T I S' K O V I NA 8029 KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA UL- 1. JUNIJA 19 1450 TRBOVLJE l oi [m\ m !t ^&mm\ 1 Flh n nTrrrnlirnilijxmmi Fmm 1 HÜIFr! S«-: jy>\; f J UiBLJJJ gg KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA, TRBOVLJE } j I » r , v . TL. k'lbBENAHF Knjižnica sp O ZASAVC 2002 352(497.12 Zagorje ob Savil 0072322 COBISS 6 VVtna oprema " Wi e m WWW.VlNETA.Sl Q e-*wo ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 ODPIRALNI ČAS:8h - 19h SOBOTA:8h - 13h VLJUDNO VABLJENI! Kredit na 6 let: polog: 919.180 SIT" (4.098€), mesečni obrok 19.986 SIT* (88€) Natančno izdelana karoserija in kakovostni materiali omogočajo udobno, tiho in mimo vožnjo ter varnost, značilno za velike limuzine. O odličnosti izdelave pričajo enakomerno ozke reže karoserije in že na videz privlačna in bogata notranjost. Novi Polo bo zato veliko vreden tudi, ko ne bo več “mlad”, pohvali pa se lahko še z 12-letno garancijo proti prerjavenju. Vabljeni! _________________________________________www.malgqj.si S Malggi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 Jr.fi 7,r In POMEMBNEJŠE TELEFONSKI SrtVILKE: POLICIJSKE POSTAJE ZAGORJE: 03/56-81-002 IRBOVUE: 03/56-21-102 HRASTNIK: 03/56-41-602 ^ RADEČE: 03/56-81 002 / LITIJA: 01/83-83-142 PROMETNEINF0RMACIJE:O3/5e-55-110 i TAXI: 050/61-63-48 V 050/B3-31-07 .ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): l ZO RADEČE: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 Pomlad, je tu, juhuhu, ptički žvrgolijo, politiki nam vse dražijo! Tako nekako se najbolje opiše trenutne razmere, ki vladajo v majhni državici, ki caplja sem ter tja tako, kot ji velevajo "evropske” glavice. Naša država se obnaša kot kmečka deklica v smislu "bi, pa ne bi". Slovenija namreč točno ve, da bi, ne ve pa, kdaj. A bodo Evropejci že povedali, takrat pa bo Slovenija z velikim veseljem naredila (razTkorak narazen oziroma naprej. Če se že obnaša kot kmečka deklica pa se zna narediti, da kmetov s takšnimi evropskimi normativi, ki veljajo v EU, sploh ne bomo več imeli. In s tem ne svežega mleka, svežega kruha, svežih klobas. A nič zato, denarnice politikov so vedno bolj in bolj polne, pa si bodo lahko privoščili evropski kruh, mleko, klobase. Pa dober tek! Na lokalni ravni se bo v naslednjih tednih dogajalo marsikaj, velja pa izpostaviti dve prireditvi - najprej 5.aprila salamijada, 14. aprila pa bo potekala gorsko hitrostna dirka na Bogenšperk. r-% fl X A Naslednjič izidemo 11.aprila 2002! Kje je kaj: C^4 b Zagorjani pomagajo Trboveljčanom <$> Kšefti Jože Sevljak predstavlja svoje knjige C^IO ,) Tema: osnovnošolci in mlajši ^f2,b Naj športniki Zasavja so povedali 34,^ Zgodovina karateja -IV.del Naslovnica: Kolaž športnikov 9ŠT5 ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, 1. tromesečje 1.458, 00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 28. SUŠCA 2002 ŽALOSTEN KONEC DOLSKE JUTRANJKE LITIJSKI PRORAČUN JE SPREJET Petkova in sobotna razprodaja konfekcije pretekli teden v dolski Jutranjki spada k zadnjemu dejanju te delovne organizacije ki je nekaj desetletji zaposlovala številne ženske tega okolja. Tekstilna industrija, ki ima povsod v Sloveniji hude težave, že nekaj časa kaže zobe tudi sevniški Jutranjki. Vse nepremičnine so obremenjene so obremenjene s hipoteko, teče pa že postopek prisilne poravnave. Lani so zaprli obrat v Brežicah, zdaj pa seje to zgodilo še na Dolu. 87 zaposlenih se je znašlo na zavodu za zaposlovanje. Kdo bo izvajal petletni program, ki so ga z italijanskim partnerjem sklenili na Dolu, še ni povsem jasno. Jasno je le to, da so ostale delavke dolskega obrata Jutranjke brez dela, brez regresa, brez odpravnine. Pridobile pa so grenak priokus odvečnosti, ki se prikrade ob takih situacijah. Ostaja upanje, da se bo v Sevnici našlo kaj dela vsaj za nekatere. Občina pa se bo trudila, da bo iskala delovna mesta za vse nezaposlene v občini. Fariči Moljk V letošnjem občinskem proračunu naj bi se zbralo predvidoma 2,206 milijard tolarjev, odhodki pašo za 93 milijonov višji, poleg tega pa naj bi se za letošnje leto občina zadolžila za investicije še za 170 milijonov tolarjev, kjub dolgu - preobremenitev iz preteklega leta v znesku 473 milijonov tolarjev, zapade pa v plačilo v letošnjem letu, je pa že zajet v proračunske izdatke. Na proračun tak, kot je bil predložen občinskemu svetu v razpravo in sprejem v drugem branju so svetniki vložili skupaj 40 amandmajev. Same seje pa so se udeležili tudi predsedniki posameznih krajevnih skupnosti in krajani Polšnika ter Vač. V razpravi proračuna na 32. redni seji pa so poleg predsednikov občinskih odborov, ki so proračun obravnavali, razpravljali samo svetniki SLS + SKS in SDS in predsedniki krajevnih skupnosti. Od vseh razpravljavcev, ki so se zvrstili za govorniškim odrom je bil najbolj odločen svetnik SLS Marko Juvančič iz Vač, na vsak način priti (tudi z grožnjo županu) do sredstev za gradnjo prizidka POŠ Vače.. Po razpravi in odmoru, ki so si ga vzeli svetniki SLS sta bila od 20 amandmajev SLS izglasovana dva, dočim je bilo od LDS in SDS izglasovanih vseh 20 skupaj s proračunom za letošnje leto. SLOVITEGA BAJERJA NI VEČ Izsuševanje ribnika v Trbovljah Dne 16.marca letos so odtekli zadnji kubični metri vode iz rudniškega bajerja na Gvidi v naselju Ribnik, po kanalizaciji v potok Trboveljščica. Bajer je bilo manjše jezero, katerega so domačini zadnja leta poimenovali Bled. Tu so se zadrževali ne le ribiči, pač pa številni sprehajalci poleg domačinov, ki stanujejo v bližini. Pred leti so postavili nekateri svoje ute pa tudi prodajne kioske. Sicer pa je bil bajer dolga Pred splavitvijo S Največjega krapa bodo nagačili in bo krasil društvene prostore trboveljske ribiške družine leta namenjen rudniškim potrebam za splavno zasipavanje jamskih odkopnih praznin. Voda v bajer se je natekala iz bližnjih bregov. Ob južnem robu jezerca so stale do nedavnega naprave za črpanje vode za jamske potrebe. Ribiči so seveda koristili bajer tudi za svoje rekreativne potrebe, koristili pa so ga tudi za kopanje. Marsikdo je v tem bajerju izgubil življenje. Ukinitev bajerja sodi v program zapiralnih del na območju rudnika v Trbovljah po programu zapiranja. Pod bajerjem nameravajo odkopati še preostali premog, zato je obstajala nevarnost, da bi voda iz tega bajerja zalila jamska odkopna delovišča. Površine dosedanjega bajerja bodo postopno zasuli z jalovino. Zaenkrat ni v načrtu, da bi na tej površini postavili kakšne objekte. Vodstvo Rudnika Trbovlje-Hrastnik pa ima v načrtu, da bodo podobno jezerce uredili pod Bukovo goro v Lakonci, kjer je pred leti podobno jezero že obstajalo. Po grobi oceni je bilo v dosedanjem bajerju okoli 2500 m3 vode. Te vode pa rudnik Trbovlje zavoljo sprememb v tehnologiji pridobivanja premoga že več desetletij ni več potreboval. U. TRBOVELJSKE RIBE V ZAGORSKI RIBNIK Ribiška družina Zagorje je priskočila na pomoč trboveljski in odpeljala večino rib v svoj ribnik in jih tako rešila gotovega pogina. Med njimi je bilo kar nekaj kapitalnih krapov. MM NOVI VIRI PITNE VODE V krajevnih skupnostih Čeče in Dobovec se že več let intenzivno ukvarjajo s problematiko oskrbe s pitno vodo. Precej so na tem področju že naredili deloma s pomočjo občine Trbovlje, deloma podjetij pa tudi z lastnimi sredstvi in delom. Letos imajo v načrtu, da bodo poiskali nove vire pitne vode. V teku je priprava dokumentacije za nove vrtine in v ta namen so v občinskem proračunu zagotovljena potrebna sredstva. Z deli naj bi predvidoma pričeli prihodnje leto. U. NOVO VODSTVO OO SDS ZAGORJE Zagorski socialdemokratu so dobili novo predsednico. Za predsednika občinskega odbora SDS je bila v začetku marca izvoljena podjetnica Dragica Jazbec iz Jesenovega. Zanjo so glasovali vsi prisotni člani občinskega odbora, ki so še prej z mesta predsednice na njeno željo razrešili Jano Juvan. Dragica Jazbec je tako že peta predsednica OO SDS Zagorje. Najprej je stranko nekaj let vodil Alojz Pavlovič, potem Cita Rojko, ki jo je na tem mestu zamenjal Marjan Zidar. Jana Juvan je bila predsednica zadnje leto. Po izvolitvi j e nova predsednica povedala, da predvsem želi aktivirati članstvo z različnimi aktivnostmi, njena velik želja pa je tudi imenovanje skupnega županskega kandidata pomladnih stran SLS, NS.i in SDS. Neuradno se govori, da naj bi to bil nek zelo znan zagorski podjetnik. (I.G.) WW BRANE KOBAL O POTEH DO ZDRAVJA Za razliko od svojih dosedanjih popotniških tem seje večni popotnik Brane Kobal v četrtek, 21.marca razgovoril o povsem drugih rečeh. Predavanju je dal naslov Zapovedane in prepovedane poti do zdravja. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili njegovi razlagi o biološki energiji in biološkim potencialom človeka, vplivu prehrane na energetske tokove, 0 pomenu gibanja, pokazal je nekaj vaj za izboljšanje spomina, nekaj telesnih drž, ki spremenijo razpoloženje in podobno. Brane Kobal je razvil v sebi zakrnele potenciale, ki jih zdaj prenaša na svoje paciente. Kakšno koristno stvar za vsakdanje življenje si bodo zapomnili tudi obiskovalci četrtkovega srečanja v knjižnici Antona Sovreta. Fanti Moljk RUDARSKI DOM ČAKA NA UPORABNIKE Rudarski dom na Trgu svobode 11 v Trbovljah, znan iz časov pohoda Orjunašev 1 .junija 1924 na Trbovlje, je bil lansko leto na stroške občine Trbovlje dokončno obnovljen. Zaključna gradbena in obrtniška delaje opravilo SGP Zasavje. Od jeseni lani pa čaka objekt na nove uporabnike razpoložljivih prostorov. Pred kratkim je bilo izdano uporabno dovoljenje. Z objektom bo upravljal Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje. Prostori bodo odslej namenjeni kulturnim dejavnostim. Kakor kaže, se bodo vanj vselili pevci in to MePZ Slavček ter MePZ Akademik. Oba sta doslej imela vsa leta svoje pevske prostore v Delavskem domu. Naj še omenimo, da ostaja Rudarski dom tudi še nadalje zaščiten kot kulturni spomenik. IL. OBRTNIŠKE NOVICE V MARCU Hrastniške obrtnike je seznanila z novicami Jolanda Gobec že v začetku meseca. V uvodu razglablja, kako bo udarilo priključevanje EU naše obrtnike, saj so uveljavljeni visoki standardi poslovanja. Poudarja, da mnoge evropske države poznajo različne olajšave za majhne subjekte, kar pri nas žal ni v navadi. Celo stran posveča tudi novim predpisom na področju ravnanja z embalažo, na naslednji strani pa seznanja obrtnike z javnimi razpisi za dolgoročne kredite v Zasavju. Fand Moljk JIM BO OBČINA POMAGALA? Gradbeni odbor, ki ga vodi Jože Pikelj je v dobrih dveh tednih na cesti Loke-Horvat opravil resnično veliko dela. Cesto jim je namreč uspelo razširiti do predpisane širine 4,5 metov. Za to delo je bilo potrebnih preko 100 strojnih in 250 ročnih delovnih ur. V nadaljevanju jih čaka še ureditev drenaž, propustov, jaškov ter celotno cestišče toliko utrditi, da bo primerno za asfaltiranje. Večina del bodo opravili in so opravili sami, tudi s pomočjo denarja, ki so ga zbrali sami, od občine Zagorje pa pričakujejo, da jim bo pomagala pri nakupu gramoza za utrditev ter, da bo financirala asfaltiranje. Začetni del ceste Loke-Horvat. Besedilo in slika Igor Goste ZIMSKI VRT PRI GRADIČU BODO UREDILI Sloviti gradič v Trbovljah, ki velja kot najstarejša zgradba v Trbovljah, razen sakralnih objektov, tudi kot protokolarni objekt občine Trbovlje, doslej ni imel kakšne posebne sreče v pogledu oskrbovanja. Pred nedavnim se je Litijsko knjižnica predstavila ustvarjalnost starejših V torek, 19. marca, so v litijski knjižnici v sodelovanju z Društ-vom upokojencev Litija pripravili prireditev, na kateri so se v uri in pol dolgem programu predstavile ustvarjalke in ustvarjalci na različnih področjih. Pred kratkim so se starejši ustvarjalci predstavili v radijski oddaji, ki jo pripravlja Radio Slovenija, Prizma Optimizma, zato je bila prireditev v knjižnici nekakšna repriza tega nastopa oz. odmev nanj. V pestrem programu so se predstavila moški in ženski zbor Društva upokojencev Litija ter zbor Izgnanci z Dol pri Litiji. Navdušil je tudi pevski nastop brata in sestre iz Gabrovke, ko je 81-letna Zora Jakopič ob kitarski spremljavi Jožeta Rappla zapela pesem Sarafan. Svoje literarno oz. pesniško ustvarjanje so predstavile avtorice Slavka Matoz, Mila Grošelj, Fani Povše, Pavla Šinkovec. Slišali pa smo tudi pesmi Minke Baumkircher in Pavle Voj e iz Polšnika. Svoje spomine na vojno ujetništvo je prebral Ivan Boh, o knjigah oz. o nastajanju le-teh pa je spregovoril Ivan Godec, ki velja za biografa. občina pojavnem razpisu odločila, da bi objekt dala v najem gostinstvu Štorman iz Savinjske doline. Dogovorjeno je bilo, da bo občina kot lastnik objekta poskrbela tudi za ureditev zimskega vrta. V kratkem bo objavljen razpis za ureditev tega vrta. ko bo tudi ta urejen b najemnik lahko pričel s svojo dejavnostjo v gradiču. T.L PRENAVLJANJE TRGOVINE MAKRO Prenova kisovškega podjetja EVJ Elektroprom in trgovine Makro je v polnem teku. Na mestu, kjer se vidi porušeni del nekdanje rudniške menze, bo med drugim zgrajen gostinski lokal, svoje prostore pa bo dobila tudi trgovina Makro. V nove prostore (desno od trgovine) pa so se že preselili vodje služb in komerciala.(I.G.) kronista, zgodovinarja in sploh ljubitelja Litije. Glasba, rime, humor in dobra volja, predvsem pa veselje ob nastopu prijateljev, znancev -upokojencev, ki imajo marsikaj pokazati, so ustvarili prijeten marčevski večer, ko so se nastopajoči skupaj s prireditelji spomnili tudi vseh prijetnih praznikov tega meseca. Ob prijetnem srečanju in nastopu so si bili zbrani edini, da ustvarjalnost starejših ne sme ostati spregledana in da je bila prireditev v knjižnici dober zgled za organizacijo naslednjih. V knjižnici je ob predstavitvi ustvarjalnosti starejših na ogled tudi priložnostna razstava olj Dragice Sveršina, gobelinov Ivanke Kofol in semenk ter slik iz slame avtorja Hinka Celestine. Razstavljena dela si lahko ogledate do konca kšefti Nova poslovalnica Banke Zasavje v Zagorju V Zagorju je bila 11. Marca 2002 svečana otvoritev nove poslovalnice Banke Zasavje d.d. Trbovlje. Poimenovali so jo Poslovalnica Medija, vanjo pa so preselili iz zagorske ekspoziture plačilni promet za pravne osebe in samostojne podjetnike, osebno bančništvo in kreditiranje samostojnih podjetnikov. Nova poslovalnica posluje od 12. Marca dalje v preurejenih prostorih ukinjene SDK. Celotna vrednost investicije je znašala 46 mio sit, od tega so gradbena dela z opremo in instalacijami stala 34 mio sit, 5 mio sit je vredna varnostna oprema, 7 mio sit pa računalniška oprema. V preurejene prostore se je preselilo šest delavcev, od katerih so štirje zadolženi za plačilni promet, eden za kreditiranje samostojnih podjetnikov in en osebni bančnik. Zaradi prostorske stiske v obstoječi ekspozituri in zaradi vse bolj »bolečega« čakanja v vrsti, so se novih prostorov razveselili tako bančni delavci, kot stranke, oziroma »odjemalci« bančnih storitev. Prijetni prenovljeni prostori zato nudijo zadovoljstvo delavcem in strankam. Na svečani otvoritvi je bil slavnostni govornik župan občine Zagorje Matjaž Švagan, ki je posebej pohvalil Banko Zasavje in njenega vodjo uprave Zdenka Fritza ter seveda zagorske občane in občino Zagorje. Oba sta se po otvoritvi zadržala na družabnem srečanju s predstavniki d.o.o.-jev in s.p.-jev. Zapel jim je tudi Zagorski oktet. V Banki Zasavje d.d. Trbovlje je bilo po zadnjih podatkih v Zagorju odprtih 193 žiro računov, od skupaj 638 , poravnalne račune - POR je odprlo 186 pravnih oseb iz Zagorja, od skupno 572. Iz tega podatka je razvidno, daje bila nova poslovalnica zares potrebna in upravičena. MaH NOVA TRGOVINA NA LEVSTIKOVI Z nesebično pomočjo podjetja Gip Beton MTO oziroma njenega direktorja Gabrijela Brezovarja je v soboto, 16.marca mladi podjetnik Jožko Ocepek, direktor servisnega, trgovskega in proizvodnega podjetja začel z novo dejavnostjo. V Zagorju, na Levstikovi 12 a, v nekdanji betonarni, ki je last podjetja Gip Beton MTO, je namreč odprl povsem novo trgovino Holes. Na krajši slovesnosti ob otvoritvi je trak pred vhodom v trgovino prerezal zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan. Otvoritve so se udeležili tudi že prej omenjeni Brezovar s sodelavci, direktor radia Snoopi milijonov tolarjev in pisarniške prostore. Ob koncu slovesnosti smo mladega, 27-letnega podjetnika Jožka Ocepka povabili pred mikrofon. Za Zasavca je povedal, daje pred leti najprej začel s servisom novega in starega pohištva. »Kasneje mi je Gabriel Brezovar dal prostore v bivši betonarni oziroma so mi v njegovem podjetju te prostore pripravil za začetek razširitve dejavnosti. V teh prostorih smo opremili trgovino z mizarskim programom, seveda pa bomo kupcem nudili tudi ostale artikle, kot so jupol, ključavnice, laminate. Svečani trenutek odprtja trgovine Dean Holc in že tudi prvi kupci. Poleg trgovine, ki je med tednom Poleg trgovine smo si lahko ogledali odprta od 9. do 17. in ob sobotah tudi sodobno opremljeno mizarsko od 7. do 13. ure (kupljeno blago tudi delavnico, ki ga je stala okoli 12 dostavijo), imamo v sosednjem prostoru večjo delavnico, kjer lahko izdelamo tako končne izdelke kot polizdelke (kuhinje, spalnice...), še vedno pa bo ena od naših dejavnosti tudi servis pohištva.« Sicer pa je v podjetju Holes, d.o.o. trenutno zaposlenih že enajst oseb. Za konec smo Jožka Ocepka še vprašali, ali si je kdaj mislil, da bo že tako mlad uspel oziroma imel zaposlenih toliko ljudi. Povedal je da ne, da pa je bil njegov cilj vedno nekoč nekaj postati in nekaj imeti. Besedilo in slika Igor Goste 'X, I W 4 j Dobro založeno trgovino si je skupaj z Ocepkom ogledal tudi župan OPRAVIČILO V prejšnji številki Zasavca smo pisali o zagorskem IGM-u in med drugim napačno zapisali, "...da so ob prodaji 90.000 ton izdelkov in obvladovanjem skoraj 40% mio SIT dobička...", karje seveda napačen podatek. Pravilno bi se moralo glasiti, daje podjetje 1GM Zagorje ob prodaji 90.000 ton izdelkov in obvladovanjem skoraj 40% tržnega deleža apna realizirali prihodek v višini dobrih 940 mio SIT in ustvarili 14 mio SIT dobička. Do napake je prišlo zaradi računalniškega škrata oziroma izbrisa ene vrstice, zato je bil podatek nesmiseln. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo kšefti Odgovor našemu bralcu na zastavljeno vprašanje o obnovi dela Ulice 1 .junija: OBNOVA DELA ULICE 1.JUNIJA Rubrika javno vprašanje Vas kaj zanima? Pošljite nam na Zasavca ali pošljite E-mail na naslov: igoste@hotmail.com. S konkretnim vprašanjem oz. problematiko in vašimi podatki, mi pa bomo vaše vprašanje oz. probleme preusmerili na pravi naslov. Zadnja leta so odsek Ulice 1.junija v Trbovljah od Dežmana do Blagovnice večkrat zaprli zaradi obnove kanalizacije, vodovoda in napeljave drugih vodov, letos pa nameravajo z deli nadaljevati in ulico na tem območju tudi na zunaj obnoviti. Gre za urejane cestišča, pločnika, predvsem pa še parkirišč. Zelo zanimiva bo tudi rešitev ureditve ploščadi pred Delavskim domom. V načrtuje zgraditev plošče na ravni ceste, ki naj bi služila kot razgledna plošča z novim dostopnim stopniščem ob domu Društva upokojencev Trbovlje. Pri gradnji nameravajo uporabiti nove materiale, zagotovljena pa bo tudi večja varnost ter večja osvetljenost v nočnem času. Na novo nameravajo urediti tudi park pred Delavskim domom. V teku je priprava dokumentacije. Investicija pa ne bo le letošnjega značaja. Občina Trbovlje, kije nosilec pa tudi glavni financer te akcije pa računa na sodelovanje še nekaterih zainteresiranih partnerjev. IL OBNOVA CESTE NA TEREZIJI Rudnik Trbovlje-Hrastnik je v okviru zapiralnih del in programa sanacije pridobivalnega območja lani jeseni začel kot investitor z rekonstrukcijo ceste od rova Terezije v smeri proti Neži v dolžini 240 m. V okvir rekonstrukcije tega dela ceste je sodila ureditev kanalizacije, vodovoda, razsvetljave in kanalizacije za plinsko napeljavo, kabelsko TV, elektrovode in še kaj. Dela je izvajalo SGP Zasavje. Z deli so nadaljevali po začasni prekinitvi zaradi slabega vremena, v prvih dneh letošnjega leta. Dela so veljal okoli 50 milijonov tolarjev. Sicer pa ima RT H v programu zapiralnih del in sanacije degradiranih površin še več načrtov tako pri urejanju cest, kanalov, kakor tudi pri urejanju nadomestnih objektov za preselitev stanovalcev iz nekaterih objektov, ki so predvideni za rušenje zaradi rudarskih del. IL. CESTO KAMNIKAR -BAN BODO ZAČELI REKONSTRUIRATI Občina Trbovlje si že nekaj let prizadeva, da bi rekonstruirali eno najprometnejših občinskih cest v trbovljah. Gre za cesto od križišča pri Kamnikarju do križišča pri Banu med naseljema Novi dom in Pod gozdom. Vložili so dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. Med tem so, kot pravio, uredili domala vsa lastninska vprašanja mejaši na zemljiščih. Računajo, da bodo z deli lahko pričeli konec maja ali v začetku junija tega leta. IL. PROGRAM ZBIRALNIH AKCIJ V LETU 2002 JP Komunala Trbovlje je pred kratkim razposlala vsem gospodinjstvom v Trbovljah program zbiralnih akcij za leto 2002. Gre za zbiranje kosovnih ter uporabnih odpadkov pa tudi nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Spomladi bo potekala akcija v času od 8. do 15.aprila, jeseni pa od 30.septembra do V.okobra. V programu je podrobno navedeno tudi to, kdaj bodo potekale zbiralne akcije v primestnih krajevnih skupnostih. S 1.januarjem 2002 pa bomo občani plačevali letno po 1.800,00 SIT več kot doslej za odvoz in deponiranje odpadkov zaradi uvedbe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ta sredstva bodo namenili za nova regijska odlagališča. IL. V HRASTNIKU ODPRLI ŠPAROV TRGOVINSKI CENTER V sredo, 20.marca ob lb.uri se je zbralo na Cesti l.maja v hrast-niku veliko število ljudi, ki so želeli prisostvovati otvoritvi sodobnega trgovinskega centra Spar. "To je že naša štiriindvajseta trgovina v Sloveniji in prva v Zasavju," je dejal direktor Špara Slovenije Igor Mervič, ki se je zahvalilžupanu Leopoldu Grošlju, tajniku Janezu Kranerju in sploh vsem sodelujočim. Za znanega investitorja Razvojni ceneter Inženiring d.o.o. iz Celja so objekt v šestih mesecih zgradili hrastniški gradbinci. Lokacija je izjemno ugodna, saj stoji novi trgovski center ob glavni vpadnici z več kot sedemdeset brezplačnimi parkirnimi mesti. Stoji na 1211 m2 bruto prodajne površine, skupaj z opremo pa je predinvesticijska vrednost 435 milijonov SIT. Trak je slovesno prerezal župan Leopold Grošelj in tudi on izrazil priznanje in zahvalo vsem izvajalcem projekta. Za izjavo smo zaprosili tajnika občine Janeza Kranerja, ki je bedel nad izgradnjo od začetka do konca. "Prihod mednarodne družbe v Hrastnik je za kraj velikega pomena. V bližnji prihodnosti pa se bo trgovskemu centru v obrtni coni Ob Bobnu pridružilo še petnajst poslovno-obrtnihobjektov..." Ob tej priložnosti je Spar Slovenije poklonil simbolično darilo - ček za milijon tolarjev, ki ga bodo razdelili otrokom na šolah, vrtcih in društvu prijateljev mladine. Otvoritev so popestrili z nastopom hrastniški pevci Svobode I. in rudarska godba. Število prvih nakupovalcev je bilo tolikšno, da so bile dolge vrste ob blagajnah še po 19.uri zvečer. Seveda si v Šparu želijo, da se ne bi skrajšale tudi v prihodnjih dneh. Besedilo: Fanči Moljk, sliki: Igor Zibelnik INTEGRAL POMLAD KLIČE - oglasite se in si jo polepšajte! .-"V>ii$aKž88S^ v Turistična agencija -Travel Agency ŽALEC-LJÜBÜANA M.B. Dolinar d.o.o. TA POTEPUH 3310 Žalec, Šlandrov trg 25 Tel. 03/713 23 00; 713 23 06 Faks. 03/710 00 30 e-mail: potepuh@siol.net Cvetlični otok HAINAU-RENSKI SLAPOVl-UECHENSTEIN; 26.-28.4.; 28.1,011 SIT MAR1AZELL-HELK-DUNAJ; 27,28.4.; 201,00 SIT in 1,2.5.; 24.500,00 SIT RIHI-SAN MAR1N0-SAN LEO; 27,28.4. in 1,2.5.; 131,00 SIT SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,23.4, in 1.45.; 34,300,00 SIT KRAK0V-JASNA G0RA-AUSCHW1TZ; 26,29.4.in 30.4.-3.5.; 40,1,00 St PROVANSA in AŽURNA OBALA' 26.-30.4. In 30.4,-4.5.; 49.900,00 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI ■ MOŽNOST PLAČILA NA VEC ČEKOV! POTEPUHOVO POLETJE ZEV PRODAJI! Možnot obročnega odplačevanja do konca leta Naročite na dom brezplačen katalog “Potepuhovo poletje 2002” VII ST GnstiSče $ prenočišči ^3ri ^ibrgnrju Žibert Jože s.p. ^ e/Eurva/^Ö cwrv sle-žvelev p/ux^uJLe/! 1411 IZLAKE, VIDRGA 4, tel.: 03/ 56 75- 150 fax: 03/ 56 75 - 272 S&aq&rfi Avtobusni promet In turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet http://www.integral-zagorje.si IZJEMNO UGODNO ! ČARI JUŽNE AFRIKt, NAMIBIJA. VIE1NAM, ŠRI LANKA, TAJSKA, KRIŽARJENJE PO NILU, KITAJSKA VABI, ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE: -V DEŽELO ÜRAKULE, TRANSILVANSKIH GOZDOV, CEAUSESCUA,... V ROMUNIJO! -PRVOMAJSKE POČITNICE IN POTOVANJA PO EVROPI -ali pa NA SREČANJA IN ŽURKE VZDOLŽ JADRANA: V Velo Luko z Oliverjem Dragojevičem, v Primoštenu Dalmatinska "FEŠTA", Rabac, Malinska, Novi Grad gostijo športno družabna srečanja PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 "___________________potnikov!______________________ iEiSÜM,®©!! IPOILHIMH 8@®8 ŽM ŽŽMČI&32 VABIMO VAS ŠE : -k OGLEDU BAVARSKIH GRADOV ZA 24.800 SIT -k nakupu INTEGRALOVIH DARILNIH bonov! za VAŠO MATURANTKO, MATIRANTA NAJLEPŠE DARILO: POTOVALNI BON ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00 Agencija TOortje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00 So rzrroyyvjjA IH. ■. So roraVAHiA z iHTB^TAšSoh- vrtnarstvo HODAK 'mfE Orehovica, IZLAKE tel.:041/ 525-656 S prodajo sadik balkonskega cvetja pričnemo s L aprilom! V prvem tednu so cene enake kot lanske! (Bršljanka v lončku 10 cm 160 SIT) Odprto imamo vsak dan od 8. do 18. ure! INTEGRAL INTEGRAL INTEGRAL A INTEGRAL » BEREMO Z MANCO KOŠIR » MED STAREJŠIMI OBČANI V torek, 19. marca sta mentorica Magda Omahen in socialna delavka v domu Vlasta Sedivy na študijski krožek » Beremo z Manco Košir« v Domu starejših občanov v Črnem potoku medse povabili danes že znanega pesnika in pisatelja doma iz Klanca nad Vačami, sedaj pa že kar nekaj let Lilijana. Beseda je tekla o njihovih delih, od prve knjige izdane leta 1970 do zadnje iz lanskega leta.. Napisal je osem knjig : prva -»Pesmi« (1955) je ostala v rokopisu in samo v enem izvodu, sledijo : zbirka pesmi »Razvejano deblo« (1970), »Rožnata kepa« (1982), »Razklani prag« (1991), »Zeleni kres« (1992), »Jalova setev« (1995), »Jaz pa prosim za košček modrine« (1998) in v lanskem letu »Med drevjem luč«. Ob zaključku srečanja, ker so nekatere pesmi Jožeta Sevljaka uglasbene, vsi skupaj zapeli, a ne njegovo, ampak narodno. Besedilo in slika: Marjan Šušretšič 28. SUŠCA 2002 tema DELO NA PODRUŽNIČNI ŠOLI MLINŠE Smo podružnična šola Mlinše. Našo šolo obiskujejo učenci iz okoliških vasi in zaselkov. Pouk poteka v dveh oddelkih, in sicer enem čistem in enem kombiniranem. V letošnjem letu je na PŠ Mlinše 26 učencev, od tega kar 15 vozačev, za katere je organizirano varstvo (tudi jutranje). Šola Mlinše daje del prostorov v prebuditi ustvarjalnost. Saj vendar vemo, daje vsak človek strokovnjak na določenem področju, ugotoviti je potrebno le, kje to njegovo področje je. K razvijanju ustvarjalnosti včasih povabimo tudi zunanje sodelavce. Najbolj pa smo veseli, kadar se nam v ustvarjalnih delavnicah pridružijo tudi starši naših učencev. Skupaj smo tako izdelovali okraske za našo novoletno jelko, okrasili smo šolo s sneženimi marmoriranimi oblaki ter se posladkali s pecivom, ki so ga pripravili učenci v šoli. Preizkusili smo se v barvanju steklenih kozarčkov, v katere smo nato postavili čajne svečke in so čarobno razsvetlile prostor. Ker pa smo decembraom ni končalo. Z učenci še vedno iščemo različne možnosti za izražanje. V hodniku šole obiskovalce pričakajo naše živali, ki smo jih izdelali iz tetrapakov in časopisnega papirja. Ob materinskem dnevu smo naše mamice razveselili z blazinicami za šivanke v obliki srčka in z dišečo eterično kopeljo, ki smo jo seveda uporabo vrtcu, ki izvaja program priprave na šolo. Učenci so vključeni v različne interesne dejavnosti: likovni, literarni, EKO krožek in pevski zbor, pri katerih poskušamo v njih V decembru smo zato organizirali roditeljski sestanek malo drugače. Starši niso bili le pasivni poslušalci in gledalci, ampak so aktivno sodelovali pri naših ustvarjalnih delavnicah. vključeni v projekt E ko šola kot način življenja, smo našo ustvarjalnost usmerili tudi v izdelovanje voščilnic iz eko materialov. Seveda se naše delo z naredili sami. Prepričani smo, da smo si zadali pravo pot, zato ne bi bili presenečeni, če bi nekoč slišali za priznano osebnost, kije gulila naše šolske klopi. IRH Predšolski otroci na zimovanju V Vrtcu Zagorje ob Savi smo v prvih dneh meseca marca že enajstič pripravili in izvedli nadstandardni program, ki ga imenujemo zimovanje. Tokrat smo bili v Kranjski Gori v gostišču Erika pod Vršičem. Zimovanja seje udeležilo 53 otrok in sedem spremljevalk. Preživeli smo pet nepozabnih dni v čudovitem, zdravem okolju, ob dobri hrani in med prijaznimi ljudmi. Prijetno smo se počutili na soncu in snegu. Otroci so uživali v pestrem in zanimivem programu, katerega smo pripravile skupaj z upravnikom doma. Izkoristili smo lepo vreme za smučanje in igre na snegu. Obiskali smo dolino Tamar, občudovali planiško velikanko, se vozili s kočijo, obiskali teto Pehto ter pozorno poslušali njeno pripovedovanje. Ogledali smo si lutkovno predstavo Kekec in Pehta, najstarejšo Liznjekovo domačijo, filma o Kekcu. Najbolj pogumni otroci so v mraku z baklami iskali Bedanca, zadnji večer pa smo zaključili s slavnostno večerjo in plesom v pižamah. Vsak dan smo našli tudi čas za igro, pisanje razglednic, prebiranje prispele pošte, večere pa smo zaključili s pripovedovanjem pravljic. Na poti domov smo se ustavili na Bledu in se sprehodili ob jezeru. Kljub lepoti Bleda pa so otroci kar proti domu in snidenje s starši. Vsi, ki smo se udeležili zimovanja smo z dobro voljo in sodelovanjem prispevali, da so se otroci imeli kar najboljše. Hvala vsem sponzorjem, ki so z denarnimi prispevki še dodatno obogatili naše bivanje. Srečka Vutkovič,vzgojiteljica kjer smo obisk končali z ogledom nekako nestrpno čakali na odhod tema i\ X 28. SUŠCA 2002 PODELILI PRIZNANJA NA TEMO ZEMEUSKEGA PLAZU V skladu s programom aktivnosti izobraževanja, informiranja in usposabljanja za predšolsko in šolsko mladino za šolsko leto 2001/ 2002 je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v mesecu novembru 2001 razpisala natečaj za likovna in literarna dela na temo »Naravne in druge nesreče - zemeljski plaz«. Predšolski in šolski otroci regije Zasavje so likovne in literarne izdelke na Upravo za obrambo Trbovlje oddali do 10. februarja 2002 in tako so skupaj prejeli 300 likovnih in literarnih del. V Upravi za obrambo je tričlanska komisija izbrala 20 najboljših del, ki so vključena tudi v državni natečaj, ki bo zaključen predvidoma v mesecu aprilu 2002. 21. marca so na Osnovni šoli Ivan Kavčič na Izlakah priredili regijsko podelitev nagrad, ki sojo s prisrčnim programom popestrili učenci OŠ Ivan Kavčič. V okviru omenjenega natečaja bodo nagrajene tudi najbolj aktivne šole in vrtci. Za sodelovanje se vsem otrokom, učencem in mentorjem iskreno zahvaljujejo in se veselijo ponovnega sodelovanja v jesenskem času. Izbrana dela natečaja likovnih in literarnih del na temo »zemeljski plaz« za regijo Zasavje 1 Predšolski otroci: • Nejc AŠIČ (likovno delo), Vrtec Hrastnik - enota Dolinca, Mentor: Tatjana AVSENAK • Ajda KOPUŠAR (likovno delo), Vrtec Hrastnik - enota Dolinca, Mentor: Mihela MAJCEN ■ Marko RAJ ILIČ (likovno delo). Vrtec Hrastnik - enota Dolinca, Mentor: Mihela MAJCEN • Edvina HAFNER (likovno delo), Vrtec Hrastnik - enota Lučka, Mentor: Helena BOROVŠAK ■ Denis GORENC (likovno delo), Vrtec Hrastnik - enota Lučka, Mentor: Helena BOROVŠAK 2. Učenci 1. In 2. R. OŠ: • Miha FLISK (Likovno delo), OŠ Ivan Skvarča, Mentor: Anka LIPOVŠEK Učenci 1.-4. R. OŠ s prilagojenim progr.: ■ Barbara JAZBEC (likovno delo), OŠ Trbovlje, Mentor: Špela SLANŠEK • Klavdija PLANINŠEK (likovno delo), OŠ Ivan Kavčič - Mlinše, Mentor: Marija RIBIČ Učenci 1. In 2. Razr. ostalih šol in zavodov: • Iza BRATEC (likovno delo), OŠ Ivan Kavčič, Mentor: Marija JUVAN- Nusret GAZIBARA (likovno delo), OŠ Slavko Grum, Mentor: Sonja FEDRAN 3. Učenci 3,- 5. R. OŠ: Skupinski spis (17 učencev) OŠ Ivan Kavčič, Mentor: Alojzija DRNOVŠEK Učenci 5.-8. R. OŠ s prilagojenim progr.: • Tilen ŠIRŠE (literarno delo), OŠ Tone Okrogar, Mentor: Joži ZUPAN Učenci 3,- 5. R. ostalih šol in zavodov: • Miha BIRUŠ (literarno delo), OŠ Trbovlje Mentor: Elizabeta TROBENTAR ■ Boštjan ŠKOBERNE (likovno delo), OŠ Ivan Skvarča • Gregor GUNA (likovno delo), OŠ Ivan Kavčič, Mentor: Ljudmila ARTNAK 4. Učenci 6.- 8. R. OŠ: • Ula ŽIBERT (likovno delo), OŠ Tončka Čeč, Mentor: Daša FAJFAR Učenci 6,- 8. R. ostalih šol iti zavodov: • Anja KOVAČ in Viki JERŠE (likovno delo), OŠ Heroja Rajka, Mentor: Vido HERIČ • Jure BENKO (likovno delo), OŠ Ivan Skvarča, Mentor: Marta MARN • Skupinsko likovno delo (Učenci: Vanja OMERZU, Mojca FERME, Vesna ZUPANČIČ, Mateja LESKOVŠEK) OŠ Vitka Pavliča, Mentor: Polona DOLANC VIDOVIČ • Robi LAZAR (likovno delo), OŠ Ivan Skvarča, Mentor: Marta MARN 28. SUŠCA 2002 anketa POTROŠNJA IN NJENIH 50 LET Ponudba trgovskih družb je zadnja leta zelo raznolika. Med zasavskimi družbami je "zvezda stalnica" Potrošnja d.d. Zagorje, ki je praznovala 50.obletnico, mi pa smo se pri obiskovalcih nove trgovine v Kisovcu pozanimali, kakšna se jim zdi ponudba. Branka Majdič, upokojenka iz Kisovca: »S ponudbo sem kar zadovoljna, motijo me pa vozički. Kadar nakupim več, ga vzamem, drugače pa ne. Drugače pa sem zadovoljna. Nimam kaj reči.« Franc Mežnar, upokojenec iz Kisovca: »Ponudba je v redu, izbira je velika, bil je zadnji čas, da se je nekaj takega naredilo tu v Kisovcu.« David Kralj, mesar iz Kisovca: Ponudba je v redu, izbira je velika, tudi cene so solidne. Nekatere dražje, nekatere enake, pa tudi cenejše kot drugod.« Vinko Drnovšek, samostojni podjetnik iz Kisovca: »Sem prihajam tudi po malico za delavce, drugače pa se tu dobi vse.« Marija Urbanija, gospodinja iz Kisovca: »Čeprav hodim malokrat v trgovino, se mi zdi kar v redu.« Franc Lončar, Jolanda Roglič, delavka iz Kisovca: »S ponudbo v trgovini sem zadovoljna, tudi prodajalke so prijazne. Na enem mestu dobimo vse.« trinajstica Marta Hrušovar ODA MATERAM Mati, mama, mamica... Sobotno dopoldne je. Vsak hiti po svojih opravkih, tudi vse matere. Vreme je spremenljivo in ravno s tem slikovito ponazarja življenje samo. Ko se ozrem v nebo, vidim košček sinje jasne modrine, bele oblačke in temno sivomodre težke oblake, vse v enem hipu. In toploto sončnih žarkov in lahen veterc, ki me boža po licu in ga nenadoma zamenja zlovešče šumenje hladnega vetra, ki se zaganja v vse, kar mu stoji nasproti...Prav tako je življenje. Hitim v porodnišnico popisat novorojenčke in pot me vodi po bolnišničnem stopnišču. Tam, v veži oddelka, zagledam, sedečo na vozičku, drobno suhljato postavo. Glavo ima sklonjeno, brada ji počiva na prsih, oči so zaprte. Dremlje. Njena leta so zagotovo videla in doživela mnogo in še več in prepričana sem, daje bila v svojem življenju tudi MAMA. Kaj bi dala za njene misli ta trenutek. Kje je, kaj sanja, o čem razmišlja...ali le preprosto JE. Nadstropje više, nad njo, ki se ji čas po polževo premika in ga sploh ne opazi, zgoraj je vesel direndaj. Tam se rojevajo mali ljudje in jokajoč prihajajo na ta svet. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj zajokajo, ko se rodijo. Mar so videli MAMO nadstropje niže? Zelo mogoče! In vendar, nobena mama ni bila od vedno mama in vsaka mama je imela mamo. In vsaka posebej in vse po vrsti so imele otroke, sinove in hčere...Majhne kratkokrile deklice, za katere je trepetalo srce. Pa se vendar prepogosto zgodi, da ravno majhne deklice, ko postanejo mame, pozabijo, da so tudi imele mamo, ki je prav tako imela mamo, kije... Spominjam se. Zelo, zelo sem pogrešala mamo, čeprav sem bila na počitnicah. Niso me prepričali, da bi spala kje drugje, ko sem bila majhna, težko sem jo čakala, daje prišla iz službe...Silno rada sem jo imela, svojo mamico in kot mamo sem jo vedno videla in doživljala. In vendar je tudi ona imela mamo. Tudi ona je bila majhna, drobcena deklica. Ko sem brskala po podstrešju sem našla njene risbe iz časa, ko je obiskovala šolo pri nunah v Stični. Ena je bila posebno lepa. Podlaga seje prelivala v vseh mogočih odtenkih vijolične barve, sredi risbe pa je pisalo z velikimi črkami MOJI MAMICI. Ne vem, kaj je bilo v tej risbi, vem le, da me še vedno, kot takrat, zadrgne v grlu in pogled se mi zamegli, na srce pa leže težka misel. Kako zelo težko je bilo desetletni deklici, ko je odhajala od doma, od mame, v šolo k nunam v »klošter«. Preveč otrok? Premalo denarja? Vseeno. Bolečina slovesa otroka od mame seje zajedla v papir, barve in hrepenenje po njej kriči iz črk. In njena mama? Je bilo njej kako drugače? Seveda, njena bolečina je bila dvakratna. Prvič seje poslavljala od otrok, ko so odhajali od doma, drugič pa, ko je umirala, mnogo premlada, da bi lahko brez skrbi za svoje potomce v miru odšla. In če bi brskala še dalje, bi zagotovo našla materine matere mater, ki se ji je godilo kot vsem materam tega sveta - pred njo in po njej. Le kdaj se mladostne sanje deklic spremenijo? Kdaj jih izsanjajo? Nikoli! Samo potuhnejo se in čakajo. Čakajo, da gong naznani začetek novega dejanja na odru življenja, ko vlogo matere zamenja druga, drugačna in je v njej mogoče le prostorček za neizsanjane sanje. Mogoče. Odločitev je Njena. Življenje vedno ponudi več možnosti, od Nje pa je odvisno, kaj in katero bo izbrala. Materinski dan. Velika noč. Vse v enem, eno v vsem. ...tudi Marija je bila mati...križanega sina soji položili v naročje... Skoraj bi verjela, da je materinstvo eno samo veliko trpljenje. Le zakaj potem deklice hrepenijo po tem, da bi postale mame? Zato, ker.odgovorite si same, mamice in mame in mamine mame. Boštjan Grošelj: TEKMA ŽIVLJENJA Danes smo na vsakem koraku priče spodbujanja tekmovalnosti. To je dobro, če gre za dokazovanje osebnega in družbenega napredka. Iz moke lahko dobimo kruh samo s trenjem mlinskih kamnov, sadje se spremeni v sok s stiskanjem. Vse pridobi novo kakovost šele s preobrazbo, z zlomom nekega odpora preide na novo točko. Tako je tudi s človekom. Čim več usmerjenega prizadevanja vložimo v neko dejavnost, tem boljši bodo rezultati. Stara modrost pravi, da boš žel tako, kot boš sejal. Tega se premalo zavedamo, zato se čudimo, ko nekomu uspe tam, kjer sami potegnemo krajši konec. Iz poraza se lahko rodi nevoščljivost, ki se sprevrže v sovraštvo. Lastne slabe občutke ob uspehu sočloveka prelijemo nanj, namesto da bi to energijo vložili v samoizboljšanje. S takim ravnanjem škodimo drugemu, še bolj pa sebi, saj zapravljamo čas, ki bi ga lahko namenili za odkrivanje in razvijanje svojih talentov. Edina pot k sreči je iskanje notranjega zadovoljstva, od katerega pa se oddaljujemo, če se brez prestanka ukvarjamo z razlogi za uspešnost drugih. Če se oziramo na druge, pozabljamo nase. Zapletamo se v zanko iluzije uspeha. Za vsako ceno želimo biti podobni uspešnim, prav ta želja pa nas ubija. Alije podoba uspeha, ki nam jo ponujajo mediji in jo tako zlahka sprejemamo, resnično tako popolna? Gotovo ne! Dokaz so življenjski brodolomi ljudi, ki veljajo za uspešne. Igralci, pevci, športniki in druge slavne osebe imajo navidez pravljično postlano, a pogosto ugotovijo, da jim kljub zunanjemu uspehu še nekaj manjka. Manjka jim notranja izpolnjenost, zato mnogi iščejo uteho v številnih zasvojenostih, ki pa so le beg od iskanja resničnih korenin njihove stiske. Še tako bučna zabava se konča, še tako močan odmerek drog popusti, še tako lepa obleka izgubi svoj čar, notranja beda pa ostane enaka ali se celo okrepi. Zmagovalci tekme življenja se utapljajo v porazu, če dopuščajo zunanjemu uspehu, da narekuje njihove korake. Kljub temu so številni ljudje pripravljeni storiti karkoli za preboj v klub bogatih in slavnih. Ostajanje v povprečju je za marsikoga huda obremenitev, zato je sledenje družbeno sprejetim idealom ključna življenjska zapoved. Koliko skrbi si nalagamo zaradi želje po modnem oblačenju, idealni telesni teži, idealni službi, idealnem partnerju itn. Nasedamo mitu idealnega življenja, s čimer se vse bolj Oddaljujemo od našega resničnega bistva. Dušimo svoje zmožnosti, zato smo vse bolj stran od prave sreče. Po eni strani se potimo za zunanji uspeh, po drugi pa nismo pripravljeni stopiti na pot notranje rasti. Upiramo se spreminjanju na bolje, čeprav smo sami edino bitje, ki ga lahko izboljšamo. Približevanje zunanjim idealom je le krinka za zanemarjanje notranjosti. Kdor pride do notranje sreče in se dobro počuti v svoji koži, ne potrebuje zunanjega priznanja, zato se požvižga na takšne in drugačne modne trende. Slednji so le kratkotrajen obliž za bolečine, s katerimi se bojimo soočiti, čeprav je to nujen korak za njihovo ozdravitev. Z zunanjim uspehom se obdajamo, ker se bojimo neuspeha v tekmi življenja. Resnica pa je, da je edini neuspeh, če popuščamo strahu pred neuspehom. Kdor popušča strahu pred neuspehom, ne bo zaplaval v reko življenja, zato tudi ne bo začel spoznavati svojih zmožnosti. Kdor ne spoznava svojih zmožnosti, jih ne bo začel uresničevati. Kdor jih ne uresničuje, ostaja notranje prazen. Kdor ostaja notranje prazen, pa si zaman prizadeva za srečo. Srečen je namreč lahko samo tisti, ki se zaveda svoje enkratnosti in ji sledi ne glede na ceno, ki jo utegne plačati za pokončnost. Kaj pomaga človeku, če si pridobi vse na svetu, pri tem pa zanemari sebe? Nič! Če zadušimo svojo enkratnost, svoje notranje bistvo, izgubimo vse, kar je resnično vredno. Naj bomo še tako slavni in bogati, nam nobeno zunanje priznanje ne more potešiti posledic notranjega poraza. Po drugi strani pa človek, ki si ostaja zvest in živi polno življenje, okuša slast zmage v tekmi življenja, čeprav morda navzven izgleda drugače... intervju Marta Hrušovar spoznava, da: SREČA IMA NEŠTETO OBRAZOV... Materinski dan. Dan mamic. Praznik. Če bi bil ali pa ne, ampak prav je, da je! Čeprav,... čeprav je praznik vseh mamic vsak dan, ki ga preživijo s svojim otrokom ali v mislih nanj. Nobeno ugibanje ni potrebno, kaj je najbolj priljubljena tema pogovora vseh mamic tega sveta. Jasno! To so njihovi otroci. Če je kakorkoli drugače, potem drži le to, da izjeme potrjujejo pravilo. Marjani Lajovic, mamici šestletne Anje, se iskrijo oči in okrog ustnic ji igra nasmeh, ko govori o svoji deklici. Počitnice v Izoli sta si obe dobro zapomnili. Mala Anja se malce razlikuje od drugih otrok. Od rojstva je slepa, sicer pa bistra in živahna ter silno radovedna deklica, tako da se mamica kar namuči, preden ji uspe odgovoriti na vse »zakaj-e«. Verjamete v čudeže? Pravzaprav se zares dogajajo prav zdaj v mojem življenju in zato verjamem. Pred nekaj dnevi, ko sva se peljali, mi Anja nenadoma pravi, da na levi strani zelo pripeka sonce, da naj jo nekako obrnem, če ne bo zgorela. Vzelo mi je sapo in nisem si znala razložiti, kako ona ve, daje to na moji levi strani. Ni mi šlo v glavo. Vprašala sem jo, kako ve, da sediva na levi strani. Zavrnila me je z besedami, da dobro ve, da sediva na levi strani in ko sem jo vprašala, če čuti toploto, je zanikala in pokazala na okno, češ kako, da jaz tega ne vidim. Je mogoče, da bo Anja »spregledala«? Ne vem. Učiteljica v Zavodu za slepe in slabovidne v Ljubljani, kamor letos hodi, je obljubila, da bo pazila od sedaj dalje na vsako spremembo v njenem obnašanju. Tudi njo je že presenetila s tem, ko ji je dejala, naj že preneha migati z desno nogo. Ko ji je odvrnila, da ni migala, jo je Anja kar takoj ustavila z besedami:«Si migala, saj sem te videla, da si z desno nogo migala. A te mogoče kaj srbi?« Pred štirinajstimi dnevi smo se preselili v drugo stanovanje in Anja je takoj rekla, da je pa dovolj svetlo, da ne bo potrebno imeti luči. Preizkušala sem jo, kako ve, daje svetlo pa mi je pokazala okno, češ da je veliko in je zato v prostoru dovolj svetlobe. Prosila sem, da stopi do okna in mi ga pokaže, če ga res vidi in to je tudi storila... Sreča sije z Marjaninega obraza in niti mrak, kije počasi lezel v sobo, je ni mogel skriti. Vedno pa ni bilo tako. Kaj se godi v srcu in duši mame, ko ji povedo, da z otrokom ni vse kot bi moralo biti? Anja je moja prva in edina hči. Zelo sem si želela otroka in dolga je bila pot, ki sva jo z možem prehodila, dokler se ni posrečila oploditev »iz epruvete«. Razmišljala sva tudi o posvojitvi, potem pa je le ratalo. Trije zarodki so bili, vendar je »vztrajala« le Anja, a tudi njej se je silno mudilo na ta svet. Rodila seje s šestimi meseci in pol. Mislili smo, da porod ne bo nič posebnega, kljub temu pa so me poslali v Ljubljano, saj je bila nosečnost ves čas rizična. Rodila sem s carskim rezom. V prvih dneh po rojstvu je imela mala Anja, ampak zares mala, saj je imela le 1580 gramov, malo težav s srčkom, kri ni bila čisto v redu in precej huda zlatenica seje pojavila. Dnevi so minevali. Dva meseca po rojstvu pa mi je otroška sestra dejala, da ji nekaj ni všeč pri moji hčerkici in naj se posvetujem z zdravniki. Po dveh mesecih in pol, ko bi morala že zapustiti ogrevalno posteljico, je ena od zdravnic želela, da pri Anji opravijo tudi okulistični pregled in po obveznem cepljenju bi lahko že zapustili porodnišnico, saj je deklica že dosegla svojo težo. Z malo manj kot tremi kilogrami bi lahko odšli domov. Seveda sem bila vsa srečna... Marjanine misli odpotujejo v, ne tako davno, preteklost, v tisti trenutek, ko se je sesul njen svet. Kako? Zakaj? Koje bil pregled opravljen, so se zdravniki kar spogledovali med seboj. Spreletavalo meje: »Menda se ja ne bodo uresničili sestrini strahovi?!« In prva misel, ki sem se je oprijela kot rešilne bilke, je b i 1 a:«S a j se ne gre za mojo...« Čeprav...enkrat, še pred pregledom, sem tudi sama opazila, da seje Anja zdrznila in stresla, ko sem se ji približala, ne da bi jo prej poklicala. Prestrašila se me je, ker...ah, saj takrat nisem pomislila, da me ne vidi... In, ko danes razmišljam in obnavljam tisti čas, vem da me je motilo tudi to, da je imela oči vedno zaprte. Pa so mi govorili, da veliko spi. Kako ne bi verjela, saj mlada mamica pri prvem dojenčku pač ne ve vsega in pa, včasih česa tudi podzavestno ne želi vedeti... In strela je udarila z bolj ali manj jasnega neba? Da. Zdravnica je stopila do mene in me vprašala, če mi lahko nekaj pove. Z mešanimi občutki sem čakala, kaj bo dejala in takrat sem _že kar malce slutila, kaj bo...« Mislim, da je nekaj narobe z očmi in nikar se ne prestrašite, saj to ni tako neobičajno, sploh pri dojenčkih, ki imajo težave, kot jih je imela vaša Anja ob in po porodu.« Takrat se je za trenutek prenehal vrteti svet in noge kot da so se prilepile na tla. Pravzaprav ne vem, kako je minil dan, vendar pa sem takoj poklicala sodelavko Marijo in ji povedala, kaj se je zgodilo. Z njeno pomočjo in še s pomočjo sodelavke Jane, mi je nekako uspelo spet najti tla pod nogami. Obe sta mi pomagali z razumevanjem in spodbudnimi besedami, ki so mi takrat, ko sva tudi s partnerjem izgubila pravi stik, pomenile več, kot karkoli drugega. Če ne bi imela Marije, ne vem, kako bi bilo...vsa čast ji...in Jani tudi. Kaj pa so dejali zdravniki? Čakalo naju je cel kup preiskav, okulističnih in laboratorijskih. Pregledali so tudi mojo kri in dejali, da so našli toksoplazmozo. Imela sem bakterijo, ki se jo lahko dobi na vse mogoče načine. Od živali, od mesa, od dela na vrtu..., čeprav se v svoji rizični nosečnosti nisem »družila« ne z živalmi, ne z vrtom, torej je edino možno, da bi kaj okuženega pojedla...pa saj zdaj je vseeno...Tudi ta možnost obstaja, da je bakterija ostala po prvi nosečnosti izpred desetih let...Torej ta bakterija naj bi bila kriva za slepoto. Z deklico sva še mesec in pol preživeli na infekcijski kliniki in zdaj Anja bakterije nima več. Kaj pa se je dogajalo z vami po tem? Joj, doma je bilo vse narobe. Vse se je postavilo na glavo. Odnosi s partnerjem so bilo čisto na tleh. On je dejal, daje v tistem trenutku umrl, ko seje rodila Anja in težko bi takrat lahko kaj pričakovala od njega. Tako je bilo treba nekako dvigniti s tal njega in skrbeti za hčerkico. Če ne bi bilo psihologov in njihovih predavanj ter skupnih posvetov s starši z enakimi problemi, ne vem, kako bi bilo. Sem se pa precej hitro vklopila v mednje. Doma pa je bilo intervju zelo hudo in kriza je bila tako velika, da »svet ne pomni«. Tudi alkohol je prispeval svoje. Velika opora mi je bila takrat tudi moja mama. Ste se kdaj spraševali, zakaj ravno jaz in zakaj moj otrok? Spraševala sem se, seveda sem se, ampak kaj, ko odgovorov ni bilo in nihče mi jih tudi ni mogel dati. Vsa sreča, da sem se lahko obrnila na psihologe. Res so mi bili v veliko pomoč. Postavili so me na realna tla in mi dopovedali, da moram naprej in da poti nazaj ni. O, ja, velikokrat sem jokala, ampak trdno sem bila odločena, da grem naprej. Ko ste sprejeli dejstvo, da deklica ne vidi in da ji bo treba posvetiti mnogo več pozornosti in časa, je bilo potem življenje lažje? Da, veliko lažje. Imam cilj, ki ga bom na vsak način poskušala doseči. Želim, da »pride do kruha«, kot se temu lepo po domače reče in da ima normalno življenje. Tudi jaz se z njo čisto normalno obnašam doma, kot da je videči otrok in zelo, zelo jo imam rada. Nekako smo se ujeli tudi z očkom. Videl je, kako deklica lepo napreduje in od lanskega leta smo spet na naši skupni poti v življenje. Kaj pa Anja? Dobro seje vživela med vrstnike že v vrtcu v Trbovljah. Zdaj je čez teden v Ljubljani v Zavodu za slepe in slabovidne, kamor jo peljeva vsak ponedeljek in greva v petek ponjo. Uči se in nadvse rada igra klavir. Je zelo bistra in zvedava šestletnica in na vsako vprašanje terja razumen in pravilen odgovor. Nikoli si nisem predstavljala tega, kar sem doživela in kar doživljam sedaj. Sicer pa, saj si nobena mama tega ne more predstavljati, dokler... Spremljati moram vsak korak svojega otroka in mu nuditi mnogo več, kot bi od mene zahteval in pričakoval videči otrok. Anja hoče, da ji stvari opišem, kakšne barve in oblike so, kako izgledajo...pravzaprav me včasih pošteno namuči, ko se trudim, da bi ji okolico čim bolj stvarno in podrobno opisala. Vidiš ali ne - poližeš jo v vsakem primeru z užitkom Poleg tega, da ste mama, ste tudi zaposlena ženska. Službo imate vedno popoldne, vrtci pa so (še vedno) odprti le dopoldne. Kako je bilo z varstvom? Problem ni bil samo v tem, da so vrtci odprti le dopoldne, ampak tudi v tem, da Anja ne vidi. V skupino »normalnih« otrok je niso mogli vključiti ravno zaradi tega, ker bi potrebovala poleg sebe še dodatno varuško, ki jo, menda, samo zaradi nje, niso mogli zaposliti. Tako sojo vključili v skupino drugače prizadetih otrok, kamo niti slučajno ni spadala. K sreči jo je »odnesla« brez posledic, lahko pa bi se navzela drugačnosti svojih vrstnikov, med katerimi je preživela dopoldneve. Zdi se mi, da se ne piševa prav...Ampak, tudi to je za nami. Zdaj Anja že leto dni čez teden prebiva v Ljubljani v Zavodu za slepe in slabovidne, ob petkih pa jo pripeljemo domov in soboto in nedeljo preživimo skupaj. Kako zdržite drug brez drugega pet dni? Tri dni se kar vrtim okrog. Nič ne morem narediti. Tavam. V četrtek je že bolje, ker vem, da grem v petek ponjo. Strašno je vesela, ko pride domov, sicer se pa v Zavodu dobro počuti. V ponedeljek je malo težje, ko jo peljemo in kadar je z njo ati, kar malce »nabira«. Z menoj je bolj »korajžna«. Ponavadi mi pravi: «No, mami, adijo. Fajn se mej. Saj vem, da imaš veliko dela, jaz ga imam pa s tovarišico.« Zelo je razumevajoča. Je pa res, da otroci prav hitro začutijo, koga lahko »obrnejo«. Kako vi vidite Anjino pot v prihodnost? Pravzaprav jo še ne vidim. Nimam še prave predstave, vendar se mi zdi, da bo zelo samostojna deklica in da bo stopala po svoji poti, zelo malo odvisna od mene ali od drugih, če bo le ostala taka, kot se danes nakazuje njena nrav. Pa vi? Srečna sem. Zdaj sem se na novo rodila. V nobenem primeru pa ne bi želela biti brez otrok. Zelo jih imam rada. O tistem prvem šoku pred šestimi leti ne razmišljam več. Družim se še vedno s starši s podobnimi problemi. Poslušamo predavanja, se posvetujemo in pogovarjamo, kaj in kako bi se dalo narediti, da bi bilo boljše za naše otroke. Moč pa nam dajejo tisti, ki so kljub slepoti dosegli v življenju, kar so želeli, pa naj bo to visokošolska izobrazba ali kakršenkoli poklic in dokazujejo, da ne videti, ne pomeni biti nesposoben za »normalno« življenje, kot si ga predstavljamo videči. Predvsem pa, zaupam življenju in niti malo me ni strah. Ničesar več me ni strah. Zakaj bi jo tudi bilo, saj ima malo Anjo, ki pravi: Naš vrtec V naš vrtec hodita z menoj še Gregor in Luka. Dvakrat na teden se nam pridružijo še Januz, Dino, Uroš in David. Popoldne pojemo in plešemo. Pripravljamo se za nastope. Jaz zelo rada nastopam. Moj najboljši prijatelj je Januz, ki je vedno prijazen z menoj. Najraje se igram z Luko, ker je hiter in me vedno spravi v smeh. V vrtcu bi najraje vedno poslušala pravljice. Ker bi se zaradi tega začela dolgočasiti, pa gremo skoraj vsak dan v telovadnico. Čeprav je Luka zelo hiter, ga že skoraj dohitim v teku in na skiroju. Tudi Gregor uživa z nama. Ker rada govorim, sem pri igrah jaz prodajalka, zdravnica ali učiteljica. Fantje me ne ubogajo vedno. Zato se tudi razjezim. Moji babici Milenka in Rozi sta zelo veseli, ker se znam sama obleči, umiti zobe, da se rada učim, jima rišem, pomagam kuhati in pospravljati. Najlepša v vrtcu je bila zabava za moj rostni dan. Dopoldne sva z Luko v gospodinjski učilnici spekla piškote. Popoldne pa sem v vrtec povabila vse svoje prijatelje iz zavoda. Tako je pripovedovala Anja Pustak Lajovic svoji vzgojiteljici Ani Jevševar, ki je vse zapisala, mamica Marjana pa je pripoved, ki je bila objavljena v glasilu učencev Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani Naša misel, ponosno, in to ne brez razloga, zaupala Zasavcu. Vsaka mama bi lahko pripovedovala svojo zgodbo in Marjanina je le ena izmed pjih, iz nje pa veje optimizem in to je tisto pravo. Zabava je bila super RTCZ za gospodarsko rast, zdravo okolje in osebni razvoj Zasavčanov Regionalni tehnološki center Zasavje (RTCZ) so predstavniki desetih zasavskih gospodarskih družb z vložki po milijon tolarjev ustanovili 14. maja lani, že na drugi skupščini pa so osnovni kapital dokapitalizirala naknadno pridružena štiri zasavska podjetja in zasavske občine (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Litija, Radeče in Laško). Družbeniki so za direktorja novoustanovljene družbe imenovali Matjaža Kovačiča, kije skupaj s člani strokovnega sveta vzelo kratkem času že pripravil program in poslovni načrt RTCZ-ja. RTCZ sijev okvirih, da poskrbi za ekonomsko rast v regiji (upoštevajoč dane prostorske razmere) in zagotovi tukajšnjim prebivalcem zdrave pogoje za bivanje in osebni razvoj, zastavil obsežne naloge, kijih je strnil v tri ključna področja in z vsakega oblikoval programske skupine, katerih vodje so Sonja Klopčič (Oria Computers Zagoije) za področje e-Zasavja, Mitja Koprivšek-, (ETI Elektroelement Izlake) za področje mehatronike in orodjarstva ter mag. Peter Puhan (Steklarna Hrastnik) za področje kemije in varovanja okolja. C RTCZ na internetu: j I www.tehnoloski-center-rfn.si J Obseg dejavnosti Strokovno usposabljanje za potrebe zasavskih podjetij Razvoj no-razis kovalna dejavnost Izvajanje meritev in raznih testiranj Izvajanje projekta e-poslovanja v Zasavju Uvajanje novih tehnologij v zasavska podjetja Podpora pri prijavah na domače in evropske projekte Marketinške storitve Program za osnovnošolce dijake in študente Publicistična dejavnost Čeprav je večji del programov in projektov še na papirju, se odvijajo že tudi konkretnejše stvari, ki pričajo o trdnem namenu RTCZ-ja, E-ZASAVJE MEHTRONIKA IN ORODJARSTVO KEMIJA IN VAROVANJE OKOUA Po zaključenem 5-letnem projektu bo Zasavje vodilno e-regija, mi pa bomo lahko svoje izkušnje in znanja prenašali tudi na druge regije. Kot razvojno-raziskovalni center s področja izdelovalnih tehnologij bomo postali eden vodilnih v Sloveniji. S konkretnimi vzpodbudami ter ukrepi bomo sodelovali pri vzpostavljanju nove razvojne vizije v podjetjih in uvajanju najnovejših tehnologij. Z uporabo varnih in čistih tehnologij bomo preprečili možne kvarne vplive na okolje. Izdelali bomo sistem nadzora nad okoljem. da s posredovanjem novih znanj, posodobitvijo obstoječih tehnologij in uvajanju novih, dvigom konkurenčne sposobnosti, novimi konkurenčnimi izdelki, delovnimi mesti in tudi novimi družbami v regiji, doseže naloge, ki si jih je zadal. Med drugim bo že v kratkem s programom raziskovalne skupine mehatronika in orodjarstvo kandidiral za sredstva na javnem razpisu, ki so namenjene tehnološkim centrom. V pripravi ima tudi večjo investicijo v opremo za hitro izdelavo prototipov (Rapid protoiping RP). Na področju e-poslovanja je v pripravi lastna učilnica, izdelan pa je že tudi program usposabljanja za e-poslovanje, ki vsebuje redno izobraževanje za managerje, informatike, zaposlene in občane v obliki seminarjev in delavnic. RTCZ je sodeloval pri izvedbi projekta e-šole na Gimnaziji Trbovlje. Več informacij preberite na spletni strani: www.tehnoloski-cen-ter-rtcz.si. kjer bodo objavljali vedno nove, zanimive in koristne informacije, tako da vam priporočam, da stran že danes dodate k svojim priljubljenim. IR Ste ambiciozni, cenite znanje in se ne bojite trdega dela? Regionalni tehnološki center Zasavje d. o. o. Grajska pot 10, 1430 HRASTNIK razpisuje delovni mesti UNIV DIPL. INZ. STROJNIŠTVA Za samostojno vodenje projektov s področja mehatronike in orodjarstva Od kandidatov pričakujemo: -poznavanje projektnega vodenja -osnovna računalniška znanja (delo s preglednicami, bazami podatkov, internet) -aktivno znanje angleškega jezika -starost do 35 let, vozniški izpit B kategorije UNIV DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Za samostojno vodenje projektov s področja e-poslovanja Od kandidatov pričakujemo: -poznavanje projektnega vodenja -zahtevna računalniška znanja (poznavanje operacijskih sistemov, internet) -aktivno znanje angleškega jezika -starost do 35 let, vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in za stimulativno plačo (delno tudi po učinku). Pošljite pisne prijave s kratkim življenjepisom najkasneje do 15. aprila 2002. na obisku 28. SUŠCA 2002 Na obisku Tokrat smo obiskali našega starega znanca, ki že vsa leta sodeluje pri predstavitvi vin v vinoteki Klopotec v Zagorju. Kdor obiskuje vinoteko v mesecu novembru in decembru ga prav gotovo pozna. To je vinogradnik Danilo Steyer. On in njegova žena Magda se trudita in uspevata s pridelavo vrhunskih štajerskih vin. Da smo ga obiskali ni bilo zgolj naključje. Danilo bo s svojimi vini letos sodeloval na zasavčevi salamiadi in s tem popestril prireditev, ki bo 05. 04. 2002 na Vidrgi. Vaša vina so ljudem v Zasavju znana in poznavalci dobrega okusa radi segajo po njih ter si tako olepšajo tegobe vsakdanjika in izboljšajo okus dnevnega obroka. Menim, da bi bilo zanimivo ljudem predstaviti kraj kjer živite in pridelujete svoja zares vrhunsk, Steyerjeva vina. Z družino živim v vasi Plitvica. To je naselje s 35 hišami oddaljeno 7 km od Gornje Radgone. Vinogradi so locirani 1,5 km od domačije. Poleg proizvodne kleti, ki je tu na domačiji, imamo še eno manjšo v vinogradu. Radgonsko Kapelsko vinorodno območje pod katerega spadajo naši vinogradi, je del širšega Podravskega vinorodnega okoliša. Poleg vinogradništva se ukvarjamo še delno s poljedelstvom in živinorejo, vendar je v dolgoročnem razvoju naše kmetijske dejavnosti in dinamike razvoja, planirana v intenziven razvoj vinogradništva. Na poti k vam sva s kolegom malo zašla in v Mariboru pot nadaljevala preko Sladkega vrha namesto proti Gornji Radgoni. Pravzaprav sva po naključju imela priložnost na poti videti več, kot nama je bilo namenjeno. Pokrajina je zanimiva in lepa. Je morda prihodnost apaške doline, kjer leži tudi vas Plitvice, poleg vinogradništva še turizem? Dolina je zagotovo lepa in zanimiva. Pot po kateri sta se peljala vodi obiskovalca po gričevnatem področju in nudi čudovite razglede proti Mariboru in Pohorju na eni in preko Mure v Avstrijo na drugi strani. Že sama vožnja ob reki Muri in naprej proti Radgoni in apaški dolini je svojevrstno doživetje. Poleg tega sem prepričan, da v naših krajih znamo sprejeti in pogostiti obiskovalca z našimi domačimi izdelki. Zagotovo imamo možnosti na področju razvoja turizma. Kje vse ste prisotni s svojimi vini? Želim poudariti, da je namen naše proizvodnje predvsem v kvaliteti. Tako pokrivamo velik del domačega tržišča, izvažamo še v Nemčijo in na Hrvaško. Izvoz želimo povečati, tako na znanih trgih, kot tudi v drugih državah. Deluje že klub ljubiteljev Traminca, katerega član je lahko vsak, če si to želi. Klub ima namen ljudem približati poznavanje te vrste vina, ki je v Evropi zelo razširjeno in priljubljeno. Seveda pa ima klub tudi namen povezovati med seboj ljudi. Smisel kluba je torej spoznavanje proizvajalcev Traminca in prijateljevanja med ljudmi različnih jezikovnih področij. Lahko bi dejal, da ima članstvo v klubu poučno in razvedrilno vlogo. Kako si zamišljate svojo prihodnost? Predvsem v širjenju vinogradniške dejavnosti. V ta namen se bomo odpovedali živinoreji in na prostoru kjer je sedaj hlev zgradili poslopje za degustacijo vin. To ne bo klasični kmečki turizem s prenočišči temveč lepo urejen prostor, kjer bomo sprejeli na poiskušino vin avtobus ali dva gostov. V zgradbi bo tudi priročna kuhinja, ki bo obiskovalcem poleg dobrega vina ponudila še katero od domačih kulinaričnih posebnosti. Vino namreč ni samo pijača, vino je sestavni del kulinarike. S Petrom sva se domov vračala v temi. Iz Plitvice do Maribora sva pot prevozila v dobrih 15 minutah, nato od Maribora do Prebolta še 45 minut in čez hrib mimo Lovske koče še slabih 20 minut. Če bi še malo počasneje bi bila v Trbovljah v 1,5 ure. Apaška dolina je za prebivalce Zasavje časovno blizu in kot nalašč za družinske izlete ob lepih, sončnih sobotah ali nedeljah. Ob ogledu lepe pokrajine, kramljanju z domačini in okusu po dobrem, ki ga nudi tu zoreče grozdje, predelano v vino odličnega okusa in žlahtne arome, si ne morem kaj, da se ne bi še kdaj vrnil v ta čudoviti kraj. Besedilo: M.A.Š., sliko: PRAV VABILO NA SALAMIJADO Vse že prekaljene razstavljalce domačih salam obveščamo in hkrati vabimo na TRETJO ZASAVČEVO SALAMIJADO. Glavna pravila za sodelovanje na salamijadi so enostavna in lahko pomnljiva. Salamar se naj najprej prijavi, na priloženi prijavnici. Zavezati se mora, daje salama njegov izdelek, lahko pa prijavi več različnih vzorcev. V ocenjevanje predloži za vsak vzorec po eno salamo. Vse to naj bi opravili do 4.aprila. Vzorce salam sprejema oseba, ki z ocenjevanjem nima nikakršne povezave in ne vpliva na ocenjevanje. Člani komisije nikoli ne vedo čigave vzorce ocenjujejo. PRIJAVNICA Prijavljam se na 3. Zasavčevo salamijado, ki bo 5. aprila v Gostišču Vidrga V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam: Ime in priimek: Naslov: Telefon: lepa je narava Strupene rastline Kot prvo rastlino in zagotovo zelo skoncentriran. Tako lahko že Strupenih rastlinje v neposredni okolici veliko. Tako jih lahko najdemo v naših domovih, vrtovih, javnih površinah, v okolici šol in vrtcev. Le redko se zgodi, da takšno rastlino poznamo, zato je nevarnost zaužitja le te toliko bolj nevarno. Posebej moramo to paziti pri otrocih, ki z veseljem raziskujejo okolico tudi s poskušanjem rastlin. Zato bi rad ta članek namenil predvsem staršem, ki imajo otroke, da bodo prepoznali vsaj del rastlin, kijih je potrebno poznati. tudi najnevarnejšo med njimi velja omeniti Ricinus communis -kloščevec (glej sliko). Zelo priljubljena okrasna rastlina, ki jo pri nas gojijo po vrtovih kot enoletnico. Z velikimi okrasnimi listi, ki so ponavadi temno rdeče do rjave barve, dajejo prav veličasten vtis, zato pritegne marsikaterega ljubitelja rastlin, dajo posadi v svoj vrt. Pri tem pa je dobro vedeti, da je celotna rastlina strupena, predvsem seme v katerem je strup 3-6 semen povzroči smrt. Rastlina namreč vsebuje strup ricin po katerem je rastlina dobila tudi ime. Ricin deluje na krvne žile, kri in živčevje in velja za enega najnevarnejših rastlinskih strupov. Med strupene rastline štejemo tudi Taxus baccata - tisa. V Sloveniji raste kot avtohtono drevo v naših gozdovih, pogosto pa jo najdemo tudi v ob hišnih zasaditvah, kjer jo uporabljajo za žive meje ali za samostojne zasaditve. Tudi ta rastlina je strupena v celoti, razen arilusa. Rdečega ovoja plodu, ki se v večjih količinah pojavi na rastlini. Plodove lahko jemo brez skrbi, če izločimo seme, ki se nahaja v sredini plodu. Sam ovoj je sladek in prijetnega okusa, zato je nevarnost, da ga otrok zaužije skupaj s semenom toliko večja. Kajti plod je močno rdeče barve, ter tako zanimiv ne samo po okusu temveč tudi po videzu. Strup v tisi se imenuje taksin. Zelo zanimiva okrasna rastlina je še Laburnum sp. - nagnoj. Vsebuje strup citizin, ki lahko povzroči zastoj srca in smrt. Nevarni so vsi deli rastline še posebej pa velja omeniti seme, ki je nevaren ravno zaradi zelo velike koncentracije strupa. Kot okrasna rastlina je zelo priljubljena zaradi velikih rumenih cvetov. Kot zadnjo rastlino bi omenil Datura sp. - kristavec, ki je zadnje čase zelo cenjena lončnica ravno zaradi množice trobentastih cvetov, kijih razbohoti že v začetku poletja. Rastlina vsebuje kar nekaj strupov, ki pa jih s skupnim imenom imenujemo daturin. Vsako zaužitje lahko povzroči smrt. Strupene rastline nas spremljajo že od vsega začetka. Zato članek nima namena, da bi te rastline odstranili iz svoje neposredne okolice, temveč da bi rastline prepoznali ter jih cenili, ne samo kot okrasne rastline, temveč kot bitje, ki seje uspelo obvarovati pred izumrtjem na neverjetno zanimiv način. Kot zaključno misel bi rad omenil znanega zdravnika in naravoslovca iz 16. stol. Paracelza, ki je dejal: 'Vse je strup in nič ni strup; količina je tista, ki neko snov napravi za strup' Besedilo in slika: Sašo Taškar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov • svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov Vsako leto ob nedeljah v času pred Veliko nočjo gredo zagorski verniki na križev pot na Hrastelovo skalo Zbor Ladko Korošec je zapel varovancem doma ostarelih na Tisju pri Litiji FOTOGRAFIJE GOVORIJO Naš neutrudni fotograf Tomo Brezovarje v objektiv svojega zvestega spremljevalca fotoaparata znova ujel nekaj zanimivih utrinkov. Besedilo Igor Goste, slike Tomo Brezovar V življenju se vedno od nečesa poslavljamo - tokrat od zime Gradnja nove pošte v Zagorju Dober dan pomlad, čas zelenih poljan in zaljubljencev s Najboljša ponudba RENAULT GLAVNI PRI VARNOSTI - Socotax___________________________________ • Zamenjajte vaše rabljeno vozilo katerekoli znamke, starejše od 8 let za novi RENAULT LETNIK 2002 200.000 SIT popusta SAMO DO 31.3.02_________________________________________________ • Popusti zavozila z dizelskim motorjem. Prihranek od 188.469 SIT do 414.924 SIT Megane LETNIK 2002______________________________________________ • Če se odločite za nakup novega Megana ali Scenica in istočasno ponudite v odkup svoje rabljeno vozilo vam nudimo popust v višini 200.000 SIT Omejene serije__________________________________________________ • Renault Thalia Air preko 330.000 SIT prihranka •Renault Megane Air 490.000 SIT prihranka •Renault Megane Fairway 537.000 SIT prihranka •Renault Megane Coupe Sport Way in Cabrio Sport Way 580.000 SIT prihranka Vroče cene - ponudba BUSINESS za pravne osebe in samostojne podjetnike___________________________________________ •Nazalogi novi Trafie Furgon; Master popusti odi00.000 SIT do 600.000 SIT o Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si zdrav duh DNEVNIK MARIJE ŠČUKANEC Hm, zanimivo je tole povabilo! Naj napišem dnevnik? Za približno tri dni? Dnevniki mi ne gredo najbolj od rok, preveč so suhoparni. Morda pa se zdijo le meni, saj jih v šoli izpolnjujem že triintrideset let. Nič, kar s klepetom jih bom pomešala, pa bo, kar bo. Začnimo! Ja, ja, res imam rada sobote in nedelje- sploh, če so tako spomladansko dehteče in prijetno tople kot tale. Z možem greva na vikend in sami veste, koliko opravil je v tem letnem času. No, lagati ne smem. Glavni pri vsej stvari je moj soprog, jaz mu le pomagam. Priznam, da je od vsega tega direndaja moje najljubše opravilo pobiranje pridelkov (kasneje kajpak). Sicer pa kaže, da mi tega doma nihče ne zameri. Seveda tudi plavat greva- zelo redno. Pa še kolesi bo potrebno vzeti iz »naftalina« in ju pripraviti za novo sezono, pa poklepetati s hčerko in zetom, ki sta na obisku. Vidite, še sama se čudim, koliko dela opravim za konec tedna! Prav zdajle sem se spomnila, da vam lahko zaupam, kako sem postala pedagog. Po sestrinih stopinjah sem odšla na Učiteljišče; v četrtem letniku pa pričela dvomiti o pravilnosti odločitve. Veliko sem razmišljala o medicini, novinarstvu, gledališču, nazadnje pa sem se vpisala na defektologijo in pristala v razredu med mladimi nadebudneži OŠ dr.Slavka Gruma. Verjetno je že prav tako, kajti otroci te prisilijo, da ostaneš vsaj po duhu vedno mlad. Je že ponedeljek? Vidite, saj mi kar gre! Torej, veselo na delo. Šest ur pouka. Še sebi komaj verjamem, da tik pred upokojitvijo (še vedno) toliko brskam po knjigah, učbenikih, prilagajam, razmnožujem. Zato pa je bolj pestro in čas kar beži. Kaj pravite, da sem pozabila na kulturno dejavnost, zaradi katere sem dobila Grumovo plaketo. Potrpite, je že tu! Ravnatelj organizira po pouku sestanek dramske skupine. V Domu za starejše občane na Izlakah so nas povabili, da jim zaigramo letošnjo novoletno igrico Rdeča kapica. Staknemo glave, razmišljamo, ugotavljamo, da bodo ogromne kulise, narejene za dvorano Delavskega doma, nemogoče prilagoditi. Tudi o vsebini malo podvomimo in že najdemo rešitev. Pripravili bomo kulturni program ob Materinskem dnevu; učenci bodo plesali (tudi ples iz Rdeče kapice), kolegica bo pela ob spremljavi kitare, ostali pa bomo recitirali in govorno povezovali program. Še za vaje se zmenimo in kulturno delo steče. Sem preveč klepetala? Ne zamerite, raje obrnite list! Pa srečno. Marija Ščukanec-Mita, letošnja Grumova nagrajenka. Dnevnik ureja Igor Goste ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (31. del) Liturgične barve Barve imajo po svoji naravi velik vpliv na človeka; izražajo in ustvarjajo namreč različna človekova razpoloženja. Tudi v bogoslužju govorijo s svojo posebno govorico, znakovitostjo in delovanjem. Glavna značilnost liturgičnih barv je, da so v službi svetih skrivnosti, ki jih obhajamo in doživljamo v bogoslužnem letu. Liturgične barve v pretekolisti Pri Grkih in Rimljanih je bila do četrtega stoletja po Kristusu praznična obleka navadno bela. Tudi novozavezni spisi večkrat govorijo o belem oblačilu, ki je značilen za bogoslužje. “Vpričo njih se je (Jezus) spremenil. Njegov obraz se je zableščal kakor sonce in njegoiva obleka je postala bela kakor luč. Naenkrat sta se jima prikazala Mojzes in Elija in se pogovarjala z njim"(Mt 11, 2-3). Tudi kristjani so vsaj prva tri stoletja uporabljali pri bogoslužju samo bela oblačila. Kdaj je prišlo v navado, da so ob posebnih priložnostih in godovih nosili oblačila te ali one barve, ni natančno znano. Poročila iz devetega stoletja povedo, da so v rimskem obredu prošnje dni, pri procesijah na svečnico in veliki petek imeli temna in črna oblačila. Prvi je določil liturgične barve za latinsko Cerkev papež Inocenc III. okoli leta 1200, in sicer: belo, rdečo, zeleno, vijolično in črno. Papež Pij V. je v obnovljenem rimskem misalu spet potrdil navedene barve, dovolil pa je še, da se lahko na tretjo adventno in četrto postno nedeljo uporablja tudi rožnata barva. Tudi sedanje prenovljeno bogoslužje je sprejelo to ustaljeno navado uporabe liturgičnih barv. Bela liturgična barva Vsaka barva ima svoj pomen. Bela pomeni luč, čistost, veselje. Zato se uporablja pri obredih in mašah v velikonočnem in božičnem času, pa tudi na Gospodove praznike in godove (prazniki povezani s Kristusom), ki niso povezani z njegovim trpljenjem, na praznike in godove Marije, angelov in svetnikov (ki niso bili mučeni), na praznik vseh svetnikov (1. november), sv. Janeza Krstnika (24. junija), sv. Janeza Evangelista (27. decembra), sedeža apostola Petra (22. februarja) in spreobrnitve apostola Pavla (25. januarja). Vijolična liturgična barva Vijolično barvo se uporablja v adventnem in postnem času; lahko pa tudi pri obredih in mašah za rajne. To je barva resnosti in spokornosti. Že sama po sebi deluje mrko in žalostno. Prav zato je to barva spokornih dni in spokornih opravil, ki zahtevajo resno zbranost, grenko in odločno odpoved, resnično duhovno očiščenje, čeprav za ceno žrtve in pokore. Vijolična barva pri bogoslužju na nek način opominja, da gre za velike stvari. (nadaljevanje v prihodnji številki) Branko Nimac w http://www. radiö-tfbo vlje. si rr\ Q fl CQ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 13 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A* snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net f*>nite vidri i I sko 1 ^ ^ _ NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! NAROČILNICA ZA ČASOPIS ZASAVC ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 64 166 fax. 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnino bom plačeval(a); 3 mesečno, polletno, letno Ime in priimek naslov........ zdrav duh VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Teden dni je še časa, da odgovorite, kateri pesnik seje rodil leta 1882 v mali obrtniški družini v Medani, v Goriških Brdah. Po prvi svetovni vojni je delal pri zunanjem ministrstvu v Beogradu, po drugi svetovni vojni je živel v pokoju v Ljubljani. Umrl je leta 1967. Pesniti je začel kot dijak. Prvo pesem Materino gorje je objavil že leta 1896. Sprva je opeval domače pokrajine, ljubezni in smrt. Poglabljal seje tudi v socialno-zgodovinske motive. V zadnjih ,---------------------_ zbirkah je čutil slutnjo, nato grozo 2.svetovne vojne, predvsem v baladah. Po slogu in vsebini sodi njegova poezija med moderno in ekspresionizem. Veliko je tudi prevajal (Tagoreja, Danteja, Njegoša) Med njegovimi pesniškimi zbirkami so najvažnejše: Padajoče zvezde (1916), Pot bolesti (1922), Zlate lestve (1940), Bog in umetnik (1943). Tokrat objavljamo del njegove pesmi Poslednji gost. O srce komu še odpiraš vrata? Poti so prazne, čas je že pred zimo, pred pragom vran se zbira gladna jata in živa duša več ne pride mimo. * Avtor: Moje ime: Naslov: Franci Lakovič IVERI Molk pove premalo, vendar več kot hrup, v njem še misli oglušijo. Če umre beseda, nova se rodi, misel pa ni vedno nova. Pozaba in spomin, nasprotij dvoje, razum pa rad oboje združi. Čas ponuja svojo dlan, bolj je hladna kakor topla. Jutranja rosa topi ledeni oklep okrog srca. V HRASTNIKU NASTOP KVARTETA KLARINETISTOV V sredo, 20.marca je bil v dvorani GŠ Hrastnik imeniten glasbeni dogodek, kjer so imeli koncert glasbeniki slovenskega kvarteta klarinetistov. Igrajo že od leta 1994 in predstavljajo prvi tovrstni ansambel pri nas. Združili so se z namenom, da bogato tujo literaturo predstavijo širšemu krogu poslušalcev in spodbudijo slovenske skladatelje k ustvarjanju za kvartet klarinetistov. Z uspehom nastopajo po Sloveniji in po Evropi, snemajo za radio in Tv, posneli pa so že tri samostojne zgoščenke. V programu so predstavili madžarske plese, Mozartov Menuet in Romance, pa še druge avtorje vse do Lennona, McCartneya in gershwina. Kvartet sestavljajo Andrej Zupan, Dušan Sodja, Aljoša Deferri in Janez Benko, ki je prvi klarinetist v orkestru slovenske vojske in učitelj klarineta v GŠ Hrastnik. Koncert sta organizirala Društvo glasbene mladine Hrastnik in Zveza kulturnih društev Hrastnik. Fanti Moljk KNJIŽNICA V DOMU SVOBODE BO KMALU NARED Kar nekaj časa je že minilo, odkar so ukinili društveno knjižnico KD Svoboda v Domu Svobode na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. V zadnjih mesecih je občina Trbovlje pristopila k obnovi prostorov, ki bodo tudi v bodoče namenjeni podružnici matične knjižnice Toneta Seliškarja v Uganko sestavil Igor Goste Trbovljah. Vse kaže, da bodo knjižnico odprli za letošnji občinski praznik 1.junija, po objavljenem razpisu bo izbrani ponudnik poskrbel še za zamenjavo oken ter nabavo in postavitev novih knjižnih polic. Za dela je Občina Trbovlje namenila okoli 3 milijone tolarjev. U. BRONASTA PLAKETA ZA MARTINA JOŠTA V soboto, 16.marca je potekalo v Ljubljani državno tekmovanje instrumentalistov, kjer je gojenec GŠ Hrastnik Martin Jošt dosegel lep uspeh. Za igranje na rogu je dobil bronasto plaketo. Čestitamo. Fanči Moljk KULTURNI KOLEDAR 11.marca 1544 seje rodil Torquato Tasso, eden največjih italijanskih pesnikov vseh časov. 23.marca 1883 se je rodil češki pisatelj Jaroslav Hasek, avtor romana Dobri vojak Švejk. Marca 2002 je izšel prvenec upokojenega politika Iva Hvalice Zadnja reprika. Pripravil Igor Gošte Darija Guna MATI Mama, moja prva beseda. Kje si moja mati, da me stisneš k sebi, v svoj objem; me potolažiš in pomiriš? Mati - Mati - Mati! Zaman se trudi moj glas, moja Mati me ne sliši. Beseda Mati obstane v zraku, a veter ponese proč moje hrepenenje. O, Mati! Tiho polzijo solze po licu; in ko padejo na kamen, kamen se razpolovi -razdrobi... VITASAN DOD. IZLAKE ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43, 1411 IZLAKE, TEL.ZFAX.: +386 (0)3 56 79 060, E-mail: info@vitasan.si in info@hoteltrojanc.com Želimo vam blagostanja polne velikonočne praznike. Želimo vam obilo lepih, nepozabnih trenutkov, preživetih v miru in sreči, preživetih v krogu vaših najblizjih. Mm VnuMNooaauK ZDRAVSTVO ZAGORJE: TEL.: +386 (0)3 56 55 000, FAX: +386 (0)3 56 79 060 GSM: +386 (0)40 733 528 HOTEL TROJANE: Tel: +386 (0)1 72 33 610, Fax: +386 (0)1 72 33 615 GSM: +386 (0)40 733 528 www.vitasan.si www.hoteltrojane.com Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: info@tref.si, Internet: http://www.tref.si Želimo Vam vesele velikonočne praznike! MULTIMA {.TIMA SLABŠA GIBLIVOST => BOLEČINE V VRATU IN KRIŽU Ko se bolečine pojavijo, hrbtenici privoščite počitek, ki pa ne sme biti predolg. Bolniki s težavami v hrbtenici si običajno izberejo počitek leže na boku, da so zviti (položaj zarodka), priporočljiv je tudi protibolečinski položaj leže na hrbtu, nogi dvignjeni, pokrčeni v kolkih in kolenih, oprti na visoki blazini. Vsak počitek, ki je daljši od tedna dni, slabo vpliva na mišice telesa, zato začnite z najlažjimi vajami napenjanje mišic za izravnavo telesa, krepitev trebušnih mišic, mišic medeničnega dna, kolenskih ter hrbtnih mišic. Naučiti se morate pravilnega vstajanja, oblačenja, sedenja, pripogibanja in zmernosti pri gibanju. Ko se je bolečina umirila začnite z vajami za gibljivost in moč mišic telesa, ki se jih naučite od fizioterapevta. Pri obvladovanju in preprečevanju bolečin v križu ima velik pomen umirjenost in pozitivna naravnanost. Relaksacija pomeni mirovanje naših misli in telesa. Duševna in čustvena sprostitev vam pomaga, da vspostavite samokontrolo fizioloških in čustvenih reakcij in se naučite vplivati na vaše osebno počutje. S sproščanjem telesa ustavite plitvo dihanje, ki je posledica stresa ali bolečine, zmanjšate mišično napetost in olajšate bolečino. 12.NAGRADNO VPRAŠANJE: Kako dolgo naj traja počitek pri pojavu bolečine v hrbtenici? Kratko ali dolgo? Odgovore z izrezanim vprašanjem do 11.4. pošljite na uredništvo. Pripravljeni imamo dve vstopnici za kopanje v Zdravilišču Laško. NASVET Postanite prijatelj svoji hrbtenici, zato ji z gibanjem zagotovite moč in prožnost, da bo delovala skladno. Gibanje vas ohranja, pa tudi zdravi! Uredil Igor Goste 4* ZDRAVILIŠČE LAŠKO MEDICINA IN TURIZEM Zdraviliška c. 4, 3270 LAŠKO Tel.:03/7345 lil Fax: 03/ 7345 298 Vabimo Vas na XXIX. Salonski večer POMLADNI PLES V petek, 05. aprila 2002 ob 20. uri Gostja večera je Nuša Derenda z ansamblom. Rezervacije: +386 (0)3 7345 122 E-mail:zdravilisce.lasko@eonet.si http://www.zdravilisce-lasko.si SLOVENIJA Rezervacija z večerjo 5.000 SIT. Mazda 323 j pr«1' lILL www.mazda.mms.si jemo lOfobletrfco*» anite 10 odstotkov! 10 % POPUST PRIHRANEK DO 380.000 SIT Ob deseti obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem trgu smo vam pripravili posebno presenečenje: 10 % popust za naše jubilejne modele Mazda 323F. Tako boste Mazdo 323F l,4i Evision lahko odpeljali za 2.792.100 tolarjev, Mazdo 323F l,6i Exclusive za 3.109.900 tolarjev in Mazdo 323F l,6i Evision pa za 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi odlična oprema: ABS, 4 varnostne blazine, klimatska naprava, električno nastavljiva ogledala, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Zato zoom-zoom do vašega naj bližjega prodajalca z vozili Mazda! VSA VOZILA IZ AKCIJE SO LETNIK 2002 Akcijski cenik "10 obletnica Mazde" Letnik 2002 MFC (SIT) Popust (SIT) Akcijska MPS (SIT) 323 F 1.31 Evision 3.109.900 317.800 2.792.100 323 F 1.61 Exclusive 3.450.400 340.500 3.109.900 323 F 1.61 Evision 3.790.900 385.900 3.405.000 Premacy 2.0 AT 5.107.500 1.248.500 3.859.000 626 DITD 5VTE Evision 4.630.800 458.540 4.172.260 MAZDA: zaloga vseh novih modelov USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,.. PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u + (100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO Http: www.avtohisa-krzisnik.si E-mail: avtohisa.krzisnik@siol.net GARANCIJA 3 LETA ALI 100.000 PREVOŽENIH KM 6 LET NA PRERJAVENJE, 10 LET MAZDINA MOBILNA POMOČ MMS iTlB/Da Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel.: (03)56 64-729 odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure AVTOHISA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359 ■um K A! SO POVEDALI N Al ŠPORTNIKI ZASAVJA 2001? Biti naj športnik Zasavja zagotovo nekomu pomeni veliko, drugemu spet malo. Nekateri akcijo črnijo, češ da bralci niso objektivni pri spremljanju športa in da so preveč navijaški, obenem pa pozabljajo, da šport obstaja ravno zaradi gledalcev, kajti brez njih nenazadnje športniki ne bi imeli motiva nastopati oziroma se udejstvovati. Zato smo toliko bolj veseli, da so športniki znali ceniti priznanja, ki so jih prejeli. In kaj so povedali? NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2001 Denis Delantea, 1.mesto (poklicali smo ga v Italijo, kjer seje nahajal s slovensko malonogometno reprezentanco): »Zelo sem presenečen, da so me bralci izbrali za naj športnika Zasavja, še posebej zato, ker prihajam iz drugega kraja in mi to priznanje pomeni še toliko več.« Peter Kavzer ml., 3.mesto: »To priznanje mi predvsem pomeni še več zagona za naprej, da bom še bolj treniral, da bom dosegal še boljše rezultate. Res sem bil presenečen, da sem se tako visoko uvrstil v Zasavju.« INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Industrijo grodbenega ■mm moteriolaid. IH 1410 Zagorje ob Savi Sanka cesto 1 Občina Trbovlje telefon nx (03)56 55 560 (03)56 64 284 Miha Halzer, 2.mesto: »Bil sem izredno presenečen in hkrati vesel nad priznanjem. Bralci očitno spremljajo mene in šport, s katerim se ukvarjam (gorsko kolesarstvo), kar me zelo veseli.« ä > Ulito 1. junija 1 M? 1420 Trbovlje NAJ ŠPORTNICE ZASAVJA 2001 Tel.: 03/56 30 180 Fax: 03/56 22 437 (Barbaro Pilih predstavljamo na športnih straneh, op.ur.) Hedvika Kotar, 2.mesto: »Vesela sem priznanja, še bolj pa tega, da se pri svojih letih še lahko ukvarjam s športom in dosegam dobre rezutate, hkrati pa čestitam prvouvrščeni Barbari Pilih in ji želim še veliko sreče in uspeha v nadaljnji sporni karieri.« Mojca Kamnik, 3.mesto: »Sem presenečena, vesela.« NAJ TRENER ZASAVJA 2001 Peter Kavzer st., 1.mesto: »Vsekakor to pomeni vzpodbudo za naprej, da trud, ki sem ga vložil v teh enajstih letih s to generacijo, ki dosega take rezultate, ni bil zaman. Mislim pa, da bomo še naprej tako uspešno delali, da bo obojestransko zadovoljstvo, tako s strani tekmovalcev, kot z moje strani, pa da bo šlo tako naprej, kot doslej.« Aleksander Krofi, 2.mesto: »Iskreno povedano sem pozitivno presenečen. Nagrada za igro naše ekipe, saj en človek v kolektivnem športu ne more nič pomagati, tako da si to priznanje razdelim z vsemi mojimi sodelavci, predvsem z Dragom Gomilarjem in vsemi igralci in pa seveda za nadaljno vzpodbudo za delo v bodoče.« Mike Jamnik, 3.mesto: »Najprej bi se zahvalil vsem, ki so glasovali za mene. Pri tem bi omenil to, da ima mali nogomet v Zasavju veliko podporo, kar tudi kaže izbor bralcev. Za samo ekipo pa bi omenil to, da je to velik izziv za naprej in upam da bomo v naslednjem letu dokazali da smo prava ekipa in da bomo osvojili državno prvenstvo.« NAJ EKIPA ZASAVJA 2001 Branku Praznik -Kusa, predstavnik tiip Betona M I O, 1.mesto: »Mi v tej akciji sodelujemo že dolgo.Lani smo bili drugi, letos pač prvi. Z akcijo je treba nadaljevati, saj se s tem popularizira zasavski šport na splošno. Najbolj pa sem vesel, da je dobil nagrado Edi Tekavčič, saj jo res zasluži za trideset let dela v malem nogometu.« 4 GOSTIŠČE KUM . - m Rudarska cesta 9, 1412 Kisovec Prešernova 1, Zagoije, tel.:03 5666-177 M tel.: 0601 -71 -544; fax: 0601 -71-571 ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. odpiralni čas vsak dan od 8. do 83. ure, f e-mail: multima@siol.net tel.: po». Dol 03/5648-616 po». Zagorje 03/5664-058 pot. Izlake 03/5673-696 petek, sobota od 8. do 24 ure. Dušan Žagar, trener RK Rudar Trbovlje, 2-mesto: »Veseli nas, da se nekdo v našem Zasavju sploh zanima za šport in pozdravljam takšne akcije.« Zvone Pograjc, predstavnik SK Zagorje - sekcije za skoke Kisovec, 3.mesto: »To priznanje nam pomeni kar dosti, ker smo v Zasavju vendarle nekaj dosegli. Čedalje bolj smo razpoznavni tudi izven Zasavja, v klubu smo začeli tudi glede promocije bolj delati, dobivamo čedalje več diplom in vse skupaj pomeni, da lažje dobimo finančna sredstva, sploh sedaj, ko bomo plastificirali 50m skakalnico in se vsem, ki bodo kaj prispevali k temu, že naprej zahvaljujem.« NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2001 Edvard Tekavčič, 1.mesto: »To je zame eno veliko priznanje. To je prvič, da sem dobil takšno priznanje.« Aljoša Pišek, 2.mesto: »Očitno, da me določen krog športnikov pozna, saj že 21 let delam v športu, lahko rečem tudi v rekreaciji, predvsem pa v košarki. Malo sem presenečen nad tem priznanjem,mogoče je to zame še ena večja obveznost, več dela.« Jure Drofenik, 3.mesto: »To priznanje mi pomeni zelo veliko, saj tega sploh nisem pričakoval. Zelo sem presenečen.« Igor Zibelnik in Peler Motnikar, slikal PRAV in Igor Zibelnik S mm VITÄSAN BOO. IZLAKE ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43, 1411 IZLAKE, TEL./FAX.:+386 (0)3 56 79 060, E-mail: info@vitasan.si in info@hoteltrojane.com X^y Občina Zagorje e ^ — d,o.o, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: inlo@trel.si, Internet: http://www.trel.si ■■H GIF BETON G kdU ZAGORJE .i?^- " r Trgovsko podjetje lotrošnja 'Ve-i ... >x Bogdan Dokmanovi« s.p. IMFjpik Trgovina z mešanim blagom Trgovina za šport \ Obrtniška cesta 4 \ 1420 Trbovlje Q SPORT 03/56 27 205 V PETEK, 5. APRILA 2001 OB 18h V GOSTIŠČU VIDRGAR NA VIDRGI. PREDSTAVILI SE VAM BODO ZASAVSKI IZDELOVALCI SALAM. PRIDITE NA PRIJETNO DRUŽENJE IN POKUŠINO! Ob dobri salami prija tudi dobro vino, zato bo vinogradništvo Steyerza vas pripravil predstavitev svojih vin! mesnica delikatesa ferdi Milan Dolanc s.p. MESNICA DELIKATESA FERDI Trg revolucije 26, 1420 TRBOVLJE Tel.: 03/56 31 640 Ime in priimek: Naslov: H* M MBEM) KUM m; Ferdi, Trbovlje, lajiko sodelujete v igri. Prešernova 1 e ob Savi 3/56 64-352 IMMffl M MÜIM POD URO CesU zmage 35A KUM Slavko Lazar s p. 041/712-046 £t Kum Zagorje, la^iko sodelujete v igri. VIDIMO SE 5. APRILA V GOSTIŠČU VIDRGAR VLJUDNO VABLJENI! akcija AKCIJA NAJ GOSTILNA V ZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 471 2. Point 21, Hrastnik - 403 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 308 4. Gostišče Kum, Zagorje - 261 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 122 ö.Gostilna Ašič, Zagorje - 102 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 87 8. Naš hram, Kisovec - 78 9. Gostilna Senica, Hrastnik - 44 10. Gostišče Brin, Trbovlje - 43 11. Restavracij a L, Trbovlje - 36 12. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 32 13. Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 24 14. Gostišče Jež, Radeče - 20 15.Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18 lö.Zlati fenix, Trbovlje - 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT. Glasujem za gWifto: Glasoval sem: NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1 .Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 309 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 291 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 181 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 151 5. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 127 6. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 128 7. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 125 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 114 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 105 10. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 73 11. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 76 12. Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 72 13. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 57 14.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 49 Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 49 Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 49 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 41 18. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39 19. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagoije - 37 Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 37 21. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35 22. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 34 23. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 29 24. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 26 25. Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 25 26. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 24 27.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 20 28.Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 16 Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Umaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu! GLASOVNICA M naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona v \c\ : Ime, ~ priimek, naslov glasovalca (ke) Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20, julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:tref@tref.si http:www.tref.si Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. Vse podatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. / AS DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 servis: 01/562-22-6? lajc 01/562 37-05 Touring Moč (kW/KM) MPC Inf.MPC v EUR GL 1800 AGold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 Sport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VFR 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 CB 900 F Kornet 81/110 1.999.000 8.990 CB 600 F Kornet 71/97 1.699.000 7.641 CB 600 S Kornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 Sport VTR 1000 SP-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Sport 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 Chopper VT 750 C2 Shadow 32/44 1.589.000 7.146 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL 125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 Cross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 1.529.000 6.877 MP eene so v SIT, v MFC je vračunan 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridržujemo si pravico do spremembe cen in sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 05.02.2002. ZA VAS ZE13 LET POSLOVNI IMENIKI SLOVENIJA-TELflg HIMENE STUNI Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.coni INTER MARKETING društveno V "DOMU" JE LEPO Članice ročnodelskega krožka z mentorico Milko Juvan (četrta zadaj z leve) Izbira zaposlitve je pisano nas." raznolika, a odločitev je v vsakem Na Izlakah je vsak mesec pes- samem in zato velja: "Nihče ne ter, marec pa je naravnan v pozor-more storiti karkoli za nas, namesto nosti za vse žene, mame in babice. Dom starejših občanov (DSO) Polde Eberl - Jamski na Izlakah združuje v svoje varstvo in zavetje starejše ljudi že dvaindvajseto leto. V dom je nameščenih povprečno 180 stanovalcev, od tega po 15 oseb na oddelku za rehabilitante, kamor jih napoti zdravnik -navadno le za krajši čas. Povprečna starost varovancev je okrog 78 let. Prava pohvale vredna značilnost v DSO na Izlakah pa sta kar dve oblikovni skupini, v katerih se pod strokovnim vodstvom zbirajo in družijo v celodnevni obliki varstva in aktivnosti dementni bolniki. Osebje doma se trudi vsakomur zagotoviti le najboljše ter ga poleg higienskih in prehrambenih urnikov povabiti na telesne aktivnosti, družabne prireditve v krožke ali na branje časopisa. SREČANJE UPOKOJENCEV BO V SLOVENJ GRADCU Zveza društev upokojencev Slovenije, ki povezuje v svojih vrstah vsa društva upokojencev naše države, se je odločila, da bo potekalo letošnje tradicionalno srečanje slovenskih upokojencev v četrtek, 27.junija ob 10.30 uri na letališču v Slovenj Gradcu. Podrobnosti o organizaciji udeležbe na tem srečanju bodo svoje članstvo obvestila posamezna društva upokojencev. IL. NOVA ORGANIZIRANOST UPOKOJENCEV Zveza društev upokojencev Slovenije - ZDUS je pripravila predlog za novo organiziranost društev upokojencev v državi. Gre namreč za bodočo regijsko organiziranost društev v pokrajinskih zvezah. Namen nove organiziranosti je vzpodbuditi še uspešnejše poslovanje društev upokojencev ter zveze društev upokojencev na regijski ravni. Predvidoma naj bi ustanovili 12 pokrajinskih zvez društev upokojencev. V teku so razprave v društvih. Omeniti je treba, da bi bile pokrajinske zveze DU pravne osebe, z voljenim vodstvom -predsednikom, upravnim odborom, nadzornim odborom ter komisijami, z lastnim bančnim računom. ZDUS bo letos namenil za njihovo financiranje po 150.000 SIT. Pokrajinske zveze naj bi bile sposobne organizirati regijska srečanja upokojencev, športna tekmovanja, revije pevskih zborov in ostale prireditve regijskega značaja. IL. POSVETITEV DARITVENEGA OLTARJA V novozgrajeni cerkvi Svete Marije na Ulici 1.junija 13 v Trbovljah, ki so jo dogradili pred dobrima dvema letoma, so v nedeljo, 10.marca ob 10.uri posvetili nov daritveni oltar, tega doslej novozgrajena cerkev ni imela. Posvetil ga je mariborski škof dr.Franc Kramberger ob sodelovanju domačih in gostujočih duhovnikov. Hkrati so obeležili 10-letnico prve maše, ki sojo pripravili v začasni cerkvi v odkupljeni bivši Mestnikovi hiši na isti lokaciji. Novi oltar je projektiral arhitekt Jože marinko, izdelan pa je iz hotaveljskega marmorja. IL. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA HRASTNIK V sredo, 20.marca je bil v poslovni dvorani programsko volilni občni zbor TD Hrastnik, ki je potekal po ustaljenem dnevnem redu. V pregledu dela so ugotovili, daje bilo leto uspešno, zastavili pa so si tudi pester program za leto 2002. Med temi aktivnostmi omenimo na primer sejem cvetja, ki bo v povezavi z občino tudi letos konec aprila, namesto predavanja o cvetju pa bodo organizirali ekskurzijo v Mozirski gaj, da bodo udeleženci opazovali učinke uspešnega gojenja rož na licu mesta. Nadaljevali bodo s spoznavanjem svojega kraja in se letos podali na Dol z okolico. V razpravi so največ časa namenili neznosnim razmeram na urejenih zelenicah parkov in otroških igrišč. Povsod je namreč polno pasjih iztrebkov, ki onemogočajo, da bi park služil svojemu namenu. "Predlagali so, da bi bilo turistično društvo pobudnik sestanka, kamor bi povabili vse tiste, ki lahko ta problem rešijo," je povedala Mojca greben, ki bo društvo vodila tudi v tem letu. S kakšnim pisnim opozorilom pa bi bilo treba poučiti o tej zadevi tudi lastnike psov. Članarina TD bo tudi v tem letu 600 SIT. Fariči Moljk DOLIKOVCI RAZSTAVLJAJO V GALERIJI TRBOVLJE V sredo, 20.marca ob 18.uri so v likovni galeriji Delavskega doma v Trbovljah odprli skupinsko razstavo likovnih del - slik - članov Dolik-a s pobratenih Jesenic. Razstavo je pripravilo pobrateno društvo Relik iz Trbovelj v okviru V ta namen so odprli bogato razstavo ročnih del, kjer so razstavljeni izdelki pridnih in spretnih rok ročnodelskega krožka oskrbovank doma. Njihova mentorica Milka Juvan jih je ob otvoritvi razstave odkrito pohvalila in jim zaželela vse najlepše. Razstavljeni so pleteni in kvačkani izdelki, narodni vezi, gobelini... Daleč najodmevnejša prireditev tega meseca pa je gotovo obisk in nastop Adija Smolarja, ki je med stare podelil občutek zadovoljstva, topline z besedami: "Že, če je človek samo živ je super, če pa je še kaj več, pa toliko bolje." Tatjana Potrpin določil listine o pobratenju obeh likovnih društev. Ob otvoritvi je zbrane v imenu organizatorja nagovoril prof.Aleš Gulič, v programu pa je s krajšim koncertom nastopil Ženski pevski zbor Društva upokojencev trbovlje, kije pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček zapel nekaj pesmi. Sicer pa je tokratna razstava nekaj posebnega. Ponavadi se jeseniški likovniki predstavljajo s svojimi deli - krajinami, predvsem pa gorskim svetom, na tokratnih delih pa so upodobljeni ljudje in živali. V glavnem gre torej za "programsko" razstavo, ki temelji na "figuraliki" - človeški in živalski. IL. HRASTNIŠKI SADJARJI NA KOZJANSKEM Sadjarsko društvo Hrastnik in kmetijska svetovalna služba sta organizirala v torek, 19.marca strokovno ekskurzijo v znani kozjanski park Podsreda, kjer zgledno skrbijo za oživitev starih travniških nasadov. Iz starih nasadov pridelujejo odličen jabolčni sok, o čemer so se sadjarji tudi prepričali. Ogledali so si obnovljen sadovnjak pri Bračunovih na Gradišču, rejo kopunov v sadovnjaku, prikazali pa so jim tudi rez na jablani. Zanimiv dan so zakljčili na gradu Podsreda z grajskim kopunovim kosilom. Ekskurzijo je vodila Nadi Grešak. Fanči Moljk m is mas Tudi tokrat smo poiskali sestavke v veliki noči v šolskem glasilu OŠ Šmartno pri Litiji iz leta 1996 pod mentorstvom Ide Dolšek. Praznik so jim predstavili starejši ljudje zelo podrobno, zato lahko dobimo predstavo, kako je bilo včasih. In ker so učenci zapise svojih pripovedovalcev skrbno uredili, sojih lahko predstavili še drugim. Mogoče ima kdo kakšne pomisleke, češ, bolj nas zanima današnji čas. To so površne misli. Svojih korenin ne smemo zatajiti, sicer nas lahko prva resna sapica v življenju odnese. Posebno današnja mladina ima na kulturnem področju pomembno nalogo. Predstaviti jo bo i morala evropskim narodom... mladim Zasavcem VELIKA NOC je največji in najstarejši krščanski praznik. Velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči. Praznik se določa po luninem koledarju in je vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Ni opravila, kjer ne bi bili zraven tudi otroci. Na cvetno nedeljo smo nosili mlajši in starejši fantje v cerkev butare. V Šmartnem je bila navada, da čim bogatejši je bil gospodar, tem večjo butaro je imel. Grmaški so imeli tako veliko, da jo je moralo nositi kar pet hlapcev. Alojzija, rojena 1914 Neko leto sem naredil osem butar, za domače in sosedove. V butari mora biti sedem vrst lesa: leskove palice, bršljan, brin, dreno-vina, mačice, dobroleska in oljka ter jabolko ali pomaranča. Koje že vse dobro zvezano, je oče, kije pri nas delal butaro, naredil še "pravico". Za pravico je vzel debelejšo palico, jo ravno odžagal in na odžaganem mestu vrezal križ. Pravico je iz spodnje strani zabil v sredo drugih palic. Z butarami smo se tudi stepli, kdor pa ni imel pravice, se ni smel. "Pokaž', če imaš pravico!" Nagnil je butaro, da je s spodnje strani pokazal pravico, drugi pa mu je medtem z vrha ukradel jabolko. Tudi danes še vedno naredim pravico, čeprav nima več prvotnega pomena. Nekateri so imeli butare okrašene z barvnimi trakci iz krep papirja. Ko sem butaro prinesel domov, jo je oče razkopal. Zelenje je položil živini v jasli, brin s križcem je pritrdil na štalna vrata, iz palic ■je naredil križe ter jih raznesel po vseh travnikih, njivah, vinogradu, da bi dobro obrodilo, nekaj pa jih je spravil na podstrešje za odvrnenje hude ure. Jabolko je razrezal, za vsakega je moral biti en košček. Na konec hiše je postavil pravico, da je odganjala kače in vse druge nesreče. Pavel, rojen 1912 Za veliki petek je morala zemlja počivati, ta dan nismo delali na njivi. Če nismo že prej prebelili, smo to storili lahko v petek. Pospravljali smo hišo, vse bolj natančno kot ponavadi, ribali, pomivali okna. Moralo je dišati po čistoči. Tudi okrog hiše je moralo biti pospravljeno. Ana, rojena 1931 Na veliko soboto sem vstal zgodaj zjutraj in odšel s suho gobo, ki je zrasla na drevesu, po ogenj. Gobo sem sušil že nekaj tednov prej, sicer se ne bi hotela prižgati. Oče mi jo je navezal, da me ne bi peklo. Okrog ognja za cerkvijo je bilo zbranih že veliko fantov. Prišel je župnik in požegnal ogenj. Komaj smo dobro prižgali, smo že tekli proti domu. Gobo sem vrtel, da se je hitreje zanetila. Mimogrede smo se ustavljali po hišah in jim odrezali košček goreče gobe. Ogenj so vzeli le od prvega in ga obdarovali s pirhi, krapki, krhlji, jabolki ali denarjem. Z žegnanim ognjem je morala gospodinja zakuriti v peči, v kateri je pozneje pekla potico. Ignac, rojen 1933 Za veliko noč smo otroci že mesec prej spravljali in skrivali jajčka za pirhe. Na veliki petek smo jih prinesli mami, da jih je skuhala. Sami smo jih lahko pobarvali, vendar le v rdeči barvi, ker pomenijo pirhi Kristusove krvi. Potico je pekla mama v soboto zjutraj. Za potičevje je skuhala krhlje, jih odcedila, pretlačila in dodala saharin ali še kakšne dišave, če jih je imela. Orehove potice skoraj nisem poznala. Če so orehi obrodili, jih je mama prodala in kupila najnujnejše. Spekla je tudi šarkelj, boljši kruh iz moke, jajc, sladkorja in mleka. Za veliko noč je mama skuhala celo gnjat. V soboto popoldne sva z mamo nesli k žegnu: cel kolač, celo gnjat, za vsakega po dva pirha, tri konce hrenove korenine, za vsakega pol suhe klobase, manjši kos šarkeljna in jabolka. Vsaka jed je imela svoj pomen: meso - Kristusovo telo, kolač - trnjeva krona, pirhi -Kristusova kri, jabolko ali pomaranča - goba. Gobo so namočili v kislo tekočino in dali piti Kristusu, ki je visel na križu, vse je položila vjerbas in pokrila s posebnim prtičkom. Za župnika sva nesli posebej dva pirha in nekaj malega denarja. Ko sem k žegnu pozneje nesla sama, sem denar enkrat utajila. V Šmartnem sem za ta denar - dinar kupila štrukelj. Lepo je bilo videti žene, ki so nesle žegnat jedi v jerbasih na glavi. Oblekle so se v črno rilo, belo bluzo in bel predpasnik. Jožefa, rojena 1930 Moje največje doživetje na veliko noč je bila nčdeljska maša. "H gor'vstajenju" smo vsako leto hodili v Javorje, čeprav smo bili iz druge fare. Maša se je pričela ob petih. Šli smo mimo Rakarja, po Liscu in prišli iz hoste pri Pajkovih njivah. Predno smo prišli na piano, smo se dekleta še malo poštimala. Za veliko nedeljo smo morali biti novi, vsaj nogavice, drugače ti zleze miš v rit. Tako so pravili. Velikonočna procesija seje vila mimo kapelice sv.Antona, v Straži nad kapelico so pokali z možnarji, vse v čast vstalemu Kristusu. Jutranje sonce je ravno vzhajalo. Najprej so šli vsi pevci, nato pod baldahinom župnik s spremstvom, moški in zadaj ženske. Na praznik smo se pripravili tudi notranje, duševno. Vsak je moral iti k spovedi in k sv.obhajilu. (Ko to pripovedujem, gre od samega doživljanja mraz po meni). Po maši seje vsa družina zbrala za mizo in mama so vsakemu odtalali svoj tal. Nas otrok je bilo šest in vsak j e svoje dobrote spravil in skril pred drugim. Jožefa, 1930 28. SUŠCA 2002 NAJ ŠPORTNIKI 2001 V ZASAVCU Z današnjo številko pričenjamo skozi pogovore predstavljati Naj športnike Zasavja 2001. Ker imajo dame prednost, začenjamo z Barbaro Pilih, v naslednjih številkah pa bodo predstavljeni ostali zmagovalci po kategorijah. BARBARA PILIH: »ADRENALIN, TO JE TO!« Barbara Pilih, članica SD Kum Trbovlje in državne reprezentance, je na pogled povsem običajno dekle. Ampak..., čisto običajno pa vendarle ne. Stara komaj 18 let se že lahko pohvali z laskavim naslovom naj športnice Zasavja preteklega leta. Ki si ga ni prisvojila oziroma si ga zaslužila kot kakšna izvrstna tekačica, rokometašica... Ne. To ji je uspelo z dobrimi rezultati v Sloveniji malo poznane športne discipline. Discipline, s katero se pri nas, in še to le v Trbovljah, ukvarjata le dve dekleti: Maša Topole in Barbara. Gre za olimpijsko športno zvrst, ki se imenuje sankanje na umetnih (bob) progah. Po katerih, z več kot dvajset kilogrami težkimi sanmi, dirjajo tudi po več kot 130 kilometrov na uro. Torej mi boste verjeli, da moraš biti malček drugačen (predvsem hraber) človek, da se upaš spustiti po ledenem koritu s tako veliko hitrostjo. Barbara, Maša, Primož, Žan in Tomaž si upajo. Kapo dol. Naj športnica Zasavja 2001 (I.G.l Barbaro, športnico Zasavja 2001, smo nekaj dni po objavi rezultatov obiskali na njenem domu v Trbovljah. Marsikaj, kar smo izvedeli v pogovoru z njo, njenim očetom in hkrati trenerjem Vinkom in njeno mamo, si lahko preberete tudi vi. Le nekaj dni po osemnajstem rojstnem dnevu ste bili izbrani za naj športnico Zasavja. Ste pričakovali tako lepo darilo? Nisem pričakovala, da me bodo bralci Zasavca proglasili za najboljšo športnico preteklega leta.Tudi zato je bilo moje presenečenje toliko večje. Lepšega darila za rojstni dan si skorajda ne bi mogla zaželeti. Res sem presrečna. Kdo vam je razodel skrivnost, da ste postali naj športnica Zasavja 2001? Spočetka na Zasavčevo akcijo niti nisem bila tako pozorna, kasneje proti koncu, že bolj. Še preden pa sem končne rezultate prebrala v Zasavcu, so mi veselo novico povedali prijatelji. Sprva sem mislila, da se šalijo, zato sem kar najhitreje stopila v trgovino, kupila Zasavca in izkazalo seje, da se niso šalili. Kako dobro poznate ostale športnice, ki so uvrščene za vami? Bolj ali manj poznam le Hedviko Kotar (lanska in predlanska zmagovalka, op.p.), smučarko Špelo Volaj. Ste veseli, daje zmaga v kategoriji športnic znova ostala v Trbovljah? Meni se to zdi kar »kul«. Sankanje je nevaren šport. Vas ni strah, ko se spuščate s 100 in več km na uro po ledenih stezah? Ne. Ni me strah. Hitrost in adrenalin, ki se sprošča ob tem, je zame nekaj najlepšega. Gre za kakšne posebne občutke, ko se enkrat spustite po stezi...? Takrat veš, da se vse do cilja ne moreš zaustaviti. Sani namreč nimajo nobenih zavor. Lahko pa se prevrneš. Se vam to pogosto dogaja? Na srečo ne. Imam pa že tudi tovrstne izkušnje (smeh). Zakaj nasmešek? Ker sem padla prav na tekmi, kjer meje prvič gledala mami. Upali ste, tudi mi, da boste nastopili na letošnjih OI. Zakaj menite, da vas tam, kljub izpolnjeni mednarodni normi, ni bilo? Menim, da je to posledica tega, ker je ta šport pri nas šele v povojih. Premalo je poznan in priznan. Res pa je tudi, da se v Sloveniji bolj ali manj vlaga le v smučanje. Kakšna je bila mednarodna norma, ki ste jo dosegli in kakšna Kakšna naj bi bila slovenska norma, pa nam sploh niso natančno povedali. Kakšna je bila vaša najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu in na drugih mednarodnih tekmah med članicami? Dvajseto mesto na Evropskem prvenstvu (kar je v več kot 50-članski konkurenci izvrstno, op.p.). Na SP za mladinke pa sem osvojila 14. mesto. Verjetno pa puške še niste vrgli v koruzo. Čez štiri leta bodo namreč nove 01. Seveda ne. Še bolj zavzeto se bom pripravljala na naslednje, ki bodo v Italiji. Predvsem pa upam, da bo naš Olimpijski komite pravočasno predpisal norme. Torej, če prav razumem, se mislite še najmanj štiri leta spuščati po ledenih stezah... Vsekakor. V Sloveniji se le stežka pripravljate na tekme. Večino časa torej trenirate v tujini. Kolikor vem, imate le eno progo primerno za trening, pa še ta je navadna asfaltna cesta. Drži? Poleti treniramo v Lontovžu, kjer se s sanmi na koleščkih spuščamo po cesti. Seveda, takrat zaustavimo promet. Zdaj že tudi tamkajšnji domačini vedo, kdaj imamo Na startu v Zwickau, kjer je bila Barbara druga (osebni arhivi naša? Sama sem na vseh tekmah svetovnega pokala izpolnila mednarodno normo (man kot 7 % zaostanek za zmagovalko op.p.). treninge. Pa malo bolj pazijo (smeh). Na sankah s koleščki ste dosegli tudi doslej najboljšo uvrstitev, če se ne motim? naj športnica zoot Resje. Bila sem druga na poletni tekmi mladink v Nemčiji. Tekma je potekala na progi prevlečeni s plastično maso. In kakšna je hitrost? Manjša kot na ledu. Nekje med 60 in 70 kilometri na uro. Kako težke so sani? Mislim na tiste za po ledu. Ne smejo presegati 23 kilogramov. Moje, ki jih je delno izdelal ati, so težke nekaj čez 21 kg. Oče mimogrede skrbi tudi za pripravo naših sank. Je vse. Oče, trener, maser in še marsikaj. Ne vem, kaj bi brez njegovih nasvetov, pomoči. Kako izgleda dan sankačice na tekmovanju? Zjutraj moramo (Barbara pravi, da rada dolgo spi- kdo pa ne, op.p.) vstati okrog šeste ure. Po zajtrku imamo trening, po kosilu pa še enega. Časa za »žurat« je zelo malo. Med sezono pa imamo kondicijske priprave, ki jih pripravi trener. Veliko ste v tujini. Tam ne govorijo slovensko... Res je, zato sem se naučila angleško, nemško in slovaško. To slednje predvsem zaradi nekaterih dobrih prijateljic iz Slovaške. V tujini ste skupaj z moškim delom reprezentance. Kako se razumete? So fantje nagajivi? Jih znamo kar lepo »ukrotiti« (smeh). Pred letom ste dejali, da ni časa za branje. Je še vedno tako? Še kar drži. Za šolske ga še najdem, za leposlovne pač ne. Če sem poštena, me prav močno niti ne zanimajo (smeh). Za knjige torej ni časa, ne volje. Kaj pa za prijatelje, mogoče fanta? Ja, za to ga pa že najdem. Včasih si je treba vzeti čas, da gremo s prijatelji malo »žurat«. Z dopolnjenim 18. letom, ste pridobili volilno pravico. Se boste udeležili volitev? Na volitve pa do danes niti pomislila nisem. Me politika niti malo ne zanima. 28. SUŠCA 2002 Damen, Barbar in trener Vinko (osebni arhiv) Za tiste, ki vas ne poznajo. Kakšna je Barbara? Zelo živahna, polna optimizma, energije in vedno pripravljena za »žurat«. Torej na Olimpijskih igrah boste? Bom. Na stopničkah še tudi? Upam, nisem pa prepričana. Za konec, komu izrekate zahvalo, da ste to, kar ste? Očetu trenerju, ki je tudi edini “krivec”, da sankam, pa mamici, klubu in vsem tistim, ki so prispevali denar, da se lahko udeležujemo tekem po celem svetu. Se oči in mami ne bojita za hčerko edinko, smo za konec vprašali še Barbina starša. Malo že, pravita, a toliko vendarle ne, da bi jo ovirala pri tem resnično adrenalinskem športu. Igor Goste USPEŠEN NASTOP IZLAČANOV IN ZAGORJANOV V AVSTRIJI Marca je v avstrijskem Worglu potekal mednarodni turnir v kikboksu Austrian classic v šemi in light kontaktu. Nastopilo je več kot 500 tekmovalcev iz 10 držav. V šemi kontaktu so uspešno nastopili tudi slovenski predstavniki. Predvsem so dobro nastopili predstavniki izlaškega in zagorskega Pon-Do-Kwan kluba. Najbolj seje izkazala Radečanka Urška Dolinšek, nastopa za izlaški klub, ki je v kategoriji članic do 65 kg osvojila l.mesto. Prav tako sta uspešno nastopila Zagorjan Primož Bračič v kategoriji članov do 79 kg, kije v finalu za dve točki izgubil z Avstrijcem Kristianom Pattererom in osvojil drugo mesto, ter članica izlaškega kluba, Vačanka Brigita Plemenitaš, kije bila druga. V finalu jo je premagala šestkratna svetovna prvakinja iz Italije. Dobro je nastopil tudi član zagorskega kluba, Kisovčan Igor Kalšek, ki je bil v kategoriji do 84 kg tretji. Izlačani se zahvaljujejo naslednjim sponzorjem, ki so omogočili nastop v Avstriji: Fortuna, JU-MA, Zavarovalnica Triglav, Gip Beton MTO, Ultra, KS Izlake, občina Zagorje, Gostilna Hram. Igor Goste DEVET PRVIH MEST ZA NAŠE Na ne najbolj obiskanem mednarodnem kikboksing turnirju v šemi kontaktu v avstrijskem Welsu so naši predstavniki iz Ptuja, Zagorja in Izlak nastopili zelo uspešno. Osvojili so devet prvih, šest drugih in dva tretja mesta. Med zanimivejšimi borbami so bile zagotovo tiste v absolutni ženski konkurenci, kjer so se med seboj pomerile tudi tri Slovenke, ki sicer nastopajo v različnih kategorijah. Zmagala je svetovna prvakinja Nadja Šibila (nad 65 kg), ki je v finalu premagala nekoliko lažjo Urško Dolinšek (do 65 kg) in v polfinalu še lažjo, tretjo iz zadnjega svetovnega prvenstva, Brigito Plemenitaš (do 60 kg). Z svojim nastopom je lahko zadovoljen tudi Kisovčan Igor Kalšek, kije v finalu premagal Ptujčana Matjaža Vindiša. Uvrstitve naših predstavnikov, ki jih je spremljal tudi selektor reprezentance Vladimir Sitar: deklice do 40 kg; 1.Adriana Korez, do 45 kg; Sabina Kolednik, obe Ptuj, mladinci do 14 let; l.Sašo Vučko, Zagorje, članice absolutno; 1. Nadja Šibila, Ptuj, 2.Urška Dolinšek, 3.Brigita Plemenitaš, obe Izlake, člani do 60 kg; 1.Klemen Buzina, Zagorje, 2.Robi Simonič, Ptuj, do 65 kg; 1.Sandi Kolednik, 2. Andrej Bezjak, oba Ptuj, 3. Klemen Juvan, Zagorje, do 75 kg; 2.Jure Vetršek, Izlake, do 80 kg; 1.Primož Bračič, Zagorje, do 85 kg; l.Igor Kalšek, Zagorje, 2.Matjaž Vindiš, Ptuj, do 90 kg; 1.Matej Šibila, Ptuj, glasbena kata; 2,Katja Prvinšek, Zagorje. Igor Goste DOBRA IGRA ZAGORJANOV PROTI KRKI V sredo, 13.marca so košarkarji Zagorja Banke Zasavje v 1.krogu končnice za prvaka gostovali pri novomeški Krki. Zagorjani so proti Krki prikazali dobro igro, saj razlika 15-ih točk na koncu tekme ni tako velika. Tekmo so bolje začeli gostje in prvo polovico uvodne četrtine celo vodili. Potem pa so igralci Krke prevzeli vajeti v svoje roke, vendar se ob dobri igri Zagorjani niso mogli do konca razigrati. Končni rezultat - 87:102. USPEŠEN ZAČETEK TEKMOVALNE SEZONE KJP KAVKA KISOVEC V soboto, 9. marca so imeli jadralni padalci kluba Kavka prvo klubsko tekmo v natančnem pristajanju. V lepem sončnem vremenu so izvedli dve seriji z vzletišča na Mareli in s pristankom na Štircu v Kisovcu. Najbolje se jez zmago odrezal Miran Kokole, drugo mesto je zasedel Andrej Pušnik, tretje pa Franc Erjavec. Tekmi je sledil piknik in zabavno druženje do poznih popoldanskih ur. Zadovoljni kisovški padalci (arhiv kluba) Že naslednjo soboto- kot nam je sporočil Peter Pušnik- pa je bila prva tekma za Pokal Slovenije, prav tako v natančnem pristajanju na Gozdu pod Kriško goro v neposredni bližini Golnika. Tekme so se udeležili predstavniki vseh treh zasavskih klubov in sicer član kluba Luftrajder Trbovlje, štirje člani DJP Zagorje in 7 članov KJP Kavka Kisovec. V sončnem vremenu je tekmovalo 63 padalcev iz 17 slovenskih klubov. Po prvi seriji je bil na odličnem tretjem mestu Miran Kokole (KJP Kavka), poleg njega pa se je v tej seriji izkazalo še pet njegovi klubskih tovarišev Za uvrstitev v drugo serijo je bilo potrebno doskočiti vsaj do razdalje 6 metrov od točke. V drugi seriji seje okrepil veter, kar je botrovalo slabšemu rezultatu članov Kavke. Še najboljši od njih je bil na 20. mestu Zdravko Polak, 23. je bil Andrej Pušnik in 25. Miran Kokole (vsi KJP Kavka Kisovec). Še ekipni rezultati: 6. KJP Kavka, 13. DJP Zagorje in 16. Luftrajder. Igor Goste KEGUANJE DRUGO SEZONO TRIJE A PRVOLIGAŠI V l.ligi, kjer je to sezono uspešno nastopal tudi trboveljski Rudar, je bilo v 17.krogu zelo zanimivo srečanje med njimi in vodečo kranjsko Iskraemeco, kjer nastopa Uroš Stoklas. Prav Uroš je proti Rudarju metal odlično. Svojega nasprotnika Zvoneta Izgorška je premagal z visoko razliko 1064:859. Za Trboveljčane sta pri porazu 2:6 zmago dosegla izvrstna Bogdan Hribar s GD HRASTNIKU ZASLUŽENO ZASAVSKI DERBI V osmini finala pokala Spar smo bili priča zasavskemu derbiju med GD Hrastnikom in Zagorjem Banko Zasavje. Polna hrastniška dvorana je bila priča sila skromni predstavi Zagorja in srčno igro l.B ligaša Hrastnika, ki so povsem nadigrali Zagorjane in si tako prislužili še dve pokalni tekmi z Unionom Olimpijo, medtem ko se bodo Zagorjani osredotočili na prvenstvo. Najboljši so bili pri domačih Žitnik s 32 in Goran Čop z 20-imi točkami, pri gostih pa Ivanovič in Novakovič s po 25-imi točkami. Za bankirje tokrat ni igral poškodovani Kandžič, končni rezultat pa 82:74 za Hrastnik. I.Z. 1006 podrtimi keglji in Robi Blaha s 1036 podrtimi keglji. Za nameček je premagal Borisa Benedika. Žal so v naslednjem krogu Trboveljčani doma nesrečno izgubili proti postojnski ekipi s 3:5, njihov konkurent za drugo mesto, mariborski Konstruktor, pa je proti Iskraemeci igral neodločeno in Trbovelčane na prehitel za eno točko. V zadnjem krogu so Trboveljčani premagali Proso! s 7:1. Na koncu so z 28 točkami osvojili tretje mesto, prvo pa so osvojili Kranjčani. Slednji zelo dobro igrajo tudi v evropski ligi. Predsvem Uroš Stoklas, kije v zadnjem krogu podrl kar 1116 kegljev, kar je njegov osebni rekord. Nadvse smo lahko zadovoljni tudi z žensko ekipo Rudarja, ki seje uspela uvrstiti v prvo A.ligo in ekipo Sinet Hrastnik, ki se je uvrstila v LA moško ligo. Zasavčani bomo imeli tako prihodnji sezoni v prvi A ligi kar tri predstavnike, saj je tudi Litijanom uspel obstanek v ligi. (I-G-) IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Člansko moštvo kisovške Svobode je v 12. krogu 1. lige MNZ Ljubljana na gostovanju pri ekipi Termit Moravče doživelo neprijeten poraz. Kljub dvema zadetkoma, ki sta ju dala Bojan Šink in Anton Škofca, so domači v polno zadeli trikrat, kar je bilo dovolj za zmago. Kisovčani so izgubili tudi v 13. krogu doma proti ekipi Radomlje. Edini gola za domače je dal Bojan Šink. Rezultat tekme je bil 1:4. Mlajši dečki so v L pomladnem krogu pri ekipi Jezero po dve tekmi zmagali in izgubili, v naslednjem krogu pa so doma proti ekipi NK Mirna zmagali štirikrat. Starejši dečki, varovanci Marjana Ocepka, so doma s Kočevjem doživeli poraz z 1:3, v naslednjem krogu pa so premagali Moravče z 8:7, čeprav so Moravčani vodili že s 7:1. (I.G.) HRASTNIŠKI BRODARJI USPEŠNI NA SOČI Hrastniški brodarji so 23.marca uspešno nastopili na mednarodnem slalomu SOČA 2002. V močni konkurenci, na startu so bili vsi najboljši iz Sovenije na čelu z drugim v svetovnem pokalu Kraljem in zmagovalcem lanskega svetovnega pokala Oblingerjem iz Avstrije, je v KI zmagal Hrastničan Peter Kavzer ml., pred Kodeljo in Kraljem (vsi SLO). Ostale uvrstitve Hrastničanov: 12. mesto Pečnik, 28. mesto Laznik, 34.mesto Zalokar, 41.mesto Peterlin, 53.mesto Stoklasa. V ZAKLJUČNA PRIREDITEV »SKI Smučarski klub Zagorje - ALPSKA priznanj je bila v SMUČARSKI REKREACIJSKA SEKCIJA je v KOČI NA MARELI in je potekala v soboto, 16.marca 2002 izvedla za kiju- družabnem vzdušju ob srečanju vseh OPEN ZASAVJA 2001/02« čno prireditev letošnjih tekmovanj ZASAVJE SKI OPEN 2001/2002, katerega glavni pokrovitelj je OBČINA ZAGORJE ob Savi. Zaključna prireditev s podelitvijo alpskem smučanju UROŠ PAVLOVČIČ, ki se je za njega v novi vlogi podeljevalca dobro znašel. UROŠA je udeležencev in njihovih spremljevalcev. na prireditev povabil OTO JUVAN, s Pokale prvim trem po kategorijah kot katerim sta dobra prijatelja. Priznanja tudi vsem udeležencem spominske. , ,v absolutni konkurenci pa je podelil medalje za udeležbo je podeljeval gost JANI GOLTES direktor podjetja, prireditve državni reprezentant v GOLTES SNOWBORDING-Trbovlje. Letošnjo sezono je bilo načrtovanih pet tekmovanj na zasavskih smučiščih. Zaradi slabe zime nam jih je uspelo organizirati tri in sicer dve v disciplini SL na V1DRGI, eno pa v VSL na LON-TOVŽU. Tekem seje udeleževalo 116 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Letošnji skupni rezultati: Kategorija »A« deklice 7 let in mlajše (letnik 1995 in mlajšie) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Kmetič Neja SDTRB 1995 260 2. Kostanjevec Sara SD TRB 1996 160 3. Brvar Hana SDTRB 1995 160 Kategorija »B« deklice od 8 do 10 let (letnik 1994 - 1992) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Žnidar Nina KBM RAC 1994 280 2. Juvančič Sara SD DOB 1992 160 3. Turšič Sergeja SDTRB 1994 163 Kategorija »le dečki do 7let in mlajši (letnik 1995 in mlajši) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Kreže Blaž SD TRB 1995 300 2. Križnik Gašper SDTRB 1995 170 3. Vračevič Anže SDTRB 1996 163 Kategorija »J» dečki od 8 do 10 let (letnik 1994 - 1992) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Koren Miha SD TRB 1993 211 2. Kotnik Rok SDTRB 1992 180 3. Rajšek Nik SDTRB 1993 165 Kategorija »C* deklice od 11 do 14 let (letnik 1991 -1988) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Resnik Petra SK ZAG 1991 200 L Bajda Maruša ŠK. RIŽA 1988 200 3. Tofolini Simona DOB 1988 135 Kategorija »K« dečki od 11 do 14 let (letnik 1991 - 1988) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Sirk Jernej SD TRB 1991 280 2. Glavač Andrej SD TRB 1990 183 3. Štrous Nejc SDTRB 1989 111 Kategorija »He ženske 51 let in starejše (letnik 1951 in starejše) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Kotar Hedvika TRB 1948 300 2. Dolanc Blanka SD DOB 1985 240 Kategorija »R« moški od 61 do 70 let (letnik 1941 ■ 1932) L Renko Leopold IZL 1936 300 2. Drnovšek Franc ZAG 1936 240 3. Brumen Pavel TRB 1940 120 Kategorija »P« moški od 51 do 60 let (letnik 1951 - 1942) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke 1. Sušnik Davo ZAG 1951 260 2. Forte Srečko SDZAS 1947 243 3. Zakšek Franc ZAG 1944 178 Kategorija »O« moški od 41 do 50 let (letnik 1961 ■ 1952) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Ogrinc Jože ZAG 1953 300 2. Potrpin Marjan SD DOB 1958 215 3. Lenarčič Svitan ZAG 1960 158 4. Bajda Milan SD DOB 1960 135 5. Jamšek Marjan SD DOB 1956 120 6. Knez Jože SD DOB 1954 51 7. Skušek Jože TRB 1956 47 Kategorija »N« moški od 31 do 40 let (letnik 1971 - 1962) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Mihelčič Gregor KRES 1966 215 2. Štrous Janez TRB 1964 160 3. Juvan Oto ZAG 1962 153 Kategorija »M« moški od 18 do 30 let (letnik 1983 -1972) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke L Potrpin Nejc SD DOB 1983 300 2. Veternik Tomaž ZAG 1972 240 3. Kobe Bogdan ŽABNIC 1973 180 Kategorija »L« moški od 15 do 18 let (letnik 1987 - 1984) Mesto Priimek in Ime Kraj Leto roj. Točke 1. Dolanc Dejan DOB 1987 220 2. Princ Gašper SDTRB 1987 180 2. Tofolini Rok SD DOB 1985 180 Kategorija »G« ženske od 41 do 50 let (letnik 1961 - 1952) L Malovrh Jasna ZAG 1961 200 2. Hribar Ana TRB 1960 80 Kategorija »F» ženske od 31 do 40 let (letnik 1971 - 1962) L Žnidar Nataša KBM RAC 1971 200 2. Kuhar Alenka RADEČE 1968 160 3. Murne Irena SK ZAG 1968 100 Kategorija »E« ženske od IS do 30 let (letnik 1983 - 1972) L Ogrinc Barbara ZAG 1975 300 Kategorija »D« ženske od 15 do 18 let (letnik 1987 -1984) L Resnik Katja SKZAG 1986 340 Rezultati v absolutni konkurenci po 3 tekmi: VIDRGA, LONTOVŽ, VIDRGA v sezoni 2001/02 ABSOLUTNA KONKURENCA ŽENSKE: L KOTAR HEDVIKA TRB 1948 H 300 2. ŽNIDAR NATAŠA KBM RAC 1971 F 160 3. OGRINC BARBARA ZAG 1975 E 158 ABSOLUTNA KONKURENCA MOŠKI: L OGRINC JOŽE ZAG 1953 O 280 2. RENKO LEOPLD IZL 1936 R 200 3. FORTE SREČKO SK ZAS 1947 P 187 ,o'S;> SLOVENIJA SE JE QXiv^ OSAMOSVOJILA 5^ Leto 1991 je bilo prelomno ne samo za slovenski karate, ampak za celotno Slovenijo. Tega leta je z incidentom na prvi zvezni ligi v organizatorji, ki so bili poznani po uvajanju novitet so na 19. Karate turnirju v Trbovljah leta 1991 izvedli po posebej definiranih pravilih Jernej je osvojil prvi naslov državnega prvaka v športnih borbah v kategoriji dečkov za Trboveljčane v samostojni Sloveniji [Idrija, 22. maj 19931 Titogradu razpadla Karate zveza Jugoslavije. Z osamosvojitvijo Slovenije seje pojavila potreba po ponovni priključitvi Karate zveze Slovenije (KZS) v Svetovno karate zvezo (WUKO) in Evropsko karate zvezo (EKU). Tako kot na ostalih področjih so se tudi na športnem področju še pred slovensko osamosvojitveno vojno pojavljali poizkusi ali priprave na osamosvojitev. V zvezi s tem je takratni selektor slovenske reprezentance Ivan ČERIČ iz Ruš organiziral in izvedel v hotelu Jelovica na Bledu, dne 16. marca 1991 sestanek z možnimi kandidati za trenerje selekcij bo eventuelni osamosvojitvi Slovenije. Sestanka se je udeležil trener trboveljskih karateistov Bogdan SIMERL, ki je bil predviden za delo z žensko reprezentanco. Osamosvojitev Slovenije je aktivnosti in uspehe v klubu še samo pospešila. Karate klub TIKA Trbovlje se v začetku leta 1992 (1. januar) samostojno včlani v Občinsko zvezo športnih organizacij v Trbovljah. V tujini so se začela pojavljati prva tekmovanja v športnih borbah za otroke. Trboveljski tekmovanje v kumiteju. Za nastop se je prijavilo 12 tekmovalcev iz 5 klubov. Pokazali so še kar solidno obvladovanje osnov športne borbe, predvsem pa ogromno poguma. V tej konkurenci so dominirali domači tekmovalci. Zmagal je Rok VODIŠEK pred klubskim prijateljem Juretom BAKOVIČEM. V Den Boschu na Nizozemskem je od 8. do 10. maja 1992 potekalo Evropsko prvenstvo v karateju za člane in članice. Prvič v zgodovini seje prvenstva uradno udeležila tudi slovenska reprezentanca. Uradno zato, ker je že pred tem na Evropskem prvenstvu na Portugalskem (februar 1992) sodelovala tudi mladinska vrsta Slovenije, vendar takrat še kot nestalna članica EUK. Pomembno je predvsem to, daje Slovenija tudi formalno polnopravna članica Evropske karate zveze. Na tem prvenstvu je v ekipnem tekmovanju v borbah nastopil tudi Trboveljčan Borut MARKOŠEK. Vlogo selektorjevega pomočnika je opravljal eden izmed najboljših trboveljskih karateistov, ki je že nekaj let živel na Kozjanskem, Zdravko ROMIH. Prvi uradni nastop reprezentance Slovenije je bil opravljen sicer že slab mesec pred Evropskim prvenstvom. Trboveljskim karatejcem je pripadla čast, da so že 25. aprila 1992 v telovadnici OŠ Trbovlje organizirali troboj reprezentanc Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V prijetnem vzdušju je reprezentanca Slovenije zasedla drugo mesto za Hrvaško in pred Madžarsko. Pred domačim občinstvom si je Borut MARKOŠEK z dobrimi borbami priboril vstopnico za Evropsko prvenstvo v Den Boschu. Dne 3. oktobra 1992 je redni skupščini v Žalcu Anton MARUŠA podal odstopno izjavo s funkcije predsednika zveze. Za novega mandatarja je bil postavljen Robert LAVRIČ iz Ljubljane, kije moral v tridesetih dneh podati seznam kandidatov za delo v izvršnem odboru KZS. 14. novembra je bila v Ljubljani (Gostilna Krpan na Kodeljevem) ponovna skupščina, na kateri so delegati potrdili člane Lavričeve administracije. Trboveljčani so tudi tu zaorali ledino, saj so zavzeli skoraj vse pomembne funkcije. V borbi za priznanje in uveljavitev slovenskega karateja je vlogo sekretarja zveze opravljal predsednik trboveljskega karate kluba Franjo GLAVICA. Franjo je opravljal tudi funkcijo predsednika Tekmovalne komisije. Kot član mu je pomagal trener Trboveljčanov Bogdan SIMERL. Skupaj sta razvila nov tekmovalni sistem v samostojni Sloveniji. V letu 1992 je bil v tekmovalnem sistemu med drugim odpravljen drag in dolgotrajen sistem regijskih prvenstev, ki je trajal skoraj od samega začetka karateja v Sloveniji. Bogdan SIMERL je postal predsednik Tehnične komisije. Sestavil je predlog kriterijev za kategorizacijo karate športnikov ter ga posredoval na Olimpijski komite Slovenije (OKS). Omenjeni kriteriji veljajo še danes. Po več kot desetih letih je ponovno vzpostavil sistem šolanja za vaditelje in trenerje karateja na nivoju KZS. Borut MARKOŠEK je postal predsednik pravne komisije. Pravno formalno je uredil vse akte, vključno s Statutom KZS za nemoteno delovanje KZS. 5. in 6. decembra 1992 je v Miškolcu na Madžarskem potekal L svetovni karate pokal za otroke in kadete. Nastopilo je preko 750 tekmovalcev iz Azije, Amerike in Evrope. Po svetovnem prvenstvu za člane, slab mesec pred tem v Granadi v Španiji, ko so slovenski tekmovalci ostali daleč od medalj so trenerji v Miškolc odpeljali tekmovalce z željo, da se predvsem nekaj naučijo. S to tezo pa se niso strinjali mladi tekmovalci. S Trboveljčani na prvem karate mokalu za otroke in kadete v Miškolcu na Madžarskem (december \9931. Stojijo z leve: trener Bogdan Simerl, Jure Kostanjevič, Rok Vodišek, Alja Perger, Jure Barovič, Ida Dedič, trener Borut Markošek in Matjaž Lenič, sedita z zastavo: Miha Kovačič in Peter Zore. svetovno konkurenco so se spoprijeli popolnoma sproščeno in brez strahu. Na tekmovanju so pokazali velik motiv in željo za uspehom. Niso se obremenjevali s svojimi nasprotniki, pa čeprav so to bili domačini Madžari, katere so sodniki zelo favorizirali ali pa ekipa Slovenije izgubila s prvo ekipo Nemčije (kasnejšim zmagovalcem) s 4:1, je Matjaž dosegel edino zmago za Slovenijo. Ekipa je na koncu osvojila med 22 nastopajočimi 5. do 6. mesto. Druga ekipa z Rokom je na koncu osvojila 7. do 8. mesto. Poleg novih Tekmovalci in trenerji KK Tika Trbovlje ob zaključku šolskega leta 1997/98 tekmovalci iz ZDA, ki so prišli na prvenstvo zelo samozavestni. Trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL sta v Miškolc pripeljala kar osem mladih Trboveljčanov: Miha KOVAČIČ, Peter ZORE, Jure BAROVIČ, Jure KOSTANJEVIČ, Ida DEDIČ, Alja PERGER, Matjaž LENIČ ter Rok VODIŠEK. V katah se je najbolje odrezal Miha KOVAČIČ v tekmovalnih spoznanj, ki so jih pridobili so bili mladi Trboveljčani ■v Miškolcu tudi med najboljšimi pri iskanju novih prijateljev. V letu 1993 je bilo na uradnih tekmovanjih uvedena nova disciplina - športne borbe za dečke in deklice. Mladi Trboveljčani so pokazali, da bo treba v bodoče zelo resno računati z njimi tudi v tej kategoriji. Prvi naslov državnega Prva evropska medalja za trboveljčane v samostojni Sloveniji -srebrna Dalibor Filipič v objemu klubskih prijateljev Edina in Jerneja. Desno reprezentančni in klubski trener: Borut Markošek kategoriji 11. do 12. letnikov, kije med 80 tekmovalci zasedel odlično deveto mesto in je le za las zgrešil finale v katerega seje uvrstilo osem tekmovalcev. Matjaž LENIČ je v športnih borbah nastopil za prvo slovensko ekipo, Rok VODIŠEK pa za drügo. V borbi za medaljo, ko je prvaka v zgodovini trboveljskega karateja, v kategoriji dečkov je osvojil Jernej SIMERL. Njegov uspeh so dopolnili še Peter ZORE s srebrno medaljo ter Aleš BERCE in Jure BAROVIČ z bronastima medaljama. Tega leta je svoj zelo uspešen nastop po svetovnih boriščih začel tudi David KRAJNC. Nastopil je na mladinskem evropskem v Cardiffu (WALES). Prav njemu je bila naklonjena športna sreča, ko je s svojo odločilno zmago odločil dvoboj Slovenije proti Slovaški in s tem omogočil slovenski ekipi borbo za bronasto medaljo z Italijo. V tem dvoboju so jih Italijani (žal) premagali. Ob koncu je Slovenija osvojila 5. mesto, kar je še danes najboljši uspeh v ekipnem delu na uradnih evropskih ali svetovnih prvenstvih. David je nastopil na dveh članskih SP, dveh članskih EP, na članskem svetovnem pokalu, treh mladinskih EP ter na Univerzijadi. Dvakrat je bil čisto na dosegu medalje, katero pa je vedno izgubil v zadnjih sekundah, na Slovaškem na Mladinskem EP ter Finskem na članskem EP, dvakrat leta 1995. David je v svoji bogati športni karieri osvojil ogromno medalj tako na uradnih državnih tekmovanjih kot na mednarodnih turnirjih. Eden izmed njegovih največjih uspehov je srebrna medalja v ekipnem delu ter bronasta medalja v posamezni konkurenci na Univerzijadi leta 1994 na Slovaškem. Obe medalji je osvojil z reprezentanco Slovenije. Odbor za podelitev priznanj pri Zvezi športnih organizacij Trbovlje je za dosežene športne rezultate v letu 1993 podelilo 12 priznanj, zlati sta prejela Jernej SIMERL in David KRAJNC. Zopet seje pričela zlata doba trboveljskega karateja, ki se je iz leta v leto samo stopnjevala. V letu 1996 so trboveljski karateisti prvič osvojili preko petdeset medalj na uradnih državnih tekmovanjih in uradnih turnirjih. Vse do leta 2001 število osvojenih medalj ni več padlo pod to mejo. V zadnjih desetih letih sodijo tekmovalci karate kluba TIKA Trbovlje zanesljivo v sam vrh slovenskega karateja. Tekmovalci se tudi iz mednarodnih borišč vedno vračajo z lepimi uspehi. V letu 2001 so trboveljski karateisti osvojili na uradnih državnih tekmovanjih ter mednarodnih turnirjih 72 medalj, leta 2000 68 medalj... Trboveljčani so na domačih boriščih do sedaj osvojili že vse možne naslove. Kot ambasadorji športa pa so športno in dostojno zastopali trboveljski in slovenski karate skoraj na vseh celinah sveta, razen v Avstraliji. Medalje so osvojili na mednarodnih turnirjih v Belgiji, Italiji, Madžarski, Avstriji, Nemčiji, Češki, Slovaški, Hrvaški, BiH... Vsi tekmovalci in trenerji vedno nosijo s seboj propagandni material, tako klubsko kot trboveljski (prospekte) kot slovenski (pridobljen a MZZ). Seznam uspešnih tekmovalcev, ki so osvojili medalje tako na uradnih tekmovanjih kot mednarodnih boriščih v zadnjem desetletju je zelo dolg: Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Jure KOSTANJEVIČ, Matjaž LENIČ, Rok VODIŠEK. Nedžad HOZANOVIČ, David KRAJNC, Ida DEDIČ, Alja PERGER, Senada KAMERIČ, Maja KOSTANJEVIČ, Barbara KOVAČIČ, Peter ZORE, Jure BAROVIČ, Mitja ŠTRUC, Franci CEFERIN, Poldi HERMAN, Edin SALKIČ, Tomy CESTNIK, Elvis SELIMOVIČ, Žiga ŠANTEJ, Dalibor FILIPIČ ter Borut MARKOŠEK pa verjetno še kdo. Skupaj s sevniškimi karateisti na mednarodnem karate turnirju v koblenzu v Nemčiji - april 1999 Bili smo tudi tam, na Manhattnu v New Yorku. Stojijo: Borut, Edin, Poldi, Jernej, Rok, Miha, Franci, Žiga in Uroš. Čepita: Dalibor in Bogdan (april 2000) Leto 2000 se je začelo sanjsko. Dalibor FILIPIČ je na mladinskem EP v Celju osvojil prvo evropsko medaljo v športnih borbah za Trboveljčane v samostojni Sloveniji - srebrno. S tem so se uresničile napovedi Bogdana SIMERLA, ko je aprila 1988 na sestanku s starši otrok dejal, da bosta skupaj s trenerjem Borutom pripravila tekmovalce tako dobro, da bodo ti sposobni osvajati medalje na najvišjih uradnih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Enega največjih uspehov trboveljskega karateja so dosegli aprila 2000, ko so nastopili na tradicionalnem karate turirju »The Millenium Big Aplle Challenge« v New Yorku. Trboveljčani so na tekmi v New Yorku več kot kvalitetno zastopali ne le trboveljske barve, pač pa tudi slovenske, saj so v zelo močni konkurenci preko 600 tekmovalcev iz Venezuele, Argentine, Puerto Rica, Kanade, Anglije, Hrvaške, Jugoslavije, Slovenije in večine zveznih držav ZDA osvojili kar 4 medalje. Mladi Trboveljčani so si po tekmovanju v nekaj dneh ogledali tudi nekaj znamenitosti Severovzhodne obale Amerike, ter skozi kontakte z domačini poskušali čimbolj spoznati njihov način življenja in razmišljanja. Posebna čast pa jih je doletela, ko jih je sprejel občinski svet skupaj z županom, podžupanom, ostalimi svetniki ter vrsto občanov sedemdeset tisoč glavega Franklin towna v katerem so uživali gostoljubje gostitelja Raveeja Raghavana. Na koncu je sledilo še rokovanje njihovega župana in trboveljskega podžupana ter poslanca v državnem zboru, gospoda Zorana Gračnerja, ki je zasedel mesto svojega ameriškega »imenjaka« pod občinskim grbom. Pogovori so tekli tudi o možni povezavi ter sodelovanju ameriškega mesta ter Trbovelj. Borut MARKO-ŠEK je vse od leta 1996 predsednik trenerske komisije pri KZS ali selektor vseh reprezentanc. Borut je vodil reprezentanco na 5. svetovnih prvenstvih, članskih (Južna Afrika, Brazilija, Nemčija) in mladinskih (Bolgarija, Grčija), na 2. svetovnih pokalih (člansko -Manila, mladinsko - Južna Afrika), na 12 evropskih prvenstvih, članskih (Francija, Španija, Jugoslavija, Grčija, Turčija, Bolgarija), mladinskih (Bolgarija, Grčija, Španija, Slovenija, Ciper, Nemčija), na 2 univerzijadah (Japonska, Francija) ter 2. sredozemskih igrah (Italija, Tunizija). Z začetkom leta 2002 ga je IO KZS imenoval za predsednika Sveta trenerjev, ki je strokovno posvetovalno telo IO KZS. Poleg klubskega prijatelja Boruta MARKOŠKA, ki že šesto leto opravlja funkcijo selektorja vseh državnih reprezentanc je ta funkcija veliko priznanje za trboveljski karate, saj so jim zaupane obe funkciji strokovnih teles v okviru KZS. Danes se treningi odvijajo v štirih skupinah, ločenih po znanju. Glavni trener v klubu je Bogdan SIMERL, trenerji pa Borut MARKOŠEK - tekmovalna skupina, Uroš VOZEL nadaljevalna skupina in Franjo GLAVICA - dve začetni skupini. Pomaga jim vrsta vaditeljev, katere izšolajo na internih vaditeljskih tečajih. Karate klub TIKA Trbovlje je v letu 2001 praznoval 30 let karateja v Trbovljah. V klubu so se odločili, da bodo ta jubilej obeležili z aktivnostjo. Izvedli so skupni trening članov tekmovalne skupine in vseh, ki so v preteklosti s svojo aktivnostjo prispevali k uveljavitvi kluba. Trening so vodili trenerji Marjan FRITZ, Zdravko ROMIH, Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL. Po končanem treningu so nadaljevali druženje v prijetnem vzdušju v gostilni BRIN v Trbovljah. V klubu je prevladovalo stališče, daje potrebno za dobro strokovno trenersko delo poleg pedagoških sposobnosti tudi precej specialnega znanja, katerega se poleg internega izobraževanja pridobiva na raznih strokovnih seminarjih, katere vodijo predvsem priznani tuji predavatelji. V vseh 30-ih letih je delo dobro organizirano in so ga organi kluba dobro izvajali tudi v tem letu. IO sestavljajo Franjo GLAVICA -predsednik kluba, Bogdan SIMERL - podpredsednik ter člani Borut MARKOŠEK, Igor KOVAČIČ in Franc POVŠE. Poleg teh aktivistov so za lepe uspehe tekmovalcev zaslužni tudi nekateri starejši člani, kot tudi precej mlajših in njihovi starši, ki marljivo pomagajo po svojih močeh. Karate klub je v preteklosti izdal nekaj številk biltena, ki je bil poslan na veliko naslovov v Evropi. Prav tako so ga tekmovalci redno razdeljevali na turnirjih po celi Evropi in drugih kontinentih. Poleg biltena so razdelili še ogromno ostalega gradiva, kot so majice, značke, nalepke, zgibanke... Klubska internetna stran je dnevno zelo obiskana tako z gosti iz Slovenije kot tujine. Naslov spletne strani je med drugim objavljen v predobvestilu za mednarodni turnir, katerega tekmovalci razdeljujejo na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Ne obstaja točnega podatka koliko članov je v teh tridesetih letih šlo skozi karatejske vrste, vendar jih je sigurno preko 2000. Mišljenje, daje karate klub leglo pretepačev, je samo oguljena fraza tistih, ki karateja ne poznajo. Naloga kluba je karate predstaviti kot šport, ki se enakovredno kosa z drugimi športi. Več stoletna tradicija in sodobna znanstvena razkritja so izoblikovala moderno borilno veščino, ki jo lahko opazujemo kot šport, samoobrambo ali kot umetnost. In še to, morda bo za koga presenetljivo, vendar presneto drži, vključitev in naložba v karate klub Trbovlje je ta hip med trboveljskimi športi najboljša naložba. Bogdan SIMERL Doseženi športni rezultati v letu 2000 so bili razlog za lovoriko "Naj športnika Trbovelj". Stojijo z leve: Borut Markošek - trener tekmovalne skupine, Zoran Gračner - podžupan Trbovelj in poslanec, Franjo Glavica - predsednik kluba, Dalibor Filipič - naj športnik Trbovelj za leto 2000, Bogdan Simerl - glavni trener v klubu, Franci Ceferin, Gorazd Gričar, Franc Povše - gospodar kluba. Čepijo z leve: Ivan Ostojič, Tomy Cestnik, Jernej Simerl, Poldi Flerman, Žiga Šantej in Elvis Selimovič KOŠARKA Union 01impija:GD Hrastnik v soboto 06.04.02 ČLANI l.BSKL (26.krog) RUDAR : UNION OLIMPIJA MLADI 71 : 64 Strelci za Rudar: Zagorc 8, Kazaferovič 11, Tilinger 20, Andrej Čop 7, Radovič 14,Vajdič 11. KRŠKO:GD HRASTNIK 106:96 Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 11, Deželak 5, David Čop 15, Žitnik 21, Tomažin 18, Tušek 10, Čeko 2, Dejan Godicelj 14. Končna lestvica: l.Jurij plava laguna 45 točk 2. Maribor Branik 42 3. Radenska Creativ Sobota 42 4. Rudar 42 5.Krško 41 6.GD Hrastnik 40 točk.. Štiri prvouvrščene ekipe med katerimi je tudi Rudar, bodo začele mini ligo za napredovanje v Hypoligo. V prvo ligo napreduje samo ekipa, ki zasede prvo mesto. Iz l.B lige je izpadla ekipa Ilirije. l.krog nadaljevanja- Maribor Branik:Rudar v četrtek 28.03.02 ČLANI II. SKL - II.del (S.krog) za uvrstitev od l.do4.mesta ČRNOMELJ : LITIJA 65 : 82 Strelci za Litijo: Koren 25, Mitrovič 19, Japič 13, Juvan 6. (6.krog) LITIJA : TOLMIN 88 : 53 Strelci za Litijo: Koren 25, Japič 14, Mitrovič 11 Končna lestvica: l.ŽKK Maribor točk 2.Litija 3.Tolmin 4.Črnomelj V kvalifikacije za uvrstitev v l.B ligo so se uvrstile ekipe: Banex, Radovljica, Litija in Tolmin. Prvi krog tekmovanja prične v soboto 30.03.02. MLADINCI II.SKL BI VZHOD Končna lestvica: l.Rogla Zreče 29 točk' ....3.Rudar 28.....6.GD Hrastnik 22 MLADINCI II.SKL B2 VZHOD Končna lestvica:!.Rogaška 98 27 točk 2.Litija 25 točk. MLADINCI KONČNI VRSTNI RED: 1. Krka Telekom 2. Union Olimpija 3. Domžale 23.Rudar 30.GD Hrastnik ml.Zasavje 34.Litija Tekmovanja seje udeležilo 47 ekip. KADETI KONČNI VRSTNI RED: 1. Domžale »A« 2. Union Olimpija 3. Triglav 16. Litija 17. Zagorje Zasavje 50.Rudar Tekmovanja seje udeležilo 68 ekip. PIONIRJI - kvalifikacije za l.SKL 3.skupina ZAGORJE BANKA ZASAVJE : LASTOVKA DOMŽALE 71 : 48 ILIRIJA : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 66:48 Končna lestvica: l.Ilirja 2.Zagorje Banka Zasavje 3.Lastovka Domažale V l.SKL sta se uvrstili ekipi Ilirije in Zagorja BZ. PONIRJI -l.SKL CENTER I (l.krog) Litija : Ilirija v soboto 30.03.02 ob 11.00 uri športni dvorani v Litiji Union Olimpija : Zagorje Banka Zasavje v soboto 30.03.02 Rudar : Domžale »A« v soboto 30.03.02 ob 11.30 v dvorani OŠ Trbovlje. Pionirji GD Hrsatnika bodo igrali v Il.SKL CENTER I skupaj z ekipami: Prebold, Nazarje in Krško. PIONIRJI - FINALNI TURNIR (tekmovanje je potekalo na področju Štajerske) Finalni turnir v Trbovljah RUDAR:ALPOS-KEMOPLAST ŠENTJUR 55:64 Strelci za Rudar: Božjak 20, Gojič 20, Hribšek 6. SAVINJSKI HOPSI : MARIBOR BRANIK 74:77 za 3.mesto RUDAR: SAVINJSKI HOPSI 65 :55 Strelci za Rudar: Gojič 22, Mujič 10, Dečman 9. za l.mesto ALPOS-KEMOPLAST ŠENTJUR : MARIBOR BRANIK 84 : 35 PODROČNE SELEKCIJE -PIONIRJI(orgaiziral KK Rudar) Za 3.mesto DRAVA : SAVA 72 : 65 V ekipi Save so nastopali tudi igralci Rudarja in prispevali naslednje točke: Gojič 16, Hribšek 10 in Božjak 8. Eden od trenerjev ekipe Save je bil trener Rudarja Denis Tomše. Za l.mesto MURA : SAVINJA 78 : 97 KADETINJE - končni vrstni red 1.Radio Center Maribor 2.Slovenske Konjice 3.ŽKK Merkur Celje 10.ŽKD Studio Jin-Jang Trbovlje Tekmovanja seje udeležilo 20 ekip. PIONIRKE- l.SKL VZHOD II (l.krog) ŽKD Studio Jin-Jang : KD Janina v soboto 30.03.02 ob 9.30 v dvorani OŠ Trbovlje. MEDNARODNI TURNIR PIONIRK (letnik 1988 in mlajše) LJUBLJANA 2002 II.SKUPINA ŽKD JEŽICA(B): ŽKD STUDIO JIN-JANG 32 : 86 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Karahasanovič 18, Kolar 17, Javoršek 12, Poboljšaj lO.Kerin 8, Juvan 8. KD SLOVAN : ŽKD STUDIO JIN-JANG 46 : 87 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Vajdič 24, Karahasanovič 12, Kolar 12, Javoršek 12,Poboljšaj 9. Tekma za l.mesto ŽKD STUDIO JIN-JANG : KK MONTMONTAŽA (Zagreb) 55:91 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Karahasanovič 15, Vajdič 12, Kolar 11, Javoršek 6, Dragar 5. Končna razvrstitev: l.KK Montmontaža (Zagreb) 2. ŽKD Studio Jin-Jang 3.Ježica »A« 4.KD Slovan 5. ŽKK Šentvid 6. Ježica »B«. MLAJŠE PIONIRKE (letnik 1989 in mlajše) Turnir v Trbovljah ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKD ILIRIJA 79 : 21 Strelke'za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin 18, Poboljšaj 14, Barič 14 ŽKD ILIRIJA:KK SLIVNICA 31:48 ŽKD STUDIO JIN-JANG : KK SLIVNICA 50 : 33 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: kronično Poboljšaj 13, Kerin 8, Juvan 8 Končna lestvica: l.ŽKD Studio Jin-Jang 2.KK Slivnica 3.ŽKD Ilirija REKREATIVNA KOŠARKARSKA LIGA 8. krog AGM-Port Pub : Rorčki 56:48 Rudar mladinci: Bikci 69:52 SOKOLI Zagorje : Orli 66:68 Old Boys Hrastnik : Študentski servis Trbovlje 47:73 Fortuna Trbovlje: Dioptra Raptors 50 : 66 9. krog Študentski servis Trbo-vlje:Fortuna Trbovlje 87:41 Orli: Old Boys Hrastnik 52:66 Bikci: SOKOLI Zagorje 46:55 Rorčki: Rudar mladinci 63:60 Urarstvo Štimec : AGM-Port Pub 49:45 Trenutna lestvica po 9.krogih: 1. Študentski servis Trbovlje 17 točk (1 tekma več) 2. Dioptra Raptors 15 3. Urarstvo Štimec 14 4. AGM Nemec-Port P ub 14 (1 tekma več) 5. Orli 13 6. Rudar mladinci 12 7. Old Boys Hrastnik 12 8. Rorčki 11 9. Sokoli Zagorje 10 10. Fortuna Trbovlje 9 11. Bikci 8 Trenutno najboljši strelci: 1. Košalin(Rudar mladinci) 186 točk 2. Deželeak(Rorčki) 145 3. Otopal D.(Študentsi ser.Trb) 137 4. Kellner(01d Boys Hrastnik) 134 5. Štefane(AGM -Port Pub) 129 Aljoša Pišek KARATE TRBOVELJČANOM OSEM MEDALJ NA PRVI POKALNI TEKMI V okviru Karate zveze Slovenije jev nedeljo 17. marca v Novi Gorici potekalo prvo letošnje pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Skupno je nastopilo preko 190 tekmovalcev iz 25 slovenskih klubov. Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili: Nastja BEVC, Jasna KOVAČIČ, Katja SIMERL, Borut KORPES, Žiga TRBOVC, Nik ŽLAK, Rok LOPAN, Kristijan OSTOJIČ ter Elvis SELIMOVIČ. Vodila sta jih trenerja Borut MARKOŠEKin Bogdan SIMERL. Najprej so nastopili v katah. Kljub temu, da je večina Trboveljčanov izvedla svoje kate dobro se jim, razen SELIMOVIČA v posameznih kategorijah ni uspelo uvrstiti v sam vrh. Elvis je nastopil v najštevilčnejši kategoriji, kjer je svoje znanje merilo preko 40 tekmovalcev. Do finala se je pomeril s petimi nasprotniki, kjer je moral vsakič izvesti drugo kato. Nastopil je proti, v zadnjem obdobju nepremagljivemu Velenjčanu TABAKOVIČU. V finalu je izvedel kato Basai šo, katera mu ni specialnost in katero je malo vadil, tako, da je na koncu osvojil srebrno medaljo, katera pomeni zelo lep uspeh v tako številni konkurenci. Več športne sreče so imeli v ekipnih izvedbah saj so vse tri trboveljske ekipe osvojile bronasto medaljo,vsaka v svoji konkurenci, mlajši dečki v sestavi KORPES, TRBOVC, ŽLAK, starejši dečki, SELIMOVIČ, LOPAN, OSTOJIČ ter starejše deklice, KOVAČIČ, SIMERL in BEVC. Z letošnjim letom se na uradnih tekmovanjih prvič izvaja tekmovanje v kumiteju za kategorije malčic in malčkov ter mlajših deklic ter dečkov. To je idealna oblika treniranja in sedaj tudi tekmovanja borbenih karate tehnik, kjer praktično ne pride do poškodb. In to je največja odlika kumiteja, saj se v tej obliki dogovorjene borbe bazične tehnike čistijo, postajajo bolj dodelane in s tem bolj kontrolirane. V kategoriji mlajših dečkov so v kumiteju nastopili trije Trboveljčani. S precej treme je Borut KORPES že v 1. kolu prepustil zmago svojemu nasprotniku. Večjo zbranost sta pokazala Žiga TRBOVC in Nik ŽLAK, ki sta osvojila bronasto in srebrno medaljo. Tudi v kategoriji starejših dečkov so nastopili trije Trboveljčani. OSTOJIČ in LOPAN sta na uradnih tekmovanjih nastopila prvič. Na borišču sta pokazala, da trening v klubu s starejšimi in izkušenejšimi prijatelji obrodi dobre sadove. OSTOJIČ tokrat ni imel športne sreče, saj je v borbi za medaljo dokaj neizkušena glavna sodnica na borišču dovoljevala in dosojala točke tudi za kontakte. S tem je borbo pripeljala na rob regularnosti. OSTOJIČ je pri zanesljivem vodstvu nekaj sekund pred koncem zadal nasprotniku močan udarec zaradi katerega je bil diskvalificiran in medalja se mu je izmuznila iz rok. Več sreče je imel v isti kategoriji Rok LOPAN, ki je osvojil bronasto medaljo. Elvis je v svoji kategoriji zanesljivo z veliko razliko premagal vse nasprotnike. V finalu seje oddolžil tudi Limbušanu JANEŽIČU, ki gaje premagal pred slabim mesecem, prav tako v finalu na turnirju KOBE OSAZA SLOVENIJA. Osem osvojenih medalj na pokalnem tekmovanju kaže, da Trboveljčanom ni treba skrbeti za nadaljno usodo Trboveljskega karateja. V sredo 13. marca so v Karate klubu TIKA Trbovlje izvedli tretje letošnje pokalno tekmovajne. Tekmovalci so nastopili v izvajanju karate tehnike. Tekmovalci so se pomerili dva skupaj. Po izvedbi tehnike so sodniki z dviganjem zastavic odločili zmagovalca. Nastopilo je 69 članov. Zmagovalci po kategorijah so postali : Aljaž VESENJAK, Jernej HUDOMALJ, Žiga ROZINA, Jasna KOVAČIČ, Kristjan OSTOJIČ in Žiga ŠANTEJ. Franjo GLAVICA Mladi Trboveljčani so bili po uspehu v Novi Gorici dobro razpoloženi. Stojijo z leve: Jasna KOVAČIČ, Nik ŽLAK, Elvis SELOMOVIČ, Katja SIMERL in Kristjan OSTOJIČ. Čepijo z leve: Nastja BEVC, Žiga TRBOVC, Rok LOPAN in Borut KORPES Kronično Zasavski fr ker IZSLEDILI SO GA Hrastnik, 17.3. ob 01.30 uri je B.M. iz Hrastnika pred samskim domom Steklarne v Podkraju s hyundaiyem ponyjem opravil premik, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori za druge udeležence v prometu in trčil v parkiran avtomobil opel kadett, last B.A. Po nesreči pa je B,.M. s kraja odpeljal, vendar so ga policisti že po nekaj minutah izsledili. Odredili so preizkus alkoholiziranosti, katerega pa je B.M. odklonil. Med postopkom so tudi ugotovili, da B. M. vozi brez vozniškega dovoljenja, ato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. B.M. pa ukrepa policistov ni upošteval, temveč se je vedel tudi nedostojno, prav tako pa z vožnjo nadaljeval. Zaradi utemeljenega suma, da bo s prekrškom nadaljeval, je bil pridržan v prostorih za pridržanje, zoper njega pa so policisti napisali tudi dva predloga SP-ju. Na vozilih je nastalo za najmanj 30.000 SIT škode. ZAPEUAL PROTI STRUGI SAVE Hrastnik, 24.3. ob 10.45 uri je C. B. iz Radeč vozil renault clio po glavni cesti II. reda iz smeri Zidanega Mosta proti Hrastniku, v Suhadolu pa zaradi neprilagojene hitrosti vožnje z vozilom zapeljal proti strugi reke Save, kjer je z vozilom obstal. Na vozilu je nastala materialna škoda za najmanj 150.000 SIT, policisti pa so zoper C.M. podali predlog SP-ju. PEUAL PO TRAČNICAH, MISLIL DA PELJE PO CESTI Litija, 20.3. ob 3.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki seje zgodila na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini v Ponovičah. Voznik osebnega avtomobila je vozil pod vplivom alkohola (v organizmu je imel 2,39 g/kg alkohola) v smeri Litije. Na omenjenem prehodu je zapeljal ostro desno in nadaljeval vožnjo po levem tiru v dolžini 20m. Nato je opazil, da ne vozi po cesti in vozilo ustavil ter ga zapustil. Čez nekaj trenutkov je v vozilo trčila lokomotiva potniškega vlaka, kije avtomobil potiskala pred sabo še 786 metrov, nato pa seje ustavila. Osebni avtomobil je obvisel na braniku lokomotive. V prometni nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, nastala pa je velika materialna škoda. Zoper voznika osebnega avtomobila bodo policisti podali kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo. Ravbajo kot srake Dne 1.3. med 01. in 02.30 uro je neznan storilec v nočnem klubu Shake's bar K.A. iz Hrastnika ukradel mobitel in ga oškodoval za najmanj 40.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 22.3. v popoldanskem času je neznan storilec izpred picerije Guliver iz parkiranega avtomobila golf ukradel avtoradio, lastnika K.M. iz Hrastnika pa oškodoval za najmanj 10.000,00 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 13.3. ob 7.uri je R.S. policiste obvestil, da se na železniški postaji Litija nahaja moški, ki ima oblečeno bundo, ki je bila ukradena iz njihovega balkona v noči iz 10.3. na 11.3.2002. Istočasno je povedal, da sta bili ukradeni dve bundi, vendar ni imel časa, da bi tatvino prijavil na PP Litija. Policisti so moškega prijeli in mu bundo zasegli. Ker je izjavil, da je bundo kupil od M.R. iz Litije, so policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pri M.R. opravili hišno preiskavo in nali še drugo bundo, eno verjetno ukredeno bančno kartico in manjšo količino mamil. Policisti bodo zoper oba napisali kazensko ovadbo. Še enkrat več se je izkazalo, da so policisti pri preiskovanju kriminalitete lahko uspešni, če imajo vsaj minimalne informacije. Dne 14.3. ob 17.uri so policisti obravnavali poskus ropa. S.S. je hodila po Partizanski cesti v Trbovljah proti Koloniji 1 .maja. V križišču jo je nenadoma izza hrbta napadel neznan mlajši moški in ji iz rok hotel strgati torbico, vendar mu to ni uspelo. Za neznancem še poizvedujejo. Aufbiks £ 12.3.2002 ob 20.25 uri so policisti intervenirali v zasebnem stanovanju, v katerem je J.I. pretepal ženo in otroke. Na kraju so ugotovili, daje J.I. doma dejansko v pijanem stanju ženno tudi udaril, grozil pa je tudi svojim otrokom. Policisti so zato zoper J.I. podali predlog SP-ju. ji 13.3. ob 23.40 uri so policisti intervenirali v gostinskem lokalu Čebelica bar, kjer so ugotovili, daje prišlo do prepira med gostoma J.M. iz okolice Dola in P.E. iz Hrastnika, med katerim je J.M. gosta P.E. tudi odrival in vrgel po tleh. Koje P.E. hotel poklicati policijo, mu je J.M. iz rok strgal telefon, vendar mu ga je čez nekaj trenutkov vrnil. P.E. pa je nato lokal zapustil. Za njim je takoj odšel J.M. ter P.E. pa je nato lokal zapustil. Za njim je takoj odšel J.M. ter P.E. ponovno napadel in mu vzel telefon ter se z njim vrnil v lokal. Tudi P.E. seje zato vrnil v gostinski lokal ter zahteval svoj telefon, vendar gaje J.M. le s pestjo udaril po obrazu in mu povzročil telesne poškodbe, nato pa lokal pred prihodom policistov že zapustil. P.E. je zaradi poškodb iskal zdravniško pomoč v ZD Hrastnik, od koder je bil napoten še v bolnico Trbovlje. Policisti bodo zoper J.M. podali kazensko ovadbo na ODT Trbovlje. £ 14.3. ob 11.38 uri so policisti intervenirali na Gimnazijski cesti v Trbovljah, kjer je P.J., sicer voznik taxija, poklical s sebi T.S.-ja. Ker sta navedena v sporu, je P.J. z roko udaril v glavo T.S.-ja, ta pa je vzel v roke kamen in razbil steklo na prednjem vetrobranskem steklu. Sledi predlog SP-ju za oba. £ 18.3. ob 11.13 uri so policisti intervenirali v ZD Trbovlje, kjer je Š.G. v pijanem stanju razbil steklo na vhodu v ZD, ker ni dobil metadona. Zoper navedenega sledi predlog SP-ju in kazenska ovadba. £ 23.3. ob 21.07 uri je I.V. iz Trbovelj razbijal steklenino v lokalu Maic bar. Zoper njega sledi predlog SP-ju, prav tako zoper natakarico, kije točila pijačo vinjeni osebi. £ 24.3. ob 03.40 uri so policisti intervenirali pred nočnim klubom Shake's bar, kjer so B.M., S.I. in R.S., vsi iz Hrastnika, med prepirom vrgli po tleh in zbrcali E.M.-ja. Vsi kršitelji so prijavljeni SP-ju, E.M. pa so napotili v ZD. V J SLOVENIJA PRIPNI SE! Litijski policisti so nas seznanili z rezultati akcije Slovenija pripni se, ki je potekala med 11.03. in 17.03. Policisti so v času akcije ustavili 385 vozil. Zaradi raznih kršitev so napisali 21 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, napisali 72 obvestil o prekršku in plačilnih nalogov in izrekli 5 opozoril. Samo zaradi neuporabe varnostnih pasov so policisti napisali 40 obvestil o prekršku in plačilnih nalogov ter izrekli pet opozoril. | L IE • V rr; _________' ___________ ":: i Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo. I fiSpRemičAiflg UUCS I, * 7. TKiOVUf MH/SMMlit-H-M PRODfllfi. MWIIP, ITMOVItlll. lil!. C0S10V1I NOUOMT. mm'i m Miscii Stanovanja, parcele V LOKI pri Zidanem mostu, v lepem mirnem okolju, prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in 1.3 ha zemlje. Vsi komunalni priključki. Tel:07/81-49- 267 PRODAM montažno garažo pri Komunali. Tel: 56- 27-173 PRODAM večje dvosobno stanovanje v centru Zagorja. Tel./fax. 03/56-61-569 PRODAM parcelo 32 ar. Lepa lega, pot do parcele. Voda, elektrika in telefon v neposredni bližini. Tel: 03/56-85-361 PRODAM dvosobno stanovanje, 62m2 v centru Zagorja, južna lega, prenovljeno, vsi priključki. Tel: 56-61-569 ODDAM manši vinograd s travnikom. Razno ZBIRAM - MENJAM sličice Kraljestvo živali. Tamara Hohkraut, Pot Vitka Pavliča 6, 1430 Hrastnik PRODAM otroško kolo (CHICCO), za starost do treh let. Cena 4.000 SIT. Tel: 03/56-26-671 PRODAM otroški kombiniran voziček MONBABE z majhnimi kolesci 15.000 SIT. Tel: 041/891-376 PRODAM tepebaburo, krompirza sladkorne bolnike. Tel: 01/89-74-040 PRODAM dobro domače vino. Belo in črno, cena po dogovoru, vse novo. Tel: 03/58-29-343 PRODAM domače žganje. Tel: 031/464-118 PRODAM odlično domače žganje. Tel: 040/714-626 PRODAM Toy pudlico, staro 3 mesece, črno, primerno za družbo starejšim ljudem. Tel: 01/56-21-756 PRODAM dve smučarski karti za dve osebi. Ugodno. Relacija Stari vrh - cena ugodna. Tel: 040/638-646 V KOMPETU ugodno prodam akvarij z več kot 100 ribicami (160 litrov). Tel: 03/56-22-470 IŠČEMO navijače in navijačice stare od 14 let naprej za navijanje na košarkaških tekmah. Tel: 031/504-143 (Boris) in 041/876-798 (Novak) Inštrukcije, delo V VARSTVO vzamem enega ali dva otroka, hiša z vrtom. Tel: 031/233-495 IZDELUJEM načrte za mizarje, tehnične risbe, oglase in reklamne letake. Tel: 031/464-118 20 PROSTIH DELOVNIH MEST! So vaši stroški višji od vaših zaslužkov? Mogoče nimate službe ali pa iščete dodatno zaposlitev? Možnost redne, honorarne zaposlitve, tudi za študente. Informacije na: 03/56-27-985 od 8.00-17.00 INŠTRUIRAM matematiko in angleški jezik za srednje šole in gimnazije, 1000 SIT na uro. Tel: 56-64-247 INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole, Cena ure 700 SIT. Tel: 040/813-262 INŠTRUIRAM matematiko in angleščino za SŠ in gimnazije, 1000 SIT na uro. Tel: 031/531-251 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge. Tel: 56-49-142 OSNOVNOŠOLSKIM otrokom nudim pomoč pri učenju. Tel: 56-64-841 Avtomobili POMOČNICA računovodje. Območje med Celjem in Ljubljano. Ekonomski in gradbeni tehnik. Aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika. Delovne izkušnje. Ženska starost od 23-35 let. Tel:01/723-36-30 (ga. Katja) BREZPLAČNO premoženjsko svetovanje. Prilagodljiv program varčevanja. Življensko zavarovanje + vzajemni skladi. Varna in donosna naložba. Tel: 040/321-091 (Tadej) NUDIM varstvo otrok na svojem domu. Tel: 031/603-020 INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura brezplačna. Tel: 031/527-607 INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za OŠ in SŠ. Tel: 31/343-024 VUGO KORAL 45 letnik 89 prodam. Tel: 56-29-780 PRODAM VW HROŠČ 1306 S - oldtimer, zelene barve, letnik 1972. Cena ugodna! Tel: 031/464-118 (Matej) KUPIM počitniško prikolico. Tei: 041/732-731 POZOR - ENKRATNA PRILOŽNOST! Šola za DJ-je v Zasavju! Pokliči če te zanima, če si star 18 let in če imaš veselje do tovrstnega dela pokličite na GSM 031/504-143 (DJ Boris) ali 031/634-718 (DJ Sebastjan. Pohitite in postanite profesionalni DJ! ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel: 03/715-735 Tel: 031/355-360 MENJAM dvosobno stanovanje za trosobnega na lokaciji Zagorje, Kisovec ali Izlake. Tel: 56-68-616 NUJNO kupim trisobno stanovanje v Zagorju, Kisovcu ali na Izlakah. Tel: 56-68-616 KUPIM manjše zemljišče z možnostjo individualne gradnje v Zagorju in okolici. JMJZROCfL+iiCJ* Tiefcsfr Mojrxct s Zpv (fitizao Ib Javo) ........................ N» a •sl Ifi a • hi. >1/3 U* S' -l/l • a . m e 031/619-822 obvestila 28. SUŠCA 2002 Pon do kwan Zagorje vabi na pon do kwan aerobiko (tae bo), ki jo vodi viceprvak sveta Igor Kalšek. Umik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure v dvorani OŠ Ivana Skvarča Zagorje. Športna zveza Hrastnik VABI na 25.tradicionalno prireditev večer športa, glasbe in razvedrila, ki bo v petek, 29.marca ob 20.uri v Športni dvorani Hrastnik. Zabavala vas bo Nuša Derenda. ____________________________Vabljeni!___________________________ Vrtec Zagorje ob Savi obvešča starše, da do 31.3.2002 na upravi vrtca na Pečarjevi 4 vpisujejo v naslednje programe: - v dnevni in poldnevni program otroke stare od enega do šest let, - v krajši, popoldanski 3-urni vsakodnevni program otroke letnikov 1997 in 1998, - v pripravo na šolo otroke rojene od 1.marca 1996 do 28.februarja 1997. Informacije dobite tudi po telefonu 56 66 244 pri pomočnici ravnateljice Mileni Taškar. Glasbena šola Hrastnik vabi ljubitelje flavte na nastop v GŠ v sredo, 3.aprila ob 18.30 uri, kjer bodo nastopale na flavti pedagoginje. Vabljeni! Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana in Baletni oddelek glasbene šole Zagorje vabita na edinstven plesni dogodek v Delavskem domu Zagorje, kjer se bosta z odlomki iz znanih baletov in sodobnimi plesi 'redstavili omenjeni šoli. Večerna predstava za izven se bo pričela ob 18.30, vstopnina je 700 SIT. KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE PRIREJA V APRILU PRAVUIČNI URICI ZA OTROKE, STARE 3-5 LET: 3.4.2002 OB 17.URI: MIŠEK MAČJI MEDVED 10.4.2002 OB 17.URI: PRAVLJICE O ŽABCU Prosimo za predhodne prijave. S seboj prinesite copatke! Glasbena šola Zagorje vabi na koncert Gregorja Feleta - violončelo, ki bo 3.aprila ob 19.uri v dvorani Glasbene šole Zagorje. Knjižnica Antona Sovreta vabi na ustvarjalno delavnico, ki bo v četrtek, 28.marca v prostorih Knjižnice Antona Sovreta. Vabljeni! PRIJAVA NA POKLICNO MATURO Srednja šola Zagorje obvešča kandidate POKLICNO TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA iz preteklih šolskih let, ki ste bili na zaključnem izpitu neuspešni pri posameznih predmetih, da boste v spomladanskem roku opravljali popravne izpite iz predmetov po pravilih poklicne mature, vendar po programu, za katerega ste se izobraževali. Po 6.členu Pravilnika o poklicni maturi je določeno, da se vam predhodno pozitivno opravljene predmete na zaključnem izpitu prizna, zato se prijavite za predmete iz katerih ste neocenjeni ali negativni. Prijavite se pri tajnici za poklicno maturo na Srednji šoli Zagorje najkasneje do 29.3.2002. KULTURNO DRUŠTVO EN VOX, Cesta zmage 7, Zagorje ob Savi, prireja v četrtek, 11. aprila 2002 ob 18.30 uri, v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi glasbeni dogodek GLASBA BREZ MEJA # 10 let Vesele glasbene šole # predstavitev skladb s tekmovanja v glasbeni ustvarjalnosti # seminar stalnega strokovnega izpopolnjevanja Klaviatura in računalnik GLASBA BREZ MEJA Kulturno društvo EN VOX iz Zagorja prireja 11. aprila ob 18.30 uri v stekleni dvorani Delavskega doma prireditev z naslovom Glasba brez meja, kjer bodo s svojimi učenci in gosti predstavili glasbo za klaviature ter si ogledali povezave med klaviaturo in računalnikom. Slišali boste tudi najboljše skladbe s tekmovanja v glasbeni ustvarjalnosti in si ogledali kratek film, za katerega so učenci med letošnjimi zimskimi počitnicami pripravili glasbeno spremljavo. Prireditev je hkrati tudi del seminarja »Klaviatura in računalnik« za učitelje glasbe na osnovnih šolah. Ta glasbeni večer napoveduje tudi vsebino sodelovanja pri evropskem projektu »USTVARJANJE GLASBE KOT KOMUNIKACIJA MED UMETNOSTMI« v okviru izobraževalnega programa COMENIUS. Projekt bo s pomočjo sodobnih izraznih in komunikacijskih sredstev povezal mednarodne ustvarjalne skupine, ki bodo pripravile in oblikovale glasbene povezave s področji likovne, plesne ali besedne umetnosti. V projektu bodo udeleženci uporabljali tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti, spoznali in uporabljali bodo sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, s katero bodo sodelovali z ostalimi udeleženci projekta. Sporazumevali se bodo predvsem z glasbeno govorico, hkrati pa bodo preizkušali in izpopolnjevali tudi znanje angleščine. Udeleženci bodo s pomočjo mednarodnega projekta pridobili nove izkušnje ter samozavest pri ustvarjalnem iskanju in oblikovanju novih rešitev. Pripravili bodo glasbo za šolske gledališke predstave ter glasbo za film. Za vse, ki vas zanimajo sodobni prijemi in vizija razvoja na glasbenem področju je dogodek vsekakor primeren za pridobivanje novih spoznaj in informacij. I.B. äü KŠEFTI INFORMACIJE NA 03/ 56-64- S50 Ofefcclfe svoje Me|e! šivilja Ana Gsm: 041 / 395 301 Anica hupali s.p. / Izlake 44 / 141 ! Izlake AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 Želim Vam vesele velikonočne praznike! avtošver Marko Zmrzlak s.p., Zupančičeva 13a 1410 ZAGORJE, e-mail:avtosver@siol.net Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041 /332-073, GSM: 041 / 716 447 ____DELOVNI ČAS: pon. - pet, od 8. do 17. ure, sob, od 8.-12. - ki epa r stvo-1 i ča rstvo -avtovleka -avtostekla - popravilo avtoplastike z' OBVESTILO STARŠEM Vrtec Hrastnik vpisuje predšolske otroke v različne programe za Šolsko leto 2002/2003. Vpis poteka od 8.4.2002 do 25.04.2002, od 7 ure do 13.30 ure vsak delavnik, v tajništvu Vrtca Hrastnik, Novi Log 1 l/a, Hrastnik. Uro vpisa prilagodimo vašim potrebam, če nas predhodno pokličete na telefon 03 56 42 360. Otroci rojeni od 1.3.1996 do 28.02.1997 se morajo vključiti v oddelke priprave na šolo. Starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2003/2004 vpisali svoje otroke v obvezno 9 letno osnovno šolo, vabimo , da jih vključite vsaj 1 leto pred obveznim vpisom v osnovno šolo, v organizirano vzgojo in varstvo Vrtca Hrastnik. Otroci rojeni od 1.3.1997 do 28.2.1998 leta bodo prvič vključeni v šolo, brez predhodnega obiskovanja priprave na šolo. Informacije dobite na telefon : 03 56 42 360 Vrtec Hrastnik Pttu6»A *>. AKCIJA KUPIŠ TKI. KOKlS STIKI! VELJA ZA PNEVMWKE HANMJQK (LETNE IN ZIMSKE M + S) DD AZ PRODAJE Pridite in se prepričajte. Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Yokohama, Semperit, Pirelli,... in še in še!!! Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil. Informacije: Tel.: 03 56 31 830, 03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h - 12h ELEKTROSERVIS&TRGOVINA ELEKTROTOM Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC ELEKTROSERVIS VSEH VRST: - profesionalnega in amaterskega električnega ročnega orodja - industrijskih sesalcev - čistilne tehnike - generatojev - malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA: - električnega ročnega orodja: ATLAS COPCO, MAKITA, BOSCH, DEWALT, ELU, FLEX, STAYER, BLACK&DECKER, ISKRA ERO,... - originalnega pribora za orodje: KEIL, ARESI, HAWERA, CMT, AEG, MAKITA, BOSCH, DEWALT, ELU,... IZPOSOJA: - električnega ročnega orodja: ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO, KOTNA BRUSILKA,... 5? 041/ 507-321,03/ 56-71-321 TRBOVLJE http://www.radio-trbovIje.si MANGO 4S Tirič Alija s.p., Izlake 15 ''~r SADJE IN ZELENJAVA IZLAKE Voščimo Vom vesele velikonočne proznike! odpiralni čas: 7h - 19h vsak dan SREDNJA TEHNIŠKA IN POKLICNA ŠOLA TRBOVLJE Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje je bila opozorjena, da se v njenem imenu oz.imenu dijakov šole po stanovanjiih pobira denar, s pomočjo katerega naj bi dijaki šli na maturantski izlet. Ker gre za zlorabo imena šole in je takšno ravnanje nedopustno, prosimo ljudi, da ne nasedajo podobnim poskusom. Vodstvo šole bodočnost 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. HOROSKOP Pred vami je obdobje smeha in sproščenosti. Občutek za estetiko vas ne bo pustil na cedilu. Partner bo cenil vašo odkritost in neposrednost, vendar se izogibajte direktnih obtoževanj in grobih besed. Št.: 18. Nikar ne poskušajte težav razreševati, kadar ste nervozni. V poslu vas bo spremljala sreča, zato se manjše napakice in nezbranosti ne bodo poznale pri končnem rezultatu. Pozor na ljubezenskem področju: zareče-nega kruha se največ poje. Št.: 3. Na delovnem mestu boste zadovoljni, saj vas bodo sodelavci sprejeli takšne, kot ste. Cenili bodo vašo odkritost in izvirnost, po drugi strani pa bodo tudi zamižali pred drobnimi muhami, ki se jim niste pri-pravljeni odreči. Št.: 23. Na delovnem mestu boste porabili veliko energije. Domov : boste prihajali utrujeni, zato poskrbite, da boste imeli dovolj počitka. Partnerjevo bližino boste močno potrebovali, ne pričakujte pa, da bo ustregel vsaki vaši muhi. Št.: 4. Pri delu boste uživali, jezilo vas bo le to, da se bodo drugi vtikali v vaše delovno področje. S partnerjem se le pogumno pogovorite o stvareh, ki vam že dolgo ne dajo pravega miru. Št.: 19. Stopate po pravi poti in cilji niso več tako daleč pred vami, zato le pogumno. Namesto da partnerja zasipate z očitki, se mu raje bolj predajte. Odnos bo tako čisto drugače zaživel, in sicer v obojestransko zadovoljstvo. Št.: 10. 22.5.-21.6. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. Naša bodočnost! /\far&di dom pa bošsre,č,e,n o- dom. (Spurgeon) Vseh petnajst malčkov, rojenih od 10. do 23. marca 2002, deset dečkov in pet deklic, si želi in zasluži srečen dom. 10. 03. 2002 Kristina Jurenec, Prosečko 3d, Štore - sin Nik Leljak Manca Pišek, Valvazorjeva 17, Izlake - sin Jošt 11.03.2002 Romana Juvančič, Gimnazijska c. 22, Trbovlje - hči Nika Todorovič Irena Planinc, Črdenc 12, Dol pri Hrastniku - sin Miha 12.03.2002 Milojka Kolarič, Trg F. Kozarja 14, Hrastnik - sin Žan Žak Žužek 13.03.2002 Anita Žagar, Sallaumines 4b, Trbovlje - hči Tamara Selvira Železnik, Pot V. Pavliča 19, Hrastnik - sin Adnan 14.03.2002 Žejna Samardžič, Želimlje 48, Škofljica - sin Ari s Helena Novak, Turje 26, Dol pri Hrastniku - sin Luka Napret 16.03.2002 Radojka Merdanovič, Nasipi 7, Trbovlje - sin Ibrahim Damjana Škrbec, Opekarna 18, Trbovlje - hči Naj a Juričan 19.03.2002 Tanja Grabnar, Šentlambert 5, Zagorje - hči Tjaša 20.03.2002 Andreja Trkulja, Pod gradom 5, Laško - sin Tilen Valentina Pikelj, Jesenovo 39, Čemšenik - hči Ema 23.03.2002 Valentina Voršnik, Rimska c. 20, Laško, - sin Žiga Blatnik Iskrene čestitke! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 - 12 nedelja 10 -12 Včasih kar malo Preveč dvomite o sv°jih sposobnostih. J V prihodnjih dneh p_ se vam bo ponudilo GiCvTsj kar nekaj prilož-\ nosti, da se potrdite. P4 q .0-1 m Prav Je> da začnete razmišljati o prihodnosti. Št.: 21. 24.10.-22.11. Je že res, da imate ravno zdaj i veliko dela, a nekaj časa za pogovor s partnerjem si lahko kljub temu vzamete. Ne izogibajte se temam, ki vam niso po bo, da čim prej volji. Najbolje poveste, kar vam leži na duši vendar taktno. Št.: 6. Razmišljali boste o različnih življenjskih vprašanjih, ki gredo pogosto neopazno mimo. Poiščite tisto plat 23 11 -22 12 svole osebnosti, ki je najbolj skrita in neraziskana. Kanček negotovosti bo le obogatil vaš vsakdanjik. Št.: 9. Veliko pomembnih odločitev je pred vami. Čeprav ste razcepljeni med različni-23.12.-20.1. mj možnostmi, se boste znali modro odločiti. Partnerja boste znali presenetiti z drobnimi pozornostmi. Št.: 15. Nikar ne // M \ \ poskušajte delati V Vj-TV ved stvari naenkrat, '