O ustavnih dopolnilih ali... Vesna Bleivveis ...horuk v nove čase Koordinacijski odbor sindikata sozda, akcijska konferenca Zveze komunistov v sozdu in poslovodni odbor sozda, so konec aprila obravnavali predloge za dopolnitev ustave SFRJ, ki so v javni razpravi. Osnova za oblikovanje stališč so bila gradiva, ki so jih v zvezi z dopolnili sprejeli Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje trgovine Slovenije in Splošno združenje agroživilstva Slovenije. Počasi bi prišli dlje Predlagana ustavna dopolnila je komentira! namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Tone Mastnak. Njegov komentar je izhaja! iz spoznanja, da sedanja ustava ne ustreza v celoti In jo je zato treba spremeniti, toda prav mnenja o tem, kako in koliko jo spremeniti, so deljena. Zavzel se je za tiste spremembe, ki v sedanjem trenutku pomenijo sprejemljive rešitve za vse federalne enote. Te zadevajo predvsem načrtovano zmanjšanje normativizma, večji razmah samoupravnih pobud in idej ter razvoj praktično uresničljivih in učinkovitih ekonomskih zami-sli.Vse ostale rešitve pa naj bodo predmet dolgotrajnejših strokovnih obdelav z namenom, da bodo v svoji dokončni obliki zagotovile Jugoslaviji vstop v 21. stoletje brez ovirajoče idejne navlake. Za take rešitve naj se opredeli ljudstvo v široki javni razpravi, sprejmejo pa naj jih pristojni organi republik in pokrajin. V sedanjih okoliščinah pa bi morale zaživeti predvsem tiste spremembe ustave, katerih cilji so : sprememba odnosa do dela, ustvarjalnosti in lastnine, zagotovitev racionalne notranje samoupravne organiziranosti OZD ter medsebojno neinstitucionalno povezovanje gospodarstva. Vsak od navedenih ciljev nosi seveda vrsto podrejenih vprašanj, ki zahtevajo posebne opredelitve. Kar je tvoje je moje, se ni povsem obneslo Komentator je bil. predvsem precizen v oblikovanju zahteve do popolnejšega definiranja lastnine. Menil je, da zgolj družben a lastnina proizvajalnih sredstev ne more biti zadostno vodilo k uspešnejšemu razvoju temveč, da ji mora kot družbeno dopustna in z ustavo opredeljena slediti tudi zasebna. Ta pa naj se manifestira v vseh oblikah vlaganja zasebnega premoženja z namenom oplemenititi višino celotnega družbenega proizvoda. Posebej zanimiva in izpostavljena je bila zahteva po novi definiciji zadružne lastnine , in sicer : zadružna lastnina je lastnina zadružnih organizacij, ki je v upravljanju članov zadruge in se deli : - na družbeno premoženje, s katerim soupravljajo člani zadruge — na individulane premoženjske deleže članov, ki nastajajo z neposrednimi vlogami članov ter s tekočim individualiziranim do- hodkovnim deležem zadružnikov, ki ga ustvarjajo s tekočim poslovanjem v zadrpgi in jih združujejo za nadaljnje poslovanje v zadrugi. Obseg skupne zadružne lastnine na podlagi individualnih premoženjskih deležev članov zadruge, je neomejen. Merilo : imej, kolikor lahko obdelaš Zanimivi so tudi Mastnakovi predlogi glede lastnine kmetijskih zemljišč. Po njegovem predlogu naj lastninska pravica do velikosti kmetijskega obdelovalnega zemljišča ne bo omejevana s predpisom, temveč naj bo merilo za velikost te lastnine izkoriščenost zemljišč oziroma sposobnost za njegovo obdelovanje, ki bo temeljilo na minimalnih agor-tehničnih ukrepih, ki jih predpisuje republiški zakon. Poleg te, pa avtor ponuja še cirugo rešitev zemljiškega maksimuma : največji obseg kmetijskega obdelovalnega zemljišča naj predpisuje republiški zakon s tem, da bo ta odvisen od kakovosti in položaja zemljišč, predpisana omejitev pa ne bi smela biti manjša od 20 hektarov na kmečko gospodarstvo. Vse navedene predloge je avtor utemeljil z navajanjem naslednjih okoliščin in dejstev : predlagane rešitve vprašanja lastnine bi močno spodbudile samodejni interes za dobro gospodarjenje, razumna tveganja, ustvarjalno delo ter pripravljenost za varčevanje in s tem ustvarjanje akumulacije. Kot izrazito nespodbudno je ocenil usta- Ja, ja, 6+2=8, toda alj je 6 proti 2 še vedno 8? Glasilo je namenjeno na naslov: Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXV Ljubljana, maj 1988 št.: 5 vno tezo o izločitvi izjemnega dohodka v proračun federacije. Ustanovitev TOZD omejena na pravico Sedanjo samoupravno organiziranost OZD je Mastnak ocenil kot samo sebi nasprotno in poudaril, da je "dolžnost” delavcev, da se organizirajo v tozd absurd, da je za njihovo organiziranost povsem dovolj, če je stvar opredeljena samo kot pravica. V zvezi s tem predlogom avtor meni, da je treba v organiziranosti združenega dela dati poleta racionalnemu upravljanju . združeno delo naj samo opredeljuje odnose v okviru višje instutucionalne organiziranosti. Pri tem pa mora biti delovna organizacija temeljni subjekt razvoja in tržnega poslovanja. Temeljne sestavine takega subjekta pa so : združevanje pretežnega dela sredstev, namenjenih za naložbe v enostavno in razširjeno reprodukcijo, skupno poslovanje. Delovna organizacija brez teh sestavin je nesmiselna. Enak kriterij naj bi veljal tudi za združevanje delovnih organizacij v sozde. Vrsto pripomb je avtor oblikoval tudi na zasnovano neposredno odločanje delavcev. Praksa je namreč zavrnila referendum kot zakonsko predpisano obliko odločanja o stvareh, ki ne pomenijo vsebinskega reševanja.področij, ki jih urejajo samoupravni splošni akti. Referendum, kot oblika osebnega odločanja naj ostane le za en sam temelnji akt organizacije združenega dela, v katerem so’opredeljeni konstitutivni elementi in temelji medsebojnih odnosov v OZD. Poleg tega pa naj se glede veljavnosti referendumskih odločitev sprostijo tista merila, ki so doslej onemogočala dokončno veljavnost akta v primerih, ko se zanj ni odločila potrebna večina delavcev posameznega subjekta , združenega v delovno ali sestavljeno organizacijo. Za te primere je po predlagateljevem mnenju dovolj 2/3 večina po številu subjektov s tem, da je predlog sprejela večina delavcev v vsakem od teh subjektov. Posiljeno sporazumevanje je naglavni greh Skrbno je predlagatelj analiziral sedanje ustavne možnosti povezovanja gospodarstva, ki ni- so uokvirjene v statusne oblike. Pri tem je menil, da so sedanje pravno možne rešitve zadovoljive, moteči in problematični pa so družbeni pritiski, ki so posiljevali večinoma z nepotrebnim sporazumevanjem, ki ga je ocenil kot dogovorno gospodarjenje. To pa je označil kot izvirni greh gospodarske krize. V svojem predlogu je avtor menil, da je treba na tem področju zagotoviti naslednja načela : načelo popolne prostovoljnosti in svobode pri povezovanju in dogovarjanu medsebojnih odnosov, načelo prvenstve-nosti tržno-ekonomskih odnosov oziroma pogodbenih odnosov, načelo združevanja dela in sredstv na osnovi samoupravnega sporazumevanja in skupnega upravljanja na področjih, kjer so omejene tržne možnosti, večja rizičnost poslovanja . Vse to pa pod pogojem, da se s takim sporazumevanjem ne ustvarjajo monopolne koristi. Veliko besed je komentator namenil tudi vprašanju ureditve sovlagateljskih odnosov. Tu je predvsem oblikoval stališča do upravljalskih pravic. . Ta temeljni odnos bi moral biti enoten za domača in tuja sovlaganja, za udeležence v zadružni lastnini kot za občane, ki bi vlagali svoje premoženje. S papirnatim zmajem ne bo socializma po meri ljudi Udeležba na seji je bila skopa. Tema zahtevna, podana sicer dokaj preprosto in razumljivo, vendar pa bi pričakovali tudi pojasnil o tistih zadevah, o katerih pre-posti ljudje v zvezi z ustavnimi dopolnili največ slišimo. O usodi položaja republike, narodne samobitnosti in njegove pravice do samoodločbe, ustavnem referendumu, skratka o temah, ki so razgibale slovensko in jugoslovansko javnost. Dejstvo je, da zdravih gospodarskih teženj ne bo uresničeval papir, temveč delovno in družbeno osveščen človek, tisti, za katerega naj bi oblikovali socializem po njegovi meri. Udeleženci seje so predloge za spreminjaje ustavnih dopolnil, ki jih je nanizal in oblikoval Mastnak, v celoti podprli, prav tako pa tudi stališča Gospodarske zbornice in obeh združenj. Stališča smo poslali Republiški konferenci SZDL. Usoda pa bo znana v paketu. Združena finančna funkcija Draga Vaupotič Za delavce 7 x večje obresti, za sozd pa 9 milijard prihrankov Na zadnji seji Zbora Mercator-Interne banke so delegati obravnavali poročilo o delu banke v preteklem letu. Ugotovili so nedvomno prednost organiziranja finančne funkčije na ravni sestavljene organizacije, ki je merljiva tudi z neposrednimi finančnimi učinki. Z združevanjem investicijskih sredstev je bil uresničen del srednjeročnega programa razvoja sozda, ki je zadeval leto 1987. Združenih je bilo 6,7 milijarde dinarjev, z njihovo pomočjo pa uresničenih 64 naložb v skupni predračunski vrednosti 17,7 milijarde dinarjev. Združena sredstva so predstavljala pomemben vir - v povprečju 32 %, lastna sredstva investitorjev pa 58 %. Trdimo lahko, da večina naložb ne bi bila uresničena brez pomembnega deleža združenih sredstev (bančni viri le 10 %). Podatek je toliko pomembnejši glede na zakonsko ureditev, ki za naložbe dovoljuje le porabo sredstev amortizacije. V zvezi z naložbami pa velja omeniti tudi prihranke OZD iz naslova pridobivanja garancij. Do prepovedi izd ajanja garancij, ki velja za interne banke, je Mercatorjeva banka izdala 5 garancij za zagotovitev s redstev v znesku 1,1 milijarde dinarjev in 8 garancij za dobro izvedbo pogodbenih del v skupnem znesku 283 milijonov dinarjev. Organizacijam je tako prihranila 2,3 milijona dinarjev pa tudi številna zamudna in odiozna pota na temeljne banke. Združevanje sredstev za skupno plačevanje obveznosti se je potrdilo kot ena najbolj smotrnih in racionalnih oblik združevanja, tako za organizacije združenega dela, ki imajo na svojih računih pozitivno stanje, kot tudi za tiste, ki imajo stanje negativno. To združevanje sredstev je namenjeno medsebojni poravnavi medsebojnih obveznosti in zagotavljanju skupne likvidnosti. Za poravnavo medsebojnih obveznosti članice banke ne potrebujejo žiralnega denarja, zaradi česar je bilo treba zagotoviti bistveno manj dodatnih sredstev. Ocenjujemo, da smo z internim poravnavanjem medsebojnih obveznosti pri obrestih prihranili najmanj 3 milijarde dinarjev. Plačilo obveznosti preko Službe družbenega knjigovodstva običajno zadrži denar v kanalih plačilnega prometa povprečno dva dni.Tudi pri tem smo s poravnavo obveznosti preko internih računov nekaj prihranili. Poslovanje preko internega računa temelji na načelih tekočega računa, kar pomeni, da ima OZD, ki nima dovolj lastnih sredstev le toliko kredita, kolikor ga zadevnega dne potrebuje za poravnavo svojih obveznosti. To pa pomeni, da plačuje obresti le za dejansko uporabljena kreditna sredstva (obresti od negativnega salda na internem računu). Podobne ugodnosti uživa tudi OZD, ki ima na računu pozitivno stanje. Za vsak dinar, ki ga združi v interni banki kot vlogo na vpogled, dobi visoke obresti. In to brez ozira ali v času združevanja potrebuje likvidna sredstva ali ne. V še bolj ugodnem položaju pa so tiste organizacije, ki so Službo družbenega knjigovodstva pooblastile, da po končani dnevni obdelavi v plačilnem prometu, saldo žiro računov prenašajo v dobro žiro računa Merca-tor-lnterne banke. Te organizacije praktično nimajo niti dinarja, ki ne bi krožil in se ne obrestoval. Te organizacije so lani pri obrestih prihranile 800 milijonov dinarjev. Organizacijam, ki so potrebovale dodatna sredstva, je interna banka zagotavljala sredstva v največji meri iz sredstev, ki so jih imele ostale organizacije kot viške na svojih internih računih. Tako je bilo v preteklem letu okrog 90 % likvidnostnih kreditov zagotovljeno iz združenih sredstev na internih računih, le 10 % potrebnih sredstev je bilo zagotovljenih iz drugih virov. Med njimi so bile hranilne vloge najpomembnejši vir. Na račun takega prelivanja sredstev smo prihranili 4 milijarde dinarjev. Prihranki pri obrestih iz tekočega poslovanja bi bili lahko bistveno večji, če bi lahko zagotovili planiranje odlivov in prilivov sredstev in če bi lahko tekoče obveznosti enakomerneje prerazporedili. Z združevanjem sredstev, namenjenih skladu federacije za pospeševanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, smo bili lani manj uspešni, predvsem zaradi spremenjene zakonodaje in počasnega sporazumevanja z nerazvitimi glede sovlaganja teh sredstev. Časovno smo sovlaganja urejali tako, da so združeval-ke čim dlje ta sredstva uporabljale za tekoče poslovanje istočasno pa v dogovorjenih rokih izpolnjevale finančne obveznosti iz naslova sporazumov o sovlaga- njih. Na ta način je bilo pri obrestih prihranjenih okrog 120 milijonov dinarjev. Z združevanjem sredstev rezerv, namenjenih v sklad republike in občin, smo pokrivali izgube v sozdu. S tem smo preprečili odliv sredstev iz Mercatorja, učinek pa je prihranek 900 milijonov dinarjev za obresti. Zanemariti ne gre še ene prednosti združene finančne funkcije - zbiranje hranilnih vlog delavcev. To prinaša poleg skupne koristi tudi neposredno korist delavcem OZD, ki so članice banke. Obrestne mere za v loge na vpogled so bile v Merca-tor-lnterni banki 7 krat večje od-obresti pri poslovnih bankah. Za članice banke so hranilne vloge delavcev zanimive predvsem za- to, ker se sredstva počasneje prelivajo v porabo, po drugi strani pa izplačevanje osebnih dohodkov preko temeljnih bank (tekoči računi in hranilne knjižice delavcev) za organizacijo, ki mora za izplačilo osebnih dohodkov najeti kredit, pomeni, da bodo obresti za delavce 15 krat nižje od obresti, ki jih je morala organizacija plačati za najeti kredit za osebne dohodke. Pogostokrat se slišijo očitki, da od skupnega nimamo nič ali pa bore malo. Pa seštejmo le to, kar se seštevati da : vsota je najmanj 8,8 milijarde dinarjev. Bi lahko na lažji način zaslužili ali prihranili toliko? Pa bi lahko še več, če bi se tudi v OZD finačne funkcije lotili bolj strokovno, resno in odgovorno. Dagmar Szilagyi Pešamo Ker tržno komuniciranje ni umetnost, namenjena galerijam in zgodovini, temveč poslovna dejavnost namenjena ustvarjanju dohodka, je najpomembnejši kriterij njenega ocenjevanje vsekakor učinek. Odzivnost propagandnih sporočil v nemajhni meri vpliva na prodajo, razširjanje izdelkov in storitev, s tem pa seveda na ustvarjanje dohodka. Eden od ciljev ekonomske propagande, kot sestavnega dela tržnega komuniciranja je seznaniti potencialnega potrošnika z našimi izdelki ali storitvami in vplivati nanj tako, da bo postal tudi dejanski potrošnik. Gospodarski subjketi to počno na različne načine. Najopaznejši med njimi je ekonomska propaganda v množičnih medijih. Organizacije, ki se zavedajo pomembnosti in moči ekonomske propagande na potrošnike, usmerjajo nemajhna sredstva v to dejavnost, kajti če gledamo na propagandni pritisk, ki ga gospodarstvo izvaja skozi prizmo sredstev porablje- nih v ta namen, potem je treba reči, da ta niti ni tako šibek. V jugoslovanskem časopisu za trženje in tržno komuniciranje Media marketing lahko v januarski in aprilski številki pogledamo, kakšen je delež Mercatorja v tem propagandnem mediju. Analiza propagandnega barometra za leto 1987 kaže, da je Mercator na 10. mestu med 100 jugoslovanskimi organizacijami. Primerjava kaže, da je Emona na tej lestvici prva. Propagandni barometer za prvo četrtletje 1988 pa kaže, da je delež vloženih sredstev manjši, propagandni pritisk slabi, saj je Mercator iz 14. mesta v januarju, v marcu padel na 24. mesto. Podatek bi nas moral nekoliko zaskrbeti v tem smislu, da bi se vprašali po vzrokih in posledicah. Obljubljani pogoji za gospodarstvo trga in ne distribucije, bodo nazadnje zajeli tudi trgovanje. Imamo koncept za dovolj agresiven in strateško naravnan mar keting, katerega sestavni del je tudi EPP? Nova prodajalna Vesna Bleivveis Lepotica za samostanskimi zidovi Stična, 13. maja - za zidovi 850 let starega Stiškega samostana je zaživela nova prodajalna. V Stiškem samostanu je odprta prodajalna izdelkov Mercatorjevih organizacij. To je specializirana prodajalna mesnih izdelkov, sirov, kakovostnega vina, moke, suhe robe in samostanskih spominkov. Samostan - otok miru, zbranosti, duhovnega ravnotežja, zakladnica slovenske kulturne dediščine. Stiški samostan, stoletno gospodarsko in duhovno gibalo dolenjske in slovenske dežele. V grbu ptica, v misli duhovna luč. Peščica patrov. SOZD Mercator — gospodarski kolos, v viharnih vodah go- spodarske in družbene krize, gospodarsko - politična združba 40 tisoč delavcev in kmetov. V grbu oranžni M, v misli denar. Peščica zagnancev. Misel, da bi za samostanskimi zidovi nastala prodajalna izdelkov, po katerih je nekoč slovela stiška opatija, sedaj pa jih izdelujejo nekatere Mercatorjeve orga- nizacije, je životarila že dolgo. Dokler si niso segli v roke pravi ljudje, ki so našli skupni jezik, sk upen interes. Nič koliko zadev je bilo treba urediti, da je misel dobila krila. Nič koliko potov in prepričevanj. Toda, če imaš cilj, najdeš pot. Stiški opat dr. Anton Nadrah je pozdravil vse udeležence otvoritve, grosupeljski župan Marjan Ahlin, pa je prodajalno slovesno odprl. Citre Mihe Dovžana, harmonika Vitala Ahačiča in glas Toneta Kozlevčarja , so odmevali v pred- verju prodajalne. Otvoritev trgovine ni bila stereotipna, narejena po vzoru frazerskega in dologo-vezne ga besedovanja, čaščenja prehojenega in hvalisanja prihodnjega. Povedano je btlo, kdo so bili ljudje, ki so si segli v roke in ustvarili eno najlepših prodajaln, za katero so sredstva zagotovile Mercatorjeve organizacije in s tem v grosupeljski občini odprle še ena vrata skozi katera bo domači in tuji svet kulturno spoznal kaj ima slovenska dežela. Po skupni poti do nove prodajalne so hodili : M-Pekarna Grosuplje je bila nosilka posla pri urejanju prodajalne. Takole se je predstavila v katalogu so predstavljene nekdanje samostanske dejavnosti. Naslovnico kataloga je posnel v katalogu. Damjan Gale. Neverjetno, toda resnično Vesna Bleivveis Priznanje OF za trgovino Ob slovenskem prazniku — Dnevu osvovodilne fronte je prejela priznanje tudi trgovska prodajalna, in sicer trgovina Mercator-Rož-nikovega tozda Grmada na Bratovževi ploščadi v Ljubljani. Trgovci smo bolj vajeni graj kot priznanj. Zlasti v urbaniziranih in gosto naseljenih soseskah, kakršna je ljubljanska Bra-tovževa ploščad. Priznanje OF je delavcem prodajalne podelila krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti Urška Zatler. Predlagatelj je podelitev priznanja utemeljil takole : »Od vsega začetka se je poslovalnica Mercatorja, ki domuje v samem centru naše krajevne skupnosti z največjo možno mero in posluhom odzivala našim željam, potrebam in idejam. Kljub temu, da je prostorsko omejena, pa ponudba blaga v tej trgovini nemalokrat presega pričakovanja nas vseh. Pestra je in kakovostna hkrati. Poleg vsega pa je prav v tej trgovini moč srečati ' ljubeznivost, ustrežljivost, pripravljenost priskočiti na pomoč, kljub vesm tegobam, ki jih povzročajo delovne razmere in pogoji. V vseh letih se predstavniki poslovalnice vključujejo v vsi oblike krajevne samouprav( (skupščina, krajevna konferenc: SZDL, potrošniški svet), odziv: pa se tudi na posebej pripravlje ne in organizirane akcije (popra vilo ploščadi, srečanje krajano\ ob prazniku Posavja ipd.)« Podeljeno priznanje je drago ceno že zato, ker v sebi nosi tud drugo spoznanje : trgovina je se stavni del okolja, z njim živi ir zanj tudi skrbi. Sožitje med trgo vino in potrošniki je kronano 2 družbenim priznanjem. Le kda bo več tega? Tako se vpraša marsikateri trgovec - kako pa se do njega pride, vam bomo povedali v naslednji številki, ko varr bomo predstavili delavce v trgovini na Bratovževi ploščadi. — stiški opat, dr. Anton Nadrah in pater Avguštin — za SOZD Mercator : koordinatorka Meta Potočnik, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Mitja Ponikvar, dipl. iur. Vera Aljančič, direktor Mercator-Pekarne Grosuplje Štefan Plankar, Merca-tor-KŽK Gorenjske, TOZD Me-soizdelki Škofja Loka, Merca-tor-Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne, Mercator-Kmetijska zadruga Metlika, TOZD Vinska klet, Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Vinogradništvo kleti, Mercator-Kmetijska zadruga Ribnica — tenkočuten oblikovalec notranje opreme arhitekt Damir Dobronič iz Mercator-Tehne, TOZD tnvesta, — akademski kipar Tomaž Kržišnik, ki je izdelal likovno opremo prodajalne in s sodelavci oblikoval celostno grafično podobo. - izvajalci del : mizarstvo Pečnik iz Velikih Lašč, fa-jančni izdelki Mercator-MT, TOZD Contal —Steklo, Dekor , pečnice pa so izdelek novomeškega Pionirja — organizacija izvajalskih del in nadzor Peter Zidanič, Mercator—Tehna, TOZD Investa. Drugače gre lažje Vesna Bleivveis Teden beograjske Veleblagovnice Enkrat na leto se v beograjskem M - Rožnikovem tozdu Velebal-govnica, ki je obenem tudi že kar veleblagovnica sama, predstavijo Mercatorjeve proizvodne organizacije in njegovi večji poslovni partnerji iz Slovenije. Predstavitev spremljajo pokušine izdelkov, prikazi njihove uporabnosti, praktični nasveti in še vrsta drugih dejavnosti, ki prve pomladne dni v trgovini naredi drugačne, vabljivej-še za kupce. Odziv pride kasneje Letos so bili omenjeni dnevi med 11. in 16. aprilom. Z veliko mero spretnosti, izkušenj in znanja, jih je prijetno pripravil Mile Bitenc s sodelavci iz Veleblagovnice in drugih M-Rožnikovih temeljnih organizacij. Zbral je veliko propagandnega gradiva, za vrsto presenečenj za kupce, so poleg proizvodnih organizacij poskrebeli tudi v Veleblagovnici. »Kupce, ki v tefcdneh kupujejo v naši samopostrežni trgovini, čaka veliko presenečenj. Mednje bomo z žrebom razdelili vrsto privlačnih nagrad — od TV sprejemnika, Labodovih srajc, tedenskega paketa počitnic v Radenski, Medexovih izdelkov do cele vrste manjših, pa vseeno kar precej vrednih nagrad. Beograd je mesto, kjer se dober glas oziroma glas o dogajanju, ki je nenavadno, hitro razširi. O dogajanju v blagovnici je poročala b eo-grajska televizija, še več pa bo povedati o odmevnosti podobnih akcij, ko bodo o njih spregovorili sami potrošniki na posebni konferenci, ki bo vrhunec tega tedna.« To so besede direktorja tozda, Mirka Paravinje, ki tozd vodi ! tretje leto. »Posebnega takojšnjega učinka take akcije nimajo, so pa gotovo pomembne z vidika poudarjanja Mercatorjeve prisotnosti v beograjskem prostoru, glasovi o dogajanju pa pripeljejo potencialne kupce. Tega se nekaj naših kratkovidnih delavcev ne zaveda in ti so pri takih akcijah pravi nergači in godrnjači.« Predstavili smo... Vrsta izdelkov slovenskih proizvajalcev se je vabljivo predstavila Beograjčanom. Mirenska Dana jih je povabila na pokušino likerjev, izdelanih iz eksotičnih sadežev marakuje in kokosa, otrokom pa je nam enila napitke iz sadnih sirupov. Kupci so bili deležni posebne pozor nosti — ob nakupu so prejeli Danin sadni sok. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji delikatesnih izdelkov -Mercatorjevi tovarni mesnih izdelkov iz Ljubljane in Postojne, sta jih povabili na pokušino svežih salam, mortadele, piščančje in tirolske salame. Vse so lahko použili z namazi Mercator-Ete, Kolinski nimi izdelki iz programa Thomy ter Žitovim ajdovim kruhom. Zalili pa z odličnim belokranjskim vinom iz Mercatorjeve vinske kleti v Metliki in Krškem ali pa Unionovim Pils pivom. Komur je bilo več do spoznavanja nove pijače Šum in Miral, ki ju izdeluje Radenska, je lahko segel po njiju in ju pokušal ob nastopu plesne skupine Stil in gledanju video filma o Radencih. Za diabetike in tiste, ki se bojijo pravega sladkorja, je poskrbela Bayer Pharma z Natreenom, umetnim brezkaioričnim sladilom. Za zdravilne kure z izdelki Medexa je bilo med obiskovalci blagovnice veliko zanimanja. Posebno pozornost je vzbudil rice crispy, nov izdelek Merca-tor-Embe. Voditelj pokušine Mile Bitenc, ga je pripravil z jogurtom Mercator-Ljubljanskih mlekarn, kupce pa je Emba obdarovala še s pecilnim praškom in vanilijevim sladkorjem. Sladkosned oziroma sladoled Ljubljanskih mlekarn v družinskih zavitkih je, pripravljen na različne načine , doživel velik uspeh. Vrh je teden slovenskih proizvajalcev dosegel zadnji dan, ko so se na modni reviji predstavili : Rašica, Mura, Labod, Jutranjka, Modex, Triglav, Šešir, Galant in Lisca. Plesalke skupine Stil so revijo imenitno poživile. Revijo je vodil Mile Bitenc, ki ni pozabil poudariti komercialnega namena revije — prav te izdelke lahko kupite prav v tej blagovnici. Ves teden so se potrošniki seznanjali z uporabnostjo kozmetičnih izdelkov Ilirije-Vedrog, kolekcije In blue ter z izdelki D ah-lie. Ce ste se zdeli sebi premalo čedni, so vas demonstratorke ličenja povsem spremenile. Konferenca s potrošniki je pokazala, da si potrošniki takih predstavitev želijo, saj imajo premalo možnosti natančno spoznati ponujeno blago oziroma izdelke. Dogajanje v blagovnici si bodo mnogi zapomnili tudi zaradi nagrad. Kako pa sicer? Marsikdo bo dejal, da blagor todzu, ki je daleč od carja in podg drugo ozemeljsko komando. V beograjskem tozdu bi ga zanesljivo prepričali, da stikov z matično organizacijo ne ovirata ne oddaljenost, ne komanda. Se pa zato srečujejo z okoliščinami, ki so posebnosti okolja, v katerem živijo in delajo. Brez »rukar-jev« še ni preživel noben direktor beograjskega tozda. Vselej se najdejo ljudje, ki jih kaj moti in zadeve, pa čeprav gre za zahtevo po dobrem in poštenem delu, spolitizirajo. »Moje vodilo je : kdor noče delati, in to dobro, naj gre. Enako merilo velja tudi zame. Tak odnos mnoge moti, ne moti pa jih dobra pla’ča. S težavami, takimi in drugačnimi, sem se spoprijel in menim, da bom le z enotnim vodstvom tozda in enotnim celotnim kolektivom, uspel pripeljati blagovnico med "špico” beograjskih organizacij. Pri tem mi je vedno dobrodošla poslovna, strokovna in tovariška pomoč sodelavcev iz Rožnika in sozda. Poslovni rezultati tozda dokazujejo, da le gre navzgor, čeprav tega na samem objektu ni videti. Ta kaže škrbine na vseh koncih in resnično je potreben celovite, vendar postopne obnove. Nekaj smo sicer postorili na pročelju, vendar je to v primerjavi z ostalim, kar nas čaka, prava malenkost. Tudi sredstva za obnovo ne bodo majhna. Lani smo jih ocenili na 150 starih milijard. V Investi pripravljajo projektno dokumentacijo za obnovo, finančno pa bo vseskupaj odvisno od naše poslovne uspešnosti. Trenutno se nam ne godi preveč slabo. Od januarja do marca smo imeli precej velik promet in ta nam je omogočil, da smo aprila izplačali za Beograd zelo dobre osebne dohodke - povprečno 360 tisoč dinarjev na zaposlenega. Za ilustracijo : pri nas je prodajalka prejela okrog 320 tisoč dinarjev, v PK Beograd pa 110 tisoč. Že ta podatek dovolj plastično kaže na beograjske razmere.« Direktor Mirko Paravinja gotovo ne sodi med jadikovalce, ki bi za vse slabo iskali vzroke izven svojega dometa delovanja. »Še vse preveč smo tolerantni do slabega dela in slabega odnosa do premoženja, ki nam je zaupano. Tudi v naši blagovnici boste rišleteli na oboje, res pa je, da je bilo v preteklosti tega precej več. Tarnamo o veliki nezaposlenosti, pa nam je razpis za prosta dela in naloge pokazal kakšni kadri iščejo delo. Na razpis se je javilo 35 kandidatov, med njimi je bi! en sam, ki je naredil kolikortoliko spodbuden vtis. Zanj smo se že odločili, ko pa smo mu pokazali pisarniške prostore, je ogorčeno izjavi! »Jaz sem navajen kabinet- nega dela«. No ja, sem si mislil, ti kar ostani v kabinetu in igraj pomembnega pisarniškega molja. Če ti ustreza 150 tisoč dinarjev manj, le da si navidez ugleden birokrat. Od devetih pripravnikov, ki jih moramo letno zaposliti, sta uporabna eden do dva.« Ta pogovor z direktorjem je bil nenavadno podoben tistemu izpred treh let. Takrat je bil sedanji direktor, bi rekli, še direktorski pripravnik. Marsikaj od tistega, kar je obljubljal na začetku je tudi uresničil. Ko greš čez prodajne prostore se ne moreš znebiti vtisa, da vlada določena mera ležernosti (prazne p olice, prodajalke pa zbrane v grozde, nekaj aranžerskih ostanke v spominja na 15 letnico blagovnice, ki je bila lani, marsikje b i oguljenost in starost hiše spretno prikrili s temeljito uporab o vode, detergenta in ščetke ter domiselno postavitvijo regalov) , ki ji ne bo kos še tako domiselna poslovna politika, ki je ne bo spremenil ne slab, ne dober osebni dohodek. Ob tej ugotovitvi mi bo kdo očital pristranskost in nenaklonjenost, toda braniti se jo upam z obema rokama. Pa vi Slovenci... Zvok! alpskih poskočnic, ki imajo več skupnega z jodlarijo, kot pa z nami na sončni strani Alp, so opozarjali kupce, da se v trgovini dogaja nekaj, kar je povezano s to deželo. Nehote prisluhneš komentarjem. Večina pohvalnih in vsi se začnejo pribiižmo enako...”pa ovi Slovenci”, potem malo zavijejo na drugo plat in končujejo pri politikantskih komentarjih. Očitno je, da so sredstva obveščanja opravila svoje. Še ajdov kruh ne more brez političnega komentarja o stališčih dežele z lipovim listom. Dobrohotna zančiinost okolja... ali pa razdiralne posledice necelovitega in tendencioznega obveščanja. Grenak in neprijeten Občutek, da tako malo vemo drug o drugem. Sicer pa je prisluškovanje nekaj grdega, zlasti še, če je uporabljeno tudi pri zapisu o utripu v tozdu. Pa mi je grenkoba o tem, koliko vemo drug o drugem, prišla prav tudi za razmišljanje o isti zadevi, le omejeno na krog pod sozdovo marelo. Privlačne premene Vesna Bleiweis Nedelja beogradske Veleblagovnice Proizvodne organizacije i značajniji poslovni partner! soura Mercator in Mercator-Rožnika, poura Veiebalgovnica Beograd u Beogradu se predstavljaju jednom godišnje. Tom prilikom je za kupce pripremljena degustacija proizvoda, demonstracija njihove primen-Ijivosti, a istovremeno mogu dobiti i praktične savete. Navedene i još niz drugih aktivnosti čine prve prolečne dane u trgo vini drugči-jim, još privlačnijim. Odjek stiže kasnije Ove godine pomenuti su dani održani izmedu 11. i 16. aprila. Pomoču saradnika iz Velebalgov-nice i ostalih M —Rožnikovih organizacija te, naravno velikom merom umešnosti, iskustva i znanja, pripremio. ih je. Mile Bitenc. Prikupio je obiman propagandni materijal, dok se osim proizvodnih organizacija za niz iznedenja za kupce pobrinula i Veleblagovnica sama. "Kupce, koji ovih dana kupuju u našoj samoposluzi, očekuju brojna iznenadenja. Ždrebom če neki od njih postati dobitnici privlačnih nagrada - od TV pri-jemnika, košulja tvornice Labod, jednonedeljnog odmora u Ra-dencima, proizvoda Medexa - do manjih, ali ipak vrednih nagrada. U Beogradu se dobar glas, odnosno glas o nekom neobi-čnom zbivanju izuzetno brzo proširi. O torne, šta se dešava u našoj Veleblagovnici, izveštavala je i Televizija Beograd. Kako su prihvačene ova i slične akcije, moči čemo da kažemo nešto više, kada se o torne izjasne i po-trošači na posebnoj konferenciji, koja če svakako pretstavlajti vr-hunac nedelje,” rekao nam je Mirko Paravinja, koji je rukovodi-lac ooura več treču godinu. ”Ovakve akcije ne postižu naročiti efekat, koji bi se morao od-mah primetiti, ali su bez sumnje veoma značajne. Ako jih posma-tramo iz aspekta naglašene pri-sutnosti Mercatora u beogrda-skom prostoru to se ne može osporavati. Vesti o torne, da se nešto zbiva, dovode i potencialne kupce, što nekolicina naših kratkovidnih radnika ne shvata. Prilikom ovakvih akcija oni su prava dangizala i gundala. Predstavili smo ... Beogradanima je na privlačan način predstavljen niz proizvoda : Dana iz Mirne pozvala ih je na degustaciju likera, pripremljenih od ekzotičnog voča (marakuje i kokosa), a deci su bili namenjeni napiči od vočnih sirupa. Posebna pažnja posvečena je kupcima, koji su prilikom kupovine primili i poklon — Danin vočni sok. Na svoj račun došli su i ljubitelji delikatesnih proizvoda, kada su jih Mercatorove tvornice mesnih proizvoda iz Ljubljane i Postojne pozvale na degustaciju svežih salama, mortadele, pileče i tirolske salame. Na komad hleba od heljde (proizvod Žita), mogli su staviti pored delikatesnih in nekih proizvoda Mercator-E-te i Kolinske iz programa Thomy, te sve skupa zaliti izvršnim belokranjskim vinom iz mercatorovog vinskog podruma iz Metlike ili Kr-škog odnosno Pils pivom iz Pivovarne Union. Kome je više stalo da kuša novo piče Sum i Miral,- kojeg proizvodi Radenska, mogao se odločiti i upoznati ih, uživajoči istovremeno u nastopu plesne grupe Stil i gledanju video filma o Ra-dencima. Za diabetičare i one potrošače, koji se plaše pravog šečera, pobrinula se Bayer Phar-ma , nudeči im Natreen, veštački beskalorični zasladivač. Veliko interesovanje je medu posetioci-ma Veleblagovnice prebudila mogočnost lečenja pomoču proizvoda iz Medexa. Naročilu paž-nju je izazvao rice crispy, novi proizvod Mercator-Embe, kojeg je voditelj degustacije pripremio s jogurtom Mercator-Ljubljanskih mlekarn, dok je Emba poklonila kupcima prašak za pecivo i vanilin šečer. Sladkosned, 'odnosno sladoled Ljubljanskih mlekarn u porodičnim pakovanji-ma pripremljen na raznovrsne načine, takode je postigao veliki uspeh. Nedelja sloveskih proizvodača dostigla je vrhunac poslednjeg dana, kada su se na modnoj reviji predstavili proizvodači tekstila : Rašica, Mura, Labod, Jutranjka, Modex, Triglav, Šešir, Galant i Lisca. Za šarenilo modne revije pobrinula se i plesna grupa Stil, dok Mile Bitenc, kao voditelj, nije zaboravio da naglasi njen komercialni značaj rečima :”Upravo ove proizvode, koje ste gledali, možete da kupite u toj robnoj kuči. Kako se koriste kozmetički, preparati Ilirije—Vedrog, kolekcije In blue i proizvodi Dahlije mogli su potrošači, pre svega lepši pol, saznati svaki dan te nedelje. Ako bi vam se učinilo, da niste dovoljno zgodni, demonstrator-ke bi vam pomoču šminke za čas potpuno izmenile izgled. Konferencija, odnosno razgovor s potrošačima je pokazala, da priželjkuju ovakva predstavljanja, pošto inače nemaju dovoljno mogučnosti, da detaljnjije upoznaju ponudenu robu odnosno proizvode. Zbivanje u Veleblagovnici mnogima če ostati u sečanju i zbog nagrada i poklona. Kako inače ? Mnogi če reči — blago oouru koji se nalazi daleko od čara i ispod druge teritorijalne vlasti. Ali, u beogradskom oouru sigurno bi ih ubedili, da kontakte sa matičnom organizacijom ne sprečavaju ni udaljenost, ni vlast. Ali, zato se susreču sa okolnosti-ma, karakterističnim za sredinu, u kojoj žive i rade. Bez "rukera” nije preživeo još nijedan direktor beogradskog ooura. Uvek se na-du ljudi kojima nešto smeta, te — iako je u pitanju zahtev za dobar i pošten, rad, spolitizirajo stvari. "Moje osnovno načelo je ; ko neče da radi, i to dobro, neka ide. Isti kriterijum važi i za mene. Ovakav odnos mnogima smeta, ali im ne smeta dobra plata. Te-škočama, ovakvim ili onakvim, uhvatio sam se u koštac i smatram, da ču moči samo s jedin-stvenim rukovodstvom ooura i jedinstvenim celokupnim kolektivom uspeti, da dovedem Veleblagovnico u "špicu" beograd-skih organizacija. Pri torne mi je uvek dobrodošla poslovna, stru-čna, i drugarska pomoč saradnika iz Rožnika i soura. Poslovni rezultati ooura dokazuju, da ipak ide prema gore, iako se to na sa-mom objektu ne može videti. Ovaj pokazuje škrbotine na broj-nim mestima i zaista je potreban potpune, ali postepene adaptacije. Nešto smo, doduše, popravili na fasadi, ali je to u poredenju s ostalim, što nas očekuje, prava sitnica. Ni višina sredstava, potrebnih za adaptaciju, neče biti zanemariva. U prošloj godini precenjena su na 150 starih milijardi dinara. U Investi pripremaju pro-jektnu dokumentaciju za adaptaciju, a u finansijskom pogledu zavisiče sve skupa od naše poslovne uspešnosti. Momentalno nam ne ide baš loše. Od januara do marta imali smo prilično velik promet i taj nam je omogučio, da smo u aprilu mesecu isplatili za Beograd veoma dobre lične do-hotke, u proseku 360.000 dinara na zaposlenog. Za ilustracijo : kod nas je prodavačica primila oko 320 hiljada dinara, a u RK Beograd 110 hiljada. Več ovaj podatak dovoljno plastično pokazuje, kakve su beogradske prilike. Direktor Mirko Paravinja bez sumnje ne spada medu ljude koji jadikuju i koji bi za sve, što je loše, tražili van’ svog dometa delovanja. "Još uvek smo isuviše tolerantni prema lošem radu i sla-bom odnosu do društvene imovi-ne, koja nam je poverena. U našoj Veleblagovnici čete takode naiči i na jedno i na drugo, ali -istini na volju — treba reči, da je toga bilo u prošlosti bilo neupo-redivo više. Žalimo se zbog velike besposlenosti, a konkurs za slobodna radna mesta pokazao nam je, kakvi kadrovi traže po-sao. Na konkurs se javilo 35 kandidata, medu kojima je bio samo jedan, koji napravic koliko —toliko dobar utisak. Več smo doneli odluku, da ga primimo, ali kada smo mu pokazali kancelarijske prostorije s ogorčenjem je izja-vio : "Nauči o sam na kabinetski rad I” Majde, pomislio sam, samo ti ostani u kabinetu i glumi od-važnog kancelarijskog moljca. Ako ti odgovara 150 hiljada dinara manje, samo da si na izgled ugledan birokrata I Od devet pripravnika, koje moramo da zaposlimo godišnje, sposobni su samo jedan do dva. Ovaj razgovor sa direktorom bio je neobično sličan onome od pred tri godine. Tada je bio sa-dašnji direktor, mogli bismo reči, još direktorski pripravnik. Mnogo od toga, što je na početku obe-čavao je i realizovao. Prolazeči kroz prostorije prodavnice ne može se otarasiti utiska, da vlada odredena mera ležernosti (prazne police a prodavačice oku-pljene u grupe, nekoliko ostatka dekoracije potseča na 15 godiš-njicu kuče, koju su slavili prošle godine, na mnogim mestima mogla bi se izlizanost i starost kuče umešno prikriti temeljitom upo-trebom vode, deterdenta i četke te domišljatim razmeštanjem regala) s kojima se neče moči uh-vatiti u koštac još tako dosetljiva poslovna politika, koju neče da promeni ni loš, ni dobar lični do-hodak. Možda če zbog ove konstatacije neko da mi prebacuje pristranost i nenaklonost, ali je mogu braniti s obe ruke. Pa vi Slovenci... Tonovi alpskih polki, koji imaju više zajedničkog s jodlovanjem nego sa nama "na sunčanoj strani Alpi”, skretali su pažnju kupcima, da se u trgovini zbiva nešto, što je povezano s tom zemljom. Nehotice oslušneš kometarima, od kojih je večina pohvalnih, ali svi započinju od prilike isto...."Pa vi, Slovenci”, onda malo skrenu na drugu stranu, ne bi li se zavr-šili s politikanstkim komentarima. Očigledno je, da su stredstva javnog informisanja učinila svoje. Čak ni hleb od heljde ne može da se prodaje bez političkog ko-mentara o stavovima zemlje, čiji je simbol list od lipe. Blagonaklo-nost sredine...ili destruktivne posledice manjkavog i tendencioz-nog informisanja. Gorak i nepri-jatan osečaj, pošto toliko malo znamo jedni o drugima. Ali, pri-sluškivanje nije lepo, naročite ako se koristi i za izveštaj o torne, kako "diše” oour. Ova gorčina prilikom razmišljanja o torne, koliko se medusob-no poznajemo, dobro mi je došla i za razmišljanje o istom problemu, ali usmerena na krug izpod kišobrana soura. Letni pregled plemenski bikov v Preski Anton Grabljevec, Anton Kandare Merila Nova merila za ocenjevanje piemenjakov.V letu 1988 je komisija ocenjevala plemenjake po novem načinu. Biki so bili ocenjeni po linearni metodi za lastnosti : okvir, omišičenost in oblike, od 1 do 9 točk za vsako lastnost. Po stari metodi so bili biki ocenjeni od 1 do 5 točk za tip in oblike. OKVIR živali predstavlja obsežnost telesa, to je dolžina, višina in globina živali za posamezno pasmo. OCENA OMIŠIČENOSTI predstavlja pri plemenjakih izraženost mišičevja v prednjem, srednjem in zadnjem delu telesa. Ta lastnost je v selekciji zelo pomembna za pridobivanje kakovostnega mesa in dobre klavnosti. K ocenjevanju OBLIK pa spada skladna povezanost živali, ko-rektonost nog, parkljev in stoja živali. Selekcijske služba Mercator—Kmetijskega zavoda Ljubljana je v letošnjem letu izboljšala katalog bikov, ki je poleg rodovnika in rezultatov progenega testa tudi slikovno opremljen. V katalogu so predstavljeni samo biki, s katerimi se bo semenilo v letu 1988/89. Biki, ki so bili predstavljeni na licenciranju, pa niso v katalogu, spadajo v II. kategorijo in čakajo na rezultate testa na mlečnost in rastnost. Komisija je ocenila 59 bikov rjave pasme, 20 čmobele HF pasme, enega redholstein pasme, dva charolais pasme, enega li-mousine in dva rdečecikaste pasme.Skupaj je bilo ocenjenih 84 bikov, od tega 47 živih in 37 z zalogo semena. Biki so bili ocenjeni v 4 kategorija glede na poreklo, telesne mere, okvir, omišičenost, obliko, performans test oziroma test na rastnost in na rezultate progenega testa na mleko pri hčerah in na rezultate rast-nosti pri sinovih. Razred — kategorija : KATEGORIJA I so biki v starosti 1—2 let, ki se vključujejo v osemenjevanje. S temi biki se opravi do 3000 letnih osemenitev. Po opravljenih tritisoč osemenitvah se pri tej kategoriji z osemenjevanjem preneha in se čaka na rezultate progenega te- KATEGORIJA II so biki, ki so že opravili do 3000 letnih osemenitev. Seme se pripravlja in skladišči na zalogi. Zaloga globoko zamrznjenega semena naj bo od 5 do 15 tisoč doz glede na poreklo plemenjaka. KATEGORIJA III so biki s pro-genim testom, oziroma na iskane gospodarske lastnosti : mleko, tip, oblike itd. na hčerah in sinovih. V osemenjevanje se vključujejo le biki s pozitivno plemensko vrednostjo na iskane gospodarske lastnosti. V tej kategoriji so v glavnem biki, ki niso več živi, imajao pa zalogo globoko zamrznjenega semena. KATEGORIJA IV so biki za gospodarsko križanje plamenic za večjo prirejo mesa (CH in LIM) ali mleka (RH). Pregled ocenjenih bikov po pasmah Rjava pasma : ocenjenih je bilo 59 bikov, in sicer 31 žiivih in 28 z zalogo semena. Kategorija III — 29 bikov Kategorija II ČR - 1 bik Kategorija 1 — 16 bikovg V kategorijo II Č, ki čakajo rezultate progenega testa je razvrščenih 9 bikov. Komisija dveh bikov (ELMO 110594, EDO 110610) ni ocenila in bo jeseni 1988 ponovno preverila podatke o poreklu in rast-nosti. Dva je izločila iz osemenjevanja. Plemenice rjave pasme se bo osemenjevalo s 45 biki, od katerih je 29 pozitivno testiranih na mleko. V kategoriji I je 16 bikov, s katerimi se bo osemenilo 3000 letnih osemenitev za progeni test. Črnobela pasma: ocenjenih je bilo 20 bikov. Med temi je osem testiranih prisotnih le ž zalogo semena. Kategorija III — 8 bikov Kategorija I — 8 bikov V skupino bikov, ki čakajo rezultate progenega testa so razvrščeni 4 biki. Pri črnobeli pasmi se bo osemenjevalo s 16 biki, od katerih je 8 bikov testiranih in imajo pozitivno plemensko vrednost za količino mleka. Med temi, po visoki plemenski vrednosti izstopajo : FRAK 130418, MAKI 130428, IN-DES 100300 in SABOR 100329. Redholstein pasma : Kategorija l/IV - SAK 130520 Bik je namenjen za osemenjevanje črnobelih krav za progeni test in za osemenjevanje krav lisaste pasme v tistih rejah, kjer so usmerjeni v proizvodnjo mleka. Mesne pasme : Charolais Kategorija IV - 1 bik ŠIM 160480 Limousine - INDIEN 100143 izločen zaradi starosti. Rdečecikasta pasma Komisija je ocenila dva nežive-ča bika z zalogo semena. To seme se uporablja v majhnih količinah na področjih, kjer so še krave rdečecikaste pasme. Oba sta bila ocenjena v kategorijo IV. V širokem izboru testiranih bikov pri rjavi in črnobeli pasmi, kakor tudi s kakovostnimi mladimi biki, je zagotovljeno vsem rejcem v Sloveniji, da za svoj način in cilj reje najdejo primerne živali ter si s tem zagotovijo dobro potomstvo, od katerega lahko pričakujejo dobre dosežke v proizvodnji mleka in mesa. Osemenjevanje bo potekalo po programih komisij za rjavo in črnobelo pasmo. V obdobju od maja 1988 do septembra 1988 se bo semenilo z biki III. kategorije oziroma testiranimi biki, v obdobju od oktobra 1988 do febru- arja 1989 pa z biki I. kategorije oziroma mladimi biki. Seznam bikov za osemenjevanje : v seznamu so navedeni biki za osemenjevanje v letu 1988/89 s poreklom in rezultati progenega testa. Slika iz Bleiweisovega Nauka o umni živinoreji iz leta 1871. MERCATOR KMETIJSKI £AVCD LJUBLJANA Osemenjevalni center Preska 61215 Medvode tel.(061) 611 - 266 SEZNAM bikov za osemenjevanje v letu 1988/89 RJAVA PASMA - testirani biki Zap. št. Ime in.št. bika oče Test na RPV mlečnost Test na rasnost v g c' pv % AR Kal oc:er 1. ROMO 100158 ROMEO Italija 101 + 47 0 m. 2. Dl TER 100262 DURANO Avstrija 101 . + 12 1251 68 m. 3. EROS 100288 ELEGANT ZDA 101 + 30 1135 50 m. 4. NIL 100297 NOL Slovenija 101 + 47 1298 25 m 5. SILOS 100307 STRE!CH ZDA 101 + 43 1253 . 50 m. 6. TAST 100319 TOM JONES ZDA 101 + 22 991 50 m. 7. TAMAR 100323 TOM JONES, ZDA 100 - 1 1053 50 m. 8. JOVO 100337 JODAN Slovenija 105 + 115 1217 62 m. 9. ALKO 110397 ACVIC ZRN 102 + 85 1087 62 m. 10. ANDI 110388 ACVIC ZRN 101 + 33 1078 50 m. 11. BENO 000223 BLITZ • Avstrija 104 + 140 0 m. 12. NORMAN 100161 NORVICUS ZRN 113 + 234 50 m. 13. CAR 100164 CARLOS Italija 102 + 72 1088 0 m. 14. CER 100190 CEDRIC ZDA 104 +,.142 1155 50 m. 15. FOREST 100193 FOREST ZRN 104 + 122 25 m. 16. NAVIP 100195 NORVICUS ZRN 103 + 105 75 m. 17. CEH 100199 CEDRIC ZDA 104 + 146 1128 50 IH. 18. BRUC 100223 BURTON ZDA 105 + 156 1054 50 III. 19. ELAN 100224 ELEGANT ZDA 105 + 165 1007 50 III. 20. FLOS 100231 TIFLIS ZRN 107 + 245 25 III. 21. DABER 100243 DELEGATE ZDA 1C1 + 24 1149 50 III. 22. SAKO 100255 STRETCH ZDA 105 +' 174 1097 50 III. 23. MAJK 100261 MAXIMILLIAN A 106 + 94 62 III. 24. BILI 100272 BURTON ZDA 106 + 179 1181 50 III. 25. BAROK 100285 BURTON ZDA 102 + 58 50 III. 26. TRIMO 100322 TOM JONES ZDA 104 + 133 912 .50 III. 27. PALE 100334 PERFORMER ZDA 102 + 75 980 50 III. 28. IDEAL 100354 IMPROVER ZDA 109 + 87 50 III. 29. GOLJAT 100361 GOLDEN ZDA 100 + 16 1151 50 III. Manjša količina semena (300 - 800 doz po biku) od številke 11 do 29 1. EVRO 1000463 P. EVILO ZDA 1401 RJAVA PASMA - mladi biki - max. mlečnost matere 1. NISAN 110504 NORMAN Slovenija 4 _ 9109 4,25 1125 50 I. 2. SAM 110538 STRETCH ZDA *> - 5916 - 3,88 1262 75 I. 3. BEST 110559 BENCHMARK ZDA 5 - 6387 - 3,73 '1387 50 I. 4. JORK 110571 JUBILATION ZDA 4 - 6009 - 3,74 1047 50 I. 5. IVANO 110568 ICHABOD ZDA 3 - 8139 - 3,77 1169 63 I. 6. DOK 110569 DVNASTV ZDA 5 - 7584 - 4,45 900 87 I. 7. BULDO 110572 BENCHMARK ZDA 5 - 6280 - 4,30 1210 75 I. 8. JADO 110584 JUBILATION ZDA 7 - 7787 - 3,44 1251 62 I. 9. RUDNO 110585 RENEGADE ZDA 1 - 6140 - 3,78 1054 75 I. 10. JUGO 110583 JUBILATION ZDA 3 - 7250 - 3,57 1115 75 I. 11. UEKO 110586 ELAN Slovenija 1 - 5602 - 3,99 50 I. 12. RUT 110587 RENEGADE ZDA 6 - 8215 - 3,70 50 I. 13. EMO 110595 ELBRITE ZDA 6 - 6739 - 3,98 824 62 I. 14. PERI 110596 PATOS Slovenija 6387 - 3,73 1179 6 I. 15. DIKO 110613 DELEGATE ZDA 6 - 6250 - 4,83 1246 75 I. 16. ENDI 110614 EL BRIJE ZDA 5 7144 - 3,68 87 I. Letni pregled in ocenjevanje Vesna Bleivveis S pravo izbiro do kakovosti Preska pri Medvodah — S.maja je bil v Osemenjevalnem centru Mercator —Kmetijskega zavoda iz Ljubljane letni pregled in ocenjevanje bikov. Pregled in ocenjevanje sta sodila v vsakoletni pregled, ki ga organizirajo skupaj z Zavodom tudi vsi področni veterinarsko živinorejski zavodi. Letos so bili ti pregledi tudi v Murski Soboti in na Ptuju. Dobrodošlico udeleženecem pregledne razstave je izrekel direktor Kmetijskega zavoda Nace Lovšin. Posebej je poudaril pomen teh preglednih razstav za kakovostno vzrejo čred. Le skrbno preverjene in strokovno ocenjene lastnosti živali lahko dajo optimalne gospodarske rezultate. Uvodna in pojasnjevalna be- seda dr. Jožeta Fe rčeja je bila nedvoumna : pogrešamo rejske skupnosti. Te bi morale zaživeti kot centri za usklajevanje in načrtovanje vzreje plemenskih živali. Še bolj pa so ude leženci prisluhnili pozivu na ustanovitev Slovenske kme čke zveze. Priprav zanjo naj se udeležijo vsi, ki menijo, da se bo v okviru te stanovske in politične združbe lahko bolje in učinkoviteje uvelja- Slika iz Bleiweisovega Nauka o umni živinoreji iz leta 1871. P □ d d b a XII. Molzno ogledalo 3 5 * 5 Kako se goveda merijo, da se zve, koliko bodo zaklana imela mesa. Takole nekoč... ■S o N m v * S S DITER 100262-28 Rejec: /Avstrija/ OC Preska Medvode Kmetijski zavod Ljubljana Roj.: 9. 4. 1977 Pasma: 77-68,7 % AR DURANO 139023467/11.a 15 hč/ 17,6 kg 4,3 % 2 hč/4758-196-4,12 % White Cloud Doris Jason 41 hč/7372-304-4,1 3 % + 1132, +.0,02 PV + 66, + 0,03, 8 VEGA 141760764 E 1/1.6732-280-4,16 i 0 molž. = 2,68 kg Nero 113186 961 3 x I.a. 419 hč/4185-169-4,04 % Leto Kat. Ocena Višina VH cm Teža kg NR % P-test gr/d 1988 8 8 7 1.038 69,77 1.251 TESTMN OCENE POTOMSTVA Težavnost telitev Leto Število telet Težavnost telitev 1988 227 n Prvesnice Število hčera 381 Višina vihra cm 129,28 /+0,1/ Obseg prsi cm 182,25 /-0,42/ Prirast Leto Število sinov Živa teža kg Prirast g/dan RPV 81/82 562 940 101 Mlečnost hčera Leto Dni lak. Število hčera Mieka kg Mast kg Mast % PV mleko PV tolščo 1988 100 16,1 +0.89 1989 305 3.215 120 3,73 +12 - 2,5 Bik primeren za kombinirano rejo. CRNOBELA PASMA - testirani biki Zap. Ime in.št. bika št. • oče Test na mlečnost RPV PV % tolšče % Kat. HF ocena 1. BATE ID0267 P- BURKE ZDA 107 + 30 100 III. 2. BONO 100271 P. BURKE ZDA 105 + 131 75 III. 3. INDES 100300 G. IDEAL ZDA 107 + 358 + 0,01 75 III. 4. IVANKO 100311 IVANHOE S. ZDA 119 + 30 + 0,06 75 III. 5. SABOR 100829 STANDAUT J. ZDA 112 + 337 75 III. 6. SAME 130390 J. STREAM ZDA 102 + 115 . + 0,01 87 III. 7. FRAK 130418 C. FORD ZDA 109 + 423 + 0,04 75 III. 8. MAKI 130428 F. MATT ZDA 108 + 349 + 0,04 75 III. CRNOBELA PASMA - mladi biki - max. mlečnost matere 1. MARK 130551 MARV£X ZDA 4 - 12,403 — 3,16 % 75 I. 2. RON 130561 RIS Slovenija 1 - 7042 3,73 % 81 L 3. DRUZ 130562 DIMC Slovenija 3 - 9585 3,85 % 81 I. 4. ROK 130588 RIS Slovenija 2 - 7101 — 3,17 % 84 I. 5. DENIS 130608 C. DAM ZDA 8198 — 3,30 % 75 I. 6. KIT 130609 KJ. CHARISMA ZDA 4. - 9013 — 3,50 % 75 I. 7. AKI 130611 • ASTRO E. ZDA 9677 — 3,30 % 75 I. 8. HALE 130612 I-1UTCH ZDA 3 10,273 3,59 % 94 L 9. SAK 130520 STRICKLER ZDA 3 - 7011 - 3,45 % RH I./IV. CHAROLAIS PASMA : ŠINK 160480 RDECECIKASTA PASMA : SOLO 100192 FANT 100260 vljajo kmečko in kmetijsko vprašanje. Nepoznavalec bi dejal , da je šlo za nekakšno revijo, kajti živali so njihovi oskrbniki prignali v ocenjevalni krog, komentator pa je vsak "model” posebej predstavil. Vendar je taka predstavi tev sestavni del ocenjevalnega rituala. Pred ocenjevalci se zvrstijo živali in njihovo strokovno oko ne spregleda pomanjkljivosti. Letošnji pregled v Osemneje-valnem centru je spremljal ličen katalog, v katerem so bili predstavljeni temeljni podatki o bikih, za katere je stroka menila, da so najprimernejši genetski potencial za osemenjevanje v letu 1988. Komisija, ki so jo sestavljali ugledni strokovnjaki, je živali ocenila že prej in ocene so bile že natisnjene v katalogu.Neposredna pojasnila o merilih za ocene so bila dobrodošla predvsem študentom veterine in agronomije pa tudi drugim udeležencem. Opozorila na to in ono pomanjkljivost, zaradi katere posamezna žival ni dobila višje ocene, so marsikoga navedle, da si je predstavljeno žival bolje ogledal. Biki za osemenjevanje v letu 1988 — 89 sodijo v rjavo, črnobe-lo, charolais in rdečecikasto pasmo. Po merilih, ki zagotavljajo kakovostno potomstvo, tako glede mlečnosti kot klavnosti. • *,ran maj '88 Mercator Mercator Stanovsko politična organizacija Vesna Bleivveis maj '88 Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečkoladine - ustanovljeni Ljubljana, 12.maja — dan, ki si ga bodo kot svoj preporod zapomnili slovenski kmetje in vsi tisti, ki jim usoda položaja in razvoja kmetijstva v socializmu nista zgolj politična fraza, temveč vprašanje ekonomskega in narodnostnega obstoja. Javna tribuna o ustanovitvi obeh Zvez ni ostala na ravni debatnega kritikantskega kluba, temveč Je na zahtevo udeležencev dobila ustanovitveni pomen. Dvanajsti maj je torej datum zakonite ustanovitve obeh Zvez. Iniciativna odbora za ustanovitev pa sta po stala začasna upravna odbora. Slovensko kmečko zvezo bo vodil Ivan Oman, mladinsko pa Emil Erjavec. Okvir delovanja in organiziranosti Obe Zvezi se bosta organizirali na osnovi zakona o društvih, ker je to edina pravna možnost za zakonito ustanovitev in delovanje. In glede na to, bosta delovali v okviru SZDL oziroma ZSMS. Obe Zvezi sta predstavili model svojega delovanja in organiziranosti ter programe. Člani Zvez naj bi bili praviloma kmetje, njihovi družinski člani, v kmetijstvu zaposleni delavci in strokovnjaki. Članstvo v Zvezi je prostovoljno in temelji na pismeni pristopni izjavir Člani bodo plačevali članarino in s tem Zvezama omogočili finančno neodvisnost od uradnih virov.To v bistvu pomeni vnaprej zagotovljeno politično neodvisnost od institucionalnih oblik delovanja političnega sistema. Iniciativni odbor za ustanovitev Slovenske kmečke zveze je predlagal naslednje organe : ob- »Učenosti, umetnosti in znajdenja so se v kratkih leta h tako razširile, de kdorkoli z njimi naprej ne hiti, ne posnema, kar so drugi korlstniga znajdi), ampak se trdovratno stari-ga drži, gre rakovo pot, vsaki dan mejn zna, se v zdanjim obrazenji sveta ne znajde, v sredi svojih rojakov, znancov In prjatlov si neznan ptuj deželec zdi...« (dr. Janez Bleivveis, Oznanilo, 1. številka Novic,) čni zbor Zveze, upravni in nadzorni odbor , Zveza naj bi imela svoje krajevne, območne in regijske zbore. Predsednik upravnega odbora Zveze pa bi bil tudi predsednik Zveze. Podobno organiziranost so predlagali tudi mladi slovenski kmetje. Njihova zveza naj bi imela skupščino, izvršni odbor in krajevne zbore. Za obe Zvezi pa pri postavitvi organov velja načelo odprtosti in demokratičnih izvolitev predstavnikov v vse organe. Merila za izvolitev predstavnikov so : poštenost, izobraženost in status kmeta (ne vikendaš s statusom kmeta!). Vsa ostala merila, ki jih »Gospodje, poljedelstvo je osnova človeškega gibanja v civiliziranih državah, poljedelstvo je temelj obrti in trgovine, zibelka kulture. S trdnim poljedelstvom je država velika in mogočna.« (dr. Janez Bleivveis ob 100 letnici Kranjske kmetijske družbe, 1867) na splošno in utemeljeno posmehljivo označujemo z moralno in politično neoporečnostjo, so izločena. Program z malo, toda oprijemljivimi cilji Zveza je svoj program strnila v štiri temeljne točke : - boj za tako kmetijsko politiko, ki bo koristna za kmečki stan in slovensko ljudstvo kot celoto, - boj za zakonodajo, ki bo omogočala napredek in razvoj, so ci-alno varnost, pravičnost, enakopravnost kmetov v gospodarskem in političnem življenju, - boj za ozdravitev posledic napak in za odpravo ideološke navlake in političnih blokad, - boj za tako kmetijsko šolstvo in izobraževanje, ki bosta kmetu zagotovila profesionalizacijo. Nič dosti drugačen ni program mladih. Le poudarili so vlogo in pomen posameznika, mladega človeka, ki se lahko z vso mladostno zagnanostjo, vročekrvnostjo in upornostjo ter ne zgolj z besedno obliko boja, odloči tudi za druge metode. Tudi za štrajk. Več kot tisoč državljanjije, kmetic, kmetov in pri jateljev kmečkega stanu, Izbrali na javni kmečki tribuni v Ljubljani, v celoti P™ ustanovitev obeh kmečkih stanovsko političnih Pcij — Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenke zveze. Javno tribuno razglašaj atiovni obnčni zbor obeh Zvez in obema iniciativtirjoiria dajemo pooblastila upravnih odborov. Podpl^ Programsko izhodišče obeh organizacij, ki bostajbuino gospodarsko, socialno in politično enakoprr®čkega stanu in tako prenovo kmetijske zakonodaPiske politike, ki bo jamčila gospodarsko, demogmjurno in naravovarstveno oživljanje slovenskega posebej najbolj ogroženih in opuščenih delov naše krPrlčani smo, da bo Zvezi v teh zahtevah podpirala in demokratična javnost in da bo morala ob| Poslušati slas kmetstva. Kmetje, zbrani na dana*0^ ne zaupamo več zvezni vladi. Zahtevamo neposredn^ah organov oblasti, na katerih bodo lahko politlf'*lrani kmetje kandidirali svoje predstavnike. l Zahtevamo ustavno — p^o družinske kmetije in zadružne lastnine ter odp^kega maksimuma in vrnitev odvzete zadružne l«f. Zahtevamo odpravo kn^Zdarskih in lovskih monopolov. i Zahtevamo takojšen pT^upnih $en mesa, daru-gače napovedujemo splo^ki živinorejski štrajk. ------------—----------------------------/—. Za zdravo pamet gre. V svojih metodah in načinu dela ne priznavajo obremenjenosti s strahovlado preteklosti. Poudarili so tudi, da v svoj program vključujejo tudi boj za pravno varno in civilno državo. Gibanje mladih kmetov je med izhodišča svoje- »Padia je tlaka in desetina in oprostene so zemljišča jarma, ki jih je težil toliko let. Odkupljena desetina in tlaka, zaostali dolgovi na nji od več let in povikšani davki so naložili kmetom plačila, ktere ker se jih je več skupaj nabralo in so poslednje letine večidel slabe bile, stiskajo kmeta, da sedaj še ne more čutiti gotove dobrote , ki jim ga bo v prihodnje donašalo oprostenje zemljišč.« (dr. Janez Bleivveis ob zemljiški reformi v Avstro-ogrski 1848) ga delovanja uvrstilo tudi poudarjene zahteve mladih, izrečenih na Krškem kongresu. Zahteva po predstavnikih v parlamentu Obe Zvezi bi bili bolj sami sebi namen, če ne bi že v startu postavili dveh opredelitev : enakopravnost v dialogu z obstoječimi oblastveno političnimi strukturami ter enakopraven in demokratičen sistem volilnega postopka, ki jima bo kot gibanjema znotraj SZDL in ZSMS zanes Ijivo zago- »Slava, slava našimu presvitlimu ...premilostljivi so namreč 15. dan tega meseca sklenili, da se imajo njih dežele drugači vladati (regirati) kakor dozdej, ker so se v živih prošnjah prepričali, de njih ljudstva žele drugačno vladar-stvo...« (dr. Janez Bleivveis, zapis o revolucionarnih dogodkih 1848) tavljai predstavnike v parlamentih na vseh ravneh. Niso se opredelili kot politična stranka, temveč kot partnerji, ki zahtevajo potrditev svoje stanovske in politične identitete v okviru obstoječega skupščinskega sistema. Minister ponudil roko Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič, je ponudil tesno, ustvarjalno, vsestransko borbeno sodelovanje komiteja in Izvršnega sveta SR Slovenije pri oblikovanju kmetij- »Čim več se osnuje kmetijskih podružnic, prav bi tedaj bilo, da se ustanovijo manjše podružnice kakor so dozdanje bile,...Čim več je podružnic , tem iože se shajajo udje vsake podružnice v zbore in delovanje je dotičnemu podružničnemu odboru zelo olajšano...po-družnice so desna roka glavnemu odboru...one so to, kar so veje drevesa, po katerih deblo svoje življenje dobiva in razvija.« (dr. Janez Bleivveis, o organizaciji kmetijskih podružnic , 1858) ske politike oziroma obema Zvezama zagotovil, da ju »oblast« sprejema z odprtih rok in misli, kar je izrazi! z besedami »bodimo oblast vsi skupaj«. Nalil je toliko čiste studenčnice, da ga je ob koncu njegovega govora eden od udeležencev zaprosil, naj »oblast« nad obema Zvezama umakne vsaj eno skrbniško roko. Drugi udeleženec, član iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, pa je ministrove besede vzel brez strahu kot ponudbo za participacijo Zveze pri oblasti. Klena, toda lepa slovenska beseda V nabito polni dvorani ljubljanskega kina Union (1200 ljudi v dvorani in 1000 zunaj) ni bilo slišati politično spakedranega jezika, floskul in miselnih ter govornih sprdačin. Jezik je bil klen, izrečene misli povedane jasno in brez številnih ovinkov. Zemljo kmetu. Tistemu, ki jo obdeluje in jo je sposoben obdelati, naj je ne omejuje zamljiški maksimum. Popraviti krivice, ki so se kmetu naredile. Hlapec Jernej je prišel po pravico. Kmetu mora dati ekonomsko, socialno in kulturno prihodnost cena njegovega dela in ne državna ali kašna druga miloščina. Če se razmere v živinoreji po 15. maju, do konca meseca ne bodo uredile, slovenski živinorejci napovedujemo generalni štrajk. Odnos političnega sistema do kmeta je oblika specia Ine vojne. Odvzeta zemlja naj se Quousque tandem - kako dolgo še (naj to prenašamo), Mikulič ? Quid faciendum - kaj naj (še) storimo ?„ Qul vivra, verra’ - kdor bo živel, bo sam videl. vrne kmetu po ceni, za kakršno je bila odkupljena (medklic : bila je odvzeta, nikoli plačana). Resnica Marjana Keršiča-Belača (akademskega kiparja) : »narodno osvobodilni bbj je bojeval kmet, ne delavec. Gorele so kmetije, ne tovarne in delavske kolonije. Za vse kar je žrtvoval, je bil poplačan s ponižanjem, prisilno oddajo, izobčenjem.« Komentar Gospodarske zbornice Slovenije na Žalsko konferenco je nesprejemljiv. Zbornici — jugoslovanska in slovenska naj se brigata zase, poskrbita za odstop vlade in odgovornega za jugoslovansko sramoto na Hano-verskem sejmu. Ne hvalimo se, da smo na sončni strani Alp, ob taki politiki se bomo ponujali kot dežela na romski strani. Usoda kmeta je narodova usoda, ne dovolimo, da bo kmet končal z besedami : nemam snage, da krenem još jednom. Za uveljavitev obeh Zvez smo odgovorni vsi, vodstvo naše pomoč potrebuje, novi Zvezi naj ne postaneta dodatni papirnati pijavki. Za začetek je treba s prostovoljnimi prispevki zagotoviti sredstva za njuno normalno delovanje. Vsak od udeležencev naj ponese glas o ustanovitvi v svojo vas, zadrugo, delovno organizacijo, sozd. Še bi lahko naštevali bridke, karikirane in optimistične misli, ki so jih izrekli številni govorniki. Jedro vseh sporočil pa je bilo : svojo usodo hočemo v svojih rokah. Ker te pravice v štiridesetletnem potovanju v socializem nismo imeli, smo si jo vzeli sami. In nihče več nam je ne bo vzel. stran 9 Sporočilo za javnost Ob koncu pet urne razparve so udeleženci sprejeli sklepe, ki so jih zapisali v sporočilu za javnost. V njem so zapisane vse temeljne zahteve Slovenske kmečke zveze. Jasno in nedvoumo tako, kot so bile povedane na javni tribuni, ki je s soglasnim sklepom vseh udeležencev postala tudi ustanovna skupščina. Sprenevedati se okrog njiju in ju spregledati, ju ne moreta več niti uradna politika, niti ustanovitelji. Zdaj gre zares. Na javni tribuni o ustanovitvi Slovenske kmečke z veze je spregovoril tudi kooperant Mercator-ZKZ Mozirje, nagrajenec sozda za leto 1986, Jože Bider. V savinjskem narečju je povedal tole : »Kmetje iz ZKZ Mozirje oziroma mlečni proizvajalci iz Zgornjesa-vinjske doline podpiramo idejo o ustanovitvi SKZ in ZKMS in to čimprej, kajti januarsko zadovoljstvo glede usklajevanja cen se vsebolj spreminja v obup. Menim, da je nakopičenih toliko problemov, da jih kmetje ne bi mogli rešiti brez dobre in poštene organiziranosti. Savinjski kmetje imamo pripombe glede organizacij, ki se ustanavljata. Namreč, zaradi dolgoletnih izkušenj se bojimo, da ne bi z leti obe postali še ena pijavka, ki bo žrla sadove kmečkih žuljev. Takšnih organizacij imamo pri nas dovolj, še preveč. In še en predlog imamo : ljudje, ki bodo vodili ti dve organizaciji naj bi bili pošteni, izobraženi in delovni ljudje, izpustimo staro prakso po moralnopolitični neoporečnosti, kajti večino obstoječih organizacij vodijo ljudje, ki v prvi vrsti izpolnjujejo samo ta kriterij. Tudi Agrokomerc so vodili ljudje, ki so izpolnjevali zahtevo po moralnopolitični neoporečnosti in bojim se, da tudi člani naše zvezne vlade nimajo še kakšnih drugih vrlin, kajti uspehi oziroma ukrepi so taki, da se še vragom gravža. Z željo, da bodo upoštevani predlogi savinjskih kmetov, se zahvaljujem za besedo in vse lepo pozdravljam.« Gromko in pritrdilno je zadonel aplavz. Po končani tribuni pa je Jože Bider za naš časopis izjavil : »Vse, kar ste slišali na tej javni tribuni, je bilo povedano po pravici in soglašam z vsemi govorniki. Skoda je le, da se to gibanje ni začelo že zdavnaj prej. Vendar, začeti, ni nikoli prepozno. Najbolj pa sem vesel, ker sem v nabito polni dvorani videl toliko mladih obrazov. To mi kljub nakopičenim problemom v kmetijstvu, daje upanje v uspeh ciljev, ki smo jih postavili z ustanovitvijo SKZ in ZKMS.« Koristne izkušnje Marko Višnar Ključ nizozemske uspešnosti Od septembra 1987 do konca januarja 1988 sem s štipendijo nizozemske vlade spoznaval dosežke nizozemskega kmetijstva, predvsem živinoreje. Večino časa, namenjenega strokovnemu izpopolnjevanju sem prebil na veterinarski fakulteti v Utrechtu. V celoten program pa je sodila še vrsta potovanj in obiskov po deželi. Strokovno izpopolnjevanje je zadevalo pet interesnih področij, ki so bila tudi vsa neposredno povezana z mojimi željami po pridobitvi dodatnega znanja, in sicer : prehrana, zdravje črede in nadzor nad proizvodnjo, pašništvo in pridelovanje krme ter epidemiološke raziskave. Z vsakim od navedenih področij sem se seznanil na ustreznih znanstveno raziskovalnih inštitucijah, predvsem pa sem imel možnost vsako od navedenih zadev videti v živo. Kako je potekal študij in kako sem se z vsem seznanjal za bralce najbrž ne bo zanimivo. Dejstvo pa je, da sem skozi svoj študij spoznal ključ uspešnosti nizozemskega kmetijstva. In kje tiči? Tudi najpreprostejša zadeva učinkovito Kmetje se na Nizozemskem naučijo tudi najpreprostejše reči delati na najbolj učinkovit in koristen način. Znanje črpajo iz ogromne nacionalne zakladni-, ce informacij, ki so jih polna vsa sredstva obveščanja. Za potrebe manj kot 50 tisoč kmetov, izhaja kar šest revij in celo dnevnik, ki so polni dragocene- svinjina 259 %, jajca 357 %, maslo 467 %, sir 243 %. Večino presežkov izvozijo in ta izvoz predstavlja 25 odstotkov celotnega nizozemskega izvoza. Značilnosti nizozemskega kmetijstva Večina kmetijskih gospodarstev je močno specializiranih, med njimi prevladujejo poljedelska in mlečna gospodarstva. Vse močneje izstopa industrijska živinoreja (prašiči, perutnina), ki na skromnih lastnih površinah redi veliko število živali. Posebnost Nizozemske so tudi pitališča telet, specializirana na belo meso, ki so večinoma brez lastne zemlje. Letno vzredijo 1,2 milijona telet, ki so predvsem namenjena za izvoz. Povprečna velikost poljedelskih gospodarstev je 30 hektarov. Večino koruze pridelajo na kmetijskih, površinah, ki hišo last govedorejskih ali prašiče-rejskih obratov. V povojnih letih je mlečna proizvodnja dosegla nesluten razvoj. V zadnjih petnajstih letih se je izredno povečalo število živali, povečale pa so se tudi pašne površine. Mlečna proizvodnja po letu 1970: Mlečna proizvodnja po letu 1970 1970 1980 število mlečnih farm 116.000 67.000 skupno število molznic 1,900.000 2,350.000 št./krav na gospodar. 16,4 35 skupno ha pašnikov 1,330.000 1,200.000 ha pašniki/gospodar. 11,3 18 1986 55.000 2.290.000 42 1.114.000 21 ga svetovalnega in izobraževalnega gradiva. Tudi vsa ostala sredstva obveščanja namenjajo strokovnim kmetijskim problemom pomemben del svojega prostora. O kmetijstvu in njegovih problemih razpravljajo na vseh ravneh, obseg polemik o kakovosti in primernosti bikov, pa lahko primerjamo morda le z našimi pouličnimi razpravami o nogometu. Da bi bila predstava o sestavu in razvoju nizozemske govedoreje boljša, moram predstaviti značilnosti dežele. Nizozemska je majhna ravninska dežela na severozahodu Evrope s približno 3,4 milijonov hektarov površine. Podnebje je zmerno, povprečna letna količina padavin je okoli 760 mm/m2, 60 odstotkov vse površine (približno 2 milijona hektarov) se izkorišča za kmetijske namene. Od tega je 1,15 milijona hetarov travnikov, 0,75 milijona hektarov je njiv in približno 100.000 hektarov je namenjeno vrtnarskim površinam. Gostota prebivalstva je okrog 425 ljudi /km2, kar je precej visoka številka. Približno 6 odstotkov aktivnega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom vključno z ribištvom in gozdarstvom. Kljub visoki stopnji samooskrbe s kmetijskimi pridelki je Nizozemska industrijska dežela. Presežki nekaterih kmetijskih pridelkov : sladkor 164 %, krompir 149 %, zelenjava 202 %, govedina in teletina 196 %, Pasemski sestav Dve tretjini (67 %) nizozemske populacije molznic pripada nizozemski Frizijsko Holstein-ski pasmi, 31 % je rdeče belo govedo MRIJ (ime je dobilo po treh nizozemskih rekah :Marna, Ren in Ijssel), 1 % pa je beloglavo groeninško govedo. Povprečna letna mlečnost je okrog 5800 kilogramov mleka. Več kot tričetrtine krav je vključenih v molzno kontrolo. Vsebnost mlečne tolšče presega 4 odstotke. Pomen in izkoriščanje pašnikov Glavni vir živinske krme je trava. Poleti se večina živali pase podnevi in ponoči, le manjše število gospodarstev (5 %) nima urejene paše in poleti krmijo krave s svežo zeleno krmo. Viški zelene krme se v poletni sezoni konzervirajo in uporabljajo za prehrano pozimi, zato je vloga krme iz travnikov zelo , pomembna. Prav tako je močno narasel pomen koruzne silaže. Od leta 1970, ko je bilo s silažno koruzo zasejanih 6000 hektarov, so te površine v letu 1986 narasle na 22 tisoč hektarov. Zato se je močno spremeni! delež različnih vrst voluminozne krme v zimskem obroku. Učinkovito. Co so ceste preozke... Krave so del življenja. 81 se pri nas lahko pasle sredi mesta? Pomnik zaslužnim v Leuwardnu. Nizozemci že vedo, komu morajo biti hvaležni! f Voluminozna krma v obroku 1970 % 70 28 2 1980 % 20 55 25 1986 % 10 60 30 seno(% SS) travna silaža koruzna silaža Na večini sodobnih mlečnih farm je danes količina pokrm-Ijenega sena zanemarljiva. Dodatno k voluminozni. krmi se koncentrati krmijo molznicam po proizvodnji. Povprečna molznica požre 1950 kg koncentratov na leto. Rastno obdobje pašnikov je omejeno na 6 do 7 mesecev, njihova povprečna obremenitev - približno 2,6 živali na hektar. Pridelki sena na pašnikih so precej visoki — 10 do 12 ton n a hektar. Takšno proizvodnjo lahko dosežejo zaradi več dejavnikov oziroma ugodnih pogojev kot so : kakovostna zemlj a, dobra drenaža, oskrba z vodo in hranili. Na pašnikih povrečno porabijo 290 kg dušika na hektar. Večje količine — približno 400 kg dušika na hektar, pa porabijo na farmah, ki so na peščeni ali ilovnati zemlji. Zanimivi so tudi podatki o porabi organskih gnojil. Ti kažejo, da močno narašča količina mineralov iz živalskega gnoja. Večina gnoja se razvozi na travnike in njive. Prav zaradi tega hitrega naraščanja so uvedli restrikcije količin živalskega gnoja, ki se sme razvoziti na travnike in njive. Za gospodarstva z velikim številom živali so uvedli posebno dodatno takso, ki jo morajo plačati na svoje viške gnojevke. Pridelana trava se izkorišča za pašo in košnjo. Pri paši se najbolj uveljavlja čredinski sistem paše, ki zagotavlja enakomerno izrabo paše skozi vse rastno obdobje.. Odvisno od velikosti števila pašnih površin in obremenitve , traja paša na določeni površini 3 do 6 dni. Nato površine pognojijo in ponovno pustijo rasti travo. Pravi- loma se vse površine kosijo vsaj enkrat na leto za silažo ali seno, približno 1/3 pa se kosi celo dvakrat. Z optimalno količino dušika in smotrnim izkoriščanjem je mogoče vzdrževati visoko kakovost travnikov skozi več let brez posebnega obnavljanja. V primeru slabe oskrbe (košnja ali paša prestare ruše, neredno razvažanje gnoja), je potrebno travnike občasno dosejavati. V večini primerov uporabljajo mešanico zmerno intenzivnih travnih sort, med katerimi je trpežna ljulka glavna sestavina. Pogosto je med sestavinami tudi manjša količina detelje. Skrb za travnike dokazuje, da pri Nizozemcih ni sporno, da so kakovostni travniki osnovni pogoj za uspešno proizvodnjo mleka. Velikost gospodarstev Večino dela na farmah opravijo lastniki sami, z nekaj pomoči družine. Gospodarstva s 40 ali manj živali imajo večinoma tradicionalne hleve s privezano živino, kjer so krave vhle- f^CUPUJTE POD UGODNIMI POGOJI inles IZDELKI INOVAK — IZOLACIJSKA OKNA VEZANA OKNA POLKNA OMARICE Z ROLETO PODBOJI SOBNIH VRAT MASIVNI VEZANI — ŠPERANI FINALIZIRANI KRILA SOBNIH VRAT Z ULTRALESOM FURNIRANA FINALIZIRANA VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA V MERCATORJEVIH POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM V NASLEDNJIH KRAJIH: Borovnica, Čabar, Gaberja, Iga vas Kranj, Krško, Kočevje, Ljubljana, Loški potok, Metlika, Mirna, Novo mesto, Ptuj, Rakek,, Ribnica, Sevnica, Šentjernej, Trebnje, Velike Lašče, Vrhnika vljene kakih 6 mesecev preko zime. Taki objekti zahtevajo veliko dela, čeprav je molža vedno mehanizirana. Večje farme imajo praviloma vedno vpeljano prosto rejo. Povprečna velikost čred na teh farmah je okrog 70 živali, za uoravljanje take farme pa še vedno zadošča družina. Večje farme (nad 70 živali) pa že zahtevajo dva polno zaposlena delavca. Na Nizozemskem je okrog 2200 farm z več kot 100 molznic. Sistem šolanja Kako se šolajo kmetijski strokovnjaki, pa tudi kako se v izobraževanje vključujejo vsi potencialni kmečki gospodarji, sem imel možnost spoznati v osrednjem šolskem centru za praktični kmetijski pouk v Oen-. kerku v Friziji. Ta center , ki je specializiran na rejo goveda in konj, je edini na Nizozemskem, čeprav imajo okoli dvatisoč kmetijskih šol na vseh ravneh. Toda racionalnost je narekovala en sam dobro opremljen center, ki premore res vse zadnje dosežke tehnike in znanja. Imajo preko 40 traktorjev z vse- . mi mogočimi priključki, 200 krav, 300 pitancev, 60 molznih koz in 20 frizijskih vprežnih konj, ki so ponos šole. Opremljenost objektov je odlična. Proizvajalci med seboj kar tekmujejo, kdo bo šoli lahko dal v uporabo svojo opremo, kajti to pomeni neposredno raklamo pri tisočih kmečkih sinov in bodočih strokovnjakov, ki se prihajajo učit v ta center. Vsak teden pride dvesto dijakov in študentov iz vse države na praktični pouk, v petek pa odidejo Priznanja Alfred Železnik Za direktorja i domov. Za njihovo izobraževanje skrbi preko 40 inštruktorjev, tako da so skupine zelo majhne - 5 do 6 učencev. Za poučevanje strojne molže imajo organiziranih 10 molzišč vseh tipov (od molže na stojišču do rotacijskega molzišča), nekaj jih je kar na okoliških kmetijah. Na teh poteka tudi dobršen del ostalega praktičnega pouka, kot na primer obrezovanje parkljev, zažiganje rogov, čiščenje melioracijskih jarkov, ipd. V dveh tednih sem s skupino škotskih profesionalnih obrezovalcev parkljev odkrival skrivnosti funkcionalnega obrezovanja parkljev, s skupino iranskih pospeševalcev pa sem se učil testiranja molznih strojev, kontrole molznih rutin, odkrivanja napak v postopkih molže, funkcionalne selekcijske presoje in še vrsto drugih zadev. Delo je bilo predvsem in predvsem praktično. Delovnik pa je bil takle : vstajali smo ob pol petih, najprej molzli, se kakih šest ur sklanjali za stojnicami za obrezovanje parkljev, zvečer pa smo si lahko oddahnili pri uri ali dveh teoretičnega pouka. Skozi sistem šolanja sem spoznaval ključ uspeha nizozemskega kmetijstva. Cilji kmetijske politike so jasni in zato ni nič prepuščeno naključju : znanje je osnovni pogoj razvoja. Razmere pri nas doma se hudo razlikujejo od tistih, ki sem jih videvač v ravninski industrijski kraljevini na robu Evrope. Kljub temu pa upam, da mi bodo spoznanja o poteh, ki vodijo v razvito in napredno kmetijstvo, pomagala tudi doma. pripravnico Uspešni direktor Mercator-Kmetijskega kombinata in uveljavljeni družbenopolitični delavec, dipl.ing. Albin Ješelnik je pred prvomajskimi prazniki na Sevni-škem gradu prejel srebrno priznanje OF sevniške občine. V minulem mandatu je bil predsednik krajevne konference SZDL v mestu Sevnica. Pod njegovim vodstvom je ta organizacija izpeljala vrsto javnih razprav in tribun, skratka sodobnejših in ljudem bližjih načinov političnega dela. V M-Kmetijskem kombinatu opravlja pripravniški staž mlada diplomirana ekonomistka An- Prevoz protitočnih raket Alfred Železnik Posebno vozilo dreja Šalamon, ki je prejela redko družbeno priznanje. Je namreč ena od desetih študentov mariborske Univerze z nagrado Borisa Kidriča. Prejela jo je za diplomsko nalogo s področja poslovnih financ. Andreja je napisala dolgo študijo o svojem matičnem kolektivu in se zavzela za pravo mesto odgovorne finančne službe v OZD. Tri leta zapored je bila v sevniškem kombinatu na praksi. Bila je kadrovska štipen-diska s povprečno oceno krepko nad 9. Sedaj dela na zahtevnih nalogah analitika-planerja in tudi po izteku pripravniškega staža kombinata ne misli zapustiti. Titograjska tovarna raket proti toči ”19. december” je slovenskim sisom za obrambo pred točo letos postavila tako visoko ceno prevoza raket, da so se le-ti bili prisiljeni odpovedati tem storitvam.'Sevniški kmetijski kombinat je že dobil iz Tama posebno vozili. Kontejner je prirejen za prevoz eksplozivnih snovi in je te dni pripeljal prvih tisoč raket, seveda bistveno ceneje. Položaj zadrug v sozd Vesna Bleivveis Poslovna opravila ne sodijo v Zadružno zvezo Na zadnjem občnem zboru Zadružne zveze je njen predsednik načel vprašanja v zvezi s položajem zadrug v sozdu. Izrekel je nekatere ocene, ki ne temeljijo na argumentih in so bile brez podrobne analize, izrečene na pamet. S predsednikom Zadružne zveze je polemiziral podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Mercator-KIT Slavko Glinšek. Njegovi ugovori so v celoti objavljeni v 17/18. številki Kmečkega glasu, ki je izšel 27. 4. 1988. Objavljamo le povzetek nekterih avtorjevih utemeljitev. O Zadružni zvezi : Zadružna zveza nima povsem razjasnjene funkcije. Po zakonodaji je Zardu-žna zveza del zborničnega sistema. Tendence, da bi Zadružna zveza opravljala tudi poslovna opravila so očitne, vendar pa je to odvisno od nadaljnjega razčiščevanja usode Zadružne zveze. O sozdih : res so nekateri nastajali v določeni politični klimi in neodvisno od ekonomskih utemeljitev. Nekateri pa so zaživeli kot gospodarski subjketi z vso svojo, logiko. V vsakem primeru pa bi bilo napak, da bi se v njihov razvoj vtikala politika in razsojala, kaj naj delajo in kaj smejo delati, kdo je lahko včlanjen vanje in kdo ne sme biti itd. O plateh članstva zadrug v sozdu : po mnenju predsednika j Zadružne zveze finančna likvidnost ter skupni nabavni in prodajni pogoji. Dopolnilna Glinško-va ilustracija : problem finančne likvidnosti v sedanjem času ni zanemarljiv, zlasti ne, če je likvidnost lažje zagotavljati znotraj združene finančne funkcije v okviru močnih internih bank (primer Mercatorjeva banka), predvsem pa je otipljiva bistveno večja obrestna mera na razpoložljiva sredstva OZD. Skupni prodajni in nabavni pogoji se dajo ovrednotiti. Za kmetijske organizacije v sozdu Mercator to pomeni samo pri neposredni nabavi umetnih gnojil— cca SO.OOOton (1, 5 % grosistična marža), zaščitnih sredstev, mehanizacije, rezervnih delov, pridobitev cca 650 mi-Ijonov dinarjev iz razlik v ceni na račun rabatov, supererabatov in drugih ugodnosti. Računajoč po cenah v začetku leta 1988 ugotavljamo, da smo dosegli za 1,5 do 3 % ugodnejše pogoje zaradi skupne nabave — za delovno skupnost sozda so te organizacije prispevale okrog 150 milijonov dinarjev. V navedenem znesku niso všteti zmanjašani stroški komercialnega poslovanja in ugodnosti, ki izvirajo iz enake nabave krmil (koruze), ki jih je težje ovrednotiti. Poleg tega pa še : večja zanesljivost za plasma blaga, kadar je ponudba večja od povpraševanja in večja socialna varnost (pokrivanje izgub). Glede teh pa velja omejitev na tiste, ki se kažejo v zaključnih računih. Zato gre večji del sredstev za pokrivanje izgub v kmet ijstvu družbenim obratom. Zato so kmetje le redko in neposredno deležni te prednosti. Res pa je, da je podcenjenost kmetijskih pridelkov mogoče reševati le z učinkovito in ustrezno cenovno politiko. Omejevanje zadružne poslovnosti :KZ je v sozdu poslovno omejena, trdi predsednik zveze. Nasprotna trditev :noben gospodarski sistem si ne želi poslovno omejenih subjektov, obratno, samo poslovno učinkovit posamezni, lahko prispeva k učinkvitosti sistema. Dogovarjanje za skupne, boljše pogoje nabave in prodaje, ni omejevanje, ampak povečevanje poslovnosti in poslovne učinkovitosti. Odtujevanje akumulacije :te-za zvezinega pred sednika : akumulacija kmetijskih organizacij je v sozdih odtujena. Protiteza avtorja: vse članice sozda so dolžne združevati sredstva za naložbe skupnega pomena .Akumulacija in s tem neposredno tudi amortizacija, ni odtujena -združena sredstva se ne obrestujejo po 7 ali'25 % obrestni meri temveč po realni obre stni meri.Za skupne naložbe združenih sredstev, so lahko deležne tudi zadruge. Žal pa je interes za vlaganje razmeroma skromen. Predstavniška vloga sozda :kmet je v poslovnem življenu sozda neviden, njegov edini predstavnik je vodstvo sozda, trdi predsednik Zadružne zveze. Glinšek pa : trditev ni jasna in kljub poiskusom, da bi jo razčistili, iz nje še nismo potegnili oprijemljivega zaključka. SOZD ni nikaršno predstvaništvo. Članice, tudi zadruge, o večini svojih zadev - to so predvsem poslovne - odločajo na svojih samoupravnih organih, o skupnih zadevah pa delavskem svetu sozda (opomba V.B.: delavski svet sozda Mercator ima 48 delegatov, v njem je 7 kmetov, zadružnih kooperantov). Sicer pa so članice - zadruge in ostale OZD — včlanjene neposredno v Zadružno zvezo in ustrezna splošna združenja. SOZD kot celota pa nikamor. V nadaljevanju je podpredsednik -sozda Mercator Slavko Glinšek, ki je.odgovoren za sozdovo kmetijstvo, poudaril odprta vprašanja, ki kažejo, da tudi sam sozd ni povsem zadovoljen s svojim funkcioniranjem. Recimo odnos : kmetijska pridelava, predelava in trgovina. Nanizal je vzroke oziroma razmere, zaradi Besede, besede, besede... katerih se tudi v sozdu težko usklajujejo medsebojni interesi. »SOZD še dolgo ne bo (če sploh kdaj bo) organizacija, kjer se bodo odnosi med različnimi interesi idealno lahko usklajevali. Je pa, naj še enkrat poudarim, članstvo v sozd prostovoljno in če ne bo dovolj interesa, je jasno, da ga bodo nezainteresirani člani zapustili. Zato so danes velike politične razprave o sozdih dokaj brezpredmetne.«, je svoj odgovor zaključil Mercatorjev podpredsednik. O O O J •H JO _! O CL, C/3 '~' cx x/3 ^ js: O O l-H M -H s„ Cl 2 r-l d o c'-j > H 'r~> ra ^ o c l-H -H >w 0) H d >S1 C 'H •1—i m n* r~ O i-. Cl, M rt3 CO Cu C £- >N +J 0 o •h a K O CC rti I—i M 23 O N -H CC dl m c- -p 2: ca di ’H H O. O -H O 2; dl 2 C i-H H-1 cC 2 O > < U i-f Q CC X O Cd (d *H X 03 r- LT oc w tx d d' X 1S1 N rt) -H X Sl -H d d 2 M O E 0) -P O Q 0) C0 X CO X M 53 O CO o C X H Q CO E-< -H C/3 d X C0 H Hmelj ima oporo Alfred Železnik želeno zlato že * raste Premalo znano je, da zelenq 2iato - hmelj pridelujejo tudi v posavju. Hmelj pridelujejo v Sev-niškem kmetijskem kombinatu na hmeljiščih v Loki pri Zidanem [^ostu, Kompolju in Logu. Tudi letos so že pred prvim majem Uspeli privezati vse najlonske vr-v'ce na visoke žičnice. Delo so ^Pravili z doma prirejenim trak-torjem in posebnim odrom. Pravnik svetuje Sergej Paternost AH ima delavec, ki je na službenem potovanju pravico do plačila nadur, čeprav je prejel dnevnico? v Odgovor na to vprašanje bomo našli v določilih Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji in posameznih samoupravnih splošnih aktih. Delo preko polnega delovnega časa ali kot ga v praksi imenujemo nadure, je poseben pogoj, ki se pojavlja le občasno, medtem ko je dnevnica povračilo potnih stroškov na službenem potovanju. V bistvu gre 2a dve pravici, ki se ne izkjučujeta, ker izhajata iz različnih pravnih naslovov. Iz tega izhaja, da ima delavec, ki je na službenem potovanju, lahko pravico do povračila potnih stroškov in tudi do plačila nadur, pod pogojem, da so v obeh primerih izoplnjeni pogoji, ki jih določa posamezni samoupravni splošni akt delovne organizacije. Priprave na novo Jože Černoša V Poročevalcu prvo oznanilo V 5. številki glasila delavcev in kmetov krškega Agrokombinata je urednik Jože Černoša povzel dogajanja in razpravo na seji delavskega sveta delovne organizacije. Ze nekaj časa tečejo tihe in malo manj tihe razprave okrog spremembe organiziranosti delovne organizacije. In prav o tem je tekla beseda na delavskem svetu. Imenovana komisija, sestavljena iz predstavnikov delovne organizacije, sozda in občinske skupščine naj bi dorekla kakšen bo Mercator-Agrkombinat v prihodnje. Le v redkih glasilih zasledimo tudi neposredne povzetke razprave in konkretnih vprašanj. Urednik Poročevalca je zadeve zapisal takole : Usmeritve za delo imenovane komisije : 1. oceniti dosedanjo organiziranost Agrokombinata in njegovo delovanje 2. oceniti delo delovne skupnosti skupnih služb, zlasti pota dokumentacije, komercialo in financiranje 3. uvajanje računalništva v proizvodnjo in vodenje evidence 4. izdelati primerne variantne predloge bodoče organiziranosti 5. rok za dokončanje nalog : 30. 6. 1988. Imenovanju komisije in določitvi njenih nalog je sledila precej živahna razprava, ki je bila, po vsej verjetnosti, posledica slabo pripravljene obrazložitve, zakaj, pristopamo k razpravam za preoblikovanje (reorganizacijo) delovne organizacije. Iz te razprave povzemamo nekatera mnenja delegatov in vabljenih. V razpravi so sodelovali : Ivan Kozole, Lojze Bizjak, Franc Strgar, Tope Cerjak, Franc Juvane, Janez Žaren, Janez Drozg, Drago Romih, Rezika Marjetič, Matjaž Falkner, Tone Planinc in drugi- »(Pobudnik za imenovanje te komisije ni TOK KTS, kot se govori. Iz TOK KTS je prišla le pobuda o proučitvi kmetijskega zadružništva in nič več. Z imenovanjem komisije smo šele začeli postopek za izboljšanje organiziranosti. Premalo si zaupamo.Vsak hoče nekaj zase. Nobene pobude e smemo zavreči, pač pa jo temeljito premisliti. Edino kar drži je, da tako ne gre več naprej. Pokazati bomo morali več poštenosti in odkritosti. Že na tej seji prehitevamo. Še preden je komisija začela delati že hočemo rezultate. Časa za njeno delo je absolutno premalo. Morebitna nova organiziranost bo lahko zaživela v letu 1989. Časovna omejitev na 30. 6. je le smernica, ne pa absolutna kategorija, želimo le, da se stvari pospešijo, pripravijo za javno razpravo in to še pred počitnicami. Kmetje so dejansko dali pobudo za imenovanje te komisije.Oni hočejo imeti svojo organizacijo. Bojazen je, da z imenovanjem komisije zavlačujemo in odlagamo potrebne hitre rešitve, čakamo na novo zakonodajo in izgubljamo čas. Komisija je imenovana na pobudo od zunaj (nihče ni povedal od koga — op.J.Č.) Zadružna zveza Slovenije vztraja na preoblikovanju kmetijskih kombinatov, ki združujejo kmete. Na zborih kmetov je razprava vedno plodna in brez ovinkarjenja. Obstoječa zakonodaja ni ovira za reorganizacijo naše DO: Proizvodi kmetov se za njih praktično izgubijo, ko jih oddajo v odkupno skladišče. Brez podrobnih analiz ne more komisija storiti ničesar. Pogoji gospodarjenja so še vedno neznani, zato je težko reči, na čem naj gradimo novo organiziranost. Komisija brez strokovne pomoči od zunaj ali znotraj ne pomeni nič. Je »tretja liga«, na katero se bodo obešali odgovorni. Reorganizacija za vsako ceno ne bo prinesla pravih učinkov. Komisija je marela, pod katero se bodo skrivali ljudje, ki so delovno organizacijo pripeljali do ta- Izrabili smo ugodno priložnost in predstavili udeležencem simpozija gostinsko in turistično dejavnost naših organizacij iz Posavja. S posebnim vabilom , ki je bilo priloženo gradivu za simpozij, smo udeležence seznanili s kakovostjo in pestrostjo naše ponudbe na tem področju ter jih povabili na pokušino v odmoru med predavanji. Na pokušini smo udeležencem postregli s kulinaričnimi posebnostmi in specialitetami Posavja, obogatenimi z mlečnimi izdelki M —Lju- ko težkih razmer. Treba se bo lotiti kadrovskih sprememb. Brez pripravljenega gradiva se delegati zelo težko odločajo o tako pomembnih zadevah. Marsikdo niti ne ve, zakaj pravzaprav začenjamo postopek za preoblikovanje DO. S takšno predpostavko začenja svoje delo tudi komisija, zato omejevanje časa za njeno delo ni sprejemljivo. Jedro razprav je v Poročevalcu povzeto v naslednjo ugotovitev : imenovali smo komisijo, ki je strokovno (kadrovsko) zelo močna. Trije člani imajo visoko izobrazbo, štirje višjo, eden pa je bljanskih mlekarn in suhomesni-mi izdelki M-Nanosove Tovarne mesnih izdelkov iz Postojne. K prigrizku smo servirali vina M-Agrokombinata Krško. Pokušino so pripravili in izvedli izredni prikupno in profesionalno delavci krškega hotela Sremič iz delovne organizacije M —Hoteli gostinstvo. Celotna akcija je udeležence simpozija prijetno presenetila in vzbudila precejšnje zanimanje za našo gostinsko —turistično ponudbo v Posavju, kar pe je bil seveda tudi naš namen. kmet z dolgoletnimi izkušnjami pri upravljanju v kmetijstvu. In ko bo komisija dopolnjena še z gospodarstveniki iz sozda in občine, ji lahko v celoti zaupamo, da bo ob pomoči stroke in nas vseh, pripravila dobro razčlenitev razmer in primerne inačice (variante) predlogov za novo organiziranost. Pa še naše mnenje v zvezi s predstavitvijo seje delavskega sveta v Poročevalcu : spreminjanje organiziranosti delovne organizacije ni enostavna reč. Zato mora prav interno glasilo s sprotnim, celovitim in objektivnim obveščanjem spodbuditi sleherne- Mercator po Poteh Srečo Končina Prireditev je imela tudi letos manifestativni in tekmovalni del. Oba sta potekala po že izgrajeni Poti spominov in tovarištva, partizanskih poteh v širši mestni okolici in po ulicah in cestah v središču mesta. Vsi pohodniki smo sklenili živ obroč okoli mesta in se kot mogočna reka zlili na Trg revolucije, kjer smo si ob 10. uri ogledali osrednjo prireditev. Delavci sozda Mercator smo letos krenili po za nas novi, 8 km dolgi trasi s startom na Tolstojevi ulici. Vroč majski dan, ki je že namigoval na poletje, je prispeval k utrujenosti, tako, da smo vsi z veseljem segli po sendvičih, krofih in čaju na naši okrepčilni točki v Mostecu, na polovici poti. Pred soncem so nas varovali podarjeni rdeči klobuki s sozdovim znakom ”M” in kljub utrujenosti in ožuljenosti, smo se po končani prireditvi kar težko razšli. To je lep dokaz, da imamo vsi Mercatorjevi pohodniki Pohod za prire- ga delavca, da bo svoja razmišljanja o dogajanju in ciljih spreminjanja povedal jasno in glasno. Spreminjanje organiziranosti se kaj lahko sprevrže v tiho vojno, ki ne pelje nikamor. Že objava razprav na seji delavskega sveta, ki sicer za širši krog bralcev ne pomeni dosti, kaže, da se je urednik Jože Černoša odločil, da bo glasilo eno izmed mobilizacijskih sredstev. Poročevalcu želimo le, da bo zmogel ostati celovit in objektiven vir obveščanja. ditev in dogodek, ki se mu ne bi zlahka odrekli. Podobnih misli so bili verjetno tudi naši sodelavci, ki že nič koliko let sodelujejo na osrednji in tudi najtežji prireditvi tekmovalnega dela v Partizanskem maršu - teku trojk na težki, 28 kilometrov dolgi progi. Letos je bila konkurenca izenačena in močna, saj je v moški konkurenci nastopilo 219 tričlanskih ekip. V različnih ekipah smo srečali tudi nam znane obraze in imena iz našega sozda. Razveseljiva je bila tudi novica, da je z novim rekordom in že drugič zapored zmagala ekipa Mercator-Ljubljanskih mlekarn, ki je že po dveh kilometrih prevzela vodstvo in tempo teka v svoje roke, in pod taktirko Srečka Končine, reprezentanta v maratonu, zanesljivo zmagala s prednostjo 1,5 minute. Pohod, prireditev na cilju, tekmovalni dosežek in dva prelepa sončna dneva, so samo utrinki, na katere bomo večkrat pomislili v čakanju na prihodnji Pohod. Ob prilikah, karšna je bila v Radencih, se zgodijo tudi take stvari. Med gosti Simpozija o mednarodnem turističnem marketingu je bil tudi znani mariborski profesor dr. Savin. Gostinci iz krškega Sremiča so mu ponudili kozarček modre frankinje, ki jo pridelujejo v krškem vinogradništvu. Vino mu je ugajalo. Kot ljubeznivi gostitelji so rnu podarili steklenico, ki jo je kasneje spii s prijateljem, angleškim amabasadorjem v Beogradu, gospodom VVoodsom. Kmalu potem je pri Petru Markoviču, direktorju tozda Sremič zazvonil telefon in dr. Savin je posredoval Angleževo prošnjo . Navdušen nad modro frankinjo ga je prosil za posredovanje. Krčani so diplomatu z veseljem ustregli in mu poslali karton vina. Naj gre dober glas v deveto vas, ali pa celo na Angleško! Center Postojne lepši Ob prvomajskih praznikih je M - Nanosov tozd Izbira odprl novo klasično restvaracijo v prizidku prenovljenega marketa v centru Postojne. Restavracija ima 64 sedežev s sodobno kuhinjo. Iz restavracije je lep pogled na novi del Postojne. Nova tozdova pridobitev bo popestrila postojnsko turistično ponudbo. Poljaki bodo lahko šrko-pili Franc Selak Zanimiv izvoz s težavami V začetku letošnjega januarja je bila v Varšavi podpisana jugoslovansko poska blagovna lista. dlagi tega doku- menta bo kranjska Agome-hanika v deželo Solidarnosti izvozila 4500 škropilnic v vrednosti 3,420 milijona dolarjev. Aprila in maja so bile podpisane pogodbe in rok za dobavo prvih 2500 škropilnic je 30. junij letos. Ta izvoz predstavlja 1,8 milijona dolarjev. Pogodbe z izvoznikom so sklenjene, proizvodnja pa zaradi problema likvidnostnih sredstev za tako obsežen izvoz, teče tudi z motnjami. Pokušina v Radencih Ivan Mikulin Krški gostinci navdušili V hotelu Radin v Radencih je bil 11. in 12. aprila letos Simpozij o mednarodnem turističnem marketingu, ki ga je organziral Inštitut za napredek balgovnega prometa v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Jugoslavije, Zveznim komitejem za turizem, Turistično zvezo Jugoslavije, AMZ Jugoslavije in Radensko iz Radenc. Najboljši v tekmovanju V soboto, 7. maja je na Pohod po poteh partizanske Ljubljane m ed 55.000 pohodniki na pot krenilo tudi 200 pohodnikov iz našega sozda. YU moda 1988 in naprei GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO... Lepa je ta moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase. Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo. Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne. Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo tiste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu... ali pa ne... Teh »lahko« je nešteto. Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo še držalo: turizem smo ljudje in turizem nas bogati. Turizem nas bogati Velika zlata medalja Vesna Bleivveis Najboljše slovensko vino 1987 Neodvisno od vseh težav, ki tarejo vinogradnike, so krški vinogradniki dokazali, da tudi v posavskem rajonu lahko zraste in se vzgoji vrhunsko vino - najvišje ocenjeno slovensko vino letnika 1987. Kakovost, ki jo je priznala komisija slovenskih enologov, je potrdila tudi velika zlata medalja , ki jo je tozd krškega Agrokombinata - Vinogradništvo kleti, dobil na Novosadskem sejmu. Krški vinogradniki so na letošnjem Novosadskem sejmu prejeli veliko zlato medaljo za svoj souvignon. Že prej pa je to vrhunsko vino prejelo oceno 19,5 točk, ki mu jih od 20 možnih, prisodila ocenjevalna komisija mariborskega Kmetijskega zavoda. Tako je to vino postalo najvišje Medalje za vinarje Na Novosadskem sejmu poleg naslova »šampion« za vrhunska vina podelijo tudi 25 velikih zlatih medalj. Slovenski vinogradniki so jih dobili 8, ena med njimi je krška. Ocenjevano je bilo 124 vzorcev vin iz vse Jugoslavije. Zlate medalje krasijo tudi naslednja vina, pridelana v našem sozdu : - laški rizling tozda Vinogradništvo kleti v Krškem — belokranjski rose in metliško črnino tozda Vinska klet v Metliki Srebrni medalji pa sta si zaslužila cviček in modra frankinja Iz Krškega. 20 članov komisije, ki je sredi letošnjega maja na »prerezu letnika 1987« v Mariboru, ocenjevala letnik, je med laškimi rizlingi pozne trgatve najboljšo kakovost prisodila krškemu laškemu rizlingu, souvignon potrdila za najboljše slovensko vino letnika 1987, krška modra frankinja pa je dobila primat med rdečimi vini. Te čestitke pa so utemeljene toliko bolj, ker so vinogradniki dokazali, da je tudi posavski rajon, rajon, ki ni po splošnem vedenju in znanju primeren samo za rdeča in rdečkasta vina, temveč, da na mikrolaokacijah lahko rastejo tudi trsi belih sort, kot na primer souvignona. Souvignon kot sorta, je v posavskem vinorodnem rajonu, nova sorta. In že prvi rezultati trgatve v letu 1987, potrjujejo, da je ta rajon primeren tudi za pridelavo kakovostnih in vrhunskih belih vin. Vrhunskega vina brez skrbnega, z znanjem in ljubeznijo podprtega kletarjenja, ni. Vse troje bi lahko pripisali mlademu enologu v krški kleti Zdravku Mastnaku, ki je pripovedoval o vzgoji tega vrhunske ga vina. Grozdi so zoreli do pozne jesni, v jagodah je jesensko sonce povečevalo koli- čipo sladkorja. Tudi trgali so to grozdje drugače. Od vsakega grozda so bile odbrane samo najbolj zrele jagode. Hiter transport do stiskalnice, s prešo pa jagode stisnjene le toliko, da je iz njih pritekel samo šok. V času alkoholnega vretja se je ta proces skrbno in pazljivo spremljal in analiziral z namenom, da se doseže harmonija med alkoholom, neprevretim sladkorjem in kislino. Na določeni stopnji je bil proces alkoholnega vretja ustavljen z zamrznitvijo. V nadaljnji predelavi pa je šlo vino v čiščenje, filtracijo, stabilizacijo in pol-nitev.Ves postopek zorenja vina je nadzorovala komi sija. Vino je polnjeno v tri decilitrske steklenice, za katere bo izdelana posebna grafična oprema oziroma nalepka. To vrhunsko vino, ki so ga v Krškem tozdu pridelali le ok-krog 500 litrov, posebno opremo tudi zasluži. Odraz skrbnega dela in odločitv e za novo sorto je tudi maloprodajna cena steklenice. Za eksluzivnost je tudi cena ekskluzivna in menimo, da je tako prav. Vse preveč poceni sla- Razstavi z večerom lepe besede V sklop prireditev ob Dnevu Mercatorja sodijo letos tudi naslednje prireditve: - razstava izdelkov Mercatorjevih proizvodnih organizacij, predvsem novosti - razstava likovnih in ročnih del ter izdelkov domače obrti, ki jih ustvarjajo naši delavci in kmetje, - večer umetniške besede, ki so jo prav ustvarili naši ljudje. Vse tri prireditve se bodo dogajale v poslovnem centru sozda v Ljubljani, Titova 137. Pričele se bodo 10. junija ob 17. uri, ko bo slovesno odprta razstava izdelkov organizacij združenega dela, nadaljevale pa ob 19. uri z otvoritvijo razstave likovnih in drugih del in večerom umetniške besede. Vabimo vse sodelavce, ki se ukvarjajo s kakršnokoli dejavnostjo in menijo, da so njihovi dosežki primerni za predstavitev bega in povprečnega vina nas je navadilo na množično in nekulturno pitje, da ne rečemo popivanje, ki s kulturnim uživanjem vina nima ničesar skupnega. Novosadski sejem pa je Krčane pohvalil še z eno zlato medaljo za laški rizling pozne trgatve in dvema srebrnima za modro frankinjo in cviček. Predvsem zadnji dve sta potrditev kakovosti vin, ki v tozdu pomenita večji delež v proizvodnji, predvsem to velja za cviček. Predvsem ta , recimo ji »levji delež proizvodnje«, pa dela siVe lase. Ne zaradi kakovosti, temveč zaradi tržnosti. Na eni strani vrhunski dosežki, na drugi strani pa betežen položaj vinarjev. Kakovost, potrjena z medaljami, se na vinski borzi nekje na zahodu prodaja za velike denarje,obenem pa »špica« zagotovi prodajo tudi povprečja oziroma vrhunska znamka zagotavlja prodajo tudi tistega vina, ki za vinogradnika pomeni temeljno in količinsko najbolj značilno proizvodnjo. Eksluzivno vino je pri nas povprečnemu potrošniku prav tako nedostopno kot nekje na zahodu, zanj je predrago celo vino z geografskim poreklom, trgovci trdijo, da lahko prodajo samo cenena vina. Krog je sklenjen. Zaščitna znamka proizvajalca, potrjena z naj višjimi priznanji za kakovost, na tržnost njegovih proizvodov nima vpliva. Beseda je v Krškem tekla o najboljšem vinu, ki ga je majhna slovenska dežela dala v letu 1987, ki ga,je morala stroga komisija nagraditi z veliko zlato medaljo, o vinih, ki jih kinčajo zlata in srebrni medalji. V kozarcih za pokušino, se je iskrilcM Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 20.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. TOPO^9 Sltvkov dom ..." V.-V •.. •VV . .................................... .:••••............................ *• x ........... roško č<,io± SORAl*