Oospodarske stvari. Beseda o pretakanju vina. (Konec.) Pozneje večkratno pretakanje ni tako strogo na odločen čas navezano kakor prvo pretakanje, ker se pri tihem zavrevanju manj drožja nareja. Drugo pretakanje vina bi se moralo vsakokrat pred koncem majnika goditi, predno vino vsled rastoče poletne in kletne toplote zopet močneje začenja gnati, ker vsedlo drožje zopet na vrh poganjati začne. Poleti vino zopet močneje zavreva, za to tudi lahko malo motuo postane. posebno mlado vino. Brž pa ko se je to zavrevanje jeseni poleglo, se vino v tretjokrat pretoii, navadno pred branjem. Cetrto pretakanje ae meseca decembra godi. V drugem letn pa. če ni nobene bolezni v vinu, zadostuje k večemn vino dvakrat pretočiti, to pa posebno tedaj, kedar gre za povečano prevetrenje vina, po čemer milobo in čistoto zadobiva. Stara, godna vina se brez posebne potrebe več ne pretakajo. Ker pa zrak mlademu vinn posebno dobro dene, ker nekatere snovi v njem neločljive nareja, ki bi pozneje mogle vino motno napraviti, zato je treba skrbeti, da je v kletib čisti, nezaduhli. po trohnobi dišeči zrak, dokler 8e pretakanje vina godi. Stara vitia po zraku nic več ne pridobe, ampak zgnbe na duhu in moči, zato je naj bolje taka vina po cevi pretakati. Znano je tudi, da se vino le pri jasnem vremenu pretakati sme, kcr pri nizkem barometrovem stanju, pri dežju in vetru več ogljene kisline uliaja, kar bi moglo vino še pred pretakanjem raotno narediti. Ta vpliv vendar ni tolike imenituoati in se v velikib klotarijah ne more na ij ozir jemati. Pretreaov vsakajokih se je pri tem doln skrbuo ogibali, ker drožje vzdignejo. Zelo imenitao je tudi to. da ae nič kalnega vina pretočenemu, čistemu vinu ne primeša. Da se to kalno z drožjem pomešano vino kakorkoli še porabi, se navadno akozi dvojnate platnene cevi preceja in ga je po tera mogoče v hiai za domačo pijačo porabiti. Nekateri ga tudi sadovnemu moštu prilivajo ali za doliv slabejaim vinom porabijo. Novi sod, v katerega se vino pretaka, ae poprej nekoliko zažveplji, drugače ae zavrevanje zakasnjuje in nastane v raznih razmerab neprijeten žvepljen okus. Slednjič naj se tudi še omeni, da morajo pučeli, ki ne tečejo na pipo, na pilki vedno biti polni, aicer ae nareja beraa in vino okiane"va. Sodom, kateri ao na plpi, naj se vbije pilka, ki je prevrtana in v notranjosti s pavolo napebana. Zrak mora pri vdiranju v sod skozi pavolo in se tako vseh glivičnib kali očiati, ki bi mogle v sodu plesnobo ali berso narejati. Kokošji gnoj. Kokošji gnoj ima za vrtnarstvo veliko vrednosti, seveda na njivo ga ne kaže izvažati, ker ga je v obče premalo. Sicer pa ao učinki tega gnoja izvrstni. Svetujejo malca ali gipsa aii pa samo prsti v kokošnjakih od časa do čaaa potroaati, ker je tako gnoj že koj v početku s pratijo in malcem pomešana in tako toliko večjo moe dobiva. Jedna kokoš nareja v letu dni za 10 kilogramov gnoja. Sejmovi. Dne 6. febr. v Gornjem gradu; dne 8. v Slov. Gradcu, dne 11. v Radgoni; dne 12. v Gomilicah in dne 14. v Račjah, v Sevnici, na Ponikvi, v Brežicab in v Žalcu.