-nih politikah, dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti, ustvarjalnosti in inovativno-sti mladih, skrb za mlade z manj priložnostmi, pri katerih se prepletajo razlicne prikrajšanosti (npr. materialna oziroma financna, izobrazbena, zapo-slitvena, stanovanjska), in ki so pri dostopu do pomembnih virov pogosto v izrazito neugodnem položaju (npr. razlicne skupine invalidov, iskalci zaposlitve, pripadniki drugih etnicnih skupin idr.), prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih, socialne vkljucenosti in zagotavljanja enakih možnosti med spoloma ter preprecevanja diskriminacije, zdravega nacina življenja in preprecevanja razlicnih oblik odvisno-sti mladih. Rok za prijavo je 13.7.2015. Vec. Vir: MOM Nepovratna ter povratna sredstva za manjše zacetne naložbe Predmet razpisa je sofinanciranje manjših zacet-nih naložb v mikro, malih in srednje velikih podje-tjih (do 250 zaposlenih) iz upravicenega obmocja (Kungota, Hoce-Slivnica, Maribor, Pesnica, Pod-velka, Radlje ob Dravi, Ribnica n Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi). Projekt mora biti zakljucen naj-kasneje do 23. 10. 2015. Investicija mora ostati v regiji najmanj 3 leta. Skupna višina subvencije je lahko 45% za mikro in mala podjetja ter 35% za srednje velika podjetja. Podjetje mora zagotoviti najmanj 25% upravicenih stroškov iz lastnih virov. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Javni poziv k vpisu in podaljšanju vpi- sa v evidenco subjektov inovativnega okolja za leto 2015 Predmet Javnega poziva je vpis in podaljšanje vpisa v evidenco subjektov inovativnega okolja, ki jo vodi Javna agencija Republike Slovenije za spo-dbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma v skladu s Pravilnikom o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja. Vec. Vir: Spirit Slovenija Biografija VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu